w
rmusm AWJf IWIBPTPinma FKMPT (Wo. M6) AOTIOMIID IT THK ACT OF OCTOBP 4. lit. 6W FILBAT Trn POT omci OF mm TOML IT. Y. By Order of the President, A. B. Burleson, P. M. Pen.
If a j TS 4 j i slovenski daivaik ▼ Zdruienlh driavah.
Velja u tm lato..........$6 00
Z* pol lata............... 3.00
Za New York oelo leto____ t.00
Za inosemstvo celo leto ... 7.00
GLAS
ist slovenskih delavcev v Ameriki,
The Largest Slovenian Duly i in the United States.
Issued every daj except Sur j
and legal Holiday*
OTF" 75,000 Readers. ~
TELEFON: 2876 C02TLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4G87 CORTLANDT
NO. 113. — STEV. 113.
NEW YORK, THURSDAY, MAY 13, 1920. — ČETRTEK, 13. MAJA, 1920.
VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII.
f
PRVA PODROBNA. POROČILA	USPEHI POLJSKIH ČET 1BGUŠEVMV ARMENSKI PRVO ZASEDANJE
0 KRVAVI VSTAJI V UUBUANI PROTI BOLJŠEVIKOM
CARRANZA VSTRAJA NA SVOJI POSTOJANKI
GROZNE POSLEDICE KOMUNISTIČNE AGITACIJE. — DGČIM Eoljševiki so imeli baje težke iz JE VOJAŠTVO MIRNO STALO. SO ODDALI KOMUNISTI PRVE gube pri novem ukrajinskem na-KTRELE. — DESET OSEB JE BILO MRTVIH, SEDEMNAJ8T PA valu na 420 milj široki fronti. |
KAN JENIH — VODITELJI KOMUNISTOV SO BAJE NAROČILI,	--
IZ TRBOVELJ SKUPINO RUDARJEV, KI NAJ BI TVORILI Varšava, Poljski.. 12. maj;..
GLAVNO ČETO.	Poljs-ke in ukrajinske čete so za-
--—	I dal«* mogočen udaree rn.sk iti Im»Ij-
(Poročilo pcvzeto po ljubljanskem "Slovcncu").	S«« vikom na fronti severno o*l Ki-
------j»*v.-« t« r pognale sovražnike ua-
24. upr l* so koti nnisii proglasili splošno politično stavko. zaj na reli črti oh n-ki Kereziui. 1 J«.zpo,- Ittli so svoje .».jif.ilorje • «lo med vojaš v o, se vrjrli z jk lici I5«*čiea. ki j«* važen prehod pre-' li.i de|a\>tvo vnel. obratov.	ko reke I)uj« in*r. je padla v rokel
Klju'i naredhi <t</t !i,t'	da s»o v*»a zborovanja poti vedrim j |x»ljskili in ukraj tiskih čet in «.«>-
rieboin in vsi obhodi -.rejHivcdani. no pozval: komunisti svoj«? pri- \j«'tne čete su imel«' pri tem veli-j si.jše, da zberejo p**i tramvajski reiuizi Ln odkorakajo tam predke izgube, Iioji se \ rše sedaj ne-paiučo deželne vlade.	prtsfano na lionti, ki obsega pri-
OI;nt..' osmih zjuUaj so >»• začt li zbirati pri tramvajski remizi J bližuo 420 milj." ► ' a* knjo«" i, pridruz 1 i jim je muo/.icH radovednežev, tako d& se Potreba. da *»e izravna p«.ljsk«> Jt-' /bralo krotr :MJ((0 ljudi, ki vi m* začeli pomikati po Ziiloški cesti črto po zuvzejti Kijeva, j" baje proti središču no'v t a Ker je varnostna mestna oblast hoteli, pri- dovedla do nove ofenzive. ki se I miniti prebvalstvii i.-«rede. * katerimi so ?rozili komunisti. in se razteza direktno za pad no od Yi-i/ojnuti vsakim /rtv h<i je dala po 20 orožnik li in stražnikih zapreti j tt hska pa južno od Kijeva ob cesto. Množica je mir«'.« obstala, ljudje niso vedeli, kaj naj počnejo»Imjepru. Poljske čete s«i prekora-• n treznejši so povoril:. raj se razidejo po domovih.	'"'h" J Prezir o na več točkah ter
Tedaj s«i /a eli »ti int ožico i.jritatorji. večinoma mlajši štraj- zavzelo po ostrili bojih tudi kraj kujo.i; "Naprej' < e-a bojite T Ženske naprej, v nj<* no bodo stre-! Bjelači«.
Ijali!" <Sruča nahujsl>a;iili /»-nsk jo napobiila napol prazni prostor Severovzhodno f nI Mizrja so m«-d množico in strašim kor-Ionom iu jo pritisnila tla orožnike. I oljševiki izgubili svoje p'ostojau-'».o'as so polagoma prihajale nove pni če ljudi •/. tnesla, večina rado- ke ter bili prisiljeni umakniti se \»dn$žev, in so so us* *>ile hrbtom kordona. Množica, stoječa roed'pi^ko Dnjepra. Sovražnik je vpri n mizo in kordonom. ;e udrla po vtran^ki poti ob Ljubljanici proti; zoril posknso. da uniei železnišk* t »srn. Imela je prosto pot prod seboj, nihče jo ni oviral, mogla bi! ni os t pri Belici, a poljski oddelki iti \ n'« st«». Kntnuni>-:*~ni ap'tatorji in zaupniki s«» pa naliujskali preprečili na«"*rt ter vjeli pri mnozieo, nuj obkoli i-r«./ništvo. {.-a napade in razoroži. Zapeljani lju-item večjo stovilo boljševikov. ««.>' so šli «h1 spred« j i.i Zaloško oe.<-to in tako je stal kordon obko-11'ravijo. da sta bila pri teh Kojih 1J* ii «mI razkačenih ljudi. Mirno je stala straža, puške ob tiojri; k«>-1 popolnoma uničena dva sovjetska
i	mi n ist i so jim najprej prigovarjali, naj potek ne jo z njimi, naj jim regimenta.
l-omajrnjo vreči \lado itd. Stražniki so ostali mirni. Še vedno ,ie bil V severni smeri od Kijeva pa « !s, da hi ljudje nrovirano <vlšli proti mestit.	'to izliva reke Pripeta, torej na raz
Takrat sta pa i/ vi t komunistov padla dva strela iz revolverja'daljo približno ."»o milj se baje
ii	stražo. Komanda.it orožniko\ je dobil krogljo v !!«►»;«». dr.igi o-! boljše viki lin zapadui strani I)nje roin k jo omahnil v piah /adrt o«! ftrela. Oružn ki so «xlda>i v samn-!pra {>očasi umikajo ter «rra«le po-« hrambi v<V- salv ^ rmk . ko s«» pa naliiijskaiio ^ rst«» kljub temu pri- i mož: e mostove, ki naj bi omogo-tiskale, s«i padli strel« v (T*j**čo. Nastal je <li\ji bc» na vso strani.'čili njih bog, š«* prodno bi glavna I otoin «»roh.ia tišina rhtero *«» motili kriki ubogih ranjencev, ki so.sila poljske armade dospe?a do 1 a d i i kot /rt < e konriii >fičnili liujskačev. Mrtvili je obležalo deset. reke.
di\ct inožkili in on otrok, ranjonili. \cČitioina lahko, je bilo setlem- . Najnovejša poročila pravijo, da najst oseh. I/ Leon šč*a. garui/ijske in deželne bolnice j«' prišla zdrav s • bili boljseviki potisnjeni nazaj iiši-a pomoč in v ti-^lCi s»i prevezali zdravniki, strežniki in usmi-. pri kijevskem mostnem pročelju. l.i« nc v«.sii r r:inj<*i:eo niti	j i.j«.o k«»munisti odnehali. Na- jI'rtnliio so Poljaki izsilili to nnii-
| rej! T., j«* otfnjoiii ki^f* Pr-d \lad«»!" so ptniži^ali ljndi. voilili kanje, so vzdržali boljšov:ki oster i« iisk«' k mrtvecem n razširjali ki «• po maščevanju.	artilerijski ogenj na Kijev, v če-
Krojrije ni-oo iskj;« krivcev Tudi ni cela množica kriva nesreče, '»ur so hoteli preprečiti Poljakom 1 ' se .ie zgodila Vod*i-!ji komunistov so že eelc mesec«' pripravljali'1'krajineem, da bi spravili na s* oje pristaš«« na ta Krvavi dan. Ptnlž jrali so jih na upor proti dr- I've mesta ojučenja in dobave, z.ivi. \ladi, veliki veči .i pr«bivalstva. Pravi krivci s«> Sc poskrili, ni- Tekom obstreljevanja Kijeva so sti p t 'd bajonete. \* hI telji so naročili iz Trbovelj skupino rudar- j« prevladovala v mestu velika jev. ki luij bi tvoril, glavno napadalno c«-to. In iz.iiusl teh ubogih panika med prebivalstvom, kajti ljudi sii padli mnogi kol žrt«-v skritih zh»čineev.	žvižganje in brenčanje izstrelkov
^ nad mestom je bilo strašno, čeprav Frcne. 24 let. samec, zavirač juž. niso izstrelki eksplodirali v ine-žcleznice. —- l.adiha Edmund. IP ^tu samem temveč bili namenjeni let. delavce drž. železnice. — Kra' proti cestam, ki vodijo v Kijev od mar Frane. 2»! let. samce, zidar zapada Kranjske stavbinske družbe. —
.-i
Boljseviki so prisilili armor sko vlado, da je dovolila prehod preko svojega ozemlja.
LIGE NARODOV
CARRANZI ZVESTE ČETE, KI ŠTEJEJO 4000 MOŽ. VSTP.A
--jJAJO V POSTOJANKAH. KATERE SO ZAVZELE IN KI SO BA
Domneva se, da bo prvo zborov«. JE ZELO MOČNE. — VSI POSKUSI USTAŠEV. DA JIH PkSŽE-
Mrtvi in ranjeni.
<M» pol II. dno L'4 aprila je bilo v mrtvašnici dežel n«' btdniatui«*e šest žrtev. Petletno deklico, ki j«-dobila strel v glavo, je «n"e odnesel sam domov; enega mrtveca s i prt
Poroči se o ^ zavzetju Odese. Somrak Le«,pold. 2!»let. same«-. za !riijb<>Ij vailu.m niskem pr;stani-
nesli v la-oniš.-e, ena žrt«»v. Strniša vira«" dr/., železnice. — Velej>ič 0jj C*t-nem morju. l)ose«laj ni-
iz tiameljnov. je pa umiral. Ifc> 4. Ivau. 24 let. samec, delave«- pri jn-isla še nobena poročila o
]>opoldne jo bito mogoče dognati. . pol|akll, __ Valič Ivan. let. o. zavzetju t.-ga mesta, čeprav so br-
<la so mrtvi: 1. (»oren j«* Frane fll. .	. ...... „ : « l	--i	,
, ,	I .. • • , .	zenjeii. kovač juž. železnice. To- i zojavke zo prn-ale o zavzet ju kra-
let, strugar v kurilnici «lrz. zelo.	■ , -	, - -	, .
zni,. zadet v glavo. 2. If.H-evar	Martin. let. ^mee. skla ^.^'«' nahaja,« v neposredni
•Fo/.cfa. r» let. :t. Segadin Alojzij. ,	liri Tonniosu. — Spreie.-r hllz,ul tHlese.
delavec, 4. Sterlo. nadpremikač, drž. železnice. — Solar Leopold. 31	~ *
južne železnice. Toplik. kurjač Stanislav. 31 let. oženjen. pleskar
ju/no železnice. 6. Kuhar Alojzij. ,ft. oženjen. bivši mizar.- Kaste ! M|TT| ODSTOPIL S
31 let. vlakovodja južne železnice ,, . in . 4	i 111 ■ II UUv I Ul IL V
j.	.,	. ne hmest. If) let. sarec. «lelavee
i Kebol. delovodja vevake papirnice. Strniša, delavec. 9 Nepo- i ^unlmee juž. železnice.
SVOJIM KABINETOM
znan trboveljski rudar, star okrog 22 let. — Polo',5 navedenih sta še dva mrtva.
Rajoni so bili: Zalaznik Ivan. .»«> let. kovač južne železnieo. — Ilri* b«»rntk Anton. 24 let, tovarniški
DENARNE POŠILJATVE V ISTRO. NA GORI6KO IN NOTRANJSKO.
Socijalisti so prisilili ministrskega predsednika k resignaciji. — Sklep je sledil nesanpnici.
. .	. w . _ I^riujemo denarna izpl.eda Bim. Italija, 12. marea. - Mi-
do avec. - Skolc Martin. .10 let. popolnoma zaneslj.vo .n sedanj,« nifitrstvo. katwmu je n,čelov.l delavec pivovarne T n.on. - Aru- -azmeram primemo tudi hitro po mini>ltrRki predse,lnik Nitti. je re-aek r rane, 4« let. oženjen. tovar- eeh Istri, na Goriškem in tudi na »i^Jralo
n šk, delavec pri Sama.ssi _ T'šaj Notranjskem, po ozemlju, ki je za-j Resign,eija kabineta bo pred* V .?''	moro'nižki sedeno po italjanski armadL ložena ie danes kralju.
Kuhar Alojzij. 31 let. Jamčimo ali garantimrno sa Sklep kabineta, da zupusti urad,
re«lnik.
ee. — Klopčar Ivan, 18 let. samoe. delavee pri Pollaku. — Zor Josip. 21 let, Mmee, mizarski pomiW-nik pri ninderjtt. — Kavčič Stefan. 30 let. samec, usnjarski p«»močnik pri Alergen t l.aler ju. — Vrliune Peter. M let, oženjen. usnjarski
nomo#»ik pri Mergrntbab-rju. — Zulan Anton, :W let. oženjen. «1^-
toda sa kake m^l je bil posledeiea nezaupntce. ka goče zamuda v isplačfln ne mora-1 tero mu je izrekla poslanska zbor. mo prevzeti nikake obveznosti niea. 60 lir .... $ 3.00 100 lir .... % 5.70
300 lir ____$16.50
500 lir ----$27.50
1000 hr____ $54.00
Denar nam podati je najbolj** vr",tev te**	ter predla"
Kabinet je sklenil odstopiti, ko je sprejela poslanska zbornica z 193 proti 112 glasovom predlog soeijalistov. tikajoč se pošt in br-zojavov. Nitti je naprosil za za*
lave,, jnine ielezniee. - HaeinjPO Do««ik Portal Money Order ^ SiZ^TZJZZr* ° Ferdinand. 22 let, oftenjen. dela jo P® po New York Bank Draft "" ^^ M	" ""
vec v tovarni za lep. — Straaak/ ^
upnieo. Takozvana laika ljudska strank«, to jf stranki laikih kleii.
Crrigrad, Turčija. 12. maja. — Uuskc holjševiške čete v A>erbej-<i/4!iiu so pr«*d kratkim zahtevale, da jim izroči Armenska Karabak tc r jim dovoli prosti prehod pre-3 o Ariuciijiie v azijsko Turčijo, i'jer nameravajo sodelovati z Mu-šiafo Kem.il pašo. voditeljem tnr-škega nac j'onal .stičnejra gibanja.
To zahtevo ruskih hoijševiških e«;t. je predsednik armenske republike odklonil, a sovjetski komiteji. ki so bili vstauovljeni v Lrivanu. glaM.em ine.stu Armenske. so protestirali ter pr s lili \ lad opredsednika. da je odstopila. Čeprav so ruski boljseviki v Ascrbejdžaiiu sorazmerno maloštevilni. so ventlar oživotvorili organizacijo. ki j«» videti uspešna.
Čeprav se je repuhl ka Georgija dose«!aj upirala pritisku sovje-'ov. jo vendar pričakovati, da so b«> v" kratkem času vdala, kajti zaloga petroleja bo zadostovala le še za šest tednov.
< "o ne bo bolj&eviški naval vstavljen vsled porazov na poljski in nkraji"«iki fronti, jo skoraj neizogibno, da se bo morala Gror-eija vdati. Dne 2. maja s«» sovjetske sile vprizorile poskus, da strmoglavijo georgijsko vlado, a dijaki vojaške akademije v Tiflisu f-heuem z lojalnimi četami geor-
«"jske armade, so zavrnili boljše-*
' iško trume in tekom bojev sta imeli stranki velike izgube.
Tnrski listi, ki izhajajo v Ann-toliji. so razkrili dejstvo. «la je med eetami Muštafe Kemala na delu veliko število hoijševiških agitatorjev iz Rusije.
Turške naeijonalističnc čete m» zavrnile napad sultanu zvestih čet v bližini Ismida ter napredujejo v smeri proti Dardanelam. Oprostile m» vse vojne jetnike, ki so pristali v to. da se pridružijo četam Mustafe Kemala.
Poveljniki sultanovih čet so dospeli danes semkaj iz Anatolije ter se posvetovali glede obrambnih odredb, katere j«* treba takoj uveljaviti. Ker vhaja vsak dan večje število vojakov na stran nacionalistov. se je bati popolnega razpada sultanu zvestih čet.
kaleev je pripomogla k resigna-ciji Nittija iu k zmagi socijalistov.
Najnovejša poročila iz Rima fco javljala o resnih delavskih za" dregah in o izbruhih v različnih ilelih dežele ter končno o resnem nasprotovanja proti Nittijevi politiki od strani klerikalee%* in soeL jalistov.
Soeijalisti so se jezili na Nittija. ker je trdo nastopil pri zatrtju revolueijonareev.
V splošnem so mu nasprotvali tudi vsledtega, ker je skušal pridobiti za Italijo prijateljstvo Nemčije ter je podpiral angleške načrte v Turčiji in Rusiji.
r.je Lige narodov sklicano v doslednem času.
Washingon, 1). C.. 12. maja. — I rvi se stanek skupščine Lige na-lodov bo sklican najbrže š»* v tem letu. Skica! ira bo {H*edse<luik Wil son in priprave za sestanek bodo uveljavljene tekom sestanka Lige
NEJO ODTAM, SO SE IZJALOVILI.
Associated Press je dobila poročilo i/ mehiških u.staškili \irov, tia je bil predsednik • arran/.a vjet. a tozadevna novica ni dospela v Vera Crux, do srede zjutraj.
Mesto Vera Cruz ponn-a, da se bore v bližini San M.iii «is. milj o«l mesta Carran.-i zveste čete :»roti ustašem. ki so bili p-^hmi. r.a vjamejo Carranz«).
Poročila iz Vera Cruza st.tvljajo tudi v dvom poročila glede / i-•v Rimu, ki s«- bo vršil koicen. te- vratnega umora geiiei^la Candida Aguilarja, žita pre<lseduik.i Car-
ga meseca. Cenijo, da bodo potekli najmanj štirj.« meseci pred sklicanjem shoda.
Vsle«! t«'ga je vrjetno. da se bo
ranze ter govemerja d.zave Vera Cruz.	N
V kolikor je znano, prevladuje mir v okrajih, ki se nahajajo pod kontrolo ustaških voditeljev. Edini del Mehike, ki j«- vid.-ti š-\e«lno zvest Carranzovi vlaili, je ozek pas ozemlja ob mehiškem za-
polni shod Lige narodov sestal l»vn, čeprav pravijo tudi tem pasu, da so se ustaši polastili kom rolo
k m«-: t<> pričetkom j«-scni. j Soglasno z določili ilouovora
v nekaterih krajih. K ra j Mat a mo ros.
ki se nahaja preko Rio firande, onstra:i
glede Lige narrnlov mora prvo1 l»rownsville, Texas, pričakuje vsak trenutek napAda o<l strani iM;i-
zborovaiije splošne skupščine skli vati pretlsfdii k Združe. ih držav. Seznam narodov, ki so upravi-
sev in več sto prejšn.iili mehiških vojakov in carinskih ter emigracijskih stražnikov je h lo mobiliziranoh, da zavrnejo ta napad
Vera Crnz, Meh»!a«,12. maja. — Armada predsednika Cr.rran/e, jii«ni <lo formalnega zastopstva	šteje 4000 mož, in ki je dejanski obkoljena od ustaških č«'t, k.ir»
j t tj skupščini, obsega pet int ride- poveljujeta generala Hill in Trevino, se junaški upira vsem n.t-set imen, ter je pričakovat:, da padom v svoji močni postojanki, katero je zavgela med San Marcos L«» sestanek v Rimu sklenil ohvo- 1Huamantla, soglasno k poročili, ki so dospela semkaj, stiti tozadevne dežele, da bo skli- Predvčerajšnjim se je vršil boj ves dan in soglasno z najnovej-< ana skupščina v tem mestu, da šimi poročili, niso bili Carranzovi vojaki prisiljeni umakniti se. pa ho posebni datum določen poz- 1'staši so dobili ojačenja pod poveljstvom penerala Poraza t r
zavzeli postojanke jugozapad.io od pozorišča včrejšnje bitke. Njih namen je najbrže preprečiti beg Carranze v sluea.ju, da bi se mu posrečilo pro<lreti črte, ki so so zgrnile krog njegovih čet.
Poroča se nadalje, da so Carranzove čete izkopale zakope ob
neje. Medtem bodo lahko končali pripravljeno delo, ki je potrebno ie sestanek ter bo mogočo obvestiti države, ki se brxlo udeležil«*
skupščine. gle«le vseh zadev, ki'l-'rožP mehiške narodne železnice.
bodo predložene plenarnemu zborovanju.
Najmanjši premor štirih mesecev med objavo sestanka ter dejanskim sestankom so smatrali za potrebno ne le zato, da izvolijo vso posamezne dežele potrebne za
General Candido Aguilar, zet predsednika Carranze ter gov. r-ner države Vera Cruz je opustil vse upanje, da odide iz svoje province v namenil, da se pridruži svojemu tastu ter poslane deležen rjegove usode.
Aguillarjevi podposJanci so se včeraj posAetovali z načelnikom generalnega štaba generalom Sancheza ter prosili, naj dovole njih poveljnikom napotiti s^ skozi ustašne črte proti San Marcos. Tw.i-stopnike temveč tudi zato. ker.devno dovoljenje je bilo dano. a po«l pogojem, da sme generala Aimi-potrebnjojo ti zastopniki precej hirja spremljati njegov štab in nekaj civilistov. Vsi njegovi vojaki časa za potovanje na določeno ntorajo ostati na mestu kjer se nahajajo.
j mesto.
Razentegn pa bodo imeli zbra-
Ameriški koznl v Vera Crnztt je sporočil državnemu d epi rt-n»entu, da postajajo iy/mere polagoma zopet normalne, da živijo-i:i zastopniki priliko natančno r je tujeev ni bilo ogroženo, in da ni nobenega vzroka za odpošilj i-preštudirati vse zadeve, o katerih'*ev bojnih ladij Združenih držav v mehiško vodovje, kjer bi inojrle bcnlo razpravljali, še predno bodo'1** ladjo dovesti le do nadaljnih sporov.
dospeli na lice mesta.	I General Felix DiaA votlja iLstaške skupine v državi Vera Cmz
Domneva se, da bo mogoče na I J«' prosil za dovoljenje, da smo editi iz dežele ter pri tem obljubil, tf. način izdatno pospešiti pošto- se ne bo udeležil nobenih nadaljnih političnih bojev v M< hiki. panje skupščine, kakorhitro se bo Njegovi prošnji bodo najbrže ugodili.
Felix Diaz, nečak prejšnjega predsednika Diaza ter vo«lja ustn-šl:e stranke v državi Vera Cruz, je stopil po daljšem obotavljanju v pogajanja z oblastmi in ta pogajanja bodo najbrže ugodno izpadla zanj.
San Antonio, Tex^s, 12. maja. — V sporočilu, ki je prišlo dan« s iz Mehike, se plaši, di! se je posadka v Piedras Negras, ki leži nasproti Eagle Pass, Te::;:-, izrekla včeraj za stvar revolucije.
Izprememba v vladi se je završila brez vsakega nereda. Poveljnika federalnih mehiških čet sta odšla na ameriško stran, kakorhitro so revolucijonarj stopili v mesto. Revolucionarnim četam poveljuje general Gonzab s Garza.
sestala.
Republikanci so prperičani, da t« skupščina ne bo imela absolutne nobenega uspeha, dočim trdijo demokrati ravno nasprotno.
WILSON PODPISAL DEPOBTA CIJ8K0 PREDLOGO.
Washington, D. C., 11. maja. — Predsednik Wilson je danes podpisal predlogo, ki določa depor-ta«*ijo vseh onih Nemcev, in drugih sovražnih tujcev, ki so bili te-j kom vojne internirani.
POLJAKI IN UKRAJINCI SO BAJE ZAVZELI ODESO.
BRANDEIS NE BO GOVERNER! PALESTINE.
VAŽNO ZA POTNIKE
Carigrad, Turčija, 11. maja. — Tukajšnje rusko poslaništvo je dobilo poročilo, da so zavzeli Poljaki in 1'krajinei Odeso, ki je I najbolj važno mesto in pristanišče južne Rusije ob Črnem morju.
VAŽNO ZA POTNIKE
Ker jf v Franciji splošna stavka, zato francoski parniki ne vozijo in se ne ve, kd.-j bodo zopet pričeli voziti. Za naae rojake je sedaj odprta samo proga na Trst, kamor bodo prihodnje meaece vozili naslednji parniki:	^
Argentina, 5. juniia;
Susquehanna, 12. junija;
President Wilson, 8. julija;
Belvedere, 15 julija.
Kadar bodo parniki francoske proge zopet pričeli voziti, bomo naznanili v našem listo.
Parnik Argentina je že napolnjen, na Susquehanna imamo ie Lekaj prostorov.
Ravno v sedanjem časti je naval potnikov zelo velik, zato imajo potniki, ravno tako pa tudi mi, mnogo neprilik. Treba je tedaj obojestranskega potrpljenja.
Kadar se kdo odl;»či za kak parnik, naj nam takoj sporoči, da ga vpišemo; ako pa s* kdo priglasi za parnik, ki je že napolnjen, tedaj ga vpišemo na prihodnjega in ga o tem obvestimo.
. . _ . . __________Frank
London, Anglija, 11. maja. —j Ker se parnik "Susquehanna", Sprva sa bili vsi mnenja, da bi bil ki bi bil imel odplnti iz New Yor-r.ajbolj sposaben za governerja j ka 22. maja, nahaja v popravilu, Palestine sodnik najvišjega sodi-j zato se ne ve še, kdaj bo zopet pri-šča v Združenih državah, Louis j Žel voziti. 22. maja tedaj ne od-1». Brandeis, sedaj se je pa iz za ;Plui« ™ben parnik v Trst. Kdor
nesljivega vira izvedelo, da bo 0J*am je poslal aro za ta parnik, naj
se pripravi za parnik 'Argentina', ki odpluje iz Nsw Yorka v Trst 3.
pravljal to službo Herbert L. Samuel, bivši državni tajnik za domače zadeve.
junija.
Frank Saksor.
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke.
8edaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju,
- V teh časih se stavijo ▼ denarnem prometu nepričakovane za-pfeke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.	v
Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim ras-▼ Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 300 kron $2.40	1,000 kron .. $ 7.70
400 kron .... $3.20	5,000 kron .... $38.50
500 kron $4.00	10,000 kron ____ $75.00
naSaae oene so veljavne do dne, ko m nadomestijo s drugimi mm poslati je najbolje po Domestic Postal Money Ordstf ttt ft.pt Mow York Bank Draft
<rff V vy frrt	TRABK SAKSg^,
UUA^ INAIWJUA, J.i. JLA4A
NAHODA
m ta
•CA« NARODA
•LA«NAHODA
Boljševizem kot spomladanska medicina.
Bolj»<vizem kot .pomladansko mediciuo pivdpkujcju radikalni listi v Franciji kot najbolj*«' *rrd»tvo pruti vsem narodnim bolcz niua na tako drzen ncrin, da je prii-t la franr<iakii vlada videti v tem vedno bolj ra»tc*o 'iev«rm»>i Soglasno 7 brzojavkami iz Pariza ho-«" • * luda med dnifiihi >m1 l.ijnii uveljaviti k«»t prot isredstva s» l-adidjue ixlmlbe :
1. Naeijonaliza.i jo policij* v Franciji. katero bo kontroliral m snu vrhovni po\c!jmk. obenem z reorganizacijo orožništva, to je vojaške sile. ki opra\lja policijsko delo.
Novf omeji t vt glede bivanja vvli tujcev v Franciji tei nadzorovanja njih zibanj. dokler v in ude v deželi.
.'t. Postavo, ki Ih» |»re|kove«toval« u*lužben«-cni vseh državnih »uparttiM-nt««v vkljuruo tudi «ui:m pošte, brzojavov in telefonov za->>avkati ter »praviti s trn vLuio v zadrego.
t. — Sprejem proline arbit raeijske postave, ki Im» prepovedo \ ala stavko kot orožj* delavcev v vseh javnih na|>ravali.
Gotove sekcije francoskega radikalnega časopisja pa se ne za dovoljujejo le * tvojo laMno deželo, temveč pozdravljajo tudi z vese I jeni dejstvo, "da so naši bratje na Balkanu pokazali, da ne obsta JU jo nobene druge Btejr kot one. ki ločujejo razred od razreda*.
Lint liunmmte, ofn-ijelni organ franeoakih soci jalistov. pravi da je položaj v vs«-li deželah, ki so bile zapletene v vojno, skraju« napet ter pravi nadalje:
—- K otieent racija kapitala, mouopolizacija sredstev produkcije in izmenjave in indiistrijalna evolucija so izprimenile celi socijalni 1'stroj. Medtem ko ra>t*?ta od dneva do dneva lakota in beda. raste tudi konflikt med ra/iedi. Ha z m ere >.0 iste. če se vlade pripisuj« * eni/i losn. Bratiauu. Stambulovskijn ali Stojanovien.
Že b-Ta 191"» s«> K«H'ijalisti«'nc -tranke na Balkanu uvidele po tiebo zveze in v juniju dotičnega b*ta se je vršila v Bukarešti kon fcrcnca balkanskih sekrij Internat ijonale. ki je sestavila ustavo Balkanske &oeijali*tičiie federacije. Vojna pa je uničila vsako rkup no akeijo iu iele leta 1*119 se je zopet pričelo s stiki med posamezni ••ii skupinami. V Sot »ji m» se delegati vseh šiirih sekcij polotoka ibruli ter sprejeli u%*avo Balkanske socijalistične federacije.
Nevarnost Armenske.
PET OOLABJKV ZA KAPLJICO PAKFUKA
Peter Zgaga
V albauvskcm te dni izbruh nil požar.
Pa že vsaj ni zgorela predloga 2.7."» odstotnega piva, katero jc podpisal guverner Smith!
Pismo iz domovine.
Koroška Bela, 10. apr. 11)20. fše vse grozno. Za en dolar je da-kapitoln jc bil Dra?i prijateIj.__	jnes ir>u kron Nas eden se lahk(>
Naznanim Ti. da sem srečno do-!preživi s 5 dolarji eai mesec. Za
spel dne 6. aprila domov.
one, kateri tukaj delajo za krone,
Malo razločka.
Liulovik XIV. je rel
Potovanje na morju je bilo še je pa zelo slabo, ker ne zaslužijo dosti dobro, ker snto hitro pre-Jtoliko, kolikor potrebujejo. Torej, pluli ocean. V šestih dneh in 17. kateri misli sem priti, da bi moral jurah smo dospeli v llavre. Potem delati v tovarni, naj ostane en ?kel: — Dr- se je pa začelo križevo potovanje.1 čas se 11a svojem mestu. V gostil-žava sem jaz.	|v Havre so nas držali dva dni.'nah ne najdeš tukaj nobenega
Srbski Aleksander pravi: — Jaz Potem so nam dali vozne listke* človeka in tudi malo gostiln je sem združena kraljevina Srbov,!do Pariza, akoravuo smo imeli'malo tukaj. Pivo je liter 8 krou, j Hrvatov in Sloveneev.	i plačane že v New Yorku do lia-'ena šestnajstinka šuopsa je 3 kro-
* * *	j selila. Rekli so nam. da so zanič, ne, liter vina je 20 kron. Seveda,
Po treh ali štirih letih miru so Do Pariza smo se vozili eno noc.'jaz ga pijem poceni z ameriškim zavladale v Mehiki končno ven- V Parizu smo zopet morali čaka-'denarjem, ali drugi si ga pa ne dar normalne razmere.	ti dva dni in smo bili zastraženi morejo privoščiti. Draginja še
kot kakšni razbojniki. Pose so
mor« vecH
jo privi 10 narašča,
Draginja ker še nimajo
Na noge. nage. faraui, pa mu nam pobrali, da si nismo nič mo-^vseli meja odprtih, in tudi delajo pošljite <žc veste komu j kak gli pomagati. Po dveh dneh smo (slabo, ker jim primanjkuje siro->UXUJO ali >000.000.00'.	se odpeljali proti švicarski meji vin. Naročil po tovarnah imajo pa
* * *	Deelle. Tam smo morali zopet ča- dovolj. Tisti, kateri imajo svoje
Kaj bi napravili prohibieijoni- kati en dan in smo tudi morali j domove, so zelo potrebni, da pri-^ti, s čem bi reveži delali denar,' plačati za Francoski Rdeči Kriz de jo domov, ker jih potrebujejo j če bi v deželi naenkrat popolnoma!	Od tam smo se odpeljali za tlelo. Kdor pa nima nič, je pa
zmanjkalo alkohola*
Nitti, razboriti Nitti, dolgo je visel 11^1 niti; toda soejalisti zviti bili so ga končno siti iu so dali mu po — itd.
proti Baselnu, kjer so nas že spremljali srbski vojaki kot straža. V Baselnu smo zopet čakali dva dni in smo tudi morali pla-
boljše. da ostane še tam en čas.
Kakor izprevidim, pri vas zelo potrebujejo Tebe. ker Tvoja mati no zelo sla:»i in tudi oče niso dosti
čati za vojaško stražo :{ dol. in za boljši. Jaz sem bil že v Begnah iu kolu 4 dol., ker smo morali kolu sem oddal vse, kar ste mi izročili.
Tvoja mati so bili .zelo žalostni, ker Tebe ni domov. Rekel sem, jim. da prideš čez dva meseca do-
seboj vzeti za skozi Nemško Avstrijo. Iz Baselna naprej smo se
Zakladničar Houston pravi, da IH*!jali ua	Bisehofhofcn
-	' Seitztal.
stroški izvanredno
Princesinja Rospigliosi plačuje pet dolarjev za kapljico parfuma. Baje je ta parfum najdražji, kar jih je na svetu. Za pet kapljic parfuma je treba eno tono cvetlic.
: življenski , visoki.
Kaj. ali je res to poročilo pro-
|drlo celo v dižavno zakladnico? * * *
Neko poročilo iz Londona pravi. da se bodo učile angleške ženske čevlje popravljati.
15og ve, če že znajo štunfe fli-kati:
Leoben. 1 truck an den Mur. <»raz in do Maribora, kamor smo dospeli na Veliko noč popoldne. Od Baselna pa do Maribora so nas spremljali švicarski vojaki in tudi vlak smo imeli švicarski. Po vlakih je res žalostna v«»ž-
o-taja Armenski ni - diugega kot sprejeti katerikoli inirovn- po-, Vt>dja earranzistov _rojt-. do<'im so pričel« velike sile umivati si roke ter zagotavljati hm druga drugi, da so njil- roke ciste.	1>a je res je q
Tako se zaključuje en odstavek iz zgodovine Bližnjega iztoka. Poglavje, ki bo prišlo M»daj, bo mogoče dovcdlo do največjih izpre- 0e hočeš wlpomoci
v Chihua-a p i se JSenor de la O. pa je
memb v zadevi, katero smo prezgodaj imenovali "rešitev turške; Nprašunja"*.
draginji
Slovenske
novice.
; Sladkorja, moraš žvečiti čungum
iiii obeli straneh.
* * *
—	Ne vem. če je moj diamant j pristen ali ponarejen ?
—	l)aj ga meni. Ce ga v deset ih dneh ne dobiš nazaj, je pristen
Mogoče ni resnično, da j,, mala armenska republika v Kav kazu udala ruskim boliševikom. ("e se pa to, ni zgodilo, se mora zgoditi v d oglednem času. Nobena druga stvar r.e preostaja. V za d t.jih štirinajstih dneh je bila prebita kavkašak meja. s katero so u pali Angleži 7adr/ati noljševike iz Mezopotamije in Indije ter one leogrn-iti sodelovanj« mi d armadami Troekija ter turškimi uacijo 1 ali>ti, katerim povel/uje Muatafa Kcmal paša. Aserbejdžan in Geor >rija ^la Milaj «b jan^ki boljšt-viška protektorata iu v spričo tega ne more Armenska prež.veti. raz ven s pomočjo kapituaeije.
Pred d vem i leti so Armenci, lieorgijei in Ascrbejdžanci prokla minili zvezno republika Kavkaza, ki je v teku petih tednov podle gla pritisku plemenskih verskih iu političnih rivalstev med naro tli, iz katerih je ob>tajala ta zvezna republika. Mesto tega pa je na stala republika Aserbejdžan, ki je kontrolirala Baku in petrolejska polja; (Jeorgija, ki je inula v -svojih rokah pristanišče Batum ob Črnem morju in konečno Armenska republika z glavnim mestom Krivanom, ki je nudila malo varno pribežališče beguneem iz turške Armenske. Nato sta sledila dva leta ruskih, nemških, angleških in turških intrig in protizarot v Kavkazu. Nemci so prevladovali <i«orgiji in turški upliv je bil močan v Aserhejdžauu do konca voj i.e. Za nekaj «"-asa je o-lo videt! k«»t da bodo Angleži uspešni v obeh a Ancle/i v tieonriji zadeli ua velik o<lpor in v Aserhejdžauu so sledili generalu unst« rville. ki j»« bil v poletju 191M poražen vsled pomanjkanja zalog, drugi častniki..ki so v svoji skrbi, da bi ozem-'je ne prišlo na/aj v :'.isk»' roke. pozabili popolnoma na zdravo poli-tičn« orjranizaeijo.
We kaže, da je bil angleški vojni urad t'-kom preteklega januarja pripravljen odposlati močne sile. <la branijo Kavkaz proti boljševikom. ko je bila naenkrat preokrenjena «♦ la smer politike ter je prišel Lloyd tJeorse na misel sprave z boljševiki ter ustanovi jen ja trgovine z ruskimi zadrugami. Ničesar se ni doseglo, niti sprave, niti ustanovljenja trgovskih odnoaajev. Edina posledica politike I.lodv (leorge-a je bila izguba Kavkaza. Cesar ni izročil Denikinu izroča sedaj Troekiju.
Pred d vem i tetini j^ prišlo do revolucije v Aserbejdžan 11 in elementi. ki so se zavzemali za boljševiško Rusijo, so se polastili kontrole. Kmalu nato je neka boljševiška sila zasedla Baku. Na drugem koncu Kavkaza jc bila (Jcorjriji. ki se je oboroževala proti boljševizmu. a očividno le z malim upanjem na uspeh in tudi ne s posebnim navdušenjem. At.ghški okupaciji Batuma jc sledila med-ravez-n:ška okupacija, a ne z zadostno silo. Najnovejša poročila so javljala. da se je sklenilo med (ieorgijo in baljševiško Rusijo mir. Rusija priznava neodvisnost fSeorgije ter izjavlja, da -»e ne bo vmešavala v njene notranje razmere Vse vojaške skupine, ki so se borile proti boljševikom. pa jc treba razorožiti ter dovoliti popolno amnestijo boljševiakim pristašem v Georgiji. Očividno je to le neodvisnost po iincnu. V soboto jc od£la neka ameriška križarka iz Batuma ter odvedla s seboj nekaj ameriških pomožnih delavcev. Oni, ki so se nahajali na licu mreta, so prišli brez dvoma do prepričanja, da je Kavkaz izgubljen.
S sovražnikom na obeh straneh ter z nadaljnim sovražnikom pred seboj, namreč Turki; vspričo zvez, ki bodo kmalu ustahovljene »koti Georgijo med Mnitafo Kemalom ter rdečimi armadami ne pre-
Cleveland, Ohio. J.-lcrk Ilaserodt bo tudi navzoč. In V soboto S. maja se j*' vršila »*vrda. priljubljeni govornik A. poroka Mr. Joseph Žuliča z Miss tJrdina ter naš jh^u i k Mr. .Ivan! Kako vzdihuje žrtev prohibicije. Mary Liptak. Poroka s«--je vršila Zorman. Zastopana bodo društva Kot paradajz rdeč, v Slovenskem Domu \ C ollin-: iz < levelanda. Collinwooda in vvo.kIu. Bilo srei-no!	Loraina. Potem pa sleili veselica.
Družini John Pint ar, 15NJ1 Prvi ples bo dan na dražbo, drugi1 Waterloo Koad v i 'ollin\vo«Klu, j<*'|»les pa bo 'lastnina" delničarjev.i prinesla ljubezniva etorklja karjTo b» zabave! t ast newburskimj dva — oba fanta.	J Slovencem! Najlepša sloga je po-
Mr. John Jadri«11 je umrl sin- »belica takega dela v naselbini, ček. star ;! mesece.
Mnogo rojakov odpotuje proti	Lorain, Ohio,
stari domovini. Karol l^enče, Fr.. I)ne maja je v Elvriji dobilo Drašler 111 Anton Novak so že od-; 11 rojakov iz Loraina svoje dr-^ >ot oval i. V kratkem odidejo Johujžavljanskc papirje. Njih imena Kraeker. Filip Pire in Josip Birk.[So: Horiau Pavel, Joseph Zgonc.
kot živ ogenj žareč je moj ponos:	'
moj nos.
Oh kaj bi dal, ob. kaj bi dal, da bi tak vedno mi ostal!
Za odpot«»vanje v staro domovino Joseph Jere, Mike Matuš, Frank
se je odločila tudi družina Josip, Matičič. Frank Pavlič, John Kre-Zalokisr. ki mlpotuje meseca ju-|gelj. Frank Pavlovxič, Frank Mc-lija. Tako zgubiva Cleveland \»>- jak. John Logar in Frank Jančar, lagoma svojo dobro |>oznane 1110-J Slovenski politični klub v Lorai-že. No. Jugoslavija tudi potrebu-jnu jc oživel in bo priredil pouč je mnogo praktičnih, industrijel-jue večere za državljanstvo, nih in delavnih ljudi.	j
V Newburgu bodo imeli v ne-1	Pittsburgh, Pa.
deljo 15. junija veliko slavnost | Zvezni agentje so prijeli neko Ta dan se bo otvoril njih dolgo^ Magdo Prelec na 47<»8 Hatfield zaželjeni Slovenski Narodni Doni. St., ki ima večji boarding-house. Vtem oziru <0 bili ne\vburški Slo- ker je prodajala žganje svojim venci skrajno podjetni. Tekom boardingarjem. Tudi njenega preneha l»-ta so >e uresničile njih vega boarderja so prijeli, ki se
želje. b»-sede so postale dejanj« Krasno poslopje, ki velja nad 50 tisoč dolarjev, bo do meseca junija zgotovljeno. Načrte je izdelal in vs.) gradbo vodil Mr. John Demšar. slovenski kontraktor. I^ansk»» leto se je otvorila krasna stavba Slovenskega Doma v Col-linwooilu. sedaj pa s»» takoj tukaj
imenuje Pavel Janič. Ta je bil prva priča v zatlevi. Pred sodnikom je Prelec priznala, da je prodajala žganje, nakar je bila obsojena na $100 denarne globe. Do-ti<"ni Pavel Janič pravi, da je sani on zapil pri Prelčevki nič manj kot $172 v eneni samem tednu, je bil izpuščen brez kazni.
Pijanec je neki Geo. Muškovič.
newburski Slovenci, ki nočejo za
nikomur ostati in tudi zadnji ne]ki biva na 28 t/arter Wav V bit
ka požrtvovalnost.
zali Collinwoodeani in Newbur- j klical policijo, ki ga je odvedla žani. pa bi tudi Cleveland imel j v zapor, da se strezni. Drugi dan poslopje za $300.000. Dne 13. ju-jje bil obsojen na $10 kazni, nija imajo Newburzani svoj dan. Neki Petrr Banfe. premogar iz
pi"
ti. Kdaj pride Cleveland na vr- janstvu je začel pobijati okna o T ( V bi bila v Clevelandu toli- kar z rokami. Hotel je tudi pohi-kot so poka-J št vo razmetavati, a je nekdo po-
Pogovor.
—	Kako je kaj ?
—	Po starem, vedno po starem.
—	No, in vam?
—	Tako, tako.
—	Me jako veseli. Kaj je novega?
—	Vse |m> starem, vse po starem.
—	Pa pridite kaj.
—	Ce bo le mogoče. Nazdravje!
—	Nazdravje!
* a •
Na svetu je dvoje vozil, za kateri mora imeti človek lajsens. pa sc ne more voziti a- njima:
Pušk ara.
Babvkerič.
mov. potem so bili malo potola-ženi.
Kadi vojaščine pa se ui treba bati - mogoče, da kako vajo bi moral narediti, saj imajo še mladih zadosti. Radi živt-ža je pa tako, da na^ eden. ki ima amerikanske nja. ker povsod smo morali ča- dolarje, se lahko preživi s ."> do-kati kak dan. Torej iz Havre do.larji na mesce. Dobi se pa vse, sa-donia smo potrebovali 12 dni. ko'njo sladkorja še primanjkuje, bi lahko prišli v 4. dneh. Bilo j Zaradi income taxa sem Vam nas je pa Slovencev. Hrvatov, Po- pa že poročal, da kdor ni nič pla-Ijakov in pehoslovakov. skupaj,čal za leto 1917 in 1918. tak jc
eni ker
l(JtH>. Potem si lahko mislite, kakšne sitnosti smo imeli, kadar smo morali kovčege prečekovati. Po cel dan smo morali čakati in stati zraven njih. da smo jih mogli oddati zopet naprej.
moral vsak plačati, eni več,
plačal.
nit-
manj. Jaz uisem sem iniel režite.
Potrošil sem 11a potovanju vse ira skupaj ISO dolarjev. To j« šteto vse. Vožnja o<i kovčega me
Ako-se bo kdo podal na poto-jje stala 1*J dolarjev do doma. vanje, naj se le. ako je količkaj! Za dekleta se Vam pa ni treba mogoče, poda na Trst. In tudi tojbati, jih je dosti, lahko jih boste svetujem, da ne kupujte preveč'dobili.
blaga* ker za amerikanski dolar j Za en dolar se pa danes dobi se dobi več tukaj kot tam. V;1"»0 kron. Nemški Avstriji res primanjkuje', Vas pozdravljam vse skupaj, se vsega, ali tukaj s«* pa /•• dobi'saj Ti j«* znano, katere, za potrebo. Seveda, drago jc pa	Jožef Sniodcj.
Razne vesti.
Za Madžarsko se bliža doba zado-	Japonci na Sahalinu.
šČenja?	j Svojcčasno so listi javili, da jc
(Jrot* Apponyi je 11a vožnji sko- Japonska za>rdla otok Sahalin. Ta zi Dunaj izjavil novinarju, da jejvtst pa ne odgovarja resnici, kar njegovo zaupanje vedno močnej-ije razvidno iz tegale uradnega ja-še, ker je opažati, »la je zavzela J ponskega komunikeja: "Ko so sc ententa proti Madžarski prijaz-;|jaljševiki polastili Salialina, je bi-
nejše stališče. V Bmlimpešti bo moral stopiti v stike z zavezniškim guvernerjem; ako tega ne bi storil, bi to moglo neugodno
li vlada brez vsake vesti o 011-dotni japonski koloniji. V to svr-ho je vlafla odposlala, da varuj'^ življenje iu imetje japonskih <lr-
Pametna politika madžarskih so-cijalistov.
Vodstvo socijalno-deinokratične
vplivati na bodoča pouajanja. V - ,	, , , 1 « v* , j« zavija nov, v sahaluiske vode kri-
Habu je dejal, da se bliža ilan. ko,- , ..	111
„ . , , , Izarko "Mikaza	111 ledolomec
težko izkusana ^Iadžarska dobi1............ . ...	. . . ..
.. .1 jlisijna . Li lati ji	sta izkrcali zvideti' , . .ti ,
zadoš«'eujc. — Kakor je razv »z zadnjih poročil, je njegova na-
ila splavala po vodi. ker je mirov-
južno od Aleksandrovska mal vo-" jaški oddelek. Japonska naselbi-
na konferenca sklenila, da meje Madžarske ostanejo take kot so
na se počuti dobro. Nova sahalin-ska vlada je izjavila, da jamči za sigurnost japonskega prebival-
Čeho-slovaška banka za zunanjo islva- z o^irom na to je japonsko
_ _ " ________...
trgovino "Bohemia
v Pragi je na svojem občnem zboru sklenila razdeliti 5-odstotno
dividendo in 3-odstotno superdi-straukc je objavilo na uvodnem j videndo, skupaj kron ua delni-niestu lista "Nepszava** ("Glasbo. Sprejet je bil predlog, naj se ljudstva " > oklic na delavstvo, v.deliška glavnica poviša od 2."» na
katerem opozarja na to. da se nio- 100 miljonov kron. 25 miljonov rajo vsa osebna in strankina kron je pridržanih inozemski
stremljenja staviti v ozadje, dokler se zopet ne prične normalno življenje. Delavstvo se svari pred neodgovornimi elementi. Celokupno delavstvo ne bo krenilo ne na levo, ne na desno.
glavnici.
Vsa društva nastopijo. Tsa naselbina bo pokoneu. Vrši se slavnostni sprevod po naselbini. Mavor
West land, Pa., pravi, da je bil v neki tajni družbi na Robinson St. okraden ea Izjavil je na po-
džupan mesta je obljubil biti na- liciji, da je na dotični adresi ve-vzoč pri tej slavuosti in 1h> slav-Hiko raznega žganja in pijancev, nostni sovornik. Predsednik Mr. J
John I>»kan bo vodil vso stvar.	Joliet, HL
Razvila se bo ameriška zastava in j Že par tednov je bolan Mr. društvo "Slovenija"' poje "Star.John Fido. 1316 N. Hickory St.— Spangled Banner**. Pohod v d v o-j Bolna je tudi Miss Rose Bluth. rano. Sledi govor Rev. Omana, j .">00 N. Bluff St. — Mr. Ijeo Ada-priljubljenega župnika v New-|mič, 1604 Nicholson St., se še ve-burgu. ki se istotako trudi za Na-|dno zdravi doma.
rodni Dom kot za cerkev in šolo. Govori župan ter councilman 15. warde Mr. MeNaughton. County
Mr. Joseph Sitar zdaj pridno popravlja svoja poslopja na 710
Xorth Chicago St„ katera je lani noč ubil ie
Frankovci v Budimpešti.
'■Riječ SITS"* prinaša poročilo iz Budimpešte, da se jt> tamkaj naselil štab frankovcev. ki delujejo ta to. da bi se vrnili časi Ilabs-buržanov. Dr. Frank. Gala rdi, bivši major Stipe t ič in bivši po-na njenem mestu namerava po- ro0nik Balenovič delajo skupno z
kupil od KSKJ. Zdaj je ie premaknil hišo z vogala v ozadje, a
staviti večje poslopje za trgovino.
Chicago, HI.
Frank Žagar, 22 let star, je 30. aprila pred sodnijo priznal, da je pri nekem ropu ustrelil in ubil dva moža ter enega drugega ranil. Bil je spoznan krivim umora. Sodnik Sabath ga je obsodil na rnirt. Proti želji svojega advokata je Žagar 30. aprila pričal v svoji lastni zadevi in ni ramo obstal. da je kriv umora, zaradi ka-
madžarskimi protirevolueijonar-jf. Namen te propagande je. da se spravi bivšega kralja Karla zopet 11a madžarski prestol, nato pa prične revolueijonarna gibanje v Jugoslaviji, bodisi na podlagi separatističnega ali pa komunističnega programa. Med italjanskimi nasprotniki naše države in med frankovci posreduje znani izdajalec dr. Sachs. Ta frankovski odbor si je nadc! ime "jugoslovan-
t ere ga je bil aretovan, ampak je "ki komite v Budimpešti" in do-poleg tega tudi priznal, da je istojbiva potrebna sredstva tako iz
vojaštvo zapustilo Sahalin'
Velik prehran j evtlni škandal v Rimu.
"II Lavoratore'' poroča o velikem škandalu, katerega so odkrili v prehranjevalnem ministrstvu. Vojni dobičkar, tvrdka M. Benedetti v Rimu m je na goljufiv način znala pridobiti iz vojaških skladišč velikanske množine riža. Pravočasno so tem poštenim in spoštovanjiin trgovcem prišli na sled. Tvrdka Bnedetti je sicer znala pravočasno skriti riz. večje množine ga je poslala v Trst. Tržaška policija je začela zadevo zasledovati iu je slednjič izsledila v skladišču špedicijske tvrdke Francesco Parisi velikanske množine riža. Zaplenili so 436 stotov riža v vrednosti 90,000 lir. Pravijo, da je milijonar Parisi "spoštovan in pošten trgovec'".
Nesreča na morju.
Pred kratkim sc je potopil francoski paru i k "Cadrier'\ Od vse posadke so se rešili le štirje možje.	T
*	1.
mOJAKk, HA^OCAJTB SB MA ■O LAS H A R O D A'\HAJ.
moža. * Madžarske, kakor tudi u Italije.
▼6TAN OVIrTENA LETA UN.
GLAVNI UKAD ELY, MOT.
UfKOBPOKDLANA LETA 1900.
GUnd DraAAL
Pr^l^lnlk: ItIHAKI K«»VAN«F«..«REOOR J. PORENTA. Box 17«. BI ^ Ik.i ill, CuftTMttcfc. Pa	, r>l«im«H»d. Wash.
: LOI IS HALANT, Box LONAKD SLABODNI*. Box 480 108, P«ar Avenue, Lorain. O.	Minnesota
Tajnik: J08IIPH P18HLER. By ,OF'S KUPSIK. 8. «L Box 24. Export Mlnnenou.
Bi.jr.Jnlk: GEO. L BBOZICH, Ely.	taval <Mb«r.
MlnnewKa.	1 JOHN PLAl'TZ Jr.. 432-7th At*, Oi
Blamijo'.k nelx|>la^anth imirtnln: LOO |um«.< \it.-h
IS COSTEIXO, Sal lila. Col«.	JOHN MOV KRN, «24 2nd Avm^ Dnlatfe
lllnoeMota.
Vrbornl Zdrireik.	MATT. POiORELC, 7 W. Madison St
l>r. JOS. V. GRAIIKK, M3 R. Ohio Cbl.-xco, IIL
Street, N. H, PlttHburrn. Pa.	fj.^„.|iil Odkor
.	, BCDOI.F PERI »AN. «138 St. Clal
Nftdorntkt.	Aren tie. Cleveland. Ohio.
JonN OOU2R, FAf. Minnesota.	FRANK SKRABEC, 4»4 WaablngtOt ANTHONT M'rTZ, »641 Avenu« M. m.. I«enver, Colo.
Ho. CMeaco. HI.	GREGOR HKESČAK, 407 — 8th An. IVAN V A ROC. A. ft lit) Nttmu Alley JobuMown. I'a.
Pittaburgtt, Pa.	1 Jedootino glasilo: "GLAS NARODA'
Vw stvari tikajoč« se uradnih sadev kakor tudi denarne pošiljate* na se poAilJaJo na glavnega tajnika. Vsa pritoži*? naj se pošiljajo na predaed ntka porotnega oil bora. ProAnJe za sprejem norih članov tn sploh vsa zdrav nlAka spriv^evaia se nsj puAiljaJo na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jeilnnta se prti«oro£m vsem Jugoslovanom Si obilen pristop. JHnota potila je jk> "National Fraternal Congress" lestvicL A blagajni lata okrog ruw.OOO. Itristotisoč dolarjev). Bolnlfiklh podpor, od kkodnln. In posmrtnln je izplavala te nad poldrugi mlljou dolarjev. Jednots Mteje okrog h U«o£ rednih članov(ke> ln okro* 3 tisoč otrok v klladlnsken oddelku r»ru«tva Jednots se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah Tsm. kjer Jlb Ar ni. prlporo^aiM vstanovltev novih. Kdor ftell postati člai naj se aglaal prt tajniku bhi.ufB drv«tva JSKJ. Za vstanoritev novih draSte> se i« obrnite na giava*ga Ujnika Novo drufttvo se lahko vaanorl a 8 član ■U članka ml.
Asc.v st. 262
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Ely, Minn., May 1920.
roR«M II.M t'M KIJ II t'UXOV l\ ČLANI T K AT KRI II ''OSMRT
mm: so iu.k nakazani: tekom mkskca aprila 11120.
I mu I t >e>tra, Kristina Crnač. eert. št. 15069. članica društva Sv. Petra in Pavla, st. 1.1, Purhlo, Colo. 1'mrla dne 11. februarja 1920. V/'..i,i mu rt i: 1 iiflio ilea iti pljučniea. Zavarovana je bila za 81000. Pri-t. pila k .J cd not i tine 25. februarja 1912.
I'm 1.1 si *tra. Ivana Kri/elj. err', št. 19«i18. članica društva Sv. •lo . f«. st. 20. I i i 11 k* rt .Milili. 1'mrla dne 24. raarea 1920. Vzrok
-•n rii plju- niea. Zavarovana je hila /a *5<M). Pristopila k Jcln«»ti «I lie 29. aprila 1918.
I'mrli brat. John <'liešar«-k. eert. Št 127<». »"-lun dr štva Sv. Nt. lana. st ."»v II« ar ("rek. Mont l'mrl dne 1:t. januarja 1!»_*<I. Vzrok smrti: vodenica Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k Je. I not i ilin
1. decembra 1903.
T' 1 rli lf .it. l.mii> Petelin, n rt. št. 1133»«. član društva Sv. Jo-<«t st s", Aurora. Minn. I'mil dne lJ. marca 1920. Vzrok smrti: |»l n in.-a 111 infill.ma Zavarovali j«' l>il za slOOO. Pristopil k Jed-uot «I ne februarja 1909. - .
I mrli brat. John Krši-h. rt rt št. 12115. član ilrnštva išv. Feliksi. št 101 \Va!-i ni iii u. Colo I mrl .|ne 1:5. januarja l!»20. V/roV
► ui'-'i P- š.................v premopokopu. Zavarovan je bil /a ^ItHX). Pri'
stopil k Je^luoti .lite 26. u*area 1910.
Ju ra I
1'mi .i » stra. Vauiisa Nagir'-. eert. št. 177."»4. elaj !ea Jruštva Sv. .. s- 22 S.. • hi«*ajfo. III. T'mrla tine M. aprila 1921). Vzrok smrti: h.i pršili Z.<x .iruvai.a je bila za *l0<i0. Pristopila k Jeilnoti ti ne ivuusta 1914.
I "mrli at. John <;.«b. r. eert. št. 2441. elan Jrnštva Marija Po. m;iv j. st 42. Puebla. tJo. 1 "mrl «lne 14. aprila 1920. Vzrok smrti: vn. 1.1. b-.hu-. Z.ivaro\an jr bil /a +1000. Pristopil k Je.liioti dne IG. avgu^U 19tki.
I iip i brat. John H...be, eert. .st. 7^,'iO. »Man tlru^tva Sv. Alojziji s' ;š salitla t'olo I'mrt due 7. aprila 1920. Vzmki smrti: Rak v '«	v pliu. ih. Zavarovati je bil za ^lUOO. Pristopil k Jednoti
dne I H. novembra 1907.
Tekom meseca aprila je bilo izplačanega:
Za posinrtniiie rlanov in ."lanie ........................................$ 7,."»(W.(J0
Z.i bolniško r>«Klpon»,-€»peraeije. otlškiHlnine iu
o.lpra\nino ........................................................................0.99J.40
Z bratski; » {»ozdravoiu.
Skupaj $14.493.40 Joseph Pishler, tajnik.
PREMEMBA ČLANOV IN ČLANIC ZA APRIL 1920.
Društvo st. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely. Minn.
Prisoyili: ,|oe ilraJišnik. 87 ;2(MH3;.'iOO;.TI _ John Kramar. b7:
21WH ;"»00;:n — Joaepli Klemenei«", sr»:^D482;1000:3."». Sus|ten«liraa: Anton Mausar. 9r»;17343:1000:l«. PnstopJa k društvu M. i\ Spoi. štev. 120. Ely, Minn., Terezija Sever, M) ;S)r>2 :">00 ;26.
Pri stopil k društvu Sv. Srea Jezusa, št. 2. Ely. Minn.. Frank Ben' ko Jr., 04;203t>til000:16.
Društvo Srca Jezusa, štev. 2, Ely. Mm.
Pristopili: Jacob Zaie. 90;20T»0$;1000;30 _ John Zaie. S6;20509; 2000;34.
Sunipeinliraui: Louis Zbašnik. 94; 15768;1000; 18 — John Mehlc. 74 :H>8."»9:1000;39.
Prestopil k društvu Sv. Cirila in Metmla. št. 1. Ely. Minn.. Louis Zli i« la ixi-h, 70:11981 ;1000;:i9.
Društvo sv. Barbare, štev. 3, La Salle, HI.
Suspendirani: Martin Komoear. 68 ;.r»92:1000:3.» — Franeiška K«" moi'ar, 75 ;*181 :.">00:31.
Društvo sv. Barbare, štev. 4, Federal, Pa.
Pristopila: Marv K. Luzar, 0:1:2tM84:500;1fi.
Društvo sv. Barbare štev. 5, Soudan, Minn.	j
Pristopili; Matt Vernejeie. 9«:20510;1000:24 — Clara Ereliul. 94; 20511:500:2C.
Društvo sv. Cirila in Metodo, št. 9, Calumet, Mich.
Suspendiran: Nile Kosovae, 77;17G73;1000:37.
Društvo sv. Štefana, štev. 11, Omaha Neb.
Odstopil : < Jeo. Grejruras, 73 ;10143 :1000:34.
Društvo sv. Joefa, št. 12, Pittsburgh, Pa.
Pristopili: Josip Bašelj, 76:20488:500:44 — John Hašelj. 85 204K5 ;500:35 — Josip Hrovat. 93 :204?-9 :1(KK) :lti — Mary Mestnak. j 04;204Mi;l(XK>:l»i — Mary Bašelj. 77 :20487 ;500;43.
Društvo sv. Alojzija* štev. 13, Baggaley, Pa. Suspendirani: Grejror Pezdire. 91:19^9:500:26 — Kari Majnzek. S9:192^2 ;10X) ;30 J Zofija Majnzek. 93:192>i :1(K)0:2f.
Društvo Sv. Cirila in Metoda, štev. 16. Johnstown, Pa. Zopet sprejeti: Pavel GospiČ, 91 ;19957:1500:28 — Frank Grebene. 79 ;18842:500:38.
Suspendirani: Andrej Bombač, 70;18904;250;46 — Lovro Strukel. 94;18852 ;250:22.
Društvo sv. Alojzija štev. 18, Rock Springs, Wyo. Suspendirana: Mary Kolman. 98;lf>029:1000:16.
Društvo sv. Jožefa štev. 20, Gilbert, Minn Pristopila : Marv Kavčič, 02i»0."»12 :15410:18.
Suspt-nJirani: Jurij Leveč. 72 ;19538 ;250;46 — I^nac Strah, 84: 17G44 :"»00
Premenil zavarovalnino iz $250. na 81500. — Anton Kavčič. 94: 19882 ;1500:26.
Društvo sv. Jožefa* štev. 21, Denver, Colo. Suspendirani: Valentin Sillk, 65;2632;1000.40 — Frank Udovieh 67 ;4S35;1000;-*t9u.— .—Johana Lnnka, 82 :."»<X) ;24.
Društvo sv. Jurija, štev. 22. So. Chicago, BL F mrla : Louisa Napi i.*: 83-17754:1000:31.
Premenile zavarovalnino iz ^500. na ^1000. — Eva Grahovae. 93: 17&71 ;1000:27 in Mary Da so vir. 83 ;14S42:1000:37.
Društvo sv. Ime Jezus, štev. 25, Eveleth, Minn. Pristopila: Gabrijela Masel, 89 :204fHJ :1(HJ0:31. Suspendiran: John Patelin. 82:1 S313;1000:33.
Društvo sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa. Zopet sprejeti: John Frenk. 85;16309:500:28 — Anton Penko. ^9: 19*25;10U0;2!» — Louis Sedmak. 79:5fi72 ;1000:27. Suspendiran: I^nae Podvasnik: 71 :15075;500;41.
Društvo sv. Jožefa, štev. 30, Chishoun, i-__
Sus]M>ndirani: 4;eorjre Klobučar, 74 ;16219:1000:3'J — Matija Klo I učar. 1900:19>S4;1000:18.
I mrl: Štefan Praprotnik.74 :64S6;1000;33.
Društvo sv. Alojzija štev. 31, Braddock, Pa. Suspendirana: Koza Katonie, 86;7!»21 ;500
Društvo sv. Alojzija, štev. 36, Oonemaugh, Pa. Pristopili: Tony Korbar. 99:20501 :100:21 — Kami Prime, 85^0500 1000:34.
Suspendirani: Enierik Cliinowsky. 86;19164:500:31 — John T.ov š.-. -72:10169:1000:40.
O.lstopil: Frank Švi«el. 78:1251:1000:24.
Društvo sv. Janeza Krstnika. štev. 37, Cleveland, Ohio.
Pristopil: Josip Aprili."-. 03:20502 :1000:17.
Zopet sprejeti: Valentin Kardoni. 87:1 >515:104l0:2*l — Lovrenc Se me. 84:11576:1000:25 — Joseph Volk. 7» :14231 :500 — Frani Volk. 85:14361 :1000:2G — Leopold Zaj<*. >2:4093:1000:25 — Ana St-me. >4:12742:5410:26 l*Vaiiees Za.;:-. 85:943>:500:22.
Suspendirani: Frank BVaiicelj. 85:13691:104)0:25 — 4Jeo. lluniar :177s> :500:20 — Louis Jurečič. 90 ;13623 :5(H>:20 _ Vladimir Ža -a r. s s . 1722<1:1000:25.
Društvo sv. Marija Pomagaj, št. 42, Pueblo, Colo.
Umrl: John Gaber. 74 .2441 ;1000:29.
Društvo sv. Martina, štev. 44, Barberton, Ohio.
Pristopili: Andrew 4;4»riiušič, 98:20491:1000:21 — Mary Virant 92 ;204U2 ;54I0:2> *— Mary Balant, 90:20493:1000:2'».
Društvo sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, Ind.
Pristopil: :Frank Zupan, 87;20495;1000:34 — Marv Zupan, 87 20494 ;500 >13.
Suspendiram: Frank Rajer, 86:19052:500:31 — Gregor Kajer. 81: 18758:500:30 — Louis Koleta. 81 ;19998 ;500 ;35 — Karol Preeinar. 78: 19643 ;250 ;40.
Društvo sv. Jurija Vitezi štev. 49, Kansas City, Kan.
Pristopih Martin Kral, 86£0519:1000:34.
Društvo iv. Petra in Pavla, štev. 51, Murray, Utah.
Suspendiran : John Jenko, 64^547 :1000:43.
Društvo sv. Jožefa, št. 53, Little Falls, N. Y. Suspendiran: Josip Simoneič, 76:17762;54K):3S.
Društvo sv. Frančiška, štev. 54, Hibbing, Mina. Suspendirani: John Debeve, 72;13676;1000;38 — Steve Ribar, 86: 18519 ;500;30.
Društvo sv. Roka, štev. 55, Uniontown, Pa. Prestopili k društvu Sv. Jožefa št. 89, Gowanda. N. V.. — Štefai Be. au. 72:12407:1000.37 — Frank Bečan. 1900:18641:1000:16 — Peter IleČan. 02:20202:1000:17 — Jera Be. an. 81:14967:500:31. Društvo sv. fitefana, štev. 58, Bear Creek, Mont. Prestopila k društvu Sv. Mihaela, št. 88. Roundup, Mont.. — Loub Merhar, 89 ;17320:1000:24 in Marija Merhar. 98:19564 :1000:20. Društvo sv. Barbare, štev. 60, Chisholm, Minn. Zope't hprejeti: Anton Baje, 77 ;4765:1000:29 — John Sadkovič 87 :18316.1000:28.
Društvo sv. Jurija, štev. 61, Reading, Pa. Pristopili: Louis JakleviČ. 03:20496 ;1000:16.
Suspendiran: Marfeo Kralj. 83 :17372 ;500 ;31. Premenila zavarovalnino iz $54X). na $1000. — Kata Jaklevič. 81: 15902;1000:39.
Društvo sv. Florijana, št. 64, So. Range, Mich. Pristopil: John Kralj. 80:20497 :1000:40.
Društvo Isus Prij. Malenih št. 68, Monessen, Pa.
Suspendirani: Fabjan Matko, 65:13493:1000:45 — Mato Mafko 70:13203:1000:40.	>
Premenila zavarovalnino iz $500n a-tlOOO. — Helena Likan, 80 9134:1000:40.
Društvo "Zvon", itev. 70, Chicago, BL
Suspendirani: Joseph MaeiLs, 71:14412:500:40 _ Jacob Baškovič.
77;12738;1000;33 — Terezija Baškovič. 78:13144:500:32 — John Martinjak. 86 :20142 ;1000 ;33.
Društvo sv. Janeza Krstnika, itev. 71, Collinwood, O. Suspendiran: Jurij Rotle, 76:15683:500:36. 1'mrla: Johana Perušek. 88;13269 #00:23.
Društvo »v. Barbare, itev. 72, Taylor, Pa. Odstopil: Antin Kerznar, 72;16677;1000;41.
imeli nalogo, ko bi šel kak pred-lo«r ua glasovali je. .la bi vsakemu delegatu zavezali oči. in prepričan sem. da bi se vsaka točka in predlo«* pravilneje izvršil, kot pa <*e le irleda, kje in na ko jo stran je več rok dvignjenih.
Danes so naše podporne organi-ij.' skoro najt-lražje. k.-r pa
1 Dan
: zacijc
1000.
Frank
Društvo sv. Janeza Krstnika štev. 75, Canonsburg, Pa.
Pristopil: Frank Medož, 03;20520:500:17.
Društvo sv. Jožefa^ štev. 76, Oregon City, Ore. / Suspendiran: Joseph Vidie, 77;12061:1000:39.
Društvo sv. Alojzija, štev. 78, Salida, Colo. f Umrl: John Godec, 68;7850;1000;39.
Društvo sv. Jožeta, žrtev. 85, Aurora, Minn. Pristopil: John Knep. 84 :20521.1000 ;36.
Zopet sprejeti: Matija Anzele. 83:14236:100--lohn Korenčan. 90
19963:1000 — Touy Virant, 87 ;20023;1000John Turk, 77;19752;|ffrt. V ;ak raje k domači organizaciji, čeravno več plačuje, ni pa s leni rečeno, da bo vedno tako. Kaj pa. če bi se naveličalo članstvo in bi reklo; zakaj bi plačevali tukaj vee. ko pa imamo drugje ceneje! Vsak uobro ve. da Uj»* se zamenja vjirasanje po denarjii tam se navadno neha ljubezen.
Naj navedem en vzrok, kojetra sem sam izkusil. Imel sem ljubljenko. ko som bil še v starem kraju. Rada sva sc imela iu sem ji obljubil, tla jo vzamem za ž''-iio. kakorhitro zaslužim v Ameriki za vozni listek in ji ga pošljem. Pisala sva si neprenehoma, iu ko sem liil nekako Mi/u enega leta v Ameriki, s.-m bil toliko zaslužil, oziroma prišt»«dil. da sem sc namenil. «la ji pošljem vozni listek. Takoj sem pa prejel pismo "d nje, v ko jeni se je meti drugim .'italo t'i-!i': "Dragi Janez. upam. • la imaš ti ])recejšujo svoto denarja j»rišparanega." To pismo me j., tako \jezilo, da sva od tega <"avt n.-hala se ljubiti.
Premislimo torej vsak korak, kojega nare-linio. Lahko jf> nala-.•pati naklade, ali te/j.* jih j»- pla-
Društvo sv. Mihaela, štev. 92, Rockdale, IIL
Pristopil: John Bazijo, 76:20522:500:44. Suspendiran: Anton Buščaj, S6;13404;500:24. Prestopil k društvu Sv. Jožefa, st. 53, Little Falls. N. V., Lozar, 77;13132;500;33
Društvo sv. Roka, št. 94, Waukegan, 111. Pristopila: Katarina (iostiša, 95:20503:1000:25.
Društvo sv. Frančiška, štev. 99, Moon Ran, Pa.	,
Suspendiran: Joseph Rezelj. 84;13236;1000^25.
Društvo sv. Feliksa, štev. 101, Walsenburg, Colo. Pristopil: Peter Vukovič, 86;20513:500:34.
Društvo sv. BKarije Vnebovzetja, štev. 103, Collin wood, Ohio. Pristopila: Mary Knaus. 04 ;20504;500;16.
Zo]>et sprejet«-: Louisa Grubar, 88 ;19664 :500 :30 — Mary Gorišek, >9:19668:500:2« — Johana Valenčič, 88:1^077:500:24.
Društvo "Jugoslovan", itev. 104, Chicago, 111 Suspendiran : Tony Juračič, 89 ;19635:500:29.
Društvo sv. Martina, štev. 105, Butte, Mont. Suspendirani: Nick Predovich, 88:20275:10(X);31 — Geo. Kasuu, 76 ;13294 .1000:34.
Društvo sv. Antona, štev. 108, Youngstown, Ohio. Suspendirani: Frank Rupuik, 86;15005 ;500:25 — Mary Kupuik. 92 ;1 >259:500:23.
Društvo sv. Frančiška, štev. 110, McKinley, Minn. Pristopili-. Frank M ust ar, 99 ;20506 ;100 ;31 — Josip lndihar, 82; 20505 ;500:38. Suspendiran: I5ož«» Nikič, 85;18269:1000;30.
Društvo sv. Jurija, štev. Ill, Leadville, Colo. Prestopila k društvu Marija Pomagaj, št. 42. Pueblo. Colo Louis Korošce. 91 ;20355 ;500 ;30 — Frances Korošec, 90;152S1 ;1000;i
29.
Društvo Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Pristopila: Anna 4;rahek, Jr., 04; 20507:1000:16.
Prestopili k društvu Sv. 4'irila in eMtoda. št 1. Ely. Minn. — Jacob Presheren. 90 ;16118,1000:26 — Anton Presheren, 93:176>2:1<KK):21 — John Majerle. 82:235:1000:18 — Ana Majerle, 92:17778;500 ;22.
Društvo sv. Pavla štev. 116, Delmont, Pa.
Suspendirali: Frank Trpin. 85:16014:500:28.
Društvo sv. Jurija, št. 118, Cokedale, Colo.
Suspendiran : Mile Fine. 89:17558:1000^5.
Društvo sv. Marija Čistega Spočetja, štev. 120, Ely, Minn.
Premenila zavarovalnino iz. $500. na $1500. — Terezija Sever. 80;j °rgaiii/aeija j«- pravzaprav spe-s052:1500:40.	jkulativno podjetje. Sprejme se
Premenila zavarovalnino iz $500. na $1000. — Mary Lube, 85;8115; zdraveg i člana r. r ga zavaruj.* na i000;35.	Jpt/dlagi za\arovaluih tablic. Tam
Društvo sv. Frančiška, štev. 122, Homer City, Pa.	|j« torej pr.ra<"unano povpn- no
Pristopili: John Rolili, 76:20516:100:44 -- Matija Smodej, 79:' življenj«- ."-lana « ziroma ljudi, i c-20514:500:41 — Matevž Urbanja, >9:20515:1000:29 ___Frank Grd-!dolgo živi. dalj kot je jm.-
|'-ati. Skušajmo zboljšati napake lojfibajiuo s.. ri.-jKit rebnim stro-
Iškom. Poglejmo razna velika ]Hid-j*''j;l. ki imajo svoje izvedenee. koji skušajo poceniti produkcijo s tem. da odstranjujejo \ se izdat k«-. kojih s.- j«- niogo.'-c ogniti. Varujmo se torej novih nakla i. Deb*gatje jiri d«-li»vanju naj mislijo na to. da je vsaka podpornn organizacija trgovsko jaaljctje
an. 91 :20517:1000:29 — Annie Kramish, 04:20518:500:16.
Premenil zavarovalnino iz 8500. na •'rl(X). — Frank Feliejan. 87 18604 ;1000 ;33.
Društvo sv. Alojzija, štev. 123, Ironton, Minn. . Pristopila: Mary Vukovieh, 89:20498:1000:31
Društvo "Soča", štev. 125, Iselin, Pa, Pristopil: Valentin Batistič, 97 :204!»9 :500 :23.
Društvo sv. Jožefa, štev. 126. New Derry, Pa. Zopet sprejeti: Josip Istanič, 90:1 >459:1000:26 — John Istauič M) ;18068 ;500 ;34 — Josip Vadas, 81 ;19641:500:37.
vprečna doba, nar«»«li organiza.-iji dobro trgovino. pa prej umre. je izguba. Takih izgub je jako veliko.
Tudi bi priporočili, da naj p re«l stoječa ktuiveneija gb-.la na to. <la zniža nekoliko s!tir;uih slučajev. Marsikdo s,, bo vprii-šul: Kako pa S tem. <la s.- omeji pijančevanje. da sr p.-i-pove hoditi
Priporočila in nasveti za prihodnjo konvencijo JSKJ.
po železniških cestah. Vsakega OPOMBA: Polejf članovega imena navedene številke značijo: ;m>| |,.t;i St. tM!a v .dasilih kakor .rva leto rojstva, druga certifikai.no številko, tretja' zavarovalno i, u<|j	S). poročajo smrt-
voto. četrta razred.	J. Pishler. gL tajnik. jni >ju,-.:1ji fK| razniil „r«Hi.izaeij:
po vi »žen od vlaka. V največ slučajih gre človek po ieleziiični e«--sti. mogoče š,. malo vesel", pride vlak iu smrt je tukaj. Prav tako naj bi se na pijančevanje malo bolj pazilo, po n«-k.Nl se j»i-je. da j.- grdo. Človek lahko pije,
,	. kdor pa ne zna. je bolje, da ne.
Kakor je razvidno, se bo začeLa poleg nje. Vsaka nova krpa naj i v.iin„ M. I|ia|(, trwsno<Tj Vsaka
onccncija	-b*«liiote z dnem pomeni novo to.-ko. Mnogo je »a- „rKani/.aeija ima veliko kroničnih
13. septembra. Tudi več drugih kih. ki radi obvise na star.«lav-f 5l|k0ho|ikoV. koj,- bo ubil alkohol
rganizaeij bo imelo glavno zbo- nih načelih. Vsaka organizacija prrjajj s|cj a v
ovanje. Glasila dotičnih organi- naj pride na dan iu naj nevstra
'.acij botlo ])rinaš<ila dolga in raz-«šeno razpravlja o vsem. ka.- bi
tem oziru s«, malo j organizacije pobrigaj«« ali j»a celo Vendar j«- pa jKitrebno. To
la priporočila. V enem poročilu: viral«»napredek in razvoj. Proč ,a1|k„ p.,tr,Jita ,Iva sif,venska e bo čitalo to. v drugem nekaj, s takimi točkami, čeravno so bile zdravnika dr Gr-ihek in dr ia--]» rot nega. Kaj bo pa obveljalo.*»» leta in leta v organizaeiji! Bo-	štVvilo* sn-uih bolezni na-
raščji silno. In ue
o b"«lo razsodile konvencije. Ka- Ije je žrtvovati takozvane princi-!
:or j«- vsakemu znano, je konven- pc, kot ]«a organizacijo, če je to!
samo to. Pri na-
i vadnih boleanih se pojavijo ne-•ija eno najvažnejših zborovanj.; v njen ]»nd. Namen k««nvencije( v;)nj(. sr,,m> bo|,.zni in vzr„'k jo v
•'spel, teea bo pa mlvLsen .hI de- naj ne bi bil le. da se pn-gle<liije| Uiijsc-yi MI(,ri a!kol,„| Tcži;(, t]r.
••gatov. Kakoršni IhkIo delegat je. 'pošlo vanje. To delo je odveč, iu
aka bo konvencija.	i ta odbor je odvet
Moje mnenje je. da uredi naša|nju. Navadno niso taki ljudje ni-,^ pa so MStrup|ja s kakillI sla.
ifuivencija pravila v smislu na-.koh »lelali v tajniških uradih or-	žganjem
pre<lka sedanjega Časa. To je. kari ganizaeije, in kdor ne pozna dela j -r..lTko za danes, oglasim s^ še je bilo pred nekoliko leti dobro.'ga tu«li ne more delati.	[prihodnjič
John Pezdire.
jlo. strpljeuo t«-lo. mesto <la bi mu po mojem mne-f<la, -lov,.k ]l(Kvltk:, in z<lravc lira.
tajnik društva št. 61 JSKJ., Reading. Pa.
ii danes več. Tak«» bi tudi jaz Navadno dobi članstvo po vsa-»>riporočal. da naj naša konven-jki konvenciji za nekaj centov cija pregleda uspeh Jednote od, višje as«>smente. To pa ne bi bilo ^a«liij«» konvencije, če je ista vj vsakokrat potrebno. Konvencija em času na|»redovala tako, kot naj raje pazi na t<». tla pomaga	.
bi morala. Preiskati treba vse znižati, ne pa povišati jih. Kadar	Boljševiški duhovnik,
vzroke, zakaj je tako. To je pa pri«le kaka nova točk« v razpra- Kot por« ča •*Sal/burg"r Vo^»s-točka. k oje se vsaka organizacija vo. naj se dobro premisli, kako «e blati'', so v MiPersillu aretirali kaj rada izogne. Mesto, da bi o-.l»o odglasovalo. Pri takem glaso-'kaplana Pfefferkorua iu "25 so. zdraveli organizacijo na telesu ' vanju je treba imeti vselej pred krive v zaradi razširjevanja bolj-!»a je nava«la. <Ia sena vsaki kon-jočmi koristi organizacije in kori-; ševističnih idej. zaradi požiaa in venci ji namere nekaj novih kup. isti članstva. Priporočal bi, da^se tatvine. Pri kaplanu so n.ušli 1H> Kjer je krpa. -tam nastane k malo izvoli na konvenciji poveril ni od-|tisoe kron v ziat:t in vet rili za luknja, če ne ravuo na kupi, pa. bor, vsaj tri delegate. Ti naj bi cerkvena vrata.	_ _ .
glas nahoda, jh. maja 1920
DOPIS.
Li
S pota.
MiM'i'i septembra se zberejo v j rrwliwu Amerike, v < "hieagi, de-i bunt i .JSK-I. lilavni tajnik JSKJ. j«- imel s svojim poeivoin glede
razpravi j ali j h o Im »loči konvenciji mnogo uspeha. Marsikdo je že <Jal: kak koristen, nasvet za bodočo konvencijo. Sauto nekaj pa šr |>o-;
grvšam, namreč, da bi glavni u-raduiki ie vsaj vsakih šest mese-eev kaj izrivali o svojem dosedanjem oziroma o nameravanem de-, lovanju. Kaj malega s«- že lahko napije. Nekateri so se sicer odzvali, a to nikakor ne wd'istuj**. Ko kandidirajo /a kako m«*sto. so vsi navdušeni in polni obljub, ko so pa izvoljeni, -e ponavadi ne o-glasc Ver. To nikakor ni v koriti •lednoti. Ni moj uaui«-n ko^a /militi. ampnk ja/. le povem. kaj mi je na srcu. .1«/. -«• držiiu prt-govo-ra: " I K- la mičejo. vzgledi pa vlečejo. Torej članki in: dan. sedaj .H' vas prvd konveueijo!
Pozdrav vsem članom iu člani-j ram .ISK.F,
Matija P«w»relc.
dr
iVabilo na veselico
katero priredi sv. Frančiška št. 122 JSKJ. v Homer City, Pa., v soboto dne 15. maja 1920
v Slovenskem Domu. Začetek ob G. uri {»opoldne. V.-topnina za moške 7"»«-; ženske so Vstopili i ne proste.
\
v
Troje privatnih jaht, ki se bodo najkrajšem času vdeležile za prvenstvo. Lastnik
bo dobil dragoceno darilo
je bila kljub vsemu zavel išče krščanske kulture n ki je še v tej svetovni vojni odbila vzhodno barbarstvo ««l krščan-ke kulture tir ščitila to koli uro. ne čudim s«-. «la so hoteli uničiti to dinastijo. katere pradet\i -o si izbrali križ za žezlo ift ki se i.- na preti večer svojega padea posvetila ev-harističneiiiit zveličarjn. česar do danes svet še ni videl. Toda čudim pa s«*, da n,- drznejo našo slavno sedemstoletno zgodovino nplivati s posmehom, z lažjo in obrekovanjem. obmetavati /. trnojniro in jo ! vlačiti v blato. Ne -me se več peti jp' sein o Audreju lloferju. ne sme j sr igrati R«.deek*'ga koračnica, i nihče več ne sme prti |»esmi o i princu Kvgrtin. llavdun so prepo-• vediili in pesnika kneza Sehiller-i;; so konfisrirali....
Tako toži in tarna avstrijski 'aristokrat in toči debele solze za dneve. ki so bili. Avstrijo in liabshtiržane želi nazaj, ker -o \ stari Avstriji pleinenitaši bili vse. ljudstvo, narod pa nič. Toda oni
tie povr-
klenske sile zasledovale z uajljti- nejo jih več niti potoki Walters-tt jšim sovraštvom to državo, ki^ kirrhnovih solza.
i r d r a V ■ 1 a	|0
>, t * d r lj z lna^ .
dinastijo, so izgnali iz rodne nje
ne grude. N«* čudim se. da so pe- časi so prešli za večno in
Bslsiiss v krtin
so zelo pogosto tsM nerednih lede.
Tak s-mptom j« največ« rat prvo znamenje, ki opozarja ne dejstvo. da tmaicm in mehur n« delata
prev.lno. Popravijo. Rabi
Severa's Kidney and Liver Remedy
(Severovo Zdravilo za ledce). ki je priporočljivo kadarkoli potrebujejo led ce ali mehur torvke. Vzemite ga. proti metju mehurja in ted'e. ne odhajanju vode. proli odtekanju goste ur.r.e. bolečinam pri uriniranju. ote-den;m negam. kar prihaja vs'cd nerednosti ledic. Cene 75 centov in $1 25 ter 3c in £c davka. Na- 5 prodaj v v&cn lekarnah.	»
w r srvrfffl co.
CED»R RAPtOS IOWA
POZDRAV.
Pri odhodu v no\o -Ingotia\ ijo l»ozdravljaut vm- rojake iu rojaki nje širom Združenih d' /.av. p. sebno pa one na Thomas. \V. Va. 'I«>lm Štrukelj.
Ogledalo z avtografom.
Francoski spisal C. Henry-Hirsch.
Po Avstriji in Habsbuižanili pretakajo grenke solze! i
tiospod de Pat-lilies je bil Pari-; Ko je hotel odpreti glavna vra-. iz šole Meilhaea. liil je eden ta. se je ozrl skozi okna ter zapa- -nih, ki so mazali svoje brke ter /ii hrbet madame Caste rax ter
'žan
omenjeni dan poln t ijo. Vljudno s,- vabi tudi zupa-n m* eg a sina. da se tudi on vdeleži. kakor tudi Mr. Kikoš Co in župana iz Lusesburga. da nam pripo-m o rejo k boljšemu na-predku. Za
vsestransko postre/t»o bo skrbel
v t * • izvoljeni odbor. Torej na veselo svidenje 15. maja!
(tponiba: Po odredbi zadnje jr Ih» moral v-ak elan pla«~ati \ društveno blaga j uo 7 če se vdrleži vesel iee a! i ne. S po/d t a voui
Frank Karenehak. tajnik.
>o no- podobo njenega obraza v ogleda -- smehljajočo se podobo ter
Xa katoliškem shodu na Dunaju je imel baron Frane Walters-kirehen velik govor, ki je izvenel v tole tožbo; * "Vedno so nam pra-
je VI. ura ze odbila in
da lias ni našla zadostno priprav-
ra pozuravija is u«ww« ,- ■	, ,- , -_v.
1	J	r	l.'eiuh. ne dovolj oboroženih. Na-
sive preteklosti, kot da nnha- . * .-.i	i	,
1	.	sa \elika skupna domovina, ka-
iz one čudovite dežele, ki je bi-	..	. ....
*	t ere smo se oklepali z vsemi zilica-
mi svojejja s ea.
je jMKllega svetu kov. Pobožno.
je razpadla, ko ljutih so vra žn i-vestno iu -lavno
Tem |x»tom vljudno vabimo vse jih vihali v ostre konce, ki
rojake m rojakinje iz Homer dolge stranske kotlete ter bili Iu. — »mru.^v	.vili - Dvanajsta ura je tu Na tem
City in okolice, da nas na gori , up odbradku vedno gladko obri- povsem različno o<l one. katero jeNil'odu pa morallJ pri.
tevilno pose- n Dvignil se je v zrak s priveza hotel pozdraviti s par prijatelj-tZUatj (la je jo ura 2c ^^iia nun balonom na razstavi leta -kitni besedami. Videti je bilo. 1^7-. To slavno leto je zavzemalo kot tla ga pozdravlja ta podoba največji pn»stor v njegovem opominu.	j« iz one čudovite dežele, ki je bi
<Mal je skorti zadnji svojega la njegova mladost. Ali je mogo-t .pa na bitlevardu. a se mu ni zde- re. tla se je mailama « "a-rerax lo. da ni več na mestu, dokler ni- Takuila »tare rane v i»gledalu -si, podrli kavarne tCAnglais. On svojo golo roko in da je nato nje-je iini-1 tamkaj svojo rezervirano i a r*»ka romala o«l ubitega mesta mizo ter obiskoval privatne obed- na ogledalu i»a k njenim ustui-nire. Demoliraitje te restavracije ci.m .
j«- poimnjala zanj znamenje, da <»«**|»od d»* Pari tur- je imel ne-s.« mora umakniti. Na javni druž prijetni občutek človeka, ki zn-
b; je kupil mra'tiornaio mizo. za katero je vedno s.-del. sto stekle- j
nie starega \ na. katcr»*ga j- i»il s.- naprej, kajti nemotrm- mu je ob po^.btnh prilikah ter o?le«la- bilo premakniti v-pri"-* izpre-lo. o katrrem je trdil, da je pri nurnbe. ki — j- zavrsila z njego-šlo iz -lavne	šr. 1(1. V>* *o j- s s^l«. Lotil s.- tra je ol>čntek.
otlne-t 1 - - boj na ueželo. da o- katenut j' bil preprie.tl:. da «jra v kateri s.- j- ro-Iil iu m i«*# «.U-ul 1 n:K.«iar več. Neka nameraval tudi zal >- kr-tnja obiskovalke ga je pognala v ŠH-g kot latn. kat'-rrua >e za-tako -lal»«i loti pri dejanju. Ilul —je. tia se
L' L' L' J M U L1 L! Li L! 'J J U rtnnn»-»nnn»-inr.ri
Najzanimivejše,
•v
NAZNANILO
Tem
Conemaugh, Pa.
pot«»m naziianjam članom Urtatva »v. Alojzij« št. ::ti -ISK-I v I unnuauick da s*- bo na pri-, krasi hišo.
hoduji seji dne 16. maja razprav-!v kateri j Ijalo u jako važni zadevi ^.a dru- uiti svoje oči. št vo iu splob za tukajšujo t»koli-l M rani orna* a miza «••• radi /družitve vseli tukaj- ij^ledala pob ir -.4id!!e-_'a ^ij ii driištev Franklin-Cone-	IZ ,14JIhas»mija. da jo
niaugh \ n« eolot«*, kar se tiče	,ir j»ari,n.-s ,H^lal
dvorane in lokalnih razmer sploh xJVO v j Zatorej s.» j*r<»šent \-i člani tega
-pomni. Njegov lastni Paid je bil
« nt drugi, komaj viden iu skoro
l/l-risati. Velika začetna črka je
skoro izbrisala ime Marirot. vri-
,	. .	.-.-i	sano kot z o>trim nohtom. To se
dedi ink « skrivnost. Kljtdi temu*.	»
. _'je z^oiiilo v no-i eneira oitih ine-!•;. i« ob-tal na n.e^tu ter glnlaT	.	. .	1 .
-ov v Operi, ki so pričenjali tako
številne doživljaje.
— Ne išeitc še Z*«dalje. so-f^nl
• b Parline-. Cc -em Jaz Clotilda,'
ji oni Paul iuoj mož. iJoijš«.- reče-'
i-o — bil je moj mož.
ne domi.* v«J. nia-
1»
ol»raila ter videla. d:i
uja. (h
Vino j. polagoma iz- j.
tro- jo
t/irtian- lb-li! j^ n- kaj minut sempatja vrtu. prvino st je zojh t upal
tlru»>-<\a, da žiti omenjene
blag«
• \olijo v«l«k-kar j»* jako
pil kot pra\i sladkosiirdež, ki pi- Y jr / \ inoni vml tudi sv«»je >jw«nii-ne. O?rle«lalo je ostalo, opraskano
it<so.
Stopil je vanjo od zadaj, kot .!♦ bila njegova navada, šel v sa-
va/no za v kakega posameznika %',...	.	, ,	...	. .
splošnem. Seja sr /aene turno ob!"	u'r 'mkv:,rj"no	ter se opravičd za zakasnje
.sluknje. pinlobne zvezi, na levem
u sjKxInjem robu. Za tem je gotovo
10. uri dopoldne. Pridite vsi. ne l»o pozneje kakrga nesporaz lua glede sklenitve te zadeve. Z bratskim pozdravom
John Brezovee.
(2x s&l;i—3)
najcenejše in najbolj _ popularno čtivo
vam je
Zračni promet v Čehoslovaski.
Pred kratkim je iuiel praški meritni s\»t sejo. Obravnavali so vprašanje glede <»sebnega in blagovnega zračnega prometa. Politična deželna uprava je vprašala, kakšno stališče zavzema praška občina glede prošnje zrakoplovne družbe zaradi koncesije. Praski nirsini »vet je sklenil, tla bo prošnjo priporočal. Podjetje se bo oživotvorilo /. glavnico 468.000 funtov šterlingov. (flavne proge so: ltudejovice-1'raga, Jihlava-Praga. Preš<»v-K oiiee-Bratislava-Prowtejov. Svitava-Praga. Chru-dini-Pardubice-Praiga. Cene ne bodo viwoke.
Eazoroienje Črne gore in drugih krajev.
Notranji minister je odredil raz-oroženje onih krajev SHS. kjer obstaja krvua i>sveta in kjer preti nevarnost, da *e prebivalstvo upre v sled rovaretija tujih agentov.
V jezi m je obesil
v Sol m > k rad u .loikip Blaha. ker mu njegova ljubica v veseli družbi ni hotela pred drugimi dati poljuba. Ta zavrnitev ga je tako razjarila, da ji je rekel "nikdar več me ne boi videla", "darI v goad
kr k obtttt,
tičala posebn; i»ovcst. LjulK'znji-vi stari gospotl je zaman skušal spomniti *=e do.ične zgodbic«* Me--to t<*ga pa je pripovedoval številne zgodbice, ki so krožile v njegovih pariških dneh. Vsaj enkrat v letu je pripovedoval kakemu obiskovalcu o prizorih in osebah, ki so se zrcalile v tem ogledalu.
Nikdar pa ni vsega tega niti z eno besedico omenil Mrae. Caste-rax. neki udovi, ki je bila gonil-;
rje, katero je pripisoval bedasto-č: svojega služabnika. Oovoril je in govoril, a nato naenkrat umolk nil. kajti zmešala ga je njegova h-stna zgovornost ter absolutna hladnost njegove obiskovalke.
Povedaal mu je, zakaj ga je prišla obiskat ter govorila prepričevalno o pomanjkanju, v katerem žive reveži.
— Ni vam treba prosili me. draga madama. Vesel bom storiti nekaj za reveže. Vedno sem bil.
_ je rekel gospod de Parlines.
Čutil je, da je njegov glas iz-
sila vseli dobrih dejanj v o- premenjen in da se izraža na ču-
na
kolici. (XI časa do časa se je oglasila pri gospodu de Parlines. da iru pripoveduje o svojih potrebah. Bila je ljubeznjivili manir in včasih je še vedno prodrl na površje kak žarek ognja, ki ni še popolnoma ugasnil. Njen zamrli mož je bil živinski trgovec in pre-kujpec, jrrobo izklesan človek, ki jt bil poznan daleč po deželi na-<^krog radi svoje trmoglavosti in številnih kapric. Cela občina je spoštovala ndovo raditega. ker je \strajala brez vseh pritožb na strani tega človeka, čeprav je bila njena potrpežljivost večkrat izpostavljena težkim preisku-šnjam.
Ko je prišel v hišo iz vrta. kamor ga je bil poklical vrtnar, je gospod de Parlines videl dobro gospod, kako je Ktala vsa zamaknjena pred ogledalom iz slavne sobe št. 16. Onega dne je namreč prišel po stopnjicah navzgor, mesto da bi stopil v bilo od zadaj kot ponavadi.
den način. Neki čudni blesk je bile tudi zapazii na licu madame Caste rax. Čeprav ni imela niti ene gube manj in čeprav niso bila njena lica prav nič bolj sveža, so njene oči vendar blestele m žarele kot da je stara trideset let. Ko pa so se oči počasi premikale od gospoda de Parlines pa do ogledala in nazaj so postale še bolj žareče.
—	Tukaj imate par zanimivih avtografov, sosed, — je rekla.
—	To je spomin iz Pariza. Spomin na moj Pariz iz davnih dni
—	Tudi moj, da.
—	Vaš?
—	Zakaj pa ne! Jaz sem zapisala svoje ime tam, s tem deinan-tom. Poglejte.
Gospod de Parlines je prečital črke. vrezane v ogledalo. — Cloti. — Takoj nato pa je zapazil na-daljne črke pod tem imenom: — Paul. — Slabo narisano srce je oitdajalo ti dve imeni. Parižan Je najel vse svoje sile, da se nečesa
—	Nikdar bi dama....
—	A vi -ie že d» :u! « vali. Ni karte - opn*š-ati. K » dospe ž-n -ka v u:■ »j■»	-e l.lTtia ni-
• Tr«-K tr-r i»•-•-« z e."&rodflii«"4-
. jMitriu j** v \ -akem -i?« -aju :r«»-tova -t\ar. da je morala biti nekoč grešnica.
Povedala mu je n svojem žeui tovanjem potovanju v Pariz. Bila je malo opita od šampanjea ter od svoje lastne sreče, ko ji j«* mož predlagal, naj vrišeta oba svoji imeni v ogledalo v sobi z deman-tom, katerega ji je bil kupil oni dan.
—	Ko se bova nekega dne vrnila v kavarno d'Anglais, naju bo zanimalo videti obe imeni skupaj. Posebno, če bova satra. j
To je rekel on zelo nežno. Prekmalu sem ga izgubila, dragi go-pod de Parlines. Deset let pozneje sem postala madama Casterax. Predvsem pa vas prosim, da ni-karte pripovedovati tu naokrog,; da sem v svoji mladosti čečkala svoje ime po ogledalih v pariških kavarnah.
Razveseljena ob slovesne obljube, katero ji je dal, da bo namreč tako verno ohranil skrivnost zase kot da jo je zapustila izpo-v dniku, je pripomnila, predno je zapustila sobo:
—	Ničesar bi ne povedala o tem. če bi vas ne videla v ogledalu, ko ste bili na verandi. Ker ste pa videli, kako sem vrgla poljub svoji mladosti, je bilo boljše pojasniti stvari, kaj ne?
Mrzlično vroča roka, katero niti ie podala v slovo, je popolnoma zmešala gospoda de Parlines. Prepričan je bil. da je govorila madama Casterax absolutno resnico. Pozneje pa ni bil več tako trdno uverjen o tem. Odšla je. Skušal se je domisliti neke Clotilde. a vsa ta prizadevanja so bila zaman. Vsled tega je naročil z nav-dnaenjem šolarja lep šopek cvetlic ter jih poslal svoji očarljivi
sosedi
razpola
Stovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920.
Veliko več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti.
Stane 40 centov.
Izrazite tafkupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite nam.
SLOVENIC PUBLISING CO., 82 Cortlandt S treet, Hew York, N. Y.
Tempotom naročam Slovensko-Amerik&nski Koledar n Mo 1920 ter prilagam a 40 eentor štempsov.
Naslov
Mesto ia država
GLAS NARODA. 13. MAJA 1920
veliko delo na ižniem iztoku.
bližnj
Piše Frank H. Simonds.
Konceui konca so Francozi prodrli s svojimi zahtevami, v kolikor sc slednje tičejo Sirije, čeprav ne v takem obsegu, kot so iz-prva domnevali, kajti Alepo iu Damask naj bi prišla poti novo arabsko državo. Vse se je izvršilo tako, da bo Sirija koncem koma postala v resnici francoska.
Nameravalo se je uatairuviti prosto Palestino ter arabsko državo. ki naj bi s časom postala angleški protektorat. Veliko kritik je Pozornost sveta s,- jc obračala (tovsem naravno na velika vpra-K'ut' 7 ozirotn na tako odločitev, a treba je le poznati položaj, v ka-h.mja, ki SO bila predložena konferenci v Si;n Kemo in vsled tega se!t,,,v111 S(1 "abaja prebivalstvo teh dežel, da se spozna, kako lievrjet-je posvečalo manj pozornosti razmerju med zavezniki samiini in;n- J1' mi^'K da mogle te dežele obstajati ter uspevati brez pomoči možnostim glede zveze - premagano Nemčijo. Obstaja pa dejstvo, da a,! vrhovne kontrole zapaduih evropskih držav, potem ko so bile sko-bodo imeli sklepi konference v Sail Remo veliko dalekosežnejše po-!** stoletja podvržene ilirskemu gospodarstvu, sled ice kot pit jih j.t imel katerikoli drugi dogovor izza dni padca'
bizantinskega cesarstva ter postanki. iu narastka turške moči.
Amerikauei so u kom cele dob«, svetovne »*ojne posvečali premalo pozornosti iztočnemu vprašanju. To vprašajije pa je bilo ono. ki je dajala povod za skoro vse zadrege, v katere je prišla Evropa v
PROBLEM PALESTINE JE TEŽAK.
Palestina bo predstavljala zelo| ITALIJANSKE ASPIRACIJE. težaven problem, kajti kljub ži- Italija je
Spomin na ^omojino.
POZDRAVI IZ NEW YORKA.
Pred odhodom v staro domovino še enkrat pozdravljam vse moje prijatelje in sorodnike širom Amerike, posebno pa moje sestre v Clevelandu in Middle Branch,
— Naročile mi velik krožnik j kot je njen narod, izrabljena in žganeev — sem rekel, ko je prišel' izčrpana, dočim je Jugoslavija po natakar k moji mizi. — To je bilojdobna deviškemu premogu, žclc-v enem najboljših ljubljanskih zn, bakru itd., katerega ima v ne-hotelov meseca junija lanskega le-j izmerili izoboliei. Samo njen les	kakor tudi vse one. ki so
ta. Natakar me je i^udno pogledal.! lahko plača vse njene narodne j	l)ml mojim odhodom
Zatem je stopil k glavnemu nata-j obveznosti, posebno če sc pomisli,>v Ncw	,iajlcPša hvala
karju ter pričel žnjiiu debati-jkako manjka lesa v Italija in po rati.	i drugih evropskih deželah. Ako
Kinalo je prišel k meni nata-j primerjamo v trgovskem oziru kar ter me vprašal: — Kaj želi Jugoslavijo z Italijo-, če si obe de-
nim, ki so me spremili na kolodvor. posebno mojemu svaku in
Jožetu Mahne. Živeli! — J. Stopal*.
j' v in zuočin v Sarajevu je pomenjal le kouečri izraz delovanja tega strupa.
Zadnja vojna je /a vršila likvidacijo Turčiji v Evropi. Na isti način pa je tudi napravila konec nekdanjemu habsburškemu eesar-
vu Ti dve agradhi >ta padli -kupaj. Eno izmed skrivnostni dolge- te?a pomenjati niČ drugega kot stva pri |c
gospod? — Jaz sem znova naročil j narodno slovensko jed. Ko je šlo sila Sredozemskega izročilo skozi njegovo glavo, se
ter odšel m opazil,
strni, obstaja pretežna večina pre-,pn razdelitvi tega ple I«* & Pri kuhinjskih vratih bivol cev .z Arabcev ter vsled te- ua ysh>d teira j(l dobHa ltaijja j vprlo vame par parov oči in zdelo gK iz mohamedaiieev r.i ustvarje- syoj M y ^	tn ^	sc mi je, da s0 je v tch oi-el, po-
nje židovske države ne more vsled 1K>ye„a Uolouijalnega pustoiov.
zadnjem času. Iva/pa., turškega cesarstva je pomenj.il dejansko za- lovskim tradicijam ter liavzočno- mor;a zaveznik1 ki so delili i-J*' zasmejal, se obrnil strupljenje viro\ evropske diplomacije ter med narodnih odnosa- 'nalega števila Zidov v Pale-'p|cn s0 j0 u,orali radi ali l.erad I'lotl kuhinji. Kinalo sei
mora računati z
igraval smeh.
Zdi se mi, da že leta in leta ni
g.i obstaka obe-h je na.i*i v nezmožnosti, da — najde nadomestilo. MiJ1^'1^ proti temu pretežnemu <le-fdvenii sovražnostmi, z 0110 Grkov|dobil kuhar v tem hotelu takega \m se spominjamo izreka nekega evropskega diplomata, ki je rekel; prebivalstva. Naloga, da zava-ijr Turkov. Sovražnost Turkov
- t> bi ne bilo Avstrije, bi bilo treba ustvariti jo. Šele po'em, ko je vojna prišla ter odšla, s,' je spoznalo vso pomembnost tega izreke.
Mesto habsburškega cesarstva imamo danes v centralni Evropi celo mešanico držav, vi niso še ustaljene. Med vsemi obstaja sovraštvo in nasprotovan je, ki ne obeta ničesar dobrega za bodočnost. Še veliko bolj resne pa so zadeves, ki so posledica ekonomskega kaosa, ki se je razvil vsled teh radikalnih izprememb. Sainodoločbo narodov je veliko lažje izvršiti kol pa soinovzdržanje teh narodov Lo-• itev ekonomskih sliko,-, ki so se medsebojno izpolnjevali, je imela za posledico popolno para l iz i ran je. ki se v gotovih slučajih roga vsakemu opisovanju. Človeku se skoro zdi. da so prišli narodi, ki so
tJO naročila. Toda Amerikanee ima nije novo židovsko državo, bi go- dosti bolj resna". kajtiVrika je ob pravico naročiti celo žgauee, ne tovo pripadla Anglijo, ki pa »i ; vsakem ' trenutku izpostavljena ma {^osebnega poželjenja prevzeti napadu ^ stnn{ italjailskega
take Obveznosti	jbrodovja, dočim je Turčija majh-
Vslfd tega imamo v arabskem na drfa k- ue more uikonuir
želi natančno ogledamo, je Jugoslavija v vseh ozir.Jt na veliko boljšem stališču kot je njena soseda.
Jugoslavija ima v svojem okri
svetu trojen problem, ki je bil list varjen vsled asp i racij Arabcev, ki se zavzemajo za popolno združi nje celega plemena ter za neodvisnost. čeprav ni masa naroda tako narodnostno zavedna kot jc bila masa balkanskih narodov
škoditi.
Pri tem pa pridejo vpošlev še zahteve Grške. Cela Mala Azija je bila nekoč vključena v meje nekdanjega bizantinskega cesarstva, ki je bilo grško. Prebivalstvo obali Egejskega morja je gr-
skozi stoletja sanjali > prostosti, sedaj v svoji svobodi do spozna- P1*^ desetimi leti. Sporna vpra- &ko tpr bilf) pržko (k1 r.asa ko s
nja, da jim je prinesla prostost obenem tudi smrt.
Toliko glede pro':.kma centralne Evrope. Razpad avstrijskega » sarstva, ki je bil neizogiben vspričo obstoječih okoliščin, je imel >a posledico kaos. ki m prav nič manj nevaren za mir sveta kot pa ji bil prejšni red. katerega se je vzdržalo s pomočjo bajonetov ter z tiraJistvom.
Ostaja pa še vprašuje turškega cesarstva, ki je bilo po ozemlju večje, ki pa je vm4k>< alo manj kot polovico prebivalstva prejšnjega avstro-ogrskega cesarstva. liazpad turškega cesarstva je imel za posledico razmere, vspričo katerih je lahko po pravici vznemirjen celi svet.
Razpolagali je z evropskimi posestvi sultana, z izjemo Carigrada in Dardauel, ne novzroča n i kaki h resnih zadreg. Traeija je bila grška izza pričetka zgodovine in grški element v Traeiji predstavlja i 'i j več jo enotno narodnostno skupino. Ko je konferenca v Sail Renu izročila to provinco (Irski, je postopala povsem logično in pravilno.	j
To dejanje pravičnosti pa ni napravilo konca dolgemu sporu med tirki in Bolgari. Nobe.ia odločitev evropskih diplomatov ne mo-te izbrisati ali uničili uspiraeij in ambicij Bolgarov. ki so se za to (zemlje borili z Grki fkozi tisoč let od propada bizantinskega eesar-stva naprej, ki so to ozemlje zavzeli, ga držali ter zopet izgubili, dokler ni prišlo v roke Turkov obenem z njih lastno zemljo ter ono Grkov, katere je požrl val turške invazije.
Odločitev glede evropskih turških provinc pa ni nikakor rešila drugih vprašanj, ki se bistvenega pomena. To so vprašanja, ki se tičejo raznih zahtev Italije, Albanije. Jugoslavije in Grške. Italijani skušajo na vsak ii:i<-m ohraniti integriteto ozemlja kot je bila do-loeena v l.ondonu kor «*i m prve balkanske vojne. Grki se drže svoje zahteve glede Koriee v Albaniji in te zahteve je Evropa več kot enkrat odobrila. Pri tem pa ne smemo pozabiti Albancev samih, ki .so-\ razi jo vse skupaj, It:djane, Grke in Srbe.
JADRANSKO VPRAŠANJE NEREŠENO.
Jadransko vprašanje, v katerem predstavlja Albanija le majhen del, pa je ostalo še vedno nerešeno. Konferenca v San Rem 11 ni bila v tem oziru prav nič bolj srečna kot 011a v Parizu in debata glede tejra vprašanja je bila odgodcua. Le azijsko stran celega vprašanja se je rešilo, a šele po dolgem obotavljanju in celo tozadevne odločitve ni smatrati za definitivne. čeprav so vteleženc v dokumentu, katerega se je predložilo sultanu.
Odločitve, do katerih so prišli zavezniki glede azijskih vprašanj, nam razkrivajo gotova dejstva. Zasesti celo turško cesarstvo je bila naloga, ki je prt kašalu moči katerekoli izmed treh velikih sil, zastopanih v San Kemo, kajti narodi teli dežel bi nikdar ne dovolili. tla bi sc jim naprtilo taka bremena. Kot vedno z ozirom 11a Bližnji iztok je bila tudi v tem slučaju debata otežkocena vsled 11a-s p rot u joči h si a spi rac i j glavnih evropskih velesil.
Bili ->o v {.davnem s • i r j e tekmeci in narod, ki je v največji meri upravičen do turškega plena, namreč grški, je bil najmanjši med temi. Glede Turčije sw prišla v glavnem vpoštev dva plemena, nzm-reč arabski iu armenski, pri čemur se je le malo pozornosti posvečalo osmaiiskim Turkom.
Glede arabskega pb inen« moramo reei. tlii st> bili tlani vsi predpogoji za ustanovijenje narodne države. Arabci predstavljajo večino prebivalstva v dobuali Tigrisa in Evfrata. v Siriji, 1'alestini ter \ vseh puSavskih ozemljih, ki mejijo na veliki polotok Arabije.
V teh deželah se j>> pojavilo nacijonalističuo gibanje, kateremu je načloval Emir Fejsal, sin šerifa iz Meke, ki je povedel svoje sle-uilcc v boj proti Turkom v vseli kampanjah, katere so vojevali za-\ezniki. Tt> uacijoiialt>tičiio gibanj** Arabcev je uživalo polne simpatije Anglije ter tudi Združenih tlržav.
N--sreča pa je liotela, da je obstajal tlogovor med Francijo in Anglijo t*>r pozneje Judi med Francijo. Anglijo in Italijo glede raz-cehtve ozemelj, ki so *»i'a preje turška. C'e je bila masa prebivalstva \ arabskih okrajih v .esnici arabska, je obstajala vendar tudi pre-cejšuju manjšina kristijai»ov ob sirski t»bali in Fiancija je ohranila nad tem prebivalstvom svoj upliv i/za tlui KiŽarskih vojn. Franciji je bila \-led tega pritb'ljeua Sirija dc Mosul a ob Tigrisu ter «lo Diar-I k ra «» Armenskih gorati v znanem dogovoru S v kes-P i eo t.
Soglasno s tem tlogovorom naj bi tlobila Anglija Mezopotamijo t< r uveljavila protektorat nad vsemi arabskimi ozemlji južno od fiMnct>ske sfere upliva. s čemur naj bi postala t.idi protektorica Palest ne. katero so nameravali ustanoviti zavezniki na temelju splos-i.ega dogovor*. V Parizu pa so se Angleži in Francozi javno sprli. Angleži so se zavzemali za razveljavi jen je Svkes-Pieot dogovora ter /m ustanovi jen je resnično neodvisne arabske države. Francozi, ki so videli v tem neizogibno razširjeuje angleškega upliva preko cele
šanja, ki so nastala vsled nasprotujočih si aspiraeij Francozov in Angležev so postala še bolj komplicirana vsled umetnega ustvarjenja takozvtuiega Zionističnega vprašanja.
VERSKA STRAN PROBLEMA JE RESNA.
Verska stran celega arabskega problema je zelo resna, še veliko bolj resna kot pa plemenska, kaj-
so
stari Grki ustanovili svoje kolonije v Mali A z" J i. Smirna je grško mesto in tudi zaledje mesta je v glavnem grško.
Ko sta Anglija m Francija hoteli napraviti pravico ter dati Grkom to, kar jim gre, je prišla Italija vines ter vložila svoj protest. Italija se je polastila nekaterih grških otokov v Egejskem morju, vključno Rodesa iu takozvanih dvaujastih otokov ali Podekane-
ti Arabec je v veliki meri boljiza. Italija je nasprotovala vsem versko kot na narodno zaveden, j zahtevam Grške, kajti v tej deže-
Do tega prepričanja sta prišli obe* tako Anglija kot Francija vsled dolgih izkušenj z mohamedanski-mi plemeni 111 vsled izkušenj Fran cozov z Arabci v severni Afriki. Te izkušnje so se izkazale sedaj zelo koristne za Francoze 111 Angleže, vendar pa kljub temu obstaja dejstvo, da bo dovedel arabski problem do številnih resnih kriz p redno bo rešen in ne more so zanikati, da bo lahko slabo u-plival na francoske,-angleške in italjanske interese v severni Afriki. Indija in Egipt bosta brez dvo ma vznemirjena ter sta dejanski vznemirjena že sedaj.
V primeri z armenskim vprašanjem pa je arabsko vprašanje povsem enostavno. Združili sta se dve okoliščini, vsled katerih je tozadevni položaj brezupen. Vpr-vič je imelo sistematično ma-sakri-ranje Armencev za posledico, da se jen jih število skrčilo tako, da predstavljajo v nekaterih krajih Ie malcikostno manjšino, namreč v okrajih, ki so bili pred leti izključno armenski. V drugi vrsti pa so stroški ustanovi jen ja ter vzdržan j a samostojne armenske države tako veliki, da bi jih mogel zmagati le narod, ki bi bil v resnici bogat ter poleg tega še požrtvovalen nad vse mere.
Resnica je, tla bi bilo treba velike armade, da se ustanovi neodvisno armensko državo in to bi pomenjalo ustanovitev države, v kateri bi bili Armenci v številnih okrajih le neznatna manjšina. V kolikor more človek gledati v bodočnost. bi bilo treba tako novo armensko državo močno zavarovati. Dežela ni brez naravnih virov, a bi bilo treba velikih svot za razvoj želebnic in cest. Dobički. ki bi nastali iz tega. bi ue bili v nobenem razmerju z dejanskimi izdatki.
Razventega pa je še treba upoštevati dejstvo, da bi ne bil denar edina stvar, katero bi bilo treba žrtvovati. Zadrževanje Kurdov ter sosednih 4Tnrkov bi imelo za posledico številne kampanje, ki so v deželi kot je Armenska zelo težavne.
Ko se je ponudilo Združenim državam mandat nad Armensko, je dal predsednik Wilson izraza svoji pripravljenosti, da prevzame to breme in na zadnji konferenci v San Remo so stavili zavezniki isto ponudbo obenem z g« arabttkefra sveta, so untrajali pri pravicah, katere jim je dajala določbo, naj Zdrnžene države «lo-cmanjena pogodba. Arabei sami so zahtevali popolno prostost in to-J ločijo meje Armenske kot se jim zadevno vprajanje je napolnilo celi Pariz a srdom.	zdi primerno.
li je videla svojega resničnega tekmeca v trgovini. Nova Grška, ki bo prišla iz svetovne vojne, bo najmanj polovico tako velika kot je Italija ter bo v veliko boljšem položaju, če bo držala Solun, Srnirno in Pire j.	- *
Ker se je bilo bati prevelike moči Grške, je prišlo do kompromisa. Sedaj pa nastane vprašanje, če se bodo Turki udali temu ter privolili v razkosanje nekdanjega turškega cesarstva. Kot stoje stvari sedaj, ne sega moč zaveznikov daleč v notranjost dežele ter je omejena predvsem 11a obrežne kraje. Ce se Turki ne bodo udali, potem nastane vprašanje, če bo Anglija pripravljena žrtvovati kri in denar za zavojevanje Male Azije. V tem oziru bi bila seveda deležna pomoči G*6kc. Deležna bi bila tudi pomoči Italije ir< Francije, a le pod pogojem, da ti dve državi razširita svoj upliv na ozemlja, po katerih hrepenita.
Nikdo se ne more izognili spoznanju dejstva, da jc povzročilo zasedenje Carigrada od strani Anglije veliko ogorčenost tako v Parizu kot Rimu.
Pri tem pa pride vpoštev še 11a-daljni faktor, namreč nova Rusija, ki bo vstala iz razvalin stare Rusije in ki bo gotovo obnovila svojo tradieijonalno politiko, koje cilj je obvladanje Carigrada ter Zlatega Roga.
Kot kažejo vsa znamenja so se lotili Angleži v Carigradu, 13asri 111 Bagdadu mogoče najbolj kočljive naloge v celi zgodovini ko-lojinalnili podjetij Anglije. Razventega pa je^spravila pred kratkim sklenjena pogodba z Perzijo slednjo deželo pod direktni upliv Anglije. Vse druge manjše deže-1 r v notranjosti so sorazmerno
da bi izbruhnila revolucija v deželi.
Ali si lahko predstavite moje. Sitarjevo in Mladineovo presenečenje. ko smo dospeli v Ljubljano ter dobili hrane v izobilici in ja-ko poceni z ozirom na ameriški denar.' Dva ameriška častnika, ki sta spremljala naš vlak preko meje, sta ostala v Ljubljani več dni kajti vsaka jed se jima je zdeli izborila in v ameriškem denarji jako poceni.
Ponavadi je jedilni list sledeči: jijha. riževa, rezanci itd. 1 krona 50 vinarjev; piščanec 12 kron; o bistua pečenka 10 kron; mlad svinski hrbet 10 kron; pišče v ri-žoti 12 kron; tenstan krompir 2 kroni; krompirjeva salata 2 kro ui; mešana solata 4 krone: po)ep tega je navadno še par prikul: kot špinača ali kaj drugega. Za tem sledi koinpot, torta in drugo Ko je vse to pospravljeno, naro čiš pri pikolu vina. I11 ko se člo vek naje in napije ter dobi račun izprevitli, da mu je treba plačat manj kot petdeset centov ameri škega denarja.
Od onega časa se je cena vsemi najbrže zvišala, kot se je tud zvišala vrednost ameriškega de narja. Ko smo dospeli v Sloveni jo, je bil ameriški dolar vredei 33 kron, ko smo odšli, je bil vre den 90. Kot čitam, se sedaj dob za en dolar skoraj 150 kron.
Toda, da se vrnem nazaj k svo jemn naročilu. Žgance so mi pri nesli vroče, polite s surovim ma slom, poleg pa veliko posodo vro čega mleka. Žgance sem naroče \al tudi drugod po Sloveniji, ni vsled tega, da bi hotel poceni ži veti ali se pa nbrčevati iz prese nečenega natakarja, ampak zato ker mi ugajajo.
Toda napak me ne smet2 raz umeti: Jaz nočem dopovedati lju dein, da je Jugoslavija paradiž kjer more človek živeti do smrti s-tisoč dolarjev brez dela. Jaz 11a vajam le živijenske razmere ko so bile lansko poletje, ko je človek lahko z enim dolarjem na dan je del, pil in spal v najboljšem I10 telu.
V	Belgradu sem kupil zemlje viti, ki predstavlja Juugoslavijo To je država v obliki trikota. Naj dalja razdalja je med Beljakom v Sloveniji, ter neko točko blizi Soluna na Grškem. Ta razdalje znaša 1110 kilometrov. Najbolj ši roka razdalja je med Dubrovni kom in meti rumuusko mejo. Zna še*, skoraj 600 kilometrov.
V	tem ozemlju živi približno dvanajst milijonov ljudi. ^Šest mi lijonov Srbov, pet milijonov Hr vatov ter poldrugi miljoii Sloven-t c v. Ta dežela je skoraj tako velika kot je Italija, ki ima pa tri-
Ob času. ko odhajam čez širni
ocean s parnikom "President
Wilson", je moja želja pozdraviti
vso mojo žlahto. p :;cb:io Videta
.	.	.in Ano Nahtigal ter otroke, na-
lju skoraj vse predpogoje, da »vojL,^. moje . nam.c ;irm;( AlI„,.iU(.,
narod osreči .11 zadovolji. Skoraj	|)a	„ , ja!!rZ:1 J^dač
nepotrebno je omenjati česa vse-jj„ r„jas^. v naselbini Colliinvood.
ga ima na razpolago vaša doino- N;tjiepša hvala Franku in Fanny
\ina Slovenija, ta krasen košček j < j0, ja,:t,(.. Pavletu Lennsi. Janezu
zemlje. Hrvaška in Slavonija ima-,;,, Mariji Novak ter Če nikovi. Z
ta toplejše podnebje in vsletltega (goni in na svidenje v Šembi-
tudi rodov it ne j šo zemljo. Kako;jah! — Jože D.mgau.
manjka sedaj Avstriji slavonskih j	* « *
letinj, Avstriji, ki je na robu la-, |»,-t iu,, p ,dam na širiki oce-
tote.	j an. še enkrat prav lepo pozdra-
Neki hrvaški profesor v Zagrc-jvini Žan Zibcrta i:i njegovo dru-
bu mi je razkazal velik zavod, ka-^žino ter Toneta Traven in njego-
teremu je 011 predsednik. Pokazal vo tlružino v Clevelandu, Frank
Pintarja in njegovo družino v
Midway. I'a.. ter brata Alojzija
Vidmar in njegovo družin«* v
mi je zapisnike (in tudi nekaj o-trok, ki so bili tam) vsebujoče nad dvajsettisoč imen in naslovov bosenskih, hereegovinskih in dal-j*'!'^ llhu\ Pa. Ilvala lepa vsem. matinskih otrok.	ki	»prrmili na postajo. Se
Ko je tekom vojne manjkalo enkrat kličem vsem: Živeli 111 na hrane, so bili vti otroei poslani lzhvulenje v Jugoslaviji! - 1« rank vojih domačih krajev, in profe- ^'dmai. ^ sor. kot načelnik tega za votla, je	*
ielil hrano med nje. Povedal je, Pred no m- podam na francoski
1.1 -1-1-7 nami k " Leonohlina ptizdrav-la se jim je zavod tako priljubil.	,1 ;	1. .
1	1	-• 11 iaiu vse rojake in rojakinje si-
ii> so le s težavo odšli k svojim, J	,	.
rom Amerike, posebno pa družino
Ferdinanda Pregelj v Cliff Mine, Pa.. Janeza Celar v De.linoiitu. Pa.. Janeza Kropar v Vukonn. Pa., in Janeza Čebulj v Clevelandu. Ohio. Iskrena hvala 3latiji Vidmar. Janezu Drakslar, Lojzu
st a rišem, ko so se razmere nekoliko izboljšale.
Bosna. Hercegovina in Dalma-»jja nimajo toliko dobre zemlje cot jo imajo druge pokrajine jugoslovanske, zato imajo pa čudovito dosti premoga, železa, gozda, j Vidmar in Jožetu Jaki v Cliff oristanišč in vsega drugega VjMine. Pa., ki so me spremili na Bosni sem sestal z nekim ameri- kolodvor. Na v .-sel o svidenje v 5kim majorjem, ki je p.v poklicu
malenkostnega pomena vspričo j krat toliko prebivalcev. In kak-teli velikih vprašanj.	jšna razlika je med tema dvema
Posledica vsega tega je, da se je pričelo dvigati obtožbe proti angleškemu imperijalizmit. Obstaja pa dejstvo, da zrejo resno misleči možje v Angliji z velikim vznemirjenjem na velikansko razširjenje angleškega imperija, kajti tako razšli r jen je ima tudi za po sledieo dolžnosti, katerih se gotovo ne sme omalovaževati.
Mogoče je. da se bodo v primer-piem času Angleži umaknili Grkom v Carigradu. To bi bil v vsakem oziru povsem logičen korak. Za sedaj pa ima Grška kot taka velikansko nalogo, da absorbira v svoje državno telo velike pridobitve zadnjih osmih let. Vse-
deželama. Italija je ravno taka
povsod opažamo preporod tako-zvanega helenizma po celem bližnjem iztoku in to je okoliščina, ki vsebuje mogoče najboljša jamstva za bodočnost.
Mogoče pa je tudi. da bodo platneni moliamedanskega fanatizma objeli vse nove pridobitve evropskih držav ter se razširili tudi na Indijo. Egipt in .Severno Afriko v splošnem.
Kot razvidno iz preje navedenega se je v San Remo vse preje kot rešilno vprašanj^ Bližnjega iz toka. ki je bilo in oataja še danes neizpremenjeno in nerešeno. I
udniški inženir. Tam je sestavljal poročilo o premogu in železu v Jugoslaviji. Rekel je, da je v Bosni toliko premoga in železa, la lahko postane ena največjih proizvajalcev jekla v tem dolu iveta. Vse to je takorekoč ua ku-311 in par milj vstran je dubrov-aiško pristanišče.
Srbija se je preveč pripravljala in preveč borila, da bi mogla natančno spoznati zaklade svoje-ra nerazvitega bogastva. Cpam, Ja ne bo dovolila tujcem izrabljali bogastvo, (kot je to slučaj v Me liiki). Srbija je že leta in leta Milana po svoji bogati zemlji, po ogatih hrastovih gozdovih, kjer sr. ob želedu redi na tisoče prašičev. Videl sem, kako so vozili cele vagone dobro rejenih prašičev iu. progi Zcmun-Vinkovci-Bosan-ski Brod-Zagreb-Ljubljana ter naprej proti Prcgi, Dunaju in dru-Tim mestom, kjer je bilo občutno pomanjkanje masti.
Knjiga bi se dala napisali o bla gostanju in možnostih Jugoslavije. V šestih mesecih svojega potovanja sem videl le majhen del tega naravnega bogastva, toda videl sem dovolj, tla sem se natančno prepričal, kako silno darežljiva je bila mati narava napram tej zemlji. Kot močan možki, za-eukrat še sama ne pozna svoje silne moči.
Ko sem opisal svoje osebno mnenje o združeni Jugoslaviji, nisem vpošteval Krasa. Bačke, Bana t a in drugih delov Jugoslavije, katerih usoda še ni določena in ki bodo najbrže pripadli k svoji materinski deželi. Nadalje tudi nisem omenil velike vodne sile. ki jo ima Jugoslavija na razpolago, ki bi lahko vrtela kolesje industrij vsake dežele v Evropi.
Jugoslavija je podobna drevesu. ki se je dolgo časa branilo vseh viharjev in vst rajalo. Sedaj jf vihar pojenjal in vsi predpogoji za nadaljni razvoj so dani. Bolj delavnega in bolj varčnega naroda si skoraj ni mogoče misliti kot je narod jugoslovanski.
Jaz sem prepričan, tla bo postala Jugoslavija močna, bogata in napredna dežela. Vsak, ki je bil tamkaj rojen, ji najboljše pomaga, s tem. da jo povzdiguje, povzdiguje. povzdiguje!
Pueblo. Colo., začetkom maja.
Valter Predovich.
Jugoslaviji! — »Janez Rozman,
Šenčurja 11.	,
# * *
Predno se podam na široko morje, pozdravljam vse rojake v Pittsburgh!!. Pa., in okolici. Hvala vsem. ki so me spremili 11a postajo Pennsylvania železnice. Lepa hvala moji scslri. svaku, teti ter ostalim rojakom za postrežbo. Kličem vsem: Na veselo svidenje 11a Preloki pri Sv. Trojici! — Nikolaj Ivanu.šič. Prcločan.
Pralno se podam na potovanje proti stari domovini, pozdravim vse znance iu prijatelje po širni Ameriki. Hvala lepa vsem, ki so me spremili 11a kolodvor, posebno podoniače Lazarčku. Z Bogom 111
na svidenje! — Janez Miglič. * ♦ *
Predno se podam v Jugoslavijo, pošiljam iskrene pozdrave vsem prijateljem in znancem. Srčna hvala mojemu prijatelju Jožefa Vandjal. ki je bil tako prijazen, da me jc spremil na kolodvor. Kličem vsem: Na veselo svidenje! Ivan Peternel iz Begunj.
NAPRODAJ FARMA
16<> akrov. 22 za orati. lep vrt in ostalo pašnik; 22 glav goveje živine. 5 konj. 2 težka. 2 lažja in 1 za sedlo. 70 kokoši, žita za seme in vse gospodarsko orodje; hiša treh sob. hlev za konje in živino, vse v dobrem stanju, t'ena •*42<Mi. Katerega veseli ta lepa prilika, naj se oglasi pri lastniku Jernej Krek. Yankee. N. Mex., ali pa pri bratu Frank Krek, Raton. N. MeX.	(13-14—5)
^ WI iV.^ I 1LV.^ I LVV^ I
Rad bi Izvedel za mojega brata ANDREJA KERZNAR. podo-mače Vrbočki. Doma je od Nove Štifte pri Gornjem Gradu. Štajersko. Prosim rojake po A-meriki, če kdo ve za njegov naslov. tla mi ga naznani, ali naj se mi pa sani javi. — Lucas Kerznar. R. F. D. 1, Box C«J E, Enumelaw. Wash.
(11-13-—5)
Bolezni na nogah
kot so vnetje, otekline. Izmuie-no*t. prtfra. slab duh. žganje in srbenje, zaliflki. kurja očesa, v kožo rastoči nohti, bule se hitro odstrani z uporabo 41YITO ZDRAVILO ZA NOGE. Pišite p« BREZPLAČNO POSKt'SNO
ZDRAVLJENJE. JXTVTT0 LABORATORY
Dormant Sia. 5 ' Plttwburrb. Pa.
^■■^MS

GLAS XARODA, 13. MAJA 1920
AU
BpiatI ilaknad«! Dum—, rt.
49
(Nadaljevanje.)
ZORAYUENJE BOLNIH Z BOLGARSKIM KRVNIM GAJEM
ZAHVALA.
podpisani se zahvalju-
Spodaj
jeiu v imenu svoje družine vsenrjl Na stotine tisoče v ljudi, ki so j rojakom na Coketon, W. Va., in " bolehali vsled želodčnih, črevesnih, j 1. krvnih in revmatičnih bolezni je
i nekaterim na Thomas. Po-j sebuo se zahvaljujem družini'
bilo osnvenih ter napravljenih Še!Kri4tof ki so ,las tako sI>re"| enkrat zdravim z ,uporat>o samo J''1' 1,1 nai11 vel,k" darovali. Za-j enega poskusnega zavoja Bolgar- 1» val ju jem se tudi družini Perše
skega Krvnega Caja. To čisto že-liščuo zdravilo je tisočerim ohra_
Med vsemi jetniki, katerim s«- je vrnilo prostost, je bil edini jnilo življenje pred špansko iuflu (Jilb.-rt \ p«il:u posesti s\ojili /možnosti. Pet dni ječe je predstav- eneo, če so ga pili vročega. No
jalo lilo
vetra
medu.
KI!
cor« o\ a •a.
Za
e eno t rnu i o«. Ko \ • sa. «la bi oslabclii v rt odhoda i/ Baslile ■mrfrmja.
- ki je prev 1 inljrovornost za življenj" gospoda de Lauuav k i 1 na čelu skupine, zavarovan vsled svoje un forme ter i j a imroda. ki ga je videl iti v boj. V roki. na koncu sv
in vsem drugim, ki so nam darovali v času sile, ko nam je požar uničil vse. kar smo si svoje življenje pridobili. Nadalje se zaliva-/i vi jen ju. Njegovo oko ni še beno zdravilo se ne more primer- j U"jem družini Franka Vodopi-e ali pa usrasailo.	! J«^ z Bolgarskem Krvnim Čajem vc<' ki so	P*™ uro stali ob
njego P!' zdravljenju zaprtja, bolestne- *trani trr	pomagali. Srčna
Iga glavobola, izgubi teka. nespe-! čnosti. izpehavanju. ter jetrnih, ; "krvnih in ledičnih bolezni. Vsaka
i družina naj bi imela vedno pri ro" o lega', ,	J . ...	*
..... zavoj za seitenjc tlruzin"
njegovem tend liastlie ali pa je bil pohod goverutria pričetek
dr/al listič, katerega je poslal de I.aunav iz Bastile naro-
kah
.	, . . , . , , . skega zdravja. Zdravniki ga pri-
.Min, 111 pr še! ad/ornik kraljevih davkov. k, je držal v rok, j ^^ jf> ysj i<,karnarji ir., ppQda_
Ba t i /.a ujm. je pr.š-l Maillard / zastavo. Poleg njega je j jH j,, ^ veseljem vam bom poslal I "it,.d mož U: .ie kazal poslovnik Bas»i|e, radi katerega j^vclik družinski
K <NI ■k »l»u
l s,-be
Pole
hI d'
liko . je pri^ei ki pa s«• r preteč i I skupine in po»u: i za štev j ni vedel.
sijajne t< da Itjeg
zavoj.
1 Cosulich črta
Direktno potovanje t Dn-J>rovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ......... 5. Junija
SUSQUEHANNA ...... 12. junija
PRES. WILSON ........ a julija
Potom listkov, izdanih za vsa kra« j« v Jugoslaviji In Srbiji
Razkošne ugodnosti prvega, dru-j gega in tretj^a razreda.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & GO.
Pasaenoer Department
4 West Street	New Yecfc
iSČE SE DELAVCE KROJAČI, POZOR, KROJAČI!
za delati drva v ravnini, fina Delo dobita 2 izurjena krojača, kampa in dober board, tri milje najsibo kar najbolj ugaja za vrli-
mi Masten, Pa. Plača tri dolarje od kvarta. Kompanista sta Sini in Semi na Masten. Katerega ve-
li je suknje a!i rekeiee, hlače, telovnike. ali sahio za popravljanje. Delo stalno, plača po dogovoru.
seli. naj pride. Za vse se poizve Pridite ali pišite na naslov; J. A. pri John Knaus, Box 3. Masten. Ambrozich, 41S Pierce St., Eve-Pa.	(12-14—f>) leth. Minn.	(11-5 v d)
[»bičana in zavarovano, za $1 25 ali! žine. — Frank Strah. Box 203.
yo\ erner. zavarovati od llulliva ter dveh ali j tri zavoje za sfc3.]r> ali šest škatelj i/^iihljali |>nd maso pr. l« ;ili p^sli. dviguje- z;) $."».23. aslov : H. II. voii Schlick. sulie.	| President. f» Marvel Bid g.. Pitts-
\ !ekli majorja de L«»sme. Major de Losme , bi.rgli. Pa.	(Adv.)
:im n mo/. Številni n* iln« olajšave. <-dkar i
kajti ujel ira i« / orožjem v roki. Narod <ja je | •niforiue smatral /a j?overt.»*rja, d očim je sled- i \a siva suknja, Vsled katere se je tako»*ekoč '
morali za-
'tru
m
Tak j«- b I prizor, katerega je obvladoval mirni ,;a tiilbeit.i min. tu ooi,/nj«n'i jK»'_rled moža. ki je eeto vsprieo ne-, varnosti.	, n it ion samemu, obian;! svojo hladnost in svoj mir.
Ko ie stopil 11111 i i iz Bastile. je poklieal k >< l»i svoje najbolj za-» fsljive m udatie pr ja'elje, najbolj pogumne vojake, ki so bili oni • d i priljubljeni pri ii;t<uln Pet ali šest se jih je odzvalo njegovemu! l"/j\u m skusali '»o poopirati njegov plemeniti namen, da zavaruje-1 ju governet-ja Bili so to trije, možje, kojhi spom n je nepristranska /godot ina p< svetila < uienovali so se Arnet. fhollat in Lepine. Ti' nn./je torej skušali braniti življenje moža, kojega smrt je zahtevala stotiW glasov. '
Krog njih so s: postavili nekateri greuadirji francoskih gard,1 I i so se pr dnt/di soj^vmln pri odhodu iz Bastile in kojih uniforma I j.* postala izza zadnjih treh dni popularna ter predmet oboževanja! < d strani naroda.	I
(iospod de Laiinay s«> je umaknil udarcem, dokler so b le roke i njegovih branileev v stanu <»dbijati te udarec. Ni pa mogel uiti sra-! Motilnim bewdam te * |»retnjain.
Na vogalu Hue de Jou.v ni oslal niti eden izmed petih gr^na-»'irjev. ki so se pridm/ili sprevodu od Bnstile naprej. Spotoma jih j je diugegra drnsriin ».dvedlo navdušenja naroda ali pa jih je nd-ve«Ila nakana morilcev, tiilbei-t je videl, kak»» so se odcepili od sprevoda ter izginili v morju naroda.
Od otH '_»a trenutka naprej mu je postalo jasno, da bo zmago prv-ila in oblatila 1udi kri. A'sjetl tega je hotel skočiti z mize, ki je
*eiie/.i so se hi<m im /.a-1 .> , , - - , ,	- - - , -
J u d bi izve<lel za sv»»ja prijatelja
je mudil v Bastili. Na-, PR\\KA in TOMAŽA PRI
MOŽIC, doma iz Novakov pri t 'erkneni na Primorskem, lioja-•<e ]>rosini. če kdo ve za njuno bivanje, da mi naznani njun na-lov, ali naj se pa sama oglasi-'h na naslov: .Mi!;e Frelih, o'MH I*rt-sser Ave.. Cleveland. Ohio. (13-14-—5 t
hvala tudi rojakom v Dodson,' Md„ ki so tudi darovali lepo «vo-to. Posebno se zali val ju jem gos;i.J
Vaiikenu. ki se je potrudil iu pri-;-------
nevel obleko, da k..... se oblekli, j Kje je moj sin VICTOR LOTRIČ,
star 20 let ? Preti 4. leti se je nahajal 100 milj od Denver.Colr,.. iti kje sedaj, mi je neznano. To-rej prosim cenjene rojake po celi Ameriki, ako kdo zna za njega in njegov naslov, na mojo častno besedo plačam 5 dolarjev* taistemu, kateri mi ga naznani. Za njega bi rad izvedel njegov oče Andrew jSotrieh 1433 W. 20. PL, Chica/>. 111. <4x 29-4 & 6,13.20
ker nismo nič imeli, ker je hodil, če ima eden veliko družino, pa nič nima v taki draginji. Še enkrat peštuina srčna hvala od mene in moje dru-
PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI.
Take ponudbe vam ne nudi noben drugi zdravnik.
Jaz imam toliko /.a u panja v svoj usjteli in sjm>soI»-iiost. tla vas inorem ozdraviti, tla za svoje prizadevanje pri vašem ztlravljenju ne zahtevam niti centa vnaprej. Plačajte za mt»jt» uslugo, ko l»ostt» zdravi. .laz seiu najstarejši špee.jalist v Pittsburgbu, s 4o letin* prakst«. K meni prihajajo ljmlje t>«l lilizu iu ti alee, tla jih hitro "zdravim. Ciovori se slovensko
Dr. B. F. MULLxN, špecijalist.
4tl FOI KTH AVE.. J nadstropje. PITTSBURGH
Pazite na štev. 411 četrta Ave.	PENNA.
1 Maine, \V. Va.
fijogletl doktor-•elo
SVARILO
Z'čim be, želiiea ln najraznornt-nejia
domača zdravila
a term priporoča msgr. Kneipp, imam vedno ▼ zalogi. Piiite po brezplačni cenik. math. pezd1r P O. Box 772, City Hall Station MEW TOKK CITY.
Rada bi izvedela, kje je moj mož AVCSrSTIN RO.IC, rojen letaj 1S7M v Cerknem, okraj Tolmin.', Ztlruženih državah biva že 7j let iu pred 4. leti sem zadnjič-prejela t»tl njega pismo. Njegov j naslov je bil: Augustine R4»jc.. Box 725. Red l^odge, Mont. j
Prosim cenjene rojake, če kdc!	_
ve za njega, da ga opozori na'
ta «>«;las iu meni porc»ea njegov= Zadnje čase se je doznalo, da se naslov, za kar bom zelo livalež-lna Pošti v Jugoslavijo mnogokrat na. Njega pa prosim, da ^e o- pripeti, da je iz registriranih pi-lilasi svoji ženi Katarini Roj-, sem ukraden gotov denar in celo Dol. Novake Št. 4."i. p. Cerkno, čeki. Pismo prejm«» naslovnik, a Venezia Oiulia. via Italia. Svetov denar in čsk pa izgine. To (13-14—5) i S3 pa pripeti, ker vojaška cenzn-_____t r?. odpira pisma, in nepoklicani
r«!e«
pr> tista • I .ia 'a ščit, a sit, močnih rok ga je trdno držalo. V svoji onemoglosti jep o/\ id HU! Mil in Pitova na (»hrambo guvernerja. Oba sla se pokor'la njegovemu povelju ter napela vse sile. da prodreta sko z i lo eloveško valovj • ter prideta <b> njega.
ZASTONJ VSEM
KI TRPE NA NADUHI
N »o domač« zdravilo, katero n<oft vsak« drabiti brez neprilikc in Izgub« časa
'mr.mo no» način, kako sdravltl naduti in telimo, da poskufrtte na nai raiun Nic n» d«, ako Je to t" dol^a bolezen. aH P-. h J» pojavila fte-le nred kratklin, a« •> Je alu^ajna »11 pa kronična nadult^ n..r< hrt ti morate brezplačno poakušnjo na-i.-« narina Na to ne c'.e<la. v kakt ki>ml ti v; te, ne glrda »e na va^o rtaro^t ali opravilo, ako vas muč) naduha, bal j o.- --In vaa bo takoj ozdravil.
i 'osebno telimo p^lati onim. ki «• na-laj'* na vido« v obupnem stanju, kjer
< In
- \
, r. o kajer.je Itd . te"ir.,0 p< Kazati vsako-Je one- rn r, de Je ta novi naMn določen, da v»ta
j n ~o poaprila vsakovrstna vdihavanja.
Skupina branilcev governerja je v resnici potrebovala pomoč". ; b	*rtraviia opija. dimi. patenti
llai, ki i i »»d prejšnjega dneva naprej ničesar zavžil, s«
til K si,.,! prevelik, »a izmiieellja. Le / velikim naporom SO ga | ^	®	dihanj«, vse hropenj« In
'	rt-t- straSne napade takoj In za vse caes
dvijfn-li ter preprer il'. da ljudska lnnožea ni polnxlila. Vsled te- Ti t>r(»u p<«udi>i v rtunc *n un du. ps
•	ii-	iii -	v ■	. .	.	t» dane« in pričnite • tem načinooi takoj. N«
g.»r • logo*tka jt nast«! le luknja v ztvein zidu ter predor skozi nasip , ^	Najbolj« j«, t* »o*ij«t« a»«dnj
Sku/i ta pi—dor i»> hilro planil neki človek, /avilitil zaobrnjeno ko	stont* to d*ne«. _
}i.iško ter udaril s kooltom governerja po glavi.
ako se je kopito nagnilo ter imel dosti
.i,
Lep |;e Je Vlilel. K a r o se je kopito liagllllo ter lllICI (lOsTi easa. / rH/prostrl iii',"' rokama vrgel meti governerja iu kopito ter i tlobil tako na svoje l.i^tn«. čelo otlaree, ki je bil namenjen governerju.
eirel z roko ]»roti korakov j>rt>č od
Omamljen «kI ud irea ter oslepljen od krvi. je -rhra/ti. Ko j« zopet iite/el v i • 1 • * 1 i je bil že dvajset governerja.
'•ROSTI KUPON ZA NADUHO
KRONTirR ASTHMA CO.. Rom NU«ara and Hudson Su.' Buffalo. N. Y. Potijita prosto itskuftajo vakta načina:
tem treiinlku t
v bližino governerja
H Hot j.> tlomnevj te rem spo/najo ljudi« \*s|ed t« ga je \7.( Vlobnk governerju na I)e Lauuav se j"
— Hvala vam. — rešili.
je pri .se I Billot, ki je vlekel za seboj Pitova.
POZOR ROJAKI!
!. tla je ua i bol j izdajalsko znamenje, po ka-irovernerja. to. da je bil razoglav. ! svoj lastni kbdutk. iztegnil roko ter posadil glavo, obrnil ter je rekel. -
•poznal Billota. - -i storite kar hoče
e, ne bost« me
hiše
iu jaz vam jamčim za
V se
ar a »M a »ttt ^	__! ctnzor pobere zase, kar mu prav
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. prfde v"teh žasih ^j^j/e«.
Izvedeli smo, da je Slovenka ka Rojakom naznanjamo, da potu-;pjia ^e^ ^ 2000 kron ir ga posla-je po državi Pennsylvania rojak la v Domžale v registriranem pi-
smn, ček je izginil, besede pa v pismn: tn ti pošljem ček za 2000 kron pa tako prečrtane s črnilom da se ni dalo brati.
Ne zatrjujemo, da vsi cenzorji kradejo, a dobe se pa le brez vestneži, ki take stvari zasebe ob drže.
Rojake svarimo, da naj nikari več ne pošiljajo gotov denar v pismih v Jugoslavijo, ker pripeti se kaj lahko, da ga ne dobi on, ko mur je namenjen. Najboljše je de nar pošiljati po dobri banki ki ima v Jugoslaviji dobre zveze, ka tere' hitro, sedanjemu času pri ! inerno izplačujejo, tako na pri ! mer smo dobro prepričani, da kr j čekovni urad v Ljubljani prav do bro sedaj posluje in tudi prime ( roma hitro plačuje. S kr. čekov- ^ nim uradom v zvezi pa je tudi, FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, kateri je sedaj! prav zadovoljen, da se poslužuje j tc poti, ker prepričal se je, da če kovni urad izplača nakazila od i dneva ko gredo iz New Yorka v i do 5 tednih.
GEORGE WALETICH,
l<i je pooblaščen pobirati naroč jnino za Glas Naroda iji izdajati ■ pravoveljavna potrdila. Sedaj se I nahaja v državi Pennsvlvaniji j Prosimo rojake, da mu gredo tia roke in ga priporočamo. Za naklo njenost se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Upravništvo Glas Naroda.
6	Zdravim samo moške.
S	Dr. KoUr aajatarcjtl alovenakl >dravnik, Specjaltat v Pltta-
S	karano tn tmm. 28-ietno IiIoIdJ« r sdravljeaja moiktb bolesoL
5	1 fMMa ZastruplJenJ« krvi adrarl a
I
Slovitim «06, U n profesor dr. Ehrllcli. Ako Imata hfoMaJc In mozole po celem, t grlu, ako vam Izpadaj« ta*K
Tea boli t kosteh, pridi t« te fttlattl tm bom kil. Nikakor m Čakajte, kajti ta bolem m vreme ae naprej.
Vao laločevanja la ftaaala ea laprS^anJe vode adrartm po aaj-noveJH metodi ln t kolikor aae-t<W!e kratkem Času. Kadar »pernate, da nimate teC moAke moil. 00 čakajte, temveč pridite te vrnil vam bom moSko mol
Kilo oedravtm t 10 arai kres oj<er arije
Bolečin« v meliurjb. mt m-ear prihajajo bolečine v hrbta Slovenski zdravnik.	ln krlfn. palec Je pri Mokroala
tn oatale bolečine te v rate sdravlm a največjo gotovostjo.
Bevmatizem. trganje, bolečine, etekJine, lišaj, ftkroflje te keftne bolezni ki nastanejo vsled ne«rte krvi. oadravlaa v lean, da nI treba letati.
Uradne on: V ponedeljek, sredo ln petek od JL afotraj do I. »*> poldne. V torek, četrtek la soboto od & ajotiaj do * tsetse. V nede-tle <»0 2, popoldne.
Po Twt«ti ne delnjem. Pridite osebno. Ne poaablte tme ln RterllU
Dr. KOLER 638 PENN AVE ,
Najufq>e5neje
mazilo za ženske lase kakor t ml i za m<»žke brke ln1 brado. 0»1 tejral mazila zrastejo litih ttsluih krasni. £osti in «lt»lgfi lasjf kakor tudi možkim krasni brki in brada iti ne| i bodo odpadli in! = ne osiveli. Revma-I | tizem. kostlltoi ali f t rt:;« nje v rokah, no^ah in v križu, v J i»stuih dneh popolnoma ozdravim, ra- | ne. <'|irkiiiie. lnile. Inre, kraste in jjrin- | te. |x>tne itr;i', kurje ocfsa. ozebline vi 5
l.f puhtite, da priilemo <b» mt^tut je o<lvrnil Ilullin.
Da. je odvrnil <|.' Lauuav, ali pa bomo dospeli do tia?
7. božjo pomo." jo hotno vsaj poskusili. je rekel llullin V resnii-i je b b» vpanje nekoliko upraviecno, kajti sprevotl se j.* že bliž il trtru pr»*.l mestno hišo Ta trvr pa bil poln Ijmli. ki so
vihteli ^iiblii» in sulice, (rovoriea. ki se je ra/š rila ]>o ulicah, ie re- j dnevih imfioliM»iua odstranim. Kdor J I
Ma. da p«-'naša 'o ?o\.'inerja in majorja Itasiile iu vsletl tejra so ea- Ui »!r*vi,«» l,r,'r- ,,sl*'h,» rabil, mu ?
jjanK'-Uft ta $5.00. l*i>ite takoj |»o eeuik, ^i ^a *akoj pošljem zastonj.
Krasni žfj»ni HJ.HAR" za leto
Kakorhi O se j" torej sprevotl približat, so vsi planili proti tfrjo rM^mtnoma za stoli j. priložite znam-l icmu.	kr. ra 1 eenta za iM^tniuo in takoj
Ilulbn je /apa/il. preti tukaj najvevja oevarnt»sf i»> da se bo tukaj v rii! /adnji boj. t "e bi mo^el tb>se»"i toliko, da bi se potisnilo de Latinava poverner rešen
Semkaj Klie, *emkaj Maillard ! Semkaj možje, ki imate sn-e	__
v syoiili prsih! Setlaj ure za t" a s na- vseli! | f^O^QfJ Klic in Maillard sta se rnlv/ala po/ivu. Skoeila sta na stran sre	_
SLOVENCI, HRVATJE nt 8RB1
hali ljudje kot raka tolpa lovskih |>sov. predno se jih spu.sti na div-| javino.
ikorhi o se j • torej sprevod približal, so vsi planili nrofi
k«>
|to.š!ir>tn.
JACOB WAHCIČ
Ranha Avc^ NJL Cleveland.
ii po stopn, • ali navzgor ter na notranje stopujiee. hi bil j _________
IZŠEL JE
Aogleško-slovenski Besednjak.
(English-Slovene Dictionary)
25,000 angleških besedi tolmaeenili na slovensko. Cena $5.00. Sestavil Dr. F. J. Kern. Naroči se na sledeči naslov:
Dr. F. J. KERN
6202 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
Pošljite Postal ali Express Money Order, Check ?ili denary registriranem pismu.
a
S I
f I
it

Kako je Avstrija intrigirala
Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka
Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe
DR OF. II AKT na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig teg'a časa.
Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, predno se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis tc knjige.
Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v 44New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazujc vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Screet New York City
STANE $3.00

O.

Razjrrnil se je proti skupine.
tli r j* roda. a narod jo je podpiral le predobro, njima ter se 7aprl za rjiiaa.
KI * in Mailkird -t abila vsletl te$ra lore 11% cmI plavne «b> katere nista mojrfa vee priti.
Mno>!ea j»» vide'a. kaj je pridobila ter vprizorila par silnih naporov, Kot velikanska ka<"a se je pričela zgrinjati krop skupine. Pillota sn dvignili ter pa odvedli. Pitov se je izpuhi! na slieen na-* ill. Ilnll'ti s»» ie 'zptxhaknil 11a prvih stopujieah ter padel.
'/.op«-t	dvijr»tšl. n le. <la jo v rasletbijoin trenutku zopet
padel in !>».b-ti n»«i i • -lodil tudi de Kauiiay.
(lovemer je oblegal kjer je bil. I>o zadujega trenutka pa ni prišla nobene pritožba i7 njegovih ust in tudi za milost ni prosti. Vzkliknil je le r. ostrim »lasom:
— Vi tipri, ne pintite me vsaj skoprneti;
i Dalje prUiodnjie.j
Id potujeta akosi Haw York.
He pozabita na noj bctoV k j« dobit« najboljša prenočiiča la bo. rte naiboljie poatieienl. — Čitta a eno aH drema poateljima
Prostora n 850
Domača knhinja. Hajni*ja aiai
AVGUST BACH, ti Omvkh WL H«w York, V I
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK tPECIJALiST MOŠKIH BTI.EZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja atroka je zdravljenje akutnih in kroničnin bolezni Jaz aam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje ▼ vseh boleznih in ke4 znam slovensko, zato vas moietn popolnoma razumeti in spozna ti vaso belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenni moškit bolezni. Zato «e morete popolnoma zanesti na mene, moja skri pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridi t« čimpreje.
Jaz ozdravim za«trupl)cno kri, muulj« m I ta« p« talaao. kotasn« v trta. la* Mdani« las. bolečine « kosteh, staro rane. tlvčno bolezni, oslabelost, bolsenl v mehurju. leOcah. jetra h in ialotfcu. rmenlco. rovmatllzem. katar, zlato Uk
PITTSBURGH«, FA.
M rs4ne uro so: V pondellek. sredah In ost ki h od S. una cltftral de L »ooetdno. V torkih, tetrtklh ln sobotah od 9. ur« alutral do S. uro svooer. Ob nedeljsh pa de Z. uro plpoldno. •O ^OlTl NE ZDftAVSM. PRIDETE OSESNO. NC POZABITI 1MB ^	NASLOV.
Dr. LORENZ tu a™.
Nek atari drugI zdravniki rabijo tolmač«, da vaa^razumajo. Jaa znam *• Is atareea kraja, zato va« la*J« adravim, kar
Posebno naznanilo slovenskim salonerjem, klubom in javnosti v splošnem.
V zalogi imam izvrstne sajderje, kot jabolčne, ja-godove in malinove, ginger domači in importiran; ginger cordial navadni in POSEBNO MOČAN._____
Prodajam različne ŽELODČNE GRENČICE, NEAR PIVA IN SLADE.
Vae te zgorajimenovane pristne pijače prodam na debelo IK NA DROBNO, v sodčkih, galonah, skatlj%h ali steklenicah.
Kdor hoče dobiti za nizko ceno pošteno, cisto in osvežujo. čo pijače, naj se obrne na staro in dobro znano tvrdko.
STEFAN CABALIK
PRODAJALEC HA DEBELO
968 Liberty Avenue Pittsburgh, Pa.
(blizo Union postaje)
po nizkih cenah prodaja samo prvovrstne, najčistejše in obče osvežujoče pijače in ki prodaja pri
VEČJIH NAROČILIH PO POSEBNI CENI.

;