St. 20. V Trstu, v sredo 11. marcija 1885. Tečaj 'ti * EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko ____iaiiK j« —_ .o^ • 'EDINOST.iihaj* «kr*tna teden v«a»n • iniafcot« o polu d ne. Cona n v«e [ V.l inmti .e pošiljajo Uredništvu »vla Terrenta. »Nuov* Tipografia;. v«ak mora blU leto je «» pld., za polu leta gld.. za četrt let 'ld. BO kr, - Posamezne Številke ne frankiran. RokoDUl o-ez posebne vrednosti se ne vračajo. - Inserati (razne vrste naxn»- do bi vaj o pri opravniitvu in v trafikah v Tritu ft kr., v Strici in v Ajd.vlčlnl no nila in poslanice) .e zaračunijo po pogodbi - prav ceu6; pri kratkih oglasih z drobulml « kr. — haroanmt, reklamacije in inserate prejer. ravnlitvo, vi« Torrente, »Nova titkarna*. j črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Evrope kolonijska politika. (Dalje.) Od vseh narodov skoraj sami Rusi in Slovani na Balkanu nemajo potrebe iskati čezmorskih kolonij. Rusi uže zato ne, ker imajo neizmerno zemljišče v Evropi in Se ueizmernejSe v Aziji, kder so Rusi mej tamoSnjimi poludivjimi nomadskimi ljudstvi najboljši kolonisti in si z vsakim dnevom pridobivajo več tal in veljave. Prav zato pa se noben drug evropski narod tako hitro ne namnoži, kakor ruski. V tem pogledu so edini nemški in francoski učenjaki. Eden največih fraactskih učenjakov na polju narodnega gospodarstva Paul Leroy-Beaulieu je izdal leta 1882. knjigo pod naslovom: <*De la oolonisation chež les peuples moder-nes». V tej knjigi je čitati mej drugim : V začetku XX. stolet. bode imela ruska zemlja 120 mil. jako rodovitnih prebivalcev, kateri bodo prebivali na neizmernih prostorih. Poleg Rusov bodo Šteli Nemci z avstrijskimi Nemci vred blizo 60 milijonov, kateri se bodo naslanjali na še drugih 30 milijonov nenemških Avstrijcev. 120 milijonov Anglo-Sasov bode raztresenih« po najlepših krajih vsega sveta. Dostaviti je h tem velikim ljudstvom še ogromno prebivalstvo kineške države, katera bode do tistega časa gotovo vzbujena k novemu živenju. Na strani teh kolosov, kaj bode Francija? Kaj jej ostane od vse nje nekdanje slave, njenega odločilnega upliva v Evropi? Nič druzega nego — spotnin, ki bode vgasoval z vsakim dnevom. PODLISTEK. PonečLeljska pisma. n. Dragi gospod! Ako je bil teden, kateremu s*m posvetil svoje ta d nje pismo, teden »krvave rihte«, tako moramo krstiti zadnji teden, • teden cikorije«. Ker pa Je cikorija prišla do take veljave v mestu, kder se kava na debelo prodaja, toraj je to nekaj jako zanimivega in kaže, da Trst v resnici močno boleha. Za božjo voljo, v Trstu cikorija namesto dobre čiste kave I Pri takih okolnostih se vriva nam samo ob sebi prašanje: Kaj je prav za prav cikorija? Ker je kava draga, in je ubogi ne morejo kupovati, /mislil si |e feentivi človefcki rod, da je v Trstu tudi dosti gnjilih fig, starih piškavih rožičev, gnjilih verzot, korenja, maronov, buk-ivce, zelene, presence i t. d., ako se te razne skažene rastline peko in zdrobe, dajo črn prah, ki je sicer po zunanjosti podoben kavi. ali okus, notranja vrednost te » Iro-mezije« je majhna. To vam je torej cikorija, ki pač dopada ubogim »babam«, ali pravemu možu ne ugaja, ker wa slabi in mu niti živce* ne razdraži, kakor prava kava. Enako lastnost ima tudi društvo, ki se imenuj« Cikorija, v tem društvu se nahajajo na pril ko možje, katere spoznaš le po hlačah in klobuku, da so možkega spola; ali bitja, ki jutri oporekajo to, kar ao denes trdila, nemajo pravice do častnega Po tem vzdihu pravi Beaulieu: Francoska ima le eno sredstvo, da se obrani temu propadu, in to sredstvo je kolonizacija. Ako se FVancoska precej ne poprime kolonizacije, pade v par stoletjih veliko niže, nego jo padla. Spanjska, katera ima vendar še upanje, da se vzdigne po svojih kolonijah vjužnej Ameriki. Kolonizacija je torej za Francosko prašanje živenja ali smrti. Pod cesarstvom bi bila kolonizacija šla ložeje, nego zdaj, ali Na-poleonidi so vedno iskali le slave v Evropi, vedno se vojskovali z bližnjimi državami, pa pozabili na pravo pri— hodnjost Francija. Vsaka naša zmaga v Evropi je imela v nastopku propad naše vojne mornarice in naših starih kolonij, s tem pa smo tudi zgubili svetovno veljavo. Na drugem kraju pravi Beaulieu, da je Francija zdaj sprevidela to veliko napako in da so vidi, da hoče to napako da le mogoče popraviti, kar je vse hvale vredno, ako tudi pozno. Omenjeni pisatelj svetuje tora,j pred vsem, da si Francozje ustanovi veliko kolonijsko državo v Afriki in manjšo v Aziji. Naj se vsako leto, tako računi učenjak, 15 do 20.000 Francozov preseli v Afriko, to bi po enem veku ustanovilo na drugej strani sredozemskega morja drugo veliko francosko državo, ki bi bila po jeziku in mišljenju popolnoma naša, francoska. šu boljše sredstvo za kolonizacijo, nego kolonisti, so kapitali, katerih ima Francija v obilici; ona ima uže 20 do 25 milijardov frankov po svetu in vsako leto se ta svota pomnoži za več nego eno milijardo. — imena: »možu. Slovenec ima stari izraz • figa mož«, in narod, gospod urednik, je prorok; naš narod je slutil, da se bode kedai iz gnjilih fig delala cikorija, in ko je zvedel ta narod za društvo, v katerem se goji flgamoštvo, brž je dal društvu ime • Cikorija«. Ali cikorija se dela tudi k takih maronov. iz ttkih vrzot, iz take zelene, ki ni več za drugo rano, dela se tudi iz bukovce in želoda in taka je še najboljša, ker prihaja s Kranjskega. In vidite, kako j" Bog naključil, da se prava cikoriia po snovih, iz katerih je napravljena, popolnoma ujema s »Cikorijo« sior Poldeta, sestavljena je iz Maronerjev, Verzot, Zeleuov, Zabukoveev, Presencev, s kratka, sam dober materijal za cikorijo. Ali ta cikorija ni za okoličane, ako jo bodo uživali, stisne jim čeva, ne bodo več za trpko delo in kedor se s cikorijo redi. propade gotovo fizično, dosledno tudi duševno. Okoličanu dajte ob delalnikih žgancev, ječmena, fižola, ob nedeljah pa košček mesa in gla-žek ruj nega vinca, potem bode okobčm krepak na telesu in duši, — in tudi Trst reši fizičnega p>opaia, kateri mu preti vbi d razuzdanosti posebno onih krogov, ki so dali prvo snov za tržaško Cikorijo. Ali snov za Cikorijo, dragi gospo I, dala je tudi neka zaslužena nezaupnica okoličanov nekemu lordu. Iz tega lehko razvidlte, kako si taki gospodje mislijo okoliČme. Nič nego cikoriia naj bi bili, ali snov za slabe poslance, kateri le sebe in rvoio Čestihlepnost zastopajo. Ali ne »arudiš, nbogi okoličan, ko s6 svojimi očmi vidiš, kako te tujci ponižujejo. ^Tebi, dragi oko ličan, so Mivronerji (Švicarji), Con^oli (Italijani) in mnogo drugih, ki se v me,- Naša kontinentalna politika mora biti odslej le difenzivna, kajti mi moremo lehko zunaj Evrope zadostiti našim opravičenim težnjam po razširjenju. Edino to je pravo naSe započetje, katero narn Francozom narava odkazuje. Tako francoski učenjak. Ne le Nemci, ampak tudi Francozi so torej spoznali veliko važnost kolonizacije, in baš to napotuje Bismarka, da se približuje Francozom, ker vidi uže naprej, da ni daleč čas, ko pridejo francoski in angleški interesi zunaj Evrope v navskrižje, in ko tudi Anglež in Rus v Aziji skupaj trčita; zvita lisica Đismark pa uže zdaj pripravlja Nemčijo na tisti čas, da tudi ona no izide prazna iz velike praske zarad kolonij. S kolonijskim prašanjam pa Bismark tudi obrača vso pozornost velevlasti na druge dele sveta in tako toliko ložeje vtrjeva nemško prepon-derantno pozicijo v srednjej Evropi. Na vsak način je Bismarkova spretnost v tem obziru užo velikanska. Ni torej čudo, da avstrijski Veliko -nemci toliko prete s6 svojim Bismar-kom; čudo pa tudi ne bi bilo, ako bi se avstrijska vlada z največo močjo ustavljala nadaljnemu nemčevanju in v svojem interesu poprijela se v resnici Slovanom ugodne politike, ter iskala prijateljstva z drugo evropsko slovansko velevlastjo, katera edino moro Bismarku in njegovim nastop-nikom, ukazati: »do sera in dalje ne!« PovrnovŠi se zopet k kolonijal-skej politiki, moremo izreči, da imajo Balkanski in tudi drugi južni Slovani še mnogo prostora v balkanskih, od naravse bogato obdarovanih deželah, da jim torej ni treba posebno misliti na kolonizacijo v drugih delih sveta. stnej dvorani šopirijo, tujci; a KraŠevec, Notraujec, sploh Slovenec pa je tvoj brat po krvi, po zgodovini, po veri! Gospod urednik! domaćinstvo Vam je notovo Še znano iz drugih krajev na Primorskem. In kaj mislite, kedo ga je vcepil našemu rodu? Nobeden drug, nego Lihoni. Pojte v Istro, tam kriče Ireden-taŠi: «Fuori I preti Cranzil« Pojte v Gorico; tain je neki dan cel6 odličen Slovenec zapisal pod imena odbornikov goriške Čitalnice: «0 Ibor kranjske čitalnice* in «Sior Micbel* na Korenu vedno pridiga: «Se no fossin chej quattri Cragnolins». V Kastvu so izdali reški lahoni parolo: • Fuori i Croati». Tržaška «Cikorija» pa ima geslo: »Fuori i Cragnolini 1» Povsod torej povdarjanje domačinstva. Ali katerega Slovenca zapeljejo taki glasovi? Lenuha v prvej vrsti, fio namreč ljudje, ki mislijo, da bi se tudi brez dela lehko dobro živelo, in takemu lehko zatrobiš, da mu drugi pečene ptice izpred ust kradejo. — Pošteu delaleu mož se ne zgublja v take kvante. Kde pa je doslednosti Nek Zabukovec, ki je pred leti prišel v Trst iz Blok, in katerega rede večinoma Brškice kruharice, ta mo| najbolj dela za Cikorijo in pomaga Hor Poldoti kričati: «Fuori i Cranzi ! Pa kaj bi te ljudi dalje našteval; skoraj vsi najljuteiši Cikorjaši so bolj tujci v Trstu, nego oni, katere hočejo poditi iz Trsta. «Ferri oi bottega«, dragi gospod, in nič druzega; par poslancev išče volilcev; Cikorija po volitvi zgine, kakor kafra; delo pa dobodo prej ko slej vedno le tisti, ki so bolj delalm in razumni. Sior Poldo bi bil res kaj vre len, ako bi prava tujce iz Trsta Izpodil, pa teli niti ne omenja. Ti tujci so oni Furlani in lta Severni Slovani imajo pa za take potrebe ogromne dežele bratskega naroda, kateri ima, kakor smo rekli, največo prihodnost v Evropi, katere prihodnosti mu niti Nemci ne odrekajo, in v tem obziru je pisal celfS učenjak Friedrich von HelKvald v knjigi: «So-ciale und politisehe Zustande in den Vereinigten Staaten», da ni mogoče, da bi se prebivalstvo zedinjenih amerikanskih držav tako močno pomnožilo, kakor trdijo nekateri pisatelji, ki so računili, da omenjene državo do konca tega stoletja narasti na 100 milijonov prebivalcev. Hellwald citira v podporo svoje trditve amerikanskoga pisatelja Francis A. Walkerja, kateri dokazuje, da se ljudstvo v severnej Ameriki prihodnja desetletja no bo več primerno tako hitro množilo, kakor se je množilo do sedaj, katero pojemanje on pripisuje uprav zdaj vršečim se premem-bam socijalnih moči in nagibom narodnega živenja, kateri nagibi so se začeli tudi v Ameriki širiti. Vsled tega je preračunil Walker, da konec tega stoletja bodo imele zedinjene države k večemu 70 milijonov prebivalcev. Hellwald pa dostavlja k temu, da se bode Ruski narod dosti hitreje množil, in da bode Rusija leta 1950, torej po 65 letih štela uže do 150 milijonov prebivalcev, od katerih bodo 9/10 stanovalo v evropskih in le l/l0 v azijatskih posestvih Rusije. Ruska bode torej v istem času imela mogoče do 50 milijonov več prebivalcev, nego zedinjene države severno Amerike, akoprem so zadnje veliko veče, nego evropska Rusija, ker ta ima le 88278 geografiČnih kvadratnih milj; mej tem ko merijo — _» lijani, ki sem dohajajo iz kraljestva onkraj velike luže, in katere ba& ljudje Pol-dotove stranke sem vabijo, ti delajo po magazinib, mej tem ko morajo pravi domačini od strani gledati. Bog je vedel, zak ij ni dal kozi repa, Sior Poldetu pa ne Cavourjevih talentov. Pa tudi tržaški Iredentaši so toliko pametni, da so vedeli, koga ao izpostavili nevarnosti, da se ostueii. V nekej občini so bili skoraj sami -prefrigani* občinski odborniki, le eden je bil nekoliko «indietro eolle carte*; prefriganci pa so prav tega izvolili za župana. Prav tako je se Sior Poldotom. Ako pa Sior Poldo v resnici preskrbi vsem potrebnim okoličanom zadosti kruha in zapodi iz Trstu vse prave tujce, h katerim štejem v prvej vrsti ne-avstrij^ke Furlane, potem porečem, da Sior Poldo ne fivindlari, in vpiše se v Cikorijo tudi vaš pokorni Famulus Patronus. Narodne pripovedke lz Spodnje Štirske. II. N*kdaj je bil en oče. kateri je imel tri sinove, in ker se je oče uže postaral, razdalje vse svoje premoženje sinovom; druzega ni imel nego koso, kokota in mačka. Najstaršemu je dal koso, srednjemu kokota (petelina), najmlajšemu pa mačka, to je bila njihova vsa dedina in s tem sa napotijo po svetu, vsak v drug kraj. Nuj-štarši pride tako daleč, da so uže znoži (vinjaki) travo podbadali. Ko jih zagleda, jim reče: Oj vi delavci! Kaj delate in kako EDINOST zedinjene države 142725 geogr. kvadratnih milj. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. V poslanskej zbornici državnega \bora se je 6. t. m. nadaljevala podrobna razprava o proračuni!. Pri poglavji donesek k skupnim troškom ž^li poslanec HaniŠ, naj se zveza z Nemčijo razširi na carinsko združbo ter naj se narodno-pravna zveza promeni v državno-pravno zvezo. Govorniku pa se je vzela beseda, ker se je zgubi! v splošno razpravo. Pri naslovu: »osrednje vodstvo ministerstva notranjih zadev», grajal je poslanec Heilsperg to, da je finančni minister v imenu vse vlade tako lepo govoril o prihodnjosti ter očital vladi, da zatira Nemce (Oh, ubogi Nemci, kako ste vendaT milovanja vredni, vedno in povsod ste zatirani, k malu boste popolnem zatrti In zadušeni, tako tožijo vedno vaši prijatelji, ki pa za vas še — manj skrbe, nego tisti, ki vas zatirajo! O tem ste se pač sami uže dobro prepričali, saj ko so bili na krmilu oni, ki zdaj tako solze lijo /urad vašega zatiranja, takrat so vam ti prijatelji nakladali še hujša bremena ter si polnili žepe tudi iz vaših žuljev, a to se ve da, zdaj je to drugače, zdaj ste zatirani, ker se je zabil vaših prijateljev da-naidni sod, v kateri ste jim tudi vi denar metali; hinc illae lacrimae, hinavci). Dalje je očital Heilsberg vladi, da nema nobene prave zveze v svojem poslovanji in da postopa nevljudno z delavci. Da, to je zopet velika Heilsbergova modrost. — Poprejšnja vlada je delavski stan tako zanemarjala, tako prezirala, tako zaničevala, da zanj v državnem zboru ni zinola ni ene besedice, da po upravnem potu zanj ni storila ne le nič, ampak da ga je na milost i nemilost vrgla v pogubno žrelo oderuhom — vsaj jasno priča to od prejšnje vlade državnemu zboru predloženi in od prejšnjega državnega zbora sprejeti zakon, naj se poprej obstoječi zakon zoper oderuhe odpravi. Sedanja vlada in sedanja večina državnega zbora je morala zopet oderuhom mejo postaviti in mnogo družili zakonov se je moralo v poslednjih letih sklenoti v prid delavcem i nižjemu ljudstvu, da se kolikor mogoče nižje ljudstvo otme pogube, v katero ga je tirala ileilspergova stranka; in Še se za nižje ljudstvo mora mnogo storiti, da ne pade popolnoma v naročje oderuhom in judom, tako daleč so ga dotirali velikonemci, ti ljudski zveličarji, da se Bogu usmilil Res je sramota, da Heilsperg more kaj tacega blesti! — Grof Taaffe je na to očitanje, kakor je uže njegova navada, prav zmerno, pa določno odgovoril, da mora biti vladi dopuščeno, izreči svojo menitev o seda- se mučite; jaz imam tako reč, da silno veliko travic naenkrat odreže; ali tega niso verovali, aokler ni pokazal, ter so za dragi denar koso kupili od tega sina, kateri je lepo erhijo (dedino) dobil za koso ter vesel se dalje napotil. Drugi sin pa, kijeimH petelina, pride tako daleč, kder so jutranj »zono« (žarijo) z velikimi vrečami lovili ii v »izbe« nosili; on jih vidi in praša, kaj deiujo, da dirjajo z vrečami tako, obrnenimi proti vsbodu? Oni rečejo, da jutranjo »zorjo« love. On reče; Jaz pa imam tako stvar, da vam zorjo p6je; oni prosijo, naj to stvar, če jo una, pokaže in proda, da mu jo dobro plačajo: No, če dobro plačate, pa jo prodam, in proda za drag denar petelina. On pa se vesel dalje napoti ter lepo erbijo seboj nese, katero je dobil za petelina. Petelin pa Še dandenašnji »zorjo« poje : »kikeriki«. Tretji, najmlajši, ki je imel mačka, tudi pride tako daleč, kder je vse polno miši in podgan gomazelo. Pride k nekemu grofi, kateri je prav takrat bil pri obedu in so mu miši v skledo silile, tolika množina jih je bila. Ta popotnik to vidi in reče: Jaz imam tako stvar, da varn vse miši in podgane v četrt ure pokolje. Grof pravi: da bi ti to imel, to bi pa kaj bilo! On pa mačka spusti, in za malo časa ni več nobene mifii žive bilo. Ko tedaj grof t,o vidi, praŠa ga: Kaj hočeš ti za to stvar imeti? On reče: Kartoli mi daste. Grof da čudo penez, konja in voz, on pa se veseli, odpelje dalje; lepo doto (erbijo) je dobil. Sedaj še Je no se domislili, da so po zabili prašatl, kaj tota stvar jć ; hitro pošljejo nekoga za ptujcem tega prašat; kaj bi jela ona stvar. Tuj*c reče: Miši in vse tisto, kar vi.— Temu hlapcu pa seje zazdelo, da — miši pa žive ljudi. njem stanju in bližnjej bodočnosti, in to priliko je porabila v sploŠnje) razpravi. Da je to storil finančni minister, to nema nič v sebi, ker ministerski načelnik se ozira !e na stvar in ima pravico pooblastiti za vladnega tolmača tistega tovariša, kije v do-tiČnej zadevi najsposobniši ter jo lahko n:«jkrepkeje zastopa. Sicer pa Izreka grof Taaffe, da se on, kakor tudi njegovi tovariši, popolnoma ujema s tem, kar je govoril finančni minister, ali tudi le s tem, kar je on v resnici rekel, ne pa s tem, kar se mu od raznih strani podtika. VzUsti pa se izjavlja ministerski načelnik z vsemi ministri proti temu, da vlada hoče vladati zoper Nemce. Predgovorniku dalje omenja, da enoličnost v upravi spoznava za potrebno; uprava je tudi enolična, posebno v primerljajlh, kder so notranje zadeve posameznih kronovin v kakej dvombi, in se te najlažje branijo s to enoličnostjo. Nazadnje je ministerski načelnik Heilspergove toibe zavrnol ter naglašal, kolike težave prizadeva upravna preuredba. — Poslanec lioser je predlagal, naj se izda zakon zoper živinsko kugo. Poslanec Knotz, kakor glavni govornik je, strahovito tožil, kako viada zatira Nemce na Oeškem (to je zdaj očenaš nasprotnikov, ker so z svojim umom obveseli na zadnjej zarezi). Govornik je dalje naglašal, da se bodo Nemci potezali za svoje interese v državnem zboru, dokler jim bo to v Čast! (Kako bla-godušjel! ali so drugi narodi Nemcem pod-petači? — Uh, ta napuh!!) Poročevalec Matuš je protivnikom na kratko, pa dobro odgovoril, in potem se je sprejel naslov »osrednje vodstvo«. Nazadnje je Še poslanec Mauthner s tovariši interpeliral trgovinskega ministra zastrau težav pri izdavanju izvirnih spričal za izvažanje reži na Nemško. 7. t. m. se je nadaljevala razprava o proračunu. Poslanska zbornica je rešila več naslovov »ministerstvo notranjih zadev«. Pri naslovu »državna policija« je poslanec SchOnerer — večni interpelant — navedel več pritožb zoper oviranje pravice združevanja in zborovanja. Ministerski načelnik Taaffe pa je prečital dotično prepoved ter izjavil, da je bila zakonita. Poslanec Schdnercr pa je na to odgovoril, da poročilo, katero je grof TaafTe prečital, ni resnično, in vsled te^a je Taaffe izrekel svoje obžalovanje, da se more gosposkam očitati, da so lažnjivo poročale ter se je zavaroval zoper tako dolžitev. Pri naslovu »javna varnost«, opazil je vladni komisar policijski načelnik Krtička nasproti očitanju, da dunajska policija postopa neuljudno, da se ona prizadeva izjemne določbe po mogočesti lajšati ter da posebno z rodbinam izgnanih človeški ravna. Potreba izjemnih določb pa se najbolj iz tega lahko posname, da je bilo v letu 1883 ranjenih 61 rednikov. V tej seji je tudi poslanec Franceschi s to Ko pride nazaj i to pove, vsi se uže boje. Maček skoči na peč in začne : »Vrhan skrbman« peti. Pri tistem hramu pa je bil tudi eden Vrban — zdaj so vsi rekli: Vrbana najprej poje; hitro so mačka v klei zaprli, zatem klet zapalili, ali od velikega straha so pozabili »okenjak« zadelati; maček pa skoz »okenjak« vun »prasne« (skoči) in hajdi na hruško za Vrbanom, kamor ie Vruan pobegnol. Vrban. misleč, da sedaj »ga« — pojć, od velikega straha, skoči doli tako nesrečno, da Re je ubil. — Vrbana več ni — maček pa še dan danes živi — ter še zmirom poje »Vrrrban Skrrrbman. — »Vrrrrban Skrrrrbuian«. III. Enkrat je neki mož stavil v loterijo, in ko je šel stavit, vzame seboj veliko vrečo. On stavi številke, katere so se mu prejšnjo noč senjale — in loterist jih zapiše na »reŠkondo«. Sedaj, ko vidi da so številke, katere je stavil, pisane, veli:Prosim, da bi mi hoteli polovico sedaj dati, na ostalo pa uže počakam. Loterijski uradnik se nasmeje tar veli možu: Uže potlej vse doboste. ko Številke pridejo, zdaj jih pa še ni. Vsi pričujoči pa so ga imeli za bebca. Bilo je namreč tam več stavcev, kateri so navadno v vsako stavo stavili ter svoje krvavo za služene novce v loterijo znašali. Oni mož. na, kateri je stavil, reče: Tedaj pa naj vreča tu ostane. Za nekaj dni pa so bil*-vzdignene številke in prav njegove, vse so bile rudeče, ter je veliko denarja dobil in skorai polno vrečo domu pricijazd. — In tako je iz tega bebca postal bogat uospod. — Tudi še dandenafinjl je dosti hudi. kateri svojo srečo iščejo v loteriji — ali le redkokateremu je mila. variši podal predlog, naj se nastavna pisma istrskega kreditnega \avoda oproste dohodnine. V seji 9. t. m. se je razpravljal proračun ministerstva za dtželno bran. Poslanec Oberndorhr je priporočal začasno oprostitev edinih sinov kmetov, ki se ne morejo sami preskrbovati. — Pri razpravi proračuna naučnega ministerstva je predlagal poslanec Wildauer resolucijo, naj vlada na vseučilišči v Inomostu izvrši nekoliko novih stavb iri naj z\ to zahteva potrebnih sredstev. Poslanec Adamek je naglašal, da vlada še vedno v vseh strokah poduka predstvo daje Nemcem v Škodo Čehom ter je priporočal, naj se zboljša stanje suplen-tov. Poslanec Wagner s tovariši je predlagal, naj se sklene zakon, da se dohodnine oproste zastavna pisma buKOvinske hranilnice. — Včeraj je bila zopet seja. Biskup Strossmajer je izdal pastirski list, ki oiiseza šestdeset strani ter se peča izključljivo z slavnostjo svetega Metoda. V tem listu pravi on, da je neobhodna potreba, da se tisočletna svečanost smrti slovanskih apostolov porabi za združenje razcepljene cerkve; to je glavna naloga te svečanosti; on dalje pravi: Vsak stori Bogu milo delo, kdor ide v. Velebrad ali v Rim in tam moli za združenje in edinost krščansko slovanskega sveta. Velika božja dobrota in milost je nam še dodenašnjegadne ohranila staro pravico, da se slovanska maša po zapadnem obredu v slovanskem jeziku bere; ta sveti obred so stoletni napadi hoteli uničiti, ali pri vsein tem se še vedno glasi pri svetej maši, tudi v zapadnih delih naše domovine, slovanska beseda Bogu na čast, i na svetu ni več nobene moči, ki bi mogla v našij domovini oglušiti Blovanski jezik v boi|ej službi. Ako mislim na to, spomiujam se vedno svetega Metoda, ki je branil slovanski jezik pred papežem Ivanom VIII. — Molimo tedaj iz globočine našega srca in iz vse duše k svetima slovanskima apo stoloma za pomoč in podporo, da se nam zagotovi ta sveta pravica, katera je bila nekdaj nam vsem lastna, in trudimo se, da poderemo tisto zagrajo, katero so nam bratom tuje roke postavile, da si zgladimo pot sloge in edinosti v veri in cerkvi v našo blagost in tolažbo. Ogerska poslanska zbornica je 6. t. m. soglasno sprejela načrt glede uredbe zgornje Donave. Vnanje dežele. V Bernu na Švicarskem sta se 9: t. m. odprla narodni svet in stanovski svet. Načelnika obeh svetov sta v svojih govorih odobravala naredbe zveznega sveta zoper anarhiste ter izrekla, da je Švica sicer zavetje zarad politiških načel proganjanih, nikakor pa ne zavetje hudodelcev in anarhistov. V angleikej igornjej žbornici je 7. t. m. Granville zavračal očitanje, daje angleška vlada zgubila zaupanje pri nemŠkej; on je naglašal, da ni nobene dežele, katera bi jako važno stanje Nemčije bolj uvaževala, nego Angleška, in toliko večje interese imati obe državi, ohraniti si dobre razmere, ker se bosti vprihodnje skoraj v vsakem delu sveta srečavali in skupno za trgovino in omiko delali. O avfganskem praianji se poroča, da je ruski poslanec angleŠkej vladi izjavil, da Rusija odkritosrčno želi, da se prijateljsko poboga glede avfganske meje. Poveljnik v srednjej Aziji je dobil ukaz, naj ne prodira dalje: venuar je prašanje, uli imajo Turkmeni svojo vojsko toliko v oblasti, da se obvaruje spopad z avfganskimi prednjimi stražami. Ji Sudana se poroča, daje Mabdi zau-kazal, naj se vojni tabor premakne izpreu Kartuma v Metammeh, kamor s* napoti Mahdi sam; on namerjava mesti Metammeh in Šendi, kamor držite skoraj vse ceste iz Suakima, Dongole in Ka včeraj popo-lu Ine ob 2l[, priplula iz Pulja pred Tisi ter se tu zakotvjla. *J Tržaška tetku pišu: italijanščina i nemščina. ") Po Triestercl tnorda tudi nemško. — Krasen humbug. Ured. V zadnjej seji odbora društva «E linosti» se je sklenolo mej drugem, da bode odbor imel v nedeljo 15. t. m. svojo sejo t zgornjih prostorih gostilne g. Ferluge v Greti, in v nedeljo 22. t. m. občni zbor pri Sv. Ivanu. — Dnevni red zadnjega se naznani prihodnjič. Pri Ferlugi bodo ▼ nedeljo peli tudi tržaški in rojanski pevci. Odslej bode odbor Eiinosti imel vsako nedeljo svoja posvetovanja, pa vsakikrat v drugem kraju okolice. ■»el. podp. društvu je podaril č. g. Karol Hut, ces. k. garnizijski kurat f. 2, za kar se mu zahvaljuje.- Odbor. Gospod E. Kramar, potovalni kmetijski učitelj za Primorsko, izvršil je te dni na Dunaji profesorski izpit 'za višje kmetijske šole in sicer iz fiziologije in agrikulturne kemije. Čestitamo! Slepljenja Clkorjadev. Cikorja* Veccniet je bil te dni na Katinari In je tam nalovil nekoliko udov za G konjo, ali kako. Pred vsem jirn je rekel, da je Cikorija za slovenske šole, in da bode tudi podpirala zahtevo okoličanov, da magistrat ž njimi občuje v slovenščini. Potem jim je rekel, da vsa javna mestna dela dobodo Cikorjaši, na posled jim je celo zagotovil, ta napravi Cikorija velikansko veselico, da bodo isti dan vsi Cikorjaši marširali skoz mesto in da bode vsak četrti nosil slovensko zastavo. To je pač slepljenje ljudi do sk ajne meje. Tudi v Skednji je par prodanih duš. Nek človek, ki svoje prepričanje prodaja, kakor trgovec svoje blago, dobro se je te dni spekd. Nek narodnjak je izpeljaval to lisico, ki se vedno giblje v narodnih krogih, ko je videl, da zvitega prihuljenca ne spravi drugače na led, rekel mu je: «Veš kaj, jaz se vpišem v Cikorijo«. Na to mu odgovori omenjeni zvijač: «Veš kaj, jaz sem uže pri Cikoriji, pa nobeden ne zna za to. Tudi tebe vpišem, vse kar se dobi, je dobro.» In taki ljudje se štulijo, da so narodnjaki. Tržaške novosti s Sleparijain neumnost. Nek Anton S.,kmet v okolici, rojen v Montoni v Isti i je predzadnjo nedelio pil v gostilni Cergoia Miha pri Sveti Mariji Magdaleni zgornji. Kadar je bil čas za plačati, rekel je krčmarju, la naj mu upa onih 40 sol iov, ker nema drobiža. Krčmar pa mu je na to odgovoril, da naj mu da debelo. — Anton S. na to potegne nek bankovec iz žepa in praša krčmarja, ako pozna pedesetake. Gostilničar vzame papir, ga U površno pogleda in spravi v listnik, pivcu pa odšteje f. 49.60 dobrega deuara. — S tem jo pivec popiha. V ponuelek krčmar prešteva svoj denar in si natanjčneje pogleda prejeti pedesetak. Ker pa je videl na mesto številko 50, visoko številko 50000 gld., pokazal je bankovec razumnejšemu prijatelju, g. N., kateri nam je to stvar povedal, in ta razloži debelo gledajočemu krčmarju, da to ni bankovec, ampak loz loterije »Kincsem«. — Prestrašeni krčmar je zdihoval potem več dni po svojih f. 49.G0, toliko bolj, ker omenjenega pivca ni poznal. Ali zadnjo nedeljo je prišel prav isti slepar sopet piti v kičmo Cergoia, kateri pa je poslal precej po policijo. Zdaj sedi slepar in bode imel časa dovolj, da Študira »Kincsem« loterijo. Ali ni lepa ta! Samomori. Pismonoša Anton Pikel je šel včeraj zjutraj v Skedenj, k j je doŠel na skalo, ki tam nadkriljuje morje, sklekel se je iu skočil globoko v morje. Ljudje so to videli, a ko so samomorilca izvlekli iz morja, bil je uže mrtev; finančne zadrege so nekda uzrok samomora. Uboga družina I — Govori se; da se je hotel usmrtiti z revolverjem v nekej gostilni v Gorici eden prvih trgovcev tržaških, in da so ga smrtno ranjenega tajno pripeljali v Trst. Ga pač ni mesta, v katerem bi se bil samomor tako vdomaČil, kakor v Trstu. Policijsko. 17letnepa postopača R. S. ki je od svojih roditeljev ubežal, prijela ie policija na prošnjo njegove matere. Grozil je domačim in tudi nekaj reči po Kral. — lGletni slikarski učenec A. V. iz Trsta, je nečesa svojega tovariša za gledališčem »Comunale« z nožčem rami in bil od policije prijet. StariŠi, odgojujte bolj v krščanskem duhu svojo deeo, da vam uže v mladih letih ne prične delati žalosti in teiave. — Prijeli so tudi dva pijanca, enega v pivami pri gledališču Ar-monia, ki je dal gostilničarju za kozarec piva zaušnico, druzega pa v nekej pivami ulica • Šalice, kl je palc z nožem grozil krčmarju. To so pač nevarni pijanci. — Neznani tatovi so hoteli več vrednosti iz hiše št. 146 ulica Largo del Promontorio odnesti. Ali sreča je bila, da jih je nek stražnik prepodil. Zbežali so in pustili še klobuk po vrhu. — Prijeli so kakih 15 postopačev, ki so preveč kričali po mestu n kalili javni mir. — 38letnega težaka F. F. iz Trsta je straža prijela prav na me.^tu tatvine. Hotel je v ulici della Cassa vlomiti v neko vratarjevo hišico, ter bil popolnoma pripravljen, da bode kradel. Straža pride iu ga prime za ovratnik pa Jiajd v luknjo. — 191etni mesar R. S. iz Trsta je bil prijet v ulici del Sapone, ker j« nečega mehanika po nedolžnem napal m poškodoval.—Necega 28 letnega kočija ža m 29letnaga sobnega slikarja je straža piij-la. ker sta bila preveč natrkanainse t velikim hrupom po meBtu vozila. Perice okoiičanke »L'Adria« je te dni prinesla članek proti pericam v okolici, kateremu članku v sicer zmernem listu smo se jako čudili, teleti bi bilo sicer, da bi se našlo za naše vrle in lepe okoiičanke boljšega in lepšega posla, nego je pranj« cap nekatere židovske, ne ravno posebno čiste in zdrave gospode, toda, ako bi teh peric ne bilo, izciiniti bi se morala v Trsta kuga od nesnage, in torej bi morah biti nekatera gospoda Še hvaležna pericam, ki dobro in še preveč po ceni perejo. Neresnično je, da se okoličan -sk.i oblačijo v žamet, da nosijo solnČnike in pihalke, on se Še večinoma drže domače narodne noše. — Tudi ni pošteno, da sa magistratove pijavke opozoruje, naj bi še uboge okoiičanke perice obdačili. — To jajce je skoro gotovo kaka kukovica od Cikorije zlegla in po krivih potih vtihotapila v »Adrio«. Iz Bojana se nam piše. V nedeljo zjutraj sta šla zakonska Lopan iz hiše št. 219 v mesto po svojih opravilih. Pustila sta doma lOietnega sinka in triletno deklico. Zanesla sta se na dečka, da bode dovolj varoval malo sestrico, ali komaj sta oče in mati odšla, uže je potegnol mej svoje pajdaše, da se malo poigra. Mej tem se je pa deklica igrala doma. Šla je k ognjišču in tam neskrbuo igrala. Pornak-nola seje p:ebli/.o ognja in unela so se jej krilca. Ubožica je tekla ven^ ali obleka .se je še bolj unela. Ko so prišli ljudje do nje, bila je uže vsa opečena in k malo putem je izdihnola svojo nedolžno dušico. Moj Bogi Vas starišev nič druzega ne izuči nego nesreča sama. Ali ko je nesreča uže prišla, ue pomaga več nikako tarnanje. Ob času pazite na otroke, in ne puščajte jih brez varstva. To, dragi Rojaaci, naj vam bode v svarilo. Iz svetega Ivana nam pišejo: V nedeljo sta jih dva CikorjaŠa dobro "fasala« v gostilni »Pri zvezdi«. Glasoviti Verzota je najprej v gostilni pridigal o Cikoriji, skoraj vsi nazoči pa so mu oporekali in ga imeli za norca; ko pi je šel po nekej potrebi na ulico pred gostilno, pretepel ga je nekdo tako, da je krvavel ter moral bežali proti domu, pustivši na bojišči nov klobuk in v gostilni svoja ženo. Kesneje je prišel s tremi stražniki nazaj v gostilno, a povedati ni znal, kedo ga je. Nek pajdaš Verzote pa je potem še razgrajal v gostilni, a ko je bilo ljudem zadosti, popadli so ga in mu usta skoraj razprali, potem pa ga vrgli na ulico. — Mi sicer ne odobravamo pretepov, ali kedor išče, najde. Zakaj hodijo ti Cikorjaši dražit mirne ljudi? To je lepa «Concordia», to je «zizzania» In »discordia«, katero sejejo •Judeži Iskarjoti» po okolici. Tudi v gostilni Ferlugovi v Greti so bili Cikorjaši tepeni. Le poj le to tako dalje, pridemo v kratkem do hujših rabuk, nego so bile leta 18681 KIJuČ na Prelovcu mej Krep-ljami in Vogelskim dolom je jako nevareu. Čudim se, daje prejšni cestni odbor mogel tako delo odonriti, kder se še celo ob belem dnevu mnogo nesreč pripetuje. Kaj, ko bi zdajšoi cest. odbor pomogel, da bi se vozniki tej nevarnosti ognoli? — Sicer je jako teško v drugo izdajati denar po nepotrebnem, kar bi se bilo prej napravilo brez troŠkov v občo zadovoljnost. Nekdo, ki je bil te dni v smrtnej nevarnosti na prav istem ključu. •Ljudske knjižničen izšel je peti snopič ter prinaša «KratkoČasne povesti«, zbral L ivoslav KordeŽ. Te kratkočasile povesil so: Dvorski.— Dvakrat vzdignem zaklad. — Dekliški ropar. (Ljudska pravljica na Kranjskem.) — Poštna hiša v stepi. — »Ljudska knjižnica« vredna je prav obile podpore, cena jej je silno nizka, za četrt leta samo 48. kr., ali snopič po 6 kr. Slovenci sezite po tej lepej knjv-žici. Rabelj v službi nihilistov. U Moskve se piše: Pred nekolikim časom prišla je policija na to. da je od države nastavljeni rabelj Ivan Frolov uže delj časa nihilistom opravljal službo. Od začetka je odločno tajil, a sčasoma se je vender udal ter povedal, da je bil z nihilisti v zvezi od časa sem, ko so bili obešeni morilci carja Aleksandra II., Rissakov, Mihajlov, Kibalčič itd. Dobival je od nihilistov po dve sto rubljev na mesec. Če je pa še kaj posebnega storil, kakor na primer, če je kakega nihilista iz ječe rešil, ali kake važne pisma policiji izmaknil ter izr čil jih nihilistom, dobival je še posebna plačila. — Frolova so v železje vkovali ter ga v moskovski kaznilnici zaprli. Nesrefe. G. t. m. ponoči seje unel plin v premogiŠČih grofa Lariša v Karvinu na Moravskem, pri tej nezgodi je bilo usmr- S D I NOS T tenih 405 delalcev, ki bo zapustili 43 ulov in 79 sirot. — Tudi 6. t. m. je trčila francoska laiiija »Tonquin«, ki je bila na poti iz Kardifa v Marziljo, da vkrca vojake, pri Maiagi z neko drugo francosko ladijo ter se je potopila in je utonil kapitan in 23 mornarjev. Tržno poročilo. Kava — Se precej obračana, cene trd neJ menenje pa je, da se bode dobra tendenca v kratkem sopet umaknola slabSej. Sladkor. — Kupčija se sladkorjem se vidno zboljSuje, teadanca dobra, cene se polagoma pomikajo više. Sadje — za pomeranče je mnogo pra-fianja; pri vnem taca so jako po ceni. Olje — cena jako trdne. Petrolje — slaba kupčija, cena je Se vedno f. 9.25. DomaČi pridelki — fižol in maslo slabo obrajtano, cene nizke. Žito — tudi popolnoma zanemarjeno. Seno — dobro konjsko f. 1.30 do 1.50. Borsnr poročilo, Tendenca borse je jako dobra, kurzl skoro vsib papirjev so sopet postali nekoliko vifii. Dunajska Borsa dne 9. marcija. Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 65 kr. Enotni dri. dolg v srebru 84 >20 » Zlata renta......109 » 40 • 5#/0 avst. renta .... 99 » 20 » Delnice narodne banke . . 869 • — » Kreditne delnice . ... 302 • 75 • London 10 lir sterlin . . 124 • 30 • Napoleon..............9 » 79 » C. kr. cekini............5 • 81 • 100 državnih mark ... 60 * 45 • Poziv. Podpisani poziva s tein k rednej obč-nej skupščini (»posojilnice in hranilnice v Kopru, vknjižene zadruge z neomejenim poroštvomn, vse njene člane. Skupščina se bode obdržavala dne 26. marcija t. 1. v Dekanih «e sledečim dnevnim redom: 1. O iobrenje letnega računa. 2. Izvolitev odbora in nadzorstva. 3. Moini predlogi članov. Začetek o 10. uri predpoldne. Koper, 8. marcija 1885. Odbor posojilnice in hranilnice v Kopru, vknjižene zadruge z neomejenim poroštvom. Javna zahvala. Za mnogobrojne dokaze izkrenega sočutja dokazanega nam ob smrti nafiega nepozablj*nega očeta, oziroma soproga Janeza Mahnič-a, posestnika v Dekanih in za mnogobrojno udeležitev mrtvaškega sprevoda, osobito pa prečastitim g g. duhovnikom, bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem in zuancem domačim in zunanjim, izreka s tem nnjiskrenejšo zahvalo žalojoča rodbina. IZeđjunarođna linija N k < H _ 5C ~ S ■ Iz Trsta t Noyi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linij? vozijo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in popotnik« po najnižjih cenah in z najboljšo pjstrežbo. 6—6 V N0VI-J011K. Odhod iz TRSTA. Parnik »Teutonia« v 25. dan marča. Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deirArsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld. Zaradi vožnje blagu obrne naj se na Emlliano d* Ant. Po|;layen, generalnega agenti*. I* »Klano.*) V »Edinosti« z dne 25. p. m. objavljeno je poslano od g. Antonu Lenasita, kurje n^kak odgovor na dopis »z Notranjskega«, tiskan v • Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. „Slovenskem Narodu" št. 28 t. 1. Ker pa g Lenasi se ni posluževal čiste resnice ter zbadljivo sika na si. vodstvo dež. sidj. šole na Slapu, kakor tndi na dotičnega odkritosrJnpgu dopisatelja, štejem si v sveto dolžnost, stvar nekoliko razjasniti. I)a bi bilo v gori omenjenem dopisu ,,mno(ro laži iz hudobnega namena", kakor se trdi v poslanem, tepa pač nismo zapazili. Istina pa je, da se je ta dopis splošno od vseh tukajšnjih zavedajočih se kmetovalcev odobraval. Radi tega se pa ni drznol nihče temu oporekati. Le edini g. Lenasi, je bil druzega me-nenja. Slapskemu vodstvu so pač ni čuditi, ako se je izjavilo, da li vedelo, kuni nu llreno-viško županijo pisati. Županija je sicer v Hrenovkah, t j. pisarna in tajnik sta v Hrenovkah, sedež župana je pa v poldrugo uro oddaljene] vasi Sajovč«. — J« li to zakonito? — Zato je torsj opravičeno vprašanje, kamo naj se poŠlejo mudna pisma, jeli na osamelo pisarno v Hronovice ali na popotnega Župana v Sajovče. Čudno, smešno je, kako g Lanusi porogljivo kaže na smet, kojo je zapazil v očesu Slapskega vodstva, ker je zapisalo Prftvvald mesto Razdrto; hloda, kojega pav svojem očesu vedno nosi, ne čuti. — Kedo v vsej županiji pa ljubi bolj nemščino, nego g. Lenasi? V poslanem je nadalje čitati, da je g. župnik prinesel pismo, koje mu je pisalo vodstvo, k županiji še le v pondelek, da ta ukrene, kakor hoče, „Županija je pa rekla, da je zamujeno". Ako bi rmel prašatl, kedo pa je bil ta županija? Nam je znano, da g. župan Lenasi se nahaja pri županiji v občinskej pisarni le ob nekaterih četrtkih in pa nedeljah, za katere dneve dobi tudi plačilo, pred in potem se pa njepa tam le malo kudaj vidi. Drugi Ea nemate nikakor pravice Županije nastopati, ar bi si vendar g. Lenasi mogel zapomniti. Izmišljeno je. kar se ▼ dotičnem poslanem trdi, da je namreč tedaj, ko bi se imela omenjena drevesca za9aiati, bila huda suša, da je primanjkovalo potrebne vode za kuho in pijačo. Jaz sem poslal po drevesca, katera so res uže zelenela, da, celo cvetlo jih je nekaj. Ali to, kakor izmišljena suša, ni nikogar plašilo; nabralo se j« proobilo gospodarjev in na mati so bila vsa drevesca oddana in ako bi jih bilo še desetkrat toliko, pobrali bi jih bili Še isti dan. še za one vasi: Hrenovice, Veliko in Malo Brdo, kejim je bilo s prva to drevje odločeno, ne bi bilo zadostovalo. Vse to je živ ter jasen dokaz, koliko je resnice na g, Lena-sitovem opravičevanju, najlepši dokaz ko pa lepo rastoča drevesca sama, katera služijo v Iioduk neveščim sadjarjem, da tudi uže oze-enela drevesca se dajo po poduku g. vodja Slapške šole z dobrim vspehom presajati. Tudi moram tukaj izraziti, kar sicer ves svet ve, da namreč, smreka in lipa ne spadati m»j sadno drevje — kde in kod pa raste teh tisoč drevesec ? Mogoče, da je g. župnik „izboren zgled v vseh stroknh umnega kmetijstva*', ali komu ni v naših krajih dobro znano, da g Eduard Dolenec, grajšČak v Orehku, visoko prekosi mnoge druge, kar se tiče pospeševanja sadjarstva, gozdarstva in sploh umnega kmetijstva? Pa i mnogo druzih je v Hrenoviškej župniji, kojlm je umno sadjarstvo in umno kmetijstvo veliko bolj poznato, nego pa gosp. Lenasi-ju, kateri hoče soditi o tej stvari. Kar se pa tiče zboljŠevanje zemljišč sploh, zasluži v prvej vrsti pohvalo g, Josip Dekleva Iz Postojine, pa tudi g. Matevž Premrov z Ubelskega, ta dva sta veliko več novih njiv iz pašnikov napravila, nego jih ima gosp. župan Lenassi pred očmi. Pa za Boga, kaj je uže vsak izboren kmetovalec, kedor v svojo korist kak trn ali kamen raz svoje njive odstrani? No potem je umno kmetijstvo na Krasu in v Istri na največje) stopinji ter izbornih vzgledov tudi pri nas dovelj. Naposled naj bode še g. županu Lenasitu povedano, da ako bode še primoran prijeti za pero, naj položi v to le resnii'O, ne pa neresnice. Jaz sem pa pripravljen postaviti v svojo svetilno električno luč, ako lojeva sveča ne zadostuje. V Razdrtem dne 4. marila 1885. Hinko Kavčič, podžupan i svetovalec glavne obč Svarilo. Ker Jože Germek in njegov sin Filip iz Dobruvlj, okraja Sežanskega, rnmata nika-koršnegu svojega premoŽenja in podpisani zanje ne plačuui več kakor koli storjenih dolgov, svarim vsakogar, omenjenimi karkoli prodati od njih kupiti, ali pa jima posoditi , ker bi svojega denarja ne mogel več dobiti. Pola, /0. marca IS85. Ican Germek c. k. pomorski župnik v. p. MONMH« Agencija za posredovanje u službah i kod stanovanja E. GEROMINI-JA . priskrbuj« službe svake vrste u Au- Sj stnji i inozemstvu. Kupuje i prodava H kuč". po najugodmjimi pogodbami. K ju Piazza Ponterosso br. 2. I. kat. ® •asasasMasHsasasESRsasEsasasasEsasHs Najboljši papir za cigaretke 29 - 36 j j pristni LE HOUBLON frM. fabrikitCawleje? in IlenrjeT t Parizu Scari se vred ponarejanjem. Pristen je ta papir za cigaretke ako nosi v*aki listek znamko i^mIL.1? HOUBLOV ii dolnjo zavarovalno murko ter si cnaturo. - -----* r*»*/c*nrt, Fac-Slmile de rEtiguette IT Itn* Rtrairar i PA K IS Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-znn praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludnp. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure Zjutraj. Obresti na knjižice . 3°|# Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav orecej. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na tržaškem trgu po.......S'l.'l, Posojuje na državne papirje avatrij- sko-ogrske do 1000 e). po . . . 4*/A više zneske v tekočem računu po ............. Daje denar tuli proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. marcija 1883. Najceneje zdravilo. Dunaj, V»Še blagorodje ! Vašo pošiljatev lekarničarja M- Rrnndta švicarske krogljii'e sem resnično prejel, za kar se Vam nnjsrčrieje zahvalim z pristavkom. da je Vaše obče znano zdravilo proti vsem mojem pričakovanji izvanredno dobro vplivalo. Moja nesrečna sestra ki to uŽe 17 to boŽjast muči, je primorana radi^tepa biti vedno doma, ker se pa jako mulo po čistem zraku sprehaja, se ji sapa večkr it zapre, kar ji nezmerne težave provzroči Vašim švicarskim kropljicain se ima žahvaiiti, da jej bolečina brzo premine. Kakor se ne mejo švicarske k rogljice (škatljice a 70 kr. v lekarnah; vsaki dali uživati, ampak v presledkih, se vse bolečine tako polagoma zeube, da se zdravje v tej zadevi popolnoma hitro povrne. Še enkrat se Vam zahvalim. Vaj epa blagorodja hvaležno udani F. Rei-»Itrh, zeleifiiški uradnik II Klosterneuburger-strasse št. 1. Posebno paziti treba, da je na vsakej škatljici beli križ na rudeČem polji z imenom R. Brandt. 3—6 OQOOOOOOOOOOOvOOOOOOO( LA FILIALE dolin BANCA UNION TRIESTE t' oocupa dl tutte le operazionl dl Banoa e di Camblo valute. a) Accetta versamenti in conto corrente: Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote 3'/« °la con preavviso di 5 giomi 4 „ . 12 . * h „ a sel mesi flsso per Napoleoni 3'l* °/o con preavviso di 20 giorni 3'/ „ „ ,40 » 3ll, mi » > 3 mesi 4 , „ , 6 . God ran no d«U'interesne Mmentato le lettere in elrcolaxlone con 6 giorni di preav\iaodal 6 novembre a e. quell«eon la Riorni dat 13 giorni a qu*Ue con 84 giorni dal 25 novembre a. e. IM BANCO oino abbuonando i| 3°/0 Interesse annuo sino aualunaue somma; prelevazloni sino a orin i 20.000 a vista verao ch4que; importi magglori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei versamenti in apposito libretto. ContoKj|(la pertuttii versamenti fattl a qualsiasi ora d' ufficio la valuta del medetimo giorno. AnHiime pol ppopri cor- rentisti V incaaso di Cambiali fer Trieste, Vienna e Budapest, rilascia loro aseegniper queste ultime piane ed accorda loro le/ac.olta di domlolllapo ejfetti presto la sua cassa franeo d' ojfail Mpena per onmI. bj S'incarica delVacquisto e dellavendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe deli' incasso d'assegni, cam-biali e coupons, verso l/a*/o di provig-gione. accorda ai suni committenti la facoltii di depnsitare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis l'incasso di coupons alla scadema, La Filiale della Banca Union (Moziono Mercl) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. S VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metie), v vseh barvah za cele inožke obleka, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 380. L. STORCH v Brnu tvarina koja se ne bi dopadala, more 12—5 se zamen i ti. NOVOST S5S Pečat „TI^SiT" najprikladnejše darilo, jako koristen, zadržujoč vse, kar jo potrebno v pisarni, kakor: pečat iz kavčuka, z avtomatičnim barvilom, poro m Mvln^nik, vse v najeleguntnejSej obliki is nikla in prepibljlvo, da se more hraniti v žepu. Nadalje okusno izdelani pečati v obliki medu Ijonov, ur, škatlj.ce za žvepljenke in razni dru»i neinl pečati. Pri odlikovanem grafičnem zavodu H. FREIS1NGER-JA Uoydova palača ulica „Mercato vecohio" 4 Y TRSTU. Laatnik. drufitvo »KUINOSI«. — l«d«if i n odgovorniur«ttulu VIK TOK DOLENC. Novu tisKarna V. DOLENC v Trsti.