Št. 27 (15.471) leto LM.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slove-nija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.	____________________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%60Q __
GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481 /533382 ČH?AD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190____
1500 LIR
POŠINNA PLAĆANA V GOTOVN SPH). IN ABB. POST. GR. 1/50%
CISALPINA GESTIONL
ifimsmtmi spifld
OIV
SpuV
LIJ’
aai
iif vM'M'S'
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
__________^
NEDELJA, 4. FEBRUARJA 1996
Potrpežljivost je potrebna, toda...
Vojmir Tavčar
Ob koncu prvega kroga posvetovanj s političnimi strankami je mandatar za sestavo vlade Antonio Maccanico ugotovil, kako so ob nekaterih pomembnih vprašanjih stališča strank sorodna, ob drugih pa še narazen. Dodal je, da soglasja in nesoglasja zadevajo tako ustavno reformo kot družbeni in gospodarski program, pa tudi samo sestavo vlade.
Maccanico je v bistvu kot notar zabeležil, da sta leva sredina in Kartel svoboščin sicer zainteresirana zato, da bi poskusili reformirati ustavo, toda nezaupljivost je velika, predvsem pa skušata obe strani potegniti prekratko odejo vsaka na svoj konec, v upanju, da bo ostala odkrita nasprotnikova zadnja plat
Maccanico bo v svojem delu zbliževanja in usklajevanja najbrž naletel na velike težave, čeprav bi težko verjeli, da bi se po načelnem dogovoru kartela lahko premislila in se opredelila za predčasne volitve. To pa seveda ne pomeni, da se nategovanje vrvi ne bo nadaljevalo, saj vsaka od dveh strani mora pokazati, kako ji je uspelo uveljaviti svoje poglede.
Zaradi tega je jasno, da v Kartelu svoboščin postavlja nove zapreke in »predsedniško« tolmači francoski polpredsedniški vzorec zlasti lider Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini. Samo na ta način bo svoje somišljenike, ki še niso povsem pozabili, da so zrasli v neofašistični MSI in se ogrevajo za plebiscitarno demokracijo, prepričal, da ni preveč popustil pritiskom nasprotnika Massima D’Aleme ter zainteresiranemu prepričevanju zaveznika Silvia Berlusconija
Trenja, ki jih je izbira Antonia Maccanica za mandatarja ublažila, so se v Kartelu svoboščin spet zaostrila. Vendar nasprotja v desnem zavezništvu so neznatna v primerjavi s težavami, s katerimi se mora v Oljki spoprijemati Massimo D’Aiema. Tajnik Demokratične stranke levice je najbrž pričakoval, da ob morebitnem dogovoru z desnico za ustavne reforme, vsi ne bodo zadovoljni, najbrž pa ni računal, da bo odpor tako oster in da bo moral tako vneto »gasiti«. Ironija usode je hotela, da se je za dogovor z desnico za ustavne reforme tako zavzel D’Aiema, ki je pred tremi leti v manj zaostrenih razmerah dejansko prisilil tedanjega tajnika Hrasta Achilleja Occhetta, da je umaknil iz Ciampije-ve vlade ministre DSL. D’Alemo je z leve napadla SKP, spuntali so se Zeleni, lider Oljke Romano Prodi je zelo kritičen do dogovora, napada ga tajnik Ljudske stranke Gerardo Bian-co, pa tudi v Demokratični stranki levice sta zaskrbljenost in nasprotovanje dogovarjanju precejšnja.
Ze to samo dejstvo kaže,
da je imel Massimo D’Aiema veliko pohtičnega poguma, ko se je odločil za dogovarjanje s Kartelom svoboščin o spremembi pravil, saj je - tudi zaradi skromne verodostojnosti sogovornika - poskus bolj podoben hazardni igri kot racionalni šahovski partiji. V svojem prizadevanju, da bi z dogovorjeno spremembo pravil koristil Italiji, je Massimo D’Aiema zelo verjetno iskren. Ni mu šlo za »umazano politično kupčijo« z Berlusconijem, ampak zato, da bi prispeval k deblokiranju italijanske demokracije, saj je slišati zaskrbljujoče hreščanje v vseh kolesjih italijanskega državnega stroja. Za razliko od Romana Prodija, ki se je opredelil za takojšnje predčasne volitve, tako da bi nova pravila pisaj prihodnji parlament, je D’Aiema prepričan, da bi volitve lahko pomenile za levo sredino tveganje. V primem zmage Kartela svoboščin (po umiku Antonia Di Pietra so volilne delnice Oljke padle) bi nova pravila pisala predvsem desnica, medtem ko bi bila pogodbena moč levice manjša od sedanje. V sedanjem parlamentu, ki se doslej sicer ni odlikoval po učinkovitosti, pa je moč obeh taborov tako uravnovešena, da izsiljevanja in »blitzi« niso možni, še zlasti, ker je za ustavne spremembe potrebna kvalificirana večina.
Na drugi - negativni strani tehtnice pa sta seveda dejstvi, da ima D’Aiema kot glavnega sobesednika tistega Silvia Berlusconija, ki še ni rešil svojih problemov s pravico, ni izpolnil obljube o razrešitvi »konflikta interesov«, zavrl je tudi reformo Raija in uzakonitev takoimenovane »par condicio« (in to niso nepomembna vprašanja v sodobni medijski družbi), ob njem pa še Gianfranca Finija, ki bi rad presegel predstavniško demokracijo in vsilil plebiscitarno demokracijo (če jo lahko tako sploh imenujemu).
Čeprav je Maccanico že končal prvi krog posvetovanj, je ocena o sporazumu še nemogoča. Počakati bo treba še nekaj časa, preden bo jasno, ah sta leva sredina in desnica sposobni poštenega dogovora o reformah in ali je Maccanico sposoben sestaviti tak program in tako vlado, ki ne bosta nesprejemljivo in neužitno skrpucalo, kar bi »velika koalicija« dejansko bila. Tudi v ocenjevanju sta potrebna potrpljenje pa tudi znatna mera odmaknjenosti in skepse. Soditi bo treba po dejstvih. Kljub temu poskusu racionalnega in neaprioristične-ga pristopa, pa se kot Slovenec zdrznem ob misli, da mi pravila igre piše človek, ki je še pred nekaj leti »krampa!« po zidku med Gorico in Novo Gorico in ki je z gliserja v steklenici pošiljal protestna iredentistična sporočila v Koper.
■ Ukradli avto in pri Trebčah I do smrti povozili žensko
TRST - Predsinočnjim so ukradli ki je že včeraj obrodila sadove, saj so avto, včeraj navsezgodaj pa so pri Pa- prijeli nekega mladoletnika, pri kate-dričah, ob igriščih športnega rem so našli torbo z dokumenti in združenja Gaja, zakrivili težko pro- denarjem, ki je bila v avtu pone-metno nesrečo, v kateri je izgubila srečenke: svoje odgovornosti ni mo-življenje neka 49-letna ženska. Sami gel več zanikati. Policiji je sicer našo obvestili policijo, vendar niso vedel imena ostalih (bili naj bi v čakali na njen prihod, zbežali so nez- treh), vendar zgleda, da je dal lažne nano kam. Stekla je široka preiskava, podatke.
Na 5. strani
■ Nogometašem I JAR afriški pokal
Južnoafriška nogometna reprezentanca je zakorakala po poteh uspehov, ki jih je začrtala južnoafriška ragby reprezentanca, ko je lani osvojila svetovni pokal, saj ji je uspelo osvojiti letošnji pokal afriških narodov.
Uspeh je še toliko večji, saj je bil nogomet v časih apartheida malodane na meji ilegalnosti in vlada je komajda priznavala njegov obstoj. V finalu je JAR premagal Tunizijo.
Na 20. strani
RIM / »ZMERNI OPTIMIZEM« MANDATARJA MACCANICA
Prvi krog posvetovanj ni rešil vseh problemov
Nesoglasje o »političnih ministrih« in referendumu
RIM - Mandatar za sestavo nove vlade Antonio Maccanico je po prvem krogu posvetovanj s strankami izrazil svoj »zmerni optimizem«. Se vedno je treba premostiti nekaj bistvenih ovir, v prvi vrsti zahtevi desnice po »političnih ministrih« v tehnični vladi in po referendumu, ki naj bi potrdil prenovljeno ustavo.
Berlusconi pristaja na vlado brez strankarskih ministrov, kot zahteva Fini, predlaga pa »garanta« desnega in levega zavezništva. Progresisti poudarjajo nesprejemljivost populističnega referenduma o ustavi, SKP je še vedno ostro proti »širokemu zavezništvu od DSL do NZ«, Severna liga pa dopušča možnost sodelovanja pod pogojem, da se uveljavi federalizem.
Svoje stališče do nastajajoče vlade je izdelala tudi Slovenska skupnost, za katero bi ustavne reforme dodatno ošibile slovensko manjšino.
Na 2. strani
BIH / OB CHRISTOPHERJEVEM OBISKU
Sarajevo utrdba
SARAJEVO - Medtem ko je Ifor ob včerajšnjem obisku ameriškega državnega sekretarja Chri-stopherja Sarajevo spremenil v pravo utrdbo, pa uresničitev daytonskega sporazuma poteka po predvidenem voznem re-
du. Delna izjema so le srbske četrti Sarajeva, kjer bosta srbska civilna oblast in policija prisotni še 45 dni. Ker pa so srbsko vojsko tudi na teh območjih zamenjale sile Iforja, so Srbi v histvu ta redmestja že predali vladi BiH.
Italijanski kontingent pa je včeraj od Francozov prevzel nadzorstvo nad mostom Bratstva in enotnosti, ki povezuje Grbavico (na sliki AP). Bersaljerji so prevzeli nadzorstvo tudi nad starim Zidovskim pokopa-liščem, odkoder so Srbi s topništvom in minometi tolkli Sarajevo ter vsa severna območja, ki so bila nekoč leglo srbskih ostrostrelcev. Predvsem na območju židovskega pokopališča jih čaka težko delo, ker je območje dobesedno posejano z minami in eksplozivnimi pastmi. Prav včeraj je mina pri Gradačcu severno od Tuzle ubila nekega ameriškega vojaka, ki je tako prva ameriška žrtev v Bosni.
Damiani: »To ni namen lllyjeve uprave«
TRST - Podžupan Roberto Damiani se je ogradil od predloga za »racionalizacijo« sol, po kateri bi preselili ali ukinili 3 slovenske vrtce, 7 osnovnih, 4 nižjih in 2 višjih srednjih Sol. »Gre samo za izsledke analize, ki jo je občina poverila tržaški univerzi,« je pojasnil podžupan »in ne izraža volje občinske uprave«.
Sindikat slovenske šole je izdal sporočilo, v katerem izraža veliko zaskrbljenost zaradi nove nevarnosti, ki ogroža slovensko šolo, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin pa meni, podobno kot občinski svetovalec Andrej Berdon, da bo Illyjev odbor upošteval mnenja prizadetih.
Na 4. strani
PADOVA / NA SKUPŠČINI TUDI RICCARDO ILLY
Gibanje županov pili svojo strategijo
PADOVA - Na generalni skupščini županov in občinskih upraviteljev Tri-veneta so včeraj ustanovili nov organizem, ki bo še utrdil njihov koordinacijski odbor. Gre za kongres županov, v katerem so prvi občani vseh trinajstih pokrajinskih središč in po trije župani za vsako pokrajino v zastopstvu manjših občin.
Zupani Veneta, Tridentinske-Južne Tirolske in Furlanije-Julijske krajine so torej potrdili svojo doslednost, ki jim je že omogočila, kot je poudaril domači župan Flavio Zanonato, da so postali direktni sogovorniki osrednje izvršne oblasti na eni ter občanov in družbenih sil na drugi strani. To seveda še ni dovolj, od tod sklep o ustanovitvi kongresa in odločitev, ki jo je izzval beneški župan Massimo Cacciari, da se pošlje ministrskemu svetu skupna, soglasna spomenica o vsem, kar potrebuje Triveneto za svoj vsestranski
razvoj. To so predvsem širše pristojnosti občin na finančnem in davčnem področju ter prometna (cestna, železniška, letalska in luška) infrastruktura, h kateri je tržaški Zupan Riccardo Illy pridal še telekomunikacijsko mrežo, ki naj se nasloni na že postavljene optične kable v Trstu, Vidmu in Benetkah.
»Stranke županov ne bomo ustanovili, bomo pa močno dvignili glas^in raztegnili razsežnosti našega protesta,« je napovedal Cacciari za primer, da Rim ne bi primerno prisluhnil njihovim predlogom in zahtevam. Beneški župan je sicer glede nove vlade zmerno optimističen, vendar je treba upoštevati tudi bridke izkušnje iz preteklosti, ki jih označuje prepočasno ukrepanje v sili, kakršna je, denimo, po ujmi. Cacciarija je dopolnil Illy: »Avtocestno mrežo v Los Angelesu, ki jo je uničil potres, so njegovi upravitelji obnovili v samem mesecu dni...«
Danes v Primorskem dnevniku
Še o umoruAlpijeve in Hrovatina
Član preiskovalne parlamentarne komisije o italijanski kooperaciji v Afriki sen. Gregorelh je mnenja, da so Somalci v Mogadišu ubiti Alpijevo in Hrovatina, ker so biti besni na vse Italijane.
Stran 2
Sergio D’Antoni: To ni ultimat
Vodja Cisl je zagotovil Larizzi (Uil), da rti tajnega dogovora s Cgil, in vztrajal, da je treba uresničiti sindikalno enotnost še letos.
Stran 2
Rešitev za Kmečko banko
Člani imajo sedaj rešitev Kmečke banke v svojih rokah, je bilo rečeno predsinoči na skupščini članstva pred nedeljskim občnim zborom.
Stran 7
Cicibonaši brez zastojev
Košarkarji Cicibone Helvetius so včeraj v zadnjem kolu prvega dela D lige premagati še UG Goriziano (76:52) in so tako prvi na lestvici.
Stran 22
Slogašice premagale borovke
Po dokaj izenačeni in borbeni igri je sinoči v derbiju ženske odbojkarske Gl lige Koimpex na Opčinah premagal Bor Mercantile.
Stran 23
RIM / MANDATAR ZA SESTAVO NOVE VLADE
Po prvem krogu posvetovanj Maccanico »zmerno optimist«
Odprti vprašanji »p>olitičnih ministrov« in referenduma o prenovljeni ustavi - Di-nijeva pozitivna ocena načelnega dogovora med strankami
Senator Salvi, (DSL) po posvetovanju z, mandatarjem Maccanicom (AP)
RIM - »Velikega dogovora« od Demokratične stranke levice do Nacionalnega še ni, vendar se mandatar Antonio Maccanico postopoma približuje zastavljenemu cilju, sestavi nove koalicijske vlade za reformo ustave, in jo bo verjetno že prihodnji teden predstavil presedniku republike Scalfaru. Odprtih političnih vprašanj sicer ne manjka, vendar sta dve posebno pomembni in bi lahko celo zavrli dogovor.
Prvo zadeva samo sestavo nove vlade oz. prisotnost političnih predstavnikov v vladi: medtem ko je Berlusconi odstopil od prvotne zahteve, Fini še vedno terja, da bi imeli tudi »politične mi-
Stališče SSk o napovedanih refonnah
Od Slovenske skupnosti smo prejeli naslednje tiskovno spočilo, ki ga v celoh objavljamo:
Ustavne reforme, ki naj bi jih izvedb pod snujočo se vlado Antonia Maccanica, bi lahko dodatno ošibi-le položaj slovenske manjšine v babji. Dovolj je pomisliti na napovedano uvedbo uninominalnega večinskega volilnega sistema z ba-lotažo, ki bi dejansko lahko odpravil še zadnjo možnost, da bi Slovenci imeli predstavnika v rimskem parlamentu, še zlasti Ce se bo število sedežev v njem zmanjšalo.
Tako je med drugim ugotovilo deželno tajništvo SSk, ki se je zbralo v petek, 2. tim., na svoji redni mesečni seji v Gorici in obravnavalo najnovejše pobticno dogajanje v Italiji. SSk se zavzema za to, da bi italijansko republiko uredili ob spoštovanju temeljnih načel sedanje ustave in najnovejših pridobitev evropske demokracije, z okrepitvijo deželnih in krajevnih avtonomij v federalističnem smislu ter seveda ob spoštovanju narodnost-
nih manjšin, ki predstavljajo nepogrešljiv del današnje evropske in sploh svetovne stvarnosti. Slovenci v babji bi morali doseči, da bi se v tem Času velikih sprememb končno premaknili z mrtve točke problemi, s katerimi se že predolgo spopada naša narodnostna skupnost, začenši z odobritvijo zaščitnega zakona in z zagotovitvijo pravice do soudeležbe v političnem življenju, ki jo napovedujoče se reforme, kot reCeno, dodatno ogrožajo. Zahteva po uvedbi posebnih mehanizmov za zajamCenje zastopanosti v izvoljenih telesih, ki je ena izmed temeljnih programskih točk SSk, se zdaj ponovno izkazuje kot povsem utemeljena in kot bistvenega pomena za nadaljnji obstoj slovenske manjšine v babji.
Na petkovi seji se je razvila tudi daljša in kritična razprava o sestavu nove vladne večine. Deželno tajništvo je sklenilo, da bo o tem zavzelo dokončno stališče, ko se bo politična slika izbistrila, vsekakor pa bo že v kratkem posredovalo
mandatarju Maccanicu temeljne zahteve slovenske manjšine.
Deželno tajništvo je na svoji zadnji seji razpravljalo tudi o političnih spremembah v Sloveniji. Izrazilo je pričakovanje, da bo nova vladna večina v matični državi pozorna tudi do problemov Slovencev po svetu in še posebej v Italiji. SSk je med drugim z zadovoljstvom ugotovila, da je zamisel o demokratično izvoljenem skupnem predstavništvu naše narodnostne skupnosti naletelo na pozitiven odziv v osnutku resolucije o slovenskih manjšinah, ki ga je pred dobrim mesecem sprejel Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije. SSk pa obžaluje, da nekatere manjšinske komponente zdaj nastopajo v Ljubljani, da bi ta legitimen odziv matične države izničili oziroma ga črtah iz omenjene resolucije. Očitno gre za skupine, ki se ne morejo sprijazniti z uveljavljanjem načel in metod demokracije tudi pri Slovencih v Italiji.
nistre«, torej nekaj neposrednih predstavnikov desno in levosredinskega zavezništva, Cesar pa ne sprejemajo zlasti na levici. Berlusconi bi se zadovoljil z »garantoma« in ima že pripravljeno ime svojega predstavnika, Giannija Lette.
Drugo odprto vprašanje pa zadeva dokončni cilj, ki naj bi ga dosegla vlada v okviru »velikega dogovora« in sicer reformo ustave. Tudi v tem primeru so nesporazumi z desnico, tokrat tudi z Berlusconijem, in sicer glede načina dokončne odobritve prenovljene ustave. Za desnico bi jo morah potrditi na ljudskem referendumu, za levico pa je predlog nesprejemljiva populistična poteza, ker je že v sedanji ustavi jasno določen postopek za spremembe, za katere je pristojen izključno parlament.
Mandatar Antonio Maccanico se je včeraj srečal s predstavniki strank - začel je pri zastopnikih Doline Aoste in Južnotirolcih, ki okvirno podpirajo njegov poskus prenovitve države - jutri pa bo vodil razgovore s predstavniki družbenih organizacij, pri čemer bo začel s sindikati.
Po prvem krogu posvetovanj je Maccanico »zmerno optimist«: odločno proti tehnični vladi je samo SKP, Severna liga pa postavlja izključno predpogoj, da se z institucionalno reformo uveljavi federalizem po nemškem zgledu. Maccanica je podprl tudi dosedanji predsednik vlade Lamberto Dini: na kongresu sindikata Cisl je pozitivno ocenil dejstvo, da so se politične sile domenile za načelo ustavne reforme.
IZJAVA / SEN. GREGORELUJA
Umor llarie in Hrovatina ni bil naklepen?
Ubili noj bi ju iz maščevanja do Italijanov, ki so odhajali
RIM - Po petkovem intervjuju Marie Gritte Grainer za tretjo televizijsko mrežo je njene izjave o namerni zasedi, v kateri sta bila ubita Ilaria Alpi in Miran Hrovatin, v glavnem vCeraj potrdil tudi senator Aldo Gregorelli (ljudska stranka), ki je novembra lani vodil delegacijo parlamentarne preiskovalne komisije o italijanski kooperaciji v Afriki.
Gregorelli je bil pred dnevi skupaj s predsednikom komisije Fiorellom Provero (Severna liga) in z nekaterimi drugimi člani komisije v Somaliji. Tu so se sestali s šefom somalske policije Gilaom, z italijanskim podjetnikom v Mogadišu Giancarlom Marocchinom in z voditeljem Somalskega nacionalnega zavezništva (SNA) generalom Mohamedom Fa-rahom Aididom.
Gregorelli se po teh pogovorih strinja z oceno, da sta bila Ilaria Alpi in Miran Hrovatin ubita v namerni zasedi. Glede vzrokov tega dvojnega umora pa je mnenja, da se je zgodil iz maščevanja proti Italijanom, ki so prav v tistih dneh zapuščali Somalijo. »Bili so to dnevi velikega sovraštva Somalcev do našega veleposlaništva, ki jim ni povrnilo stroškov za storjeno škodo, a v tistih dneh so Somalci ugrabljali	tudi
državljane drugih držav,« je v intervjuju za dnevnik »Popolo« izjavil Gregorelli.
Ilarin in Miranov šofer je obenem predstavnikom komisije
povedal, da je bila Al-pijeva zaskrbljena zaradi prisotnost nekega terenskega vozila pred hotelom, kjer je bila nastanjena. Osebe v land roverju modre barve so torej nadzorovale vsakogar, ki je bil namenjen v hotel in bi lahko Ilario in Mirana ubile že prej, Ce bi to res hotele. To vsaj trdi somalski šofer.
Gregorelli ima obenem precejšnje dvome, da je šlo za naklepni
umor, raje zagovarja tezo, da so bili na muhi vsi Italijani in tujci.
Glede vloge italijanskih tajnoobvešCeval-nih služb pa je Gregorelli povedal, da je bilo italijansko poveljstvo ob Marocchinovem sporočilu o zasedi zaskrbljeno le z vkrcevanjem vseh na letalonosilko Garibaldi. Umor llarie in Mirana je bil torej za odhajajoče le ovira, tako da so s svojo zamudo dokazali le veliko nesposobnost in veliko neobčutljivost.
SKUPŠČINA CISL / V NAVZOČNOSTI DINIJA
D'Antoni Larizzi: Nisem te izdal Pomirjevalen poseg Cofferatija
RIMINI - Vsedržavna skupština delegatov Cisl je včeraj potekala v malce vedrejšem vzdušju. Vodja Uil Pietro Larizza, ki niti metodološko niti vsebinsko ne soglaša z D’Antonijevim predlogom združitve treh osrednjih organizacij v enoten sindikalen subjekt še v tem letu, je držal besedo in ga ni bilo na spregled, vendar sta napetost omilila šef Cgil Sergio Cofferati in - predvsem - Lamberto Dini, ki so ga poslušalci nagradili z večkratnim toplim aplavzom.
»Premier nam je orisal dober program za prihodnjo vlado,« je zatrdil Cislov generalni tajnik in potrdil popolni zasuk v odnosih med sindikalnim gibanjem ter možakom, ki zapušča PalaCo Chigi. Ko je bil Dini Berlusconijev zakladni minister, je bil z njim boj na nož, ko pa je stopil za krmilo vlade, se je vse spremenilo. Zakaj? »Zaradi tega, ker je doumel naravo našega konfe-derativnega sindikalizma,« je pojasnil D’Antoni. Cisl ga bo, skratka, pogrešal.
Vrnimo se k spornemu problemu sindikalne enotnosti. Cofferati, zlasti pa Larizza očitata prvemu možu Cisl, da jima je dal ultimat, glavni sekretar Uil pa sumi, da ima opraviti s tajnim dogovorom Cgil-Cisl. Oba Sergia sta to odločno zavrnila, razlika med njima pa ostaja: za D'Antonija, ki je Larizzi z govorniškega odra v Riminiju zagotovil, da ga ni izdal, temveč je šlo zgolj za nesporazum, je važno, kdaj, za Cofferatija (in Larizzo) pa, kako do enotnosti in kakšne. »V tem trenutku ne potrebujemo mitičnih datumov, ampak samo trden sindikat,« je naglasil tajnik Cgil rekoC, da mora biti združitveni postopek karseda premišljen, torej ne prenagljen.
Enako meni minister za delo Tiziano Treu, ki pa delno soglaša z D’Antonijevim predlogom za skrajšanje delovnih urnikov, s pomočjo katerega naj bi zaposlili precej veC ljudi. Predsednik Confindustrie Luigi Abete se s predlogom seveda ne strinja.
CATANIA / NOV USPEH PREISKOVALCEV
Mafiji zaplenili pravi aizenal
Poleg avtomatskega orožja tudi dva raketometa in pet AK-47
CATANIA - Karabinjerji so v vasi Viagrande (15 kilometrov od Catanie) v štirih brlogih mafijskega klana Lau-dani odkrili pravi arzenal orožja, in sicer: dva raketometa, štiri ročne bombe, pet avtomatskih pušk kalašnikov, pet brzostrelnih pištol, dve ostrostrelni puški, šestnajst lovskih pušk, 41 pištol, tri neprebojne jopiče, štiri radijske oddajnike, dva dušilca, pettisoC nabojev in policijsko uniformo. V akciji so še zaplenili lekarniško tehtnico, sto gramov mamil, 72 milijonov lir gotovine in veC ukradenih vozil.
Ker je bil eden od raketometov že pripravljen za strel, so preiskovalci prepričani, da je klan načrtoval napad na nekoga, ki se premika v blindiranem avtomobilu. To so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci v Cata-nii, ki so se je poleg karabinjerjev udeležili tudi številni sodniki. Namestnik državnega pravdnika Amedeo Bertone ne ve, kdo naj bi bila žrtev napada, ki ga je pripravljal klan Laudani, vsekakor pa je poudaril, da odkritje potrjuje informacije skesancev, tistih skesancev, ki jih nekateri krogi poskušajo prikazati kot nezanesljive. Nabiti raketomet so izročili piroteh-
nikom oporišča v Sigonelli, ki so ga razstavili in uničili.
Sodnik Mario Busacca pa je odkritje mafijskega arzenala ocenil kot dokaz, da se v Catanii nadaljuje mafijska vojna. Prav zato je po njegovem skrajno nevarno podcenjevati mafijski pojav. Njegov kolega Ignazio Fonzo pa je navedel, da so karabinjerji prišli do presenetljivega odkritja, ko so raziskovali umore in napade na mafijce v zadnjem tednu. Pred petimi dnevi so namreč v kraju San Giovanni La Punta ubili Luigija Di Bella, ki je bil v hišnem priporu. Di Bella je svoje morilce spustil v stanovanje, kar pomeni, da jih je dobro poznal. Na včerajšnji tiskovni konferenci so obenem poudarili, da je sedanja mafijska vojna sprožila poseben mehanizem. Mafijci, ki jih ogroža mafijska in državna pravica, raje klonijo pred državo, ker vedo, da mafija ne pozna milosti.
V akciji je sodelovalo 150 karabinjerjev, ki so aretirali 28-letnega Sal-vatoreja Merlina, ker je imel pri sebi pištole, mamilo in 72 milijonov lir gotovine. Orožje pa je bilo v glavnem skrito v dveh ukradenih in za velike hitrosti preurejenih avtomobilih.
Slabi vremenski obeti za nedeljo in prihodnji teden
RIM - Nad severno Italijo se je vCeraj vreme izboljšalo, saj se je z vetrom z južnega kvadranta dvignila temperatura, tako da je skoraj vsepovsod deževalo ali rosilo. Izjema je bil le Piemont in seveda gorski kraji v alpskem loku. V Turinu je včeraj prišlo do nepričakovanega temperaturnega zapleta. Ob 4. zjutraj je bila temperatura 1, 5° nad ničlo, od 7. do 8.30 pa je živosrebrni stolpec zdrknil na 2, 1° pod ničlo, tako da so se cestišča in pločniki spremenili v prava drsališča. Avtocesta Turin-Milan je bila zaradi trkov veC ur zaprta. K sreči poledenelo cestišCe ni terjalo žrtev. Vlažno in toplo zahodno vreme naj bi se nadaljevalo še danes, v noti na ponedeljek predvideno poslabšanje pa naj bi zajelo Italijo že jutri s ciklonalno burjo na severnem Jadranu, tako da meteorologi ne izklučujejo sneženja vse do nižin in svarijo pred žledom. Po torkovem premoru pričakujejo novo poslabšanje v sredo ali v Četrtek, ko naj bi bile padavine izdatnejše od sedanjih.
DAN SLOVENSKE KULTURE / V ČETRTEK V TRSTU, V PETEK V GORICI
NOVICE
Glavno besedo bodo tokrat imeli mlajši ustvarjalci
Slavnosti govornici bosta Motejko Grgič (Trst) in Eriko Jozbor (Gorico)
Med nastopajočimi bo openski mladinski zbor Vesela pomlad (arhivski posnetek)
TRST, GORICA - »Bodočnost je tistega,
ki veruje v njo.«
Ta verza Srečka Kosovela so organizatorji postavili kot nosilni motto letošnje osrednje proslave Dneva slovenske kulture. Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katohške prosvete in Slovenska prosveta so se odločili, da bodo ob letošnjem kulturnem prazniku posvetili največjo pozornost naši »bodočnosti«, to je mladim. .
»Lani smo organizatorji postavili ob Prešernovem prazniku v ospredje pravice slovenske kulture. Tako odločitev je narekovala globoka finančna kriza, ki je zajela naše kulturne ustanove. Položaj naših kulturnih institucij se v minulem letu ni kaj bistveno izboljšal, kljub temu pa smo izbrali letos bolj optimistično izhodišče: mlade, ki si utirajo pot v svet kulture,« je obrazložila tajnica ZSKD Nives Košuta.
»V preteklem letu so prejeli naši mladi umetniki vrsto pomembnih priznanj. Omenila bi le Cor-rada Rojaca in Saro Balde. Teh pozitivnih aspektov življenja in dela naše skupnosti ne gre spregledati. Zato smo se odločili, da bi dali letos glavno besedo mladim,« je dodala tajnica ZSKD.
Dan slovenske kulture bomo proslavili v četrtek, 8. februarja, v Kulturnem domu v Trstu, dan kasneje pa še v goriškem Kulturnem domu. Program obeh proslav bo enak z izjemo priložnostnih govornic: v Trstu bo spregovorila Matejka Grgič, v Gorici pa Erika Jazbar. V
prireditvi, v kateri bo dana beseda predvsem mladim, bosta, seveda, mladi tudi obe govornici.
Mladi bodo izstopali v besednem, literarnem delu. Prav na literarnem področju so naše kulturne ustanove in društva najmanj pozorni do mladih. Na glasbenem področju, na gledališkem, ali pa tudi na športnem področju se mladi neprimerno lažje uveljavijo, kot na literarnem. Na tem smo menda še najbolj pomanjkljivi. Letošnje praznovanje Dneva slovenske kulture naj bi vsaj nekoliko zapolnilo to vrzel.
Besedila, ki jih bodo predstavili na prireditvi, je izbral pesnik Marko Kravos. »Odbral sem dela štirih mladih avtorjev: Miho Obita iz St. Lenarta v Benečiji, Liliano Visin-tin iz Ronk, Tatjano Rojc iz Nabrežine in Tomaža Susiča iz Trsta. Vsi so v zadnjih letih dosegali tudi zunanje potrditve z nagra-
dami in publikacijami, a so v našem krogu še neuveljavljeni. Obit je na primer prejel veliko nagrado v Milanu. Pred kratkim mu je italijanski založnik izdal dvojezično zbirko Per certi versi - Po drugi strani. Visintinova je tudi prejela priznanje na literarnem natečaju. Ronško Jadro in tamkajšnji polivalentni center sta leta 1994 izdala njeno zbirko s prevodoma v italijanščino in španščino. Tatjana Rojc je prejela že več nagrad na italijanskih literarnih natečajih, med drugim posebno nagrado Nosside leta 1995. Pravkar je izšla njena dvojezična pesniška zbirka Zemlja rdeča in neskončna -Terra rossa e infinita, ki jo je izdal italijanski založnik, pokrovitelj nagrade Nosside. Tomaž Susič je prejel nagrado literarnega natečaja Mladike in piše zelo zanimivo krajšo prozo.«
»Izbrani avtorji so se že
uveljavili v italijanskem prostoru, zato menim, da je prav, da jih tudi pobliže predstavimo tudi domačemu občinstvu in jih tako pritegnemo v okvir slovenske kulture. Sploh bi morala slovenska kultura biti bolj pozorna do teh in drugih mladih avtorjev, morala bi jih pritegniti, sicer obstaja nevarnost, da bodo zbežali. Pomembno je zato, da jih tudi mi spoznamo, da se zavemo njihove ustvarjalnosti, da ne bi še naprej živeli v senci,« je poudaril pesnik Marko Kravos.
Besedila mladih avtorjev bodo podali mladi interpreti: Sara Balde, Sara Hoban, Jan Leopoli in Tomaž Susič.
V pevskem delu bosta nastopila mešani zbor F.B.Sedej iz Steverjana, ki ga vodi Bogdan Kralj, in mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin, ki ga vodi Franc Pohajač.
Mladi bodo protagonisti tudi glasbenega dela
proslave. Sopranistka Mirjam Pahor bo ob klavirski spremljavi Valentine Pavio zapela tri pesmi, Corrado Rojac bo zaigral na harmoniko, nastopila pa bo tudi skupina Jazz in mi, ki jo sestavljajo gojenci tečaja jazz-glasbe na šoli Glasbene matice pod vodstvom prof. Denisa Bi-ancuccija.
Mladostne svežine torej na obeh proslavah Dneva slovenske kulture ne bo manjkalo. »Idealno bi bilo, ko bi skupno organizirali tudi proslavo v Benečiji,« je zaželel Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete, ki je so-organizatorka prireditve. »Do tega še ni prišlo zaradi različnih pogojev delovanja, vendar pomembno je že to, da potekajo proslave v istem času, kar jim daje skupno podobo.«
O prireditvi je povedal, da je to že ustaljen praznik, tradicionalen. Zato se lahko dogodi, da postane proslavljanje rutinsko, z uveljavljenim pevskim zborom, uglednim govornikom. Iskanje novih poti pa ni vedno lahko, ker bi bilo treba dobiti tako pot, ki bi bila sprejemljiva za vse in ne bi smela biti odbijajoča. »Rock’n’roll in kaj podobnega ne spada zraven,« je poudaril. »Vsekakor pa se mi zdi, da je letošnji pristop z odprtjem mladim zanimiv. Ideja je dobra, uspeh bo odvisen od udeležbe. Prijetno bo gledati mlade ljudi na odru. To bo dokaz, da se bo naša kulturna tradicija nadaljevala, saj ni mogoče vedno graditi na starejši generaciji,« je zaključil predsednik Slovenske prosvete Marij Maver. (MK)
Dan slovenske kulture na Colu, v Mačkoljah in na Opčinah
TRST - V mackoljanski Srenjski hiši bo danes ob 18. uri proslava dneva slovenske kulture, na kateri bosta sodelovala MePZ Primorsko pod vodstvom A. Baloha in dramska skupina KD Rdeča zvezda z veseloigro Priprava na zlato poroko.
Praznik slovenske kulture, in sicer na igrano besedilo Zedinil rod slovenščne cele bo ob 17. uri tudi v Prosvetnem domu na Opčinah. Na prireditvi v organizaciji SKD Grad (Bani), SKD Tabor (Opčine) in MePZ Višava (Ferlugi) ter v postavitvi Olge Lupine bodo nastopili recitatorji od Banov in z Opčin, MePZ Ferlugi, MPZ Tabor in mladi glasbeniki.
Prav tako danes, in to ob 18.30, bodo dan slovenske kulture na pobudo KD Kraški dom počastili še v Kulturnem domu na Colu. Sodelovali bodo pevski zbor osnovne šole iz Komna, otroški pevski zbor Zvonček-Repentabor in otroška dramska skupina KD Kraški dom z igrico Skopa Neža.
V goriškem Kulturnem domu prva predstava v furlanščini
GORICA - Danes ob 16.30 bo v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20-1) nastopila domača gledališka amaterska skupina Compagnia Filodrammatica di Borgo San Rocco z zanimivo in izvirno predstavo v furlanskem jeziku ”Fmt... cori pai ciamps” (”-Otrok... teci po tratah”). Avtor in režiser dela je Goričan Marino Zanetti, prireditelja večera pa Centro tradizioni Borgo San Rocco in upravni odbor Kulturnega doma.
To bo prva gledališka predstava v furlanskem jeziku na odru Kulturnega doma v Gorici, ki potrjuje vlogo "kulturnega pristanišča” za celotno goriško prebivalstvo: slovensko, italijansko in furlansko. (I.K.)
Obisk SLS pri SSk v Trstu
TRST - Jutri se bo mudilo predstavništvo SLS s predsednikom Marjanom Podobnikom na čelu na obisku pri SSk. Delegaciji se bosta sestali na tržaškem sedežu SSk ob 17. uri. V središču pogovorov bodo novosti na slovenskem in italijanskem pohti-čnem prizorišču, položaj slovenske manjšine v Italiji, kakor tudi odnosi med matico in zamejstvom ter med Italijo in Slovenijo. Srečanje se uokvirja v redne stike med SSk in SLS.
Predsednik SLS Marjan Podobnik bo zvečer v Društva slovenskih izobražencev govoril bo o sedanjem slovenskem političnem trenutku.
Danes protestna manifestacija Edinosti
TRST - Danes bo od 11.30 do 12.30 na Trgu Zedinjenja Italije 74. redno mesečno protestno zborovanje, ki ga priredi družbeno-politično društvo Edinost v znak protesta proti skoraj polstoletni zamudi pri izdajanju ustreznih predpisov za varstvo slovenske manjšine v skladu s 6. členom in 10. prehodno določbo ustave italijanske republike ter več kot 40-letni zamudi pri izpolnjevanju obveznosti, ki jih je italijanska republika prevzela s posebnim statutom. Med zborovanjem bo prof. Pahor orisal razsodbo ustavnega sodišča št. 15 iz leta 1996 in analiziral teorijo odvetnika Paola Sardosa Albertinija o prenehanju mednarodnega varstva slovenske manjšine na ozemlju italijanske republike.
_________SISSA / OJAČEVALEC ENERGIJE________
Rubbia odločno brani svoj načrt
Zagotavlja visoko stopnjo varnosti in nizko proizvodnjo jedrskih odpadkov
SINDIKATI / O URNIKIH TRGOVIN
Dežela mora prisluhniti potrebam uslužbencev
Referendum za ukinitev rdeče semaforske luči
TRST - Nobelov nagrajenec Carlo Rubbia, ki je tudi predsednik družbe Sincrotrone, je včeraj v avditoriju šole za višje študije (SISSA) pri okrogli mizi orisal svoj tako imenovani načrt za »ojačevalec energije«, to je načrt o novem načinu pridobivanja jedrske energije. Nobelovega nagrajenca je v Trst povabil predsednik deželnega odbora Ser-gio Cecotti, ki je Rubbii že ponudil, da bi ojačevalec energije postavil v Furlaniji v primeru, da bi ga v Trstu ne želeli združiti s sinhrotronom.
Ojačevalec je v bistvu stroj za proizvodnjo čiste energije; njegova namestitev sodi v razvojni program s širokimi možnostmi aplikacije na znanstvenem in industrijskem področju, ki zagotavlja visoko stopnjo varnosti; poleg tega proizvaja zelo malo jedrskih odpadkov, cena proizvedena energija pa je zelo nizka. Nikakor ne gre za jedrski reaktor, je podčrtal Rubbia, niti za poskus, da bi na drugačen način proizvajali energijo, kar je bilo sicer že zavr-
njeno z ljudskim referendumom. Rubbia je svoj načrt odločno branil in ponovil, da je naloga znanstvenikov predlagati, skupnosti pa odločati; po njegovem je treba jedrsko energijo sprejemati racionalno in logično, zaradi vse večjega povpraševanja po energiji pa se ni mogoče staviti samo na vire, ki jih dandanes uporabljamo in ki prav
gotovo prispevajo k povišanju stopnje onesnaženosti v svetu.
2e razprava, ki je sledila njegovemu poročilu pa je pokazala, da bo pot do uresničitve načrta posuta s številnimi in ostrimi ovirami, ki jih v prvi vrsti postavlja predvsem stranka zelenih.
Na sliki (od leve); Cecotti, Amati in Rubbia
TRST - Deželna tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL so na novinarski konferenci v Trstu pozvala Ce-cottijevo vlado, naj zakon o urejanju urnikov trgovin za javnost prilagodi stvarnim potrebam uslužbencev, in tako posegla v vročo polemiko, ki že delj časa spremlja postopek za preosnovo zakonskega besedila.
Sindikalne organizacije pristajajo na to, da lahko ostanejo trgovine odprte ves dan neprekinjeno, torej brez zgodnjega popoldanskega odmora, vendar opozarjajo, da ne bodo dopustile podaljšanja delovnega časa preko devete mre zvečer. V isti sapi pa odločno nasprotujejo ukinitvi predpisa, ki odreja obvezno zaporo ob ponedeljkih.
A to še ni vse. V listini, ki vsebuje predloge sindikatov in jo je obrazložil deželni tajnik UIL Luca Vi-sentini, je zapisano, da nedeljskega odpiranja trgovin nikakor ne gre širiti, kajti prodajno osebje ima vso pravico, da se pošteno odpočije. Ker pa to ni izrecno zajamčeno v deželnem zakonu, ga je nujno treba v tem smislu popraviti.
Po drugi strani se sindikalistom zdi nekam pretiran zakonski predpis, ki dovoljuje podaljšano odprtje trgovin v izrazito turističnih krajih in v goratih predelih, oziroma dopušča trgovanje tudi ob prazničnih dneh. To so predstavniki CGIL, CISL in UIL pristojnemu odborniku že povedali in čakajo, da jih pokliče na pojasnilni razgovor.
»Glede določanja trgovskih urnikov je deželna vlada krajevnim upravam res dodelila široko avtonomijo, ni pa vse zlato, kar se sveti,« je poudaril Visentini in dodal: »Ce se tržaški mestni možje z nami posvetujejo, preden se za kaj odločijo, pa to ne velja za številne druge.«
TRST - »Ljudskemu izrekanju je treba povrniti njegovo prvotno dostojanstvo, tako da se bodo Pannellovi referendumi sesuli pod plazom krohota,« so povedali na včerajšnji novinarski konferenci tržaški pobudniki zbiranja podpisov v podporo osemnajstim referendumom, ki jih predlaga satirični tednik Cuore.
Ta je pobudo ze pred časom sprožil v notranjščini države, zdaj pa je vendarle dosegla še naše kraje
V resnici gre za pravo satirično provokacijo, saj naj bi ljudje z ljudskim glasovanjem zahtevali med drugim odpravo televizije in rdečih semaforjev v prometnih križiščih, rehabilitacijo zloglasne tajne prostozidarske lože P2 in delno revizijo kazenskega zakonika, tako da mafijsko delovanje, tatvine in korupcija ne bi bile več kazniva dejanja.
Peticijo z zahtevo po referendumih bo mogoče podpisati samo v tajništvu tržaške občinske uprave vsak dan od 8.30 do 13.30, ob ponedeljkih in sredah pa še med 14. in 15. uro, kajti ustrezne poulične kampanje ne bo.
SOLSTVO / PREDLOG TRŽAŠKE UNIVERZE O »PREUREDITVI« SLOVENSKIH ŠOL
»Dokument« ni sprejemljiv niti za samo občinsko upravo
Podžupan Damiani se ograjuje od predloga, ki bi uničil slovensko šolstvo
Oster protest Sindikata siovenske šole
Po novici iz Primorskega dnevnika, dne 3. februarja 1996, Sindikat slovenske Sole - tajništvo Trst ogorčeno jemlje na znanje predlog o racionalizaciji slovenskih Sol in otroških vrtcev na Tržaškem.
Znova se je zgodilo, kot že tolikokrat, da slovenska narodnostna skupnost ni imela nikakršne besede pri obravnavi stvari, ki so zanjo življenjskega pomena in se že spet enkrat znajde pred zaključki in dejstvi, s katerimi se ne more strinjati.
Raziskava, ki jo je tržaška univerza opravila po naročilu Občine Trst, ne upošteva skrajne razpršenosti slovenskih Sol na teritoriju in togo upoštevanje njenih rezultatov bi našo šolsko mrežo Se dodatno zrahljalo, s tem pa omejilo našo temeljno pravico po izobraževanju v slovenskem jeziku. Mimo tega ugotavljamo, da se možnost šolanja v slovenščini vztrajno krci predvsem v tržaški občini.
Mnoge navedene Sole in otroški vrtci so zaščiteni po londonskem memorandumu in nadaljnjih mednarodnih sporazumih. Vsaka sprememba te šolske mreže mora biti po mednarodnih predpisih (glej tudi zakon Belci-Skerk) predmet razprave v mešani komisiji.
SSS poziva vse slovenske šolnike, politike in organizacije civilne družbe v Italiji,-da se zavedajo kritičnosti situacije in temu primerno ukrepajo. Ta poziv v enaki meri velja tudi Republiki Sloveniji.
SSS bo zahteval javen odgovor občinske uprave in motivacijo teh tako drastičnih ukrepov prav v zvezi s slovensko šolo, Cim prej pa bo napovedal sindikalno zborovanje.
Sindikat slovenske šole Tajništvo Trst
Osnovna šola na Proseku, ki je omenjena v dokumentu o »racionalizaciji«
Tržaški podžupan prof. Roberto Damiani ni seznanjen s predlogom o »racionalizaciji« slovenskega šolstva, ki smo ga objavili v včerajšnji številki, potem ko smo ga prejeli iz tržaških občinskih krogov. Načrt o preselitvi ali ukinjanju treh vrtcev, sedmih osnovnih in šestih srednjih šol »ni noben predlog,« pravi drugi človek tržaške občinske uprave: »Verjetno gre samo za sintezo obsežne študije tržaške univerze o racionalizaciji celotnega šolskega sistema, ki jo je uredil pristojni občinski sektor. To ni nobeno stališče, ki bi kakorkoli predstavljalo voljo odbora.«
Zakaj pa niso seznanili slovenskih šol, sindikata in inštitucij s tako pomembnimi izsledki raziskave in zakaj jih niso pritegnili že k sami raziskavi?
Za podžupana Damianija ni tako dramatično, kot bi si lahko mislili: »Treba bo šele začeti s postopkom, ki bo privedel do nacrta za racionalizacijo; to je samo predhodna raziskava izvedencev tržaške univerze, ki nikakor ne predstavlja mnenja in niti namenov odbora.« Na vsak način bo več pojasnil lahko posredovala pristojna odbornica za šolstvo Maria Teresa Bas-sa Poropat, trdi »Illyjeva desna roka«, ne more pa biti dvoma, da sedanja občinska uprava noče in ne namerava
“razkrojiti” slovensko šolsko mrežo v tržaški občini: vse dosedanje delovanje Illyjevega odbora kaže v smer pozitivnega pristopa do slovenske narodnostne skupnosti.
Občinski svetovalec Slovenske skupnosti izvoljen na listi Zavezništva za Trst Andrej Berdon je član komisije za šolstvo in kulturo: »Dokument je povzetek raziskave univerze in ne stališče občine, ki ga bo treba šele izdelati. Seveda bomo pri tem slovenski svetovalci vplivali zato, da se ohranijo vse slovenske šole. Ce pa bo treba kaj spremeniti, se bo treba o spremembah dogovoriti s slovenskimi komponentami. Ce pa bi se zgodilo'per absurdum’, da bi se uresničila predvidevanja iz objavljenega dokumenta, bi seveda to postavilo v krizo, bolje rečeno bi onemogočilo naše sodelovanje.«
Tržaška občina je poverila raziskavo o šolskem sistemu tržaški univerzi pred dvema letoma. Univerzitetni raziskovalci so po dveh letih (in ne po enem, kot je bilo začetno predvideno) izdelali analizo in vrsto predlogov, ki so nesprejemljivi vsebinsko, pa tudi metodološko nesprejemljivi: med drugim niso niti vprašali za mnenje nobenega od prizadetih. Tudi zaradi tega so predlogi, ki smo jih objavili včeraj, popolnoma zgrešeni.
Budin: Uprava bo upoštevala mnenje manjšine
Mislim, da je skrb za raciona-Uzacijo javnih storitev, služb in uslug pravilna in prvenstvena naloga vsake javne uprave. Zato je prav, da si tržaška občinska uprava v okviru svojih pirstoj-nosti in v sodelovanju z neposredno pristojnimi prizadeva tudi za racionalizacijo šolske mreže, h kateri spada tudi slovenska šola.
Prepričan pa sem, da bo tržaška občinska uprava takrat, ko bo zares odločala o ukrepih na tem področju (če prav razumem, smo zdaj še na ravni dokumenta...), vzela v poštev tako specifične potrebe in status slovenske šole kot mnenje pristojnih organov in prizadetih. Ravno tako želim biti prepričan, da bomo pri tem delu mi - slovenska manjšina - kot ena prizadetih strani znali odigrati vlogo protagonista, s tem da bomo ponudili naš predlog - načrt za take ukrepe na tem področju, ki bi nam najbolj ustrezali; in tudi ne dvomim, da s tem našim predlogom ne bomo branili peteklosti, ki je ni več, saj bo naš načrt (ki je v pripravi) seveda osnovan na sedanjosti oziroma na projekciji v vsaj bližnjo prihodnost. Mislim, da je v tem oziru to za sedaj naša glavna naloga.
Kar se pa načina poročanja tiče, se sprašujem, če ne bi bilo bolj primerno, ko bi bili previdnejši ah bolj zbirčni pri uporabi »tavelikega kanona, saj moramo znati razlikovati čim bolje med prijatelji, med tistimi, ki so lahko naši konstruktivni sodelavci, med tistimi, ki nam nasprotujejo in bi nam radi še naprej škodili itd.: tudi ah predvsem od tega je odvisno, kakšen bo naš položaj v družbi, v kateri živimo in katere sestavni del smo.
Miloš Budin
_____TRŽAŠKA OBČINA / PO POLEMIKAH O PRORAČUNU IN POLITIČNI USMERITVI_
Koalicija je trdna, ICI pa dražji (+0,5%«)
Občinski odborniki in svetovalci na srečanju z novinarji (foto KrižmančiC/KROMA)
Koalicija, ki podpira Illyjev občinski odbor, je krepka, predvsem pa je... levosredinska. Dvome, ki so prišli na dan med razpravo o občinskem proračunu, so zavrnili na včerajšnjem srečanju z novinarji, ki je bilo posvečeno zaključku razprave o proračunu, predvsem pa osvetlitvi političnega okvira.
Ob podžupanu Robertu Damianiju (župan Illy je imel druge obveznosti), odborniku za finance Francu De Grassiju in komaj imenovani odbornici za urbanistiko On dini Barduzzijevi so bili predstavniki vsega loka, ki podpira Illyja: Peter Močnik za SSk sicer izvoljen v okviru Zavezništva za Trst, Fermccio Klingendrath, ki je zapustil Severno ligo in pristopil k federalistom, Paolo Castiliego za PRI, Gi-orgio De Rosa in Stefania Japoce za DSL, Maria Stella Malafronte in Lui-
gi Russo za Ljudsko stranko. Predstavniki občinske vlade so naglasih, da je proračun, ki ga bo občinski svet verjetno dokončno odobril že jutri zveCer, sad sodelovanja med zavezniki in
upošteva vrsto družbenih zahtev. Vprašanje zase je polemika med pristaši prenovitve Trga Unita in onimi, ki podpirajo postavitev »terapevtskega bazena« s toplo morsko vodo. Odbor me-
ni, da sta oba načrta izvedljiva, še zlasti ker je ravno včeraj upravni svet Fundacije CRT odobril finansiranje stroškov za bazen.
V zvezi s splošno politično usmeritvijo je Da-
miani naglasil, sama Barduzzijeva pa se je še enkrat javno opredelila, da nova odbornica ni nikakršen trojanski konj desnice oz. Forza Italia: »Koalicijski program je znan, kdor pristopi k odboru, ga v celoti sprejema,« je bil Damianijev zaključek. »To je zavezništvo leve sredine in o tem ne sme biti dvoma,« mu je pritrdil Castiliego, ostali predstavniki strank pa očitno niso niti imeli za potrebno, da bi še izgubljali besed o tem.
Predstavniki odbora so tudi pojasnili, da je povišek občinskega davka ICI na prvo hišo od 4 na 4, 5 %o neizogiben zaradi zmanjšanja prispevkov, ki jih občina prejema od države. Vsekakor bodo za revnejše in za socialno ogrožene veljali posebni »popusti«. Trst, je pojasnil odbornik za finance, je še vedno »najcenejše« med 15 večjimi
italijanskimi mesti.
Iz vseh posegov je izhajalo, da so proračun med razpravo izboljšali s popravki, ki so bili dogovorjeni med strankami. Ravno s tem pa se ni popolnoma strinjal svetovalec Močnik, ki je sicer priznal, da so vnesli vrsto umestnih in dogovorjenih popravkov, vendar je odbor sprejel tudi take popravke, ki niso bili dogovorjeni, kot prispevek 100 milijonov lir za postavitev spomenika iredentističnega združenja ANVGD na fojbi Bršljanovici pri Opčinah.
Tržaški oktet v Revolteili
V četrtek, 8. februarja ob 18. uri bo v avditoriju muzeja Revol-tella koncert, ki ga prireja Občina Trst ob 25-Ietnici Tržaškega okteta.
POMORSTVO
Tržaškega Uoyda in Italie ne gre spojiti
Sindikat mora poseči enotno
Minister za prevoze Giovanni Caravale bo jutri sprejel predstavništvo avtonomnega sindikata Federmar-Cisal, ki mu bo predočilo nujo po dokapitalizaciji Tržaškega Lloyda. Za to je potrebnih 40 milijard lir, ki naj bi jih črpali iz 60-mi-lijardnega sklada v smislu tako imenovanega Colonijevega dekreta.
Pred odhodom delegacije iz Trsta je tukajšnja Severna liga sprožila silno oster napad na vsedržavna vodstva osrednjih treh sindikatov Cgil, Cisl in Uil oziroma na voditelje Filt, Fit in Uiltra-sporti, češ da so sklep, s katerim je jamstveni organizem zavrnil program Finmareja o preustroju državnega ladjevja, izkoristili za potrditev lastne teze, da je namreč treba tržaško plovno družbo spojiti z genovsko Italio.
Podobno kritiko je na njihov račun že lansko leto večkrat izrekel tudi Federmar-Cisal.
Severna liga je v tiskovnem sporočilu javila, da se bodo pristojne organizacije Cgil, Cisl in Uil 14. februarja v Rimu sestale z direkcijo finančnega holdinga in se z njim lepo dogovorile glede razdelitve osebja, ki je zdaj zaposleno v podjetjih Interlogistica in Italmar, med genovsko in tržaško družbo, in sicer prav v vidiku njune spojitve.
V resnici ne bo ravno tako.
Kakor smo zvedeli sinoči od pokrajinskega generalnega tajnika Cgil Bruna Zvecha, bo prihodnji petek dopotoval v Trst vsedržavni sekretar sindikata Filt Guido Ab-badessa, da bi poskusil vso zadevo enkrat za vselej razčistiti s tukajšnjimi glasniki delavcev v pomorskih prevozih, ki se od zmeraj najodločneje proti vij o spojitvi.
Kdaj pa sta se firenška in jadranska stran razumeli!
Očitek iz vrst organizacije Federmar-Cisal in Severne lige namreč ni popolnoma iz trte zvit. Lani smo že najmanj dvakrat zasledili bistveno nesoglasje in celo protislovno ravnanje sindikata na vsedržavni oziroma na tržaški pokrajinski ravni. Želeti je torej, da si bodo 9. februarja zares nalili čistega vina. Združitev Tržaškega Lloyda in genovskega pomorskega prevoznika ne bi samo hudo okrnila verodostojnosti sindikata, temveč bi prizadejala velikansko škodo tržaškemu gospodarstvu ravno v obdobju, ko je pričela zamisel o »jadranskem koridorju« za integrirani tovorni promet med osrčjem Evrope in vzhodnim Sredozemljem prehajati v načrtovalno fazo.
Drago Gašperlin
V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH PRI TREBČAH /
NOVICE
Z ukradenim avtom zakrivili nesrečo in povzročili smrt
Po nesreči so krivci zbežali, enega od njih pa so že včeraj prijeli
Ukradli so avto, zakrivili težko prometno nesrečo, v kateri je izgubila življenje 49-letna Janja Vucko-Babici, iz njenega avta pobrali torbo z dokumenti in denarjem ter zbežali. Prav torba je enega od trojice, nekega mladoletnika, izdala: našli so mu jo doma, tako da se ni mogel veC izmikati pred svojo odgovornostjo. Sedaj policija vneto išče ostale, o katerih je mladoletnik dal le splošne podatke, navedel je dve imeni (baje naj bi bila celo tujca), s katerima si policija ni mogla pomagati, verjetno sta izmišljeni. Preiskovalci pa so sinoči izrazili upanje, da bodo v kratkem primer le rešili, saj je angažirano tako osebje letečega oddelka
kot cestne policije in openskega komisariata.
Prometna nesreča se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah pri Trebčah,
na povsem ravnem odseku, pri igriščih športnega združenja Gaja. Vučkova, ki ima skupaj z možem pekarno v Trstu, na Trgu Puecher 5 pri Sv. Jakobu, je verjetno šla na delo (prebiva namreC nedaleč od Trebe, okrog 200 metrov od nogometnega igriSCa, na levi strani ceste v smeri proti Opčinam). Z avtomobilom fiat ritmo je peljala smeri Padric, ko ji je nasproti pripeljal honda accord, ki je zavozil na nasprotni cestni pas. Trčenje je bilo neizogibno in silovito, fiat je zadelo na levi strani, torej na strani Šoferja, in ga odbilo v mrežo ob električni transformatorski postaji. Drugi avto je obstal okrog 15 metrov daleC. Na kraj so poleg
KONGRESNI CENTER / SOLIDARNOSTNA POBUDA
Velika gneča za Ezia Greggia
Izkupiček prodaje svoje knjige namenil nakupu inkubatorjev
Dvorana kongresnega centra Promotrieste je bila včeraj poldne nabito polna; nic Čudnega, saj je kot gost nastopil Ezio Greggio, ki je predstavil svojo knjigo »Presto che e tardi«, katere izkupiček bo namenjen nakupu inkubatorjev, ki jih bodo vgradili v reSilce. Greggia je v Trst povabil predsednik združenja Griz-zonti Daniele Damele, z njim pa je bil tudi Enrico Beruschi, kijev teh dneh v mestu z gledališko predstavo. Greggio je na tak način želel priskočiti na pomoC »otrokom, ki ne glasujejo in ne kupujejo, ampak so tudi oni potrebni pomoči«.
policije prišli tudi reševalci RdeCega križa in openski gasilci, ženski pa niso mogli pomagati, bila je že mrtva. Ostala je ukleščena v zviti pločevini, tako da so morali odrezati streho na avtu. Truplo so odpeljali Sele po prihodu sodnega zdravnika. Vuckogva zapušča moža in že odraslega sina, ki je poročen in ima tudi pekarno, na Furlanski cesti.
O potnikih v drugem avtomobilu ni bilo ne duha ne sluha. Policija pravi, da so prav oni poklicali na št. 113, vendar so v tem primeru morali peš do Trebe ali se vrniti nazaj do Padric. Možno je tudi, da so imeli mobitel ali pa, da niso bili sami, da je bil pred njimi ali za njimi Se kakšen znanec. Postavlja se tudi vprašanje, Ce so se morebiti poškodovali. V tem primeru bodo morda potrebovali zdravniško pomoC. Sedemnajstletni fant, ki so ga prijeli (njegovih podatkov niso posredovali in in so ga zaenkrat zadržali), si ni naredil niC hudega, dobil je le nekaj udarcev. Kaže sicer, da so ga prijeli prav zato, ker je potreboval zdravnika. Cesto pri Padricah so znova odprli nekaj pred 10. uro, ker so gasilci morali počistiti asfalt.
Drugi avtomobil, ki je nezgodo povzročil (bil je manj poškodovan), je bil ukraden predvčerajšnjim okrog 19. ure v Ul. Giulia, na vogalu z Ul. Cologna. Lastnik Enrico Zambon je krajo prijavil Se isti večer.
Piero Strain nas je tiho zapustil
Včeraj zvečer je redakcijo našega dnevnika globoko presunila vest, da nas je za vedno zapustil Piero Strain; v postelji ga je med počitkom v prvih popoldanskih urah strla pljuCna embolija.
Piero Strain, ki se je rodil leta 1944 v Dolini, kjer je tudi stanoval, se je na Primorskem dnevniku zaposlil leta 1971; službo je zaCel kot vratar in jo nato nadaljeval kot li-notipist v tiskarni, zadnja leta pa je bil kurir v redakciji. Delovni kolegi se pokojnega Piera spominjamo kot dobre in prijazne osebe; bil je vedno na razpolago vsem in vsakomur priskočil na pomoč, da bi delo v redakciji Cim boljše teklo. Tudi v rodni Dolini je imel Piero veliko prijateljev; rade volje je pomagal pri raznih vaških opravilih, sodeloval pri Majenci in vedno, kjer je bila potrebna Se ena roka. Bil je mirne in blage narave, zaradi Cesar se je rade volje zadržal v veseli družbi prijateljev; iskal jo je tudi na izletih našega dnevnika, ki se jih je v zadnjih letih redno udeleževal.
Sestri, sorodnikom in prijateljem izreka redakcija Primorskega dnevnika najgloblje sožalje za prerano in bridko izgubo.
[H20. KONGRES / SKLEPNI DOKUMENTlh
Združenje ACU potrdilo načela za nadaljne delo
NA CESTI PROTI PESKU
Kljub silovitemu trčenju sta šoferja imela srečo
Včeraj se je v Trstu zaključil dvodnevni 20. pokrajinski kongres Italijanskega krščanskega združenja delavcev (ACLI). Obširna razprava, ki je sledila glavnemu poročilu predsednika Franca Purinija je potrdila življenjskost organizacije, ki je tesno povezana z mestno stvarnostjo. ,
V sklepnih dokumentih je skupščina delegatov osvojila smernice za nadaljnje delo organizacije. Spričo globokih sprememb družbe je bila skupščina mnenja, da je treba organizacijo obnoviti, da bo lahko kos vedno večjim potrebam sedanje družbe; delegati so potrdili, da bo treba se večjo pozornost posvetiti Šibkejšim slojem, ki so mnogokrat potisnjeni na rob družbe; prizadevati si bo treba
za mladino in skrbeti, da bodo vsi imeli enake možnosti tako na delu kot v družbi. Poleg tega bo združenje nadaljevalo svoja prizadevanja za mir in za mednarodno kooperacijo ter nadaljevalo boj za zaščito okolja v luCi jasne krSCanske usmerjenosti. Živimo namreC v zaprti in egoistični družbi - je v svojem poročili podčrtal predsednik Franco Purini - v kateri se priviligirajo in-dividuelne vrednote oseb, združenje pa mora s svojim vsakodnevnim delom pokazati, kako velike so vrednote nesebičnosti, velikodušnosti in razpoložljivosti. Samo na teh osnovah bo združenje s svojim delom lahko doseglo cilje, ki si jih je zastavilo, kar bo prav gotovo v korist celotne družbe.
Prizor, ki so ga zagledali reševalci, ni kazal na nic dobrega, saj je bilo eno od vozil celo'-prevrnjeno. Bodisi soferka v terenskem vozilu suzuki vi-tara kot šofer ford escorta pa sta se izmazala le z manjšimi poškodbami. Oba so odpeljali v kati-narsko bolnišnico, kjer so 39-letni Luisi Azzaroni iz
Drage 15 (peljala se je v suzukiju) napovedali, da bo okrevala v 20 dneh, 60-letni Elvio Minut iz Istrske ulice 43 pa si bo opomogel v samih sedmih dneh. Nesreča se je pripetila v Bazovici, na križišču med glavno cesto proti Pesku in cesto, ki prihaja z Jezera. Izvide so opravili redarji z Opčin.
Razpečevalec mamil končal v koronejske zapore
Ze istega dne, ko je sodišče izdalo nalog za preventivni pripor, je 32-letni Leonardo Casagrande padel karabinjerjem v roke: obtožujejo ga, da je razpečeval mamila. Leonardo, ki je po poklicu nosaC in prebiva v Ul. San Pelagio 23, je zadnjic imel opravke s silami javnega reda 25. avgusta lani, ko ga je policija zasačila v mestu, medtem ko je prodajal mamilo. Sedanji nalog sodiSCa je prav v zvezi s tedanjim dogodkom. Na vsak način ima Casagrande že lepo popisan kazenski list, saj je znan tudi zaradi tatvin, poškodb in žalitev.
Solidarnostna brzojavka TPPZ predsedniku VZPI-ANPI Boldriniju
Ob napadu na vsedržavni sedež VZPI-ANPI v Rimu je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič odposlal brzojavko predsedniku Arri-gu Boldriniju, s katero mu izreka solidarnost ob ponovnem napadu fašističnih skkrajnežev.
Tudi letos tečaji slovenskega jezika in kulture
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture deluje v Trstu že 25 let z namenom, da bi zgradila konstruktivnejSe, civilno in demokratično sožitje med Italijani in Slovenci. Pripadnike enih seznanja z jezikom, kulturo in umetnostjo drugih, ker je prav boljše medsebojno poznavanje glavna osnova dobrih odnosov med narodi. Ustanova zato tudi letos prireja tečaje slovenščine, ki se bodo zaceli v teh dneh; na sporedu bodo dvakrat tedensko v večernih urah. Potrebne informacije nudi tajništvo ustanove v Ul. Valdirivo 30, ki je odprto ob ponedeljkih in Četrtkih od 17.30 do 19. ure (tel. 637-788).
Cerkev proslavlja 18. Dan za življenje
Italijanska Cerkev proslavlja danes »Dan za življenje«; v tem okviru bo ob 9.30 v cerkvi otroške bolnišnice Burlo Garofolo masa, ki jo bo daroval škof. msgr. Lovre’" c Bellomi; jutri ob 20.30 pa bo v dvorani župnije Sv. Vicen-ca v Ul. Ananian 5 glasbeni veCer z recitacijami; nastopili bosta tudi molitvena skupina »Shalom« in gledališka skupina Teatro Rotondo. V okviru današnjega praznovanja bo tudi razstava risb dijakov 2. in 3. razreda nižjih srednjih Sol.
16-urno gretje dovoljeno do 18. t.m.
Tržaška občina sporoča, da je na osnovi županove odredbe do 18. februarja dovoljeno 16-urno dnevno ogrevanje stanovanj.
Jutri podelitev diplom pionirjem volana
V dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 bodo jutri ob 17.30 podelili diplome »Pionirja volana - 50 let vozniškega dovoljenja«. Pravico do diplome imajo vsi tisti, ki so vozniški izpit odpravili pred 31. decembrom 1945 in ki vozniško dovoljenje imajo Se danes.
NAGLUŠN0ST
PONT/02
PHILIPS
DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV
SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ.
BREZPLAČNA POJASNILA PRI
NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030
urnik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30
v Trstu pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047
ob sredah in petkih 9.30 - 12.30
Ul. Macchiavelli 22	Tel. Fax: 662111
Nujno iščemo stavbe in stanovanja za naše kliente
brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine,kupoprodajna in najemninska posredovanja

ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Trst - Gorica - Videm
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Gorica
SLOVENSKA PROSVETA
Trst
DAN SLOVENSKE KULTURE ’96
Bodočnost je tistega, ki veruje v njo.
Srečko Kosovel
Kulturni dom v Trstu v Četrtek, 8. februarja 1996
RAI - RADIOTELEVISIONE ITALIANA
razpisuje natečaj za namestitev
PROGRAMISTA REŽISERJA SLOVENSKEGA JEZIKA Z DOLŽNOSTJO NAPOVEDOVANJA
za bodoCe potrebe s 24-meseCno pogodbo za poklicno usposabljanje na svojem deželnem sedežu v Trstu.
Pridejo v poštev samo kandidati, ki izpoljnjujejo sledeče pogoje:
-	da so se rodili po 1. 1. 1965;
-	da imajo univerzitetno diplomo (pridejo v poštev tudi diplome slovenskih univerz in akademij) ali maturitetno diplomo;
-	da popolnoma obvladajo slovenski jezik;
-	da imajo vozniško dovoljenje B kategorije;
-	da so italijanski državljani ali državljani ene izmed držav EGS;
-	da so stalno bivajoči ali prebivajo v Furlaniji-Julijski krajini.
Kandidati morajo izpolnjevati vse te pogoje do vključno 19. 2. 1996, ko zapade rok za predložitev prošenj za prepustitev k natečaju, naslovljenih na:
RAI-Radiotelevisione Italiana Sede Regionale per il Friuli Venezia Giulia Via Fabio Severo 7 34133 TRIESTE
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA, 4. februarja 1996
ANDRAŽ
Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.11 - Dolžina dneva 9.52 - Luna vzide ob 17.26 in zatone ob 6.52.
Jutri, PONEDELJEK, 5. februarja 1996
AGATA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,4 stopinje, zraCni tlak 1010,2 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 1,1 km na uro, vlaga 98-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Tahmina Chiara Shamsher, Fabrizio Valente, Diego Kaiser.
UMRLI SO: 85-letna Auro-ra Masuruana, 66-letna Angela Sega, 84-letna Maria Del
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke:
AGIP
Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli)
Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča)
Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2
Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D'Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gulli 8 SESLJAN -drž.c. 202 ESSO
Trg Liberta 10/1 Ul.C. Battisti 6 (Milje).
IP
Ul. F. Severo 2 Drev. D'Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROL!
Nabrežje N. Sauro 14 API
Ul. F. Severo 2/5 Passeggio S. Andrea
NOČNE ČRPALKE
(self Service)
TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3
ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49
NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur)
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
Re, 64-letni Albino Zudeh, 84-letni Mario Riboli, 59-letni Ennio Buldrin, 73-letni Kreole Prisco, 85-letna Vincenza Adamich, 67-letni Carmelo Campisi, 88-letna Maria Ro-manin, 82-letni Bruno Bussa-ni, 84-letni Mario Marini, 86-letna lolanda Benvenuti,76-letna Stanislava Bratož, 54-letni Giordano Klemse.
[J LEKARNE
NEDELJA, 4. februarja 1996
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. delVOrologio 6 - začetek Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. delVOrologio 6 - v začetku Ul. Diaz (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. delVOrologio 6 - začetek Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše pri-
NOCNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Drevored XX. Septembra 6 (tel. 371377).
Od PONEDELJKA, 5., do NEDELJE, 10. februarja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
KD PRIMORSKO
vabi na
praznovanje dneva slovenske kulture
danes, ob 18. uri, v srenjski hiši v Mačkoljah.
Sodelujeta MePZ Primorsko
in dramska skupina KD Rdeča zvezda iz Saleža
z veseloigro ‘PRIPRAVA NA ZLATO POROKO'
Slovensko Stalno Sledalisce
Gostovanje
Mestnega gledališča ljubljanskega
Evald Flisar
IZTROHNJENO SRCE
Režija: Zvone Šedlbauer
V petek, 9. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 10. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 11. t.m., ob 16.00 ABONMA RED C
KD 1. GRUDEN EN ŠD SOKOL
vabita
vse člane in prijatelje na redni
občni zbor
ki bo v petek, 9.t.m., ob 20. uri ob prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini
KINO
Loterijo
3. februar 1996
BARI	2	7	48	18	80
CAGLIARI	10	36	5	46	11
FIRENCE	81	44	9	72	68
GENOVA	18	73	25	68	6
MILANO	66	73	37	76	23
NEAPELJ	3	1	81	60	7
PALERMO	18	59	54	28	86
RIM	71	64	86	31	90
TURIN	31	80	48	83	59
BENETKE	3	5 ENALOTTO		15	78	32
1 1 2	1 2 1	1 2 X	1	1 2	
12
11
10
KVOTE
76.688.000,-
1.701.000,-
148.000,-
DRUSTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
vabi v ponedeljek,
5. februarja, na
SREČANJE Z
MARJANOM PODOBNIKOM
predsednikom Slovenske ljudske stranke Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
Goldonijev trg 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20,	22.15 »La dea
dell’amore«, r.-i. Woody Alton, i. Mira Sorvino.
EXCELSIOR - 15.30,
18.30,	21.30 »Heat - La sfi-da«, i. Al Pacino, Robert De Niro.
EXCELSIOR AZZURRA-
15.30,	17.40, 19.50, 22.00 »L’ussaro sni tetto«, r. Jean-Paul Rappeneau, i. Juliette Binoche, Claudio Amendola.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »II presidente, una storia d’amore«, i. Michael Douglas, Annette Bening.
NAZIONALE 1 - 15.20,
17.00,	18.45, 20.30, 22.15 »Babe - un maialino corag-gioso«.
NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Wai-ting to Exhale - Donne«, i.
Whitney Houston, Angela Bassett.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.10 »The Net - Intrappolata nella rete«, i. Sandra Bullock.
NAZIONALE 4 - 15.20,
17.00,	18.45, 20.30, 22.15 »Highlander III«, i. Chri-stopher Lambert.
MIGNON - 15.45, 17.50,
20.00,	22.15 »007 Golde-neye«, i. Pierce Brosnan.
CAPITOL - 17.00, 19.40, 22.00 »La lettera scarlatta«, i. Demi Moore, Robert Duvall.
ALCIONE - 15.30, 18.30, 21.30 »Underground«, r. Emir Kusturica.
LUMIERE - 10.00, 11.30,
15.00,	16.30 »Pocahontas«, risani film, prod. Walt Di-sney; 18.00, 20.00, 22.15 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin.
ii PRIREDITVE
SKD GRAD-Bani, SKD TABOR-OpCine in MePZ VIŠAVA- Ferlugi priredijo danes, ob 17. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah praznik slovenske kulture na igrano besedilo: ZEDINIL ROD SLOVENSCNE CELE. Nastopajo recitatorji od Banov in z Opčin, MePZ s Ferlugov, mladi glasbeniki in MPZ Tabor. Postavitev Olga Lupine.
KD KRAŠKI DOM vabi danes, ob 18.30, v Kulturni dom na Colu na prireditev, na kateri se nam bodo predstavili pevski zbor osnovne šole iz Komna, otroški pevski zbor Zvonček - Repentabor ter otroška dramska skupina KD Kraški dom z igrico "Skopa Neža”.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja, 8. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul.sv. Frančiška 20 proslavo kulturnega dneva ob obletnici pesnika Franceta Prešerna. Slavnostni nagovor bo imel prof. Janko Jež, recitiral bo igralec Stane Raztresen. Glasbene točke bosta prispevala kitarista Anja Stoka in Paulo Bembi, oba gojenca Glasbene matice.
SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG vabi na proslavo Dneva slovenske kulture v soboto, 10. t. m., ob 20. uri v Kulturni dom v Ricmanjih. Sodelujejo otroci vrtca iz Ricmanj, uCenci GOS Ivan Trinko Zamejski, OPZ Slomškovega doma iz Bazovice ter SSG z magično igrico »Cicibanus cipria-nus«.
SKD LIPA iz Bazovice vabi ob Dnevu slovenske kulture na gledališko predstavo Felixa Mittererja »Zdrahe v božji hiši« v izvedbi Teatra Brez... iz Celovca. Režija Marjan Bevk. Toplo vabljeni v soboto, 10. t. m., ob 20.30 v kinodvorano v Bazovico.
SKD VIGRED prireja v sodelovanju z OS Stanko Gruden v petek, 9. t.m., ob 20. uri v prostorih osnovne šoto v Sempolaju PREŠERNOVO PROSLAVO. Nastopajo: osnovnošolski otroci, dramski odsek KD Rdeča zvezda z igro »Priprave na zlato poroko« in MPZ RdeCa zvezda.
H ČESTITKE
Danes, 4. februarja, praznuje svoj 15. rojstni dan PAMELA PREDONZA-NI. Mnogo zdravja, srečno in brezskrbno mladost ji iz vsega srca voSCijo mama, papa in nona.
□ OBVESTILA
SKD VIGRED vabi tiste, ki jih zanima društveno delovanje ali, ki si želijo včlaniti v društvo, da se javijo jutri, od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Sempolaju.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -
krožek Kras vabi elane in simpatizerje na praznik včlanjevanja v torek, 6. februarja v Prosvetni dom -OpCine. Družabnost bo od 20. ure dalje.
KD I. GRUDEN in SD SOKOL vabita vse elane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v petek, 9. t.m., ob 20. ob prvem sklicanju in ob 20.30. v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini.
NA POBUDO tržaške katoliške verske skupnosti ”San Pio X”, ki jo je ustanovil mons. Marecel LE-FEBVRE, bo danes, ob 18. uri v Ul. San Nicolo 27/A, tradicionalna tridentinska masa v latinščini. Spovedi bodo pol ure pred mašo.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 11. t.m., avtobusni ismucarski izlet. Vpisovanje bo v ponedeljek in četrtek na sedežu kluba Proseška 131 na Opčinah od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573.
SK DEVIN organizira v nedeljo, 11. t. m. smučarski izlet v Podklošter (Arnold-stein). Prijave in informacije na tel. št. 327196 (Jordan) ali 200236 (Bruno).
H ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih šol dolinskega didaktičnega področja, na informativna srečanja, ki se bodo vršila po sledečem razporedu. Otroški vrtci: v Dolini 9. t.m., ob 15.30; Osnovna Sola: C.o.S. F. Venturini v Boljuncu, 12. t.m., ob 16. uri; O.š. v Borštu 7. t.m., ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV.IVANU obvešča, da se vršijo vpisovanja v prvi razred osnovne šole in v prvi letnik vrtca na sedežu didaktičnega ravnateljstva pri sv. Ivanu vsak dan od 8. do 14. ure. Istočasno vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik vrtca, na informativni srečanji, ki bosta v vrtcu v Lonjerju, v ponedeljek, S.t.m., ob 15.45 in v vrtcu v Barkovljah, v četrtek, S.t.m., ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se vpisovanje v prvi razred osnovne šoto in v otroške vrtce vrši na sedežu ravnateljstva vsak dan, od 8. do 14. ure ter vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
otroške vrtce nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva na informativno srečanje in sicer: otroški vrtec v Nabrežini, v torek, 6. t.m., ob 16. uri in otroški vrtec v Devinu, v Četrtek, S.t.m., ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI
vljudno vabi na predavanje dr. Viljema Scuke na temo "Motnje osebnostnega razvoja šolarja”, ki bo v torek, 6. t.m., ob 18. uri v prostorih nabrezinske osnovne šole.
TAJNIŠTVO LICEJA »PREŠEREN« obvešCa, da lahko vsi dijaki, ki so doslej maturirali na naši soli, dvignejo diplomo o opravljenem zrelostnem izpitu. Pri tem morajo vsi prosilci, razen tistih, ki so maturirali leta 1995, vrniti nadomestno potrdilo. Urnik tajništva: vsak dan od 9.30 do 12.30.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
URADE približne velikosti 30-40 kvm, v dolinski občini, najraje v centru Boljunca, potrebuje družba za javne storitve. Pisati pod šifro "Dolgoročno” na Pu-bliest Srl, CP 568, Trst.
POPOLNOMA PRENOVLJENO dvonadstropno stavbo v centru Skednja proda privatnik privatniku po zelo ugodni ceni. Tel. 912484.
BLIŽA SE PUST - topo, enkrat nošeno pustno obleko brazilca za fantka 2/3 leta prodam. Tel. 228609
IŠČEMO delavca, italijanskega državljana z vozniškim dovoljenjem ”C”, za razvažanje blaga. Telefon St. 383993
IŠČEM delo v Trstu in okolici, pomoč v gospodinjstvu, varstvo otrok, starejših in bolnih, zanesljiva in poštena. Tel. 0038666-
V NAJEM dajem opremljeno stanovanje na Proseku, 75 kvm za dobo 1-2 let. Tel. 225122 ob večernih urah.
KUPIM zazidljivo zemljišče po možnosti z delno obdelovalno površino. Tel. 040/228835 v večernih urah.
PALAČE HOTEL v Gorici išCe najemnika za 1. razredno restavracijo. Ponudbe: Palače hotel, Korzo Halla 63 - 34170 Gorica.
PRODAM hišo z dvoriščem, garažo in 1000 m zemljišča v okolici MaCkolj. Tel. 228390.
FIAT 127 v dobrem stanju prodam za 1 miljon lir. Telefon 910148.
OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milic.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in Četrtkih zaprto.
OSMICO ima v Ricmanjih Berto Pregare. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku.
OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarmek). Točita belo in Crno vino.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-Ul. Voldirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
5.2.1986	5.2.1996
Ob 10. obletnici smrti se
Antona Sandalja
spominajo
Svojci
Trst, 4. februarja 1996
Ob izgubi dragega očeta Danila GuStin izrekata občuteno sožalje Damia-ni in družini Daria in Di-mitri
t
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pra-nona
Lucija Šturman vd. Tul
Pogreb bo v sredo, 7. februarja, ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v cerkev v Mackolje.
Žalostno vest sporočajo hčeri Ervina, Erminia in sin Albin z družinami ter ostali sorodniki
Križpot, 4.2.1996
Ob smrti drage Lucije Sturman vd. Tul izreka hčeri Ervini in svojcem iskreno sožalje
KD Primorsko - Mackolje
ZAHVALA
Svojci
Slavke Kocijan (Canziani)
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin, jo pospremili k zadnjemu počitku na pokopališče na Repenta-bru. Posebna zahvala g.ž. BedenCiCu za poslovilne besede, gospe Meri Reat-ti, ki jo je vedno obiskovala in vsemu osebju doma ostarelih Jerala, ki so ljubeznivo skrbeli zanjo.
Opčine, 4. februarja 1996
ZAHVALA Sonja, Roby, Evelyn
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih ob izgubi drage
Štefanije Križmančič vd. Kalc
Trst, 4.februarja 1996
5.2.1990	5.2.1996
Ljuba Lovriha por. Žerjal
Vedno se te spominjamo.
Mož Miro, hci Davorina, vnukinja Romina in zet Denis ter ostalo sorodstvo.
Boljunec, 4. februarja 1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
KMEČKA BANKA / OCENA PREDLAGANE REŠITVE
Člani imajo možnost da rešijo svojo banko
Finančno ugodni pogoji zo izvedbo dokapitalizacije
Člani Kmečke banke so se predsinoci zbrali, da bi pred nedeljskim občnim zborom ocenili rešitev, ki jo za slovenski denarni zavod po komisarski upravi predlaga Banca d’Italia. Rešitev ni navdušujoča, saj poslej banka ne bo veC izključno slovenska, pac pa jo bodo dosedanji elani soupravljali z italijanskim partnerjem, holdingom hranilnic iz Emilie-Romagne CAER, ki bo imel 35-odstotni delež glavnice. Ob tej premisi in ob ponovnih poudarkih o krivičnosti komisarske uprave, ki je banki prizadela neupravičeno škodo, pa ima vendar predlagana rešitev tudi vrsto pozitivnih aspektov. Mednje sodi gotovo zagotovitev slovenskega značaja banke v novem statutu, ohranitev skoraj dvotretjinske večine s strani dosedanjega članstva pa tudi in ne nazadnje pozitivna ocenitev vrednosti banke, ki bo elanom omogočila izvedbo dokapitalizacije pod dokaj ugodnimi pogoji.
Precej teh pozitinih dosežkov gre pripisati delu petčlanskega odbora, ki so mu elani zaupali obrambo lastnih interesov takoj po uvedbi ko-
misarske uprave. Odbor je s potrpežljivim pogajalskim " delom, iskanjem možnih rešitev in zaveznikov naSel najmanj boleči izhod iz dokaj kočljivega položaja. SpriCo premis je vstop partnerja z manjšinskim deležem že velik uspeh, saj v takih primerih navadno banke zahtevajo zase 51% kapitala in se je tudi za Kmečko banko nakazovala taka rešitev, je povedal predsednik odbora odv. Peter Sanzin. Pomembno je bilo, da so elani odločno nastopili in preprečili najhujše -izgubo banke. Dragoceno je bilo pri tem “diplomatsko” delo na najvisji ravni, kot je povedal sen. Bartina, saj so pozitivno
rešitev za Kmečko banko podprle osebnosti kot so Ciampi, Andreatta in sam predsednik Scalfaro ob obisku v Gorici.
Se posebno razveseljiv je premoženjski del rešitve, pri Čemer je bila vrednost banke ugodno ocenjena. To daje elanom realne možnosti, da izvedejo dokapitalizacijo in to - kar je v takih zadevah vse prej kot postranskega pomena - pod pogoji, ki pomenijo za posameznike resnično perspektivno investicijo. Poleg brezplačnega poviška kapitala imajo namreč elani možnost vpisati nove delnice (v razmerju 2, 38 novih delnic za vsako dosedanjo) po nominalni vrednosti tisoč lir, kar je tretjina njihove realne vrednosti. Bolonjski partner bo za svoje delnice plačal trikrat veC. Prednost, ki jo imajo stari delničarji seveda ni nobeno darilo, temveč izhaja preprosto iz dejstva, da je Kmečka banka kljub komisarski upravi ohranila približno 30 milijard ekonomske vrednosti. Množičen odkup pa ni le ugodna
možnost investicije. Je tudi neobhodno potreben pogoj, da Sedanji delničarji obdržijo trdno večino v lastniškem sestavu in torej ohranijo slovenskost banke.
Kmečka banka torej Se ni dokončno rešena, obstajajo pa ugodne možnosti, da bo to v kratkem. Prvi pogoj je množična udeležba elanov na obenem zboru, ki bo prihodnjo nedeljo ob 10. uri v Kulturnem domu, ko bodo morali z dvotretjinsko večino odobriti predlagane spemembe (statut, povišek glavnice itd.). S tem se bodo izognili nevarnosti likvidacije, ki bi pretila v priemru neodobritve. Nato bo prišla na vrsto dokapitalizacija, glede katere prevladuje optimistično razpoloženje. Iz predsinoci predstavljenih podatkov namreč izhaja, da bi bilo res noro, ko bi se elani ne poslužili možnosti, ki jim je dana.
Na sliki (foto Bumba-ca) odbor elanov (z leve) dr. D. Terpin, sen. D. Bratina, odv. P. Sanzin in dr. K. Devetak
Jutri na TV Primorki pogovor o perspektivah Kmečke banke
Perspektive Kmečke banke ob izteku komisarske uprave bodo glavna tema jutrišnje oddaje med SoCo in Nadižo ob 18.30 na TV Prhnorki. Voditelj Rudi Pavšič se bo o tem v studiu pogovarjal z odvetnikom Petrom Sanzinom, predsednikom odbora elanov, ki je vse od imenovanja komisarjev sledil razvoju dogodkov in zastopal interese elanov banke.
KULTURNI DOM / SPORED ZA MESEC FEBRUAR
Dosti gledaliških in drugih prireditev
Mesec slovenskega kulturnega praznika označuje resnično bogat kulturni program
V teh dneh je izšel v Informativnem biltenu Kulturnega doma Gorica program prireditev za mesec februar. V tem mesecu bo glavno tezo imela gledališka dejavnost. Na sporedu je že bila serija predstav otroške igre “Peter in volk” v priredbi SSG. Danes bo gledališka igra v furlanšCini “Fmt...cori pai ciamps”. Italijanski gledališki abonma bo na vrsti 7. in 8. februarja s predstavo “L’ avventura di Maria” (delo I. S veva); 12. in 13. februarja pa slovenski abonma SSG in sicer gostovanje Mestnega Iju-bljanskega-gledališča s predstavo “Iztrohnjeno srce”. Lutke bodo na vrsti 17. februarja in sicer “Marionette di Podrec-ca”, katerih predstave prireja italijansko tržaško gledališče. V sredo, 21. februarja pa je na spore-
du gledališka predstava v italijanskem abonmaju "Gianni, Ginetta e gli al-tri”.
Posebno pozornost moramo v tem mesecu posvetiti proslavam dneva slovenske kulture. V Kulturnem domu bosta dva kvalitetna dogodka. Jutri bo otvoritev likovne razstave treh mladih go-riških umetnikov: Nadje BevCar, Hermana Kosiča in Davida Faganela; v petek, 9. februarja, pa bo osrednja Prešernova proslava, ki bo letos Se posebej posvečena mladim ustvarjalcem. Prirejata jo v skupnem sodelovanju ZSKD in ZSKP.
Na glasbenem področju so na vrsti nekateri zanimivi koncerti: društvo Lipizer vabi v goste Komorni orkester dežele FJK (10.2.) društvo ANFFAS prireja poseben koncert v dobrodel-
ne namene (14.2.); glasbena šola pa gostuje orkester “Verdi Sinfonet-ta” iz Trsta (25.2.). Med drugimi pobudami naj omenimo še predstavitev knjige Branka Lakoviča “40 let košarke” (7.2.), občni zbor elanov Kmečke banke (11.2.), občni zbor ANPI-VZPI iz Gorice (16.2.), pustovanje - otroško rajanje (20.2.), otvoritev razstave E. Pi-rusela (23.2.). Na programu pa je tudi “štandrežki dan”, ki je napovedan sredi februarja (datum bodo še določili) in ga prireja društvo Oton Zupančič. Podobno velja tudi za srečanje z duhovnikom P. Gujonom iz Benečije, ki je odpadlo zaradi slabega vremena. Ponovno bodo pričeli filmski večeri v okviru “Gori-cakinema”, ki jih prireja goriški Kinoatelje in sicer v Četrtek, 15. februarja.
Razstava mladih likovnikov ob dnevu slovenske kulture
Jutri ob 18. uri bodo v galeriji goriškega Kulturnega doma odprli razstavo treh mladih goriških slikarjev: Nadje BevCar, Davida Faganela in Hermana Košiča. Mlade umetnike bo predstavil prof. Joško Vetrih.
Razstava je uvod v slovenski kulturni praznik in obenem ena od dveh osrednjih prireditev, s katerim a bosta Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete obeležili dan kul-
ture. Osrednja proslava bo v petek, 9. februarja, ob 20.30 v goriskem Kulturnem domu. Kot geslo so izbrali Kosovelovo misel “Bodočnost je tistega, ki veruje v njo”, na njej pa bodo izstopali mladi zamejski ustvarjalci.
Mladi goriški likovni umetniki pa bodo protagonisti tudi na razstavi, ki jo odpirajo jutri. Nadja BevCar z Oslavja se je po maturi na slovenskem učiteljišču, izpopolnjevala v Trstu in
1. 1991 diplomirala na Likovni akademiji v Benetkah. Razstavljala je na već skupinskih razstavah. David Faganel je v Gorici je dokončal državno Solo za umetnost, 1. 1993 pa je diplomiral na ljubljanski univerzi. Udeležil se je nekaj skupinskih razstav, imel pa je tudi dve samostojni. Herman Košič je imel ze vee samostojnih razstav, izdelal pa je tudi nekaj scenografij. Je elan goriškega umetniškega krožka Mittelart.
KRONIKA
MLADI / DELOVANJE KLUBA GORIŠKE MLADINE
NOVICE
Ranjen voznik, ki je z odseka Gorica-Vileš zavozil v njive blizu Fare
Ob porazdelitvi odgovornosti opredelili program delovanja
Skupina članov bo v torek obiskala slovenski parlament
Na avtocestnem odseku pri Fari se je včeraj ponoči videmski voznik lažje ranil v slikoviti prometni nesreči. 47-let-ni Fiorello Mizzau se je nekaj po 1. uri peljal v renaultu clio v smeri proti Vilešu. V bližini Fare se je v nepojasnjenih okoliščinah zaletel v volvo Lorisa Pittana iz Casarse, ki je peljal pred njim v isti smeri. Po trčenju je renault zavozil s ceste, prebil ograjo in se naposled ustavil kaki sto metrov daleč sredi njiv. Mizzau je dobil močan udarec v trebuh in prsni koš z zlomom dveh reber in rano na glavi. Sprejeli so ga v kirurški oddelejk goriške splošne bolnišnice, kjer se bo predvidoma zdravil tri tedne.
Klub goriške mladine, v katerem se aktivno zbira skupina vec kot tridesetih mladincev in mladink z Goriškega, ima od pred nekaj dnevi trdnejšo organizacijsko strukturo. Po večmesečnem delovanju so elani na zadnji seji odločili za imenovanje 13-clanskega odbora, ki bo skrbel za načrtovanje dejavnosti in izvedbo posameznih pobud kluba. Izvolili so tudi ožje vodstvo, ki ga sestavljajo predsednica Mara Cemic, podpredsednica Maja Humar, tajnik Bojan Perčič in blagajničar Andrej Brisco.
Ze v torek imajo elani na programu obisk slovenskega parlamenta, kjer bodo ob ogledu prostorov imeli tudi možnost srečati in se pogovoriti s skupino poslancev različnih
strank. Obisk v Ljubljani bodo izkoristili tudi za udeležbo na koncertu Davida Bovvieja, ki bo isti večer nastopil v hali Tivo-li.
V naslednjih mesecih načrtujejo pri KGM se nekaj diskusijskih večerov posvečenih tako kulturnim kot političnim tematikam, v mesecu marcu pa
nameravajo ponovno organizirati tudi ples z glasbo v živo v Kulturnem domu.
Na sliki: elani kluba zbrani na sestanku
Okrogla miza o medijih
Na pobudo svetovalske skupine Zelenih bo v torek ob 20.30 v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici okrogla miza na temo Pluralizem v goriskem dnevnem tisku. Sodelovali bodo uredniki goriške kronike Časopisov “II piccolo”, “Messaggero veneta” in Primorskega dnevnika, sledila bo razprav z občinstvom. VeCer naj bi bil priložnost za razmislek o vlogi informiranja v krajevni stvarnosti in o poskusih preustroja medijev na v deželnem merilu.
Obsodba atentata na ANPI
Predsednika goriških odborov borčevskih združenj VZPI-ANPI Silvino Poletto in AVL Mario Memi sta s skupno brzojavko izpričala solidarnost vsedržavnemu odboru ANPI ob atentatu na sedež v Rimu v prejšnjih dneh. Pri tem poudarjata, da je v kočljivem trenutku, ki ga preživlja država, Se posebnega pomena sklicevanje na vrednote demokracije in odporništva.
Srečanje s Santorom odpade
Institut ISIG sporoča, da zaradi drugih obveznosti podtajnika pri obrambnem ministrstvu prof. C. M. Santora jutri napovedano srečanje o novih političnih razredih v Italiji in Evropi odpade. Srečanje bo predvidoma konec marca.
11. pohod “Bismarcia”
Na pobudo skupine “Gruppo marciatori Gorizia” bo danes v Gorici 11. množični rekreativni pohod “Bismarcia”. Udeleženci bodo lahko izbirali med dvema progama dolgima 8 oziroma 13 km. Start bo ob 9.30 izpred telovadnice v dolini Koma, odkoder bodo udeleznci sli po ulicah severnega dela mesta ter proti Pevmi in Oslavju.
JAMUE / V GOSTEH DRAMSKA SKUPINA KD KRAŠKI DOM
Pri dmšlvu Kremenjak počastili dan kulture
V obsežnem in raznolikem programu dejavnosti je sedaj na vrsti veliko pustovanje
V Jamljah so na pobudo društva Kremenjak predsinoCi že proslavili praznik slovenske kulture. Medse so povabili dramsko skupino KD Kraški dom iz Repna, ki je zabavala in segrela nabito polno dvoranico v domačiji Maria Pahorja (na sliki - foto Bmnbaca), katere se društvo poslužuje v pomanjkanju primernega sedeža, z igro o dr. Faustu.
Uspel kulturni večer je bil le zadnja iz obsežnega in raznolikega niza prireditev, ki jih je društvo iz-
vedlo v zadnjih mesecih. Med temi gre omeniti dva teCaja, ki se zaključujeta, in sicer že tradicionalni teCaj diatonične harmonike in plesni tečaj za mlajše in odrasle, ki se je končal prav sinoči. Kar zadeva harmoniko, že napovedujejo nov teCaj v jesenskih mesecih, za katerega zbirajo prijave, predvsem pa gre spomniti na mednarodno srečanje Diaton '96, ki bo v drugi polovici junija.
Seznam v zadnjih mesecih lanskega leta izvedenih prireditev obsega
še predavanje o gobah z izvedencem Milkom Ce-bulcem, namiznoteniški turnir, martinovanje in zahvalno nedeljo v sodelovanju s cerkveno skupnostjo, miklavževanje v sodelovanju s skupino Oder 90, božičnico, na kateri so nastopili pevci zbora Skala iz Gabrij, Dekliški zbor Devin in prof. Orlando na harmonij, in končno še silvestrovanje.
V letu 1996 imajo poleg že omenjenih v programu številne dejavnosti, med katerimi bi omenili le važnejše. Prva bo pustovanje v dneh 16., 17., 18. in 20. februarja, ko bodo postavili ogrevano halo ob nekdanji šoli v Jamljah, kjer bodo priredili plesne zabave s Kraškim kvintetom z Bracom Korenom, Adria kvintetom in z disco mušic. Ob 25. aprilu bodo tudi letos priredili orientacijski pohod, ki postaja že priljubljena tradicija, zanimiva pa je tudi pobuda za ovrednotenje ruševin stare jameljske cerkve, ki predstavlja še zadnji ostanek vasi izpred 1. svetovne vojne. Ob vsem tem imajo v programu še marsikaj, pravi predsednik društva Silvano Semolič, zlasti pa želijo vzpostaviti tesnejše sodelovanje z drugimi društvi in organizacijami.
MARSU1
HlaisicU pufaMuttii A, Marsich
cementni izdelki material za gradbeništvo
TRST-dr. cesta 202-lil. km Rocol (Callaia) anagr. št. 1683 Tel. 910806-Fax 910924
SKPD FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ - Ste ver jan
prireja
PREŠERNOVO PROSLAVO
Nastopil bo mešani zbor Musiča viva iz Kranja in napovedovalec Janez Dolinar.
Proslavo bo odtvoril MePZ F.B. Sedej (dirigent Bogdan Kralj) Sedejev dom v Steverjanu,
Danes, 4. februarja 1996, ob 16. uri.
Vljudno vabljeni!
PRI ORIENTALSKIH IN MODERNIH PREPROGAH TER PRESITIH ODEJAH
Posebne cene
tudi na vseh drugih artiklih GORICA - UL M0RELLI19/B - 23/B - TEL (0481) 533432
L 'UNICA
LUNI/01
VSE ZA POROKO, OBHAJILA in BIRME v GORICI
Korzo Italia 40 Tel. 0481/535572
Ul. Garibaldi Vogal Ul. Moretti 55
bonboniere
konfeti
poročni seznami
OPREMA:
lestenci
preproge
keramika
porcelan
kristal
jedilni pribor okrasni predmeti
TISOČLETNICA GORICE
Važna priložnost za ovrednotenje naše prisotnosti
Predlog Komela in Špacapana
V prejšnjih dneh smo že poročali o predlogu občinskih svetovalcev Igorja Komela in Bernarda Špacapana, naj bi se Slovenci aktivneje in bolj povezano vključili v priprave na praznovanje tisočletnice Gorice. Njuno skupno izjavo objavljamo v celoti:
»Gorica se pripravlja na slovesno proslavljanje tisočletnice prvega pisanega dokumenta, ki priča o obstoju mesta v srednjem veku. Ta prvi dokument predstavlja tudi neizpodbiten dokaz, da je ime mesta slovenskega izvora. Prisotnost Slovencev v Gorici je torej očitna od začetkov mesta do danes. Zgodovina mesta v zadnjem tisočletju je zanimiva in v njej se prepletajo usode treh narodov, ki so v njem prebivali (Slovenci, Ita-lijani-Furlani in Nemci). Goriška občinska uprava je sklenila, da se primerno pripravi na tisočletnico z vrsto razstav, študij in publikacij, ki bi morale doseči višek prav leta 2001. Zgodovina teh stoletij je deloma še neraziskana, veliko je študijskega materiala v manj znanih publikacijah, verjetno je mnogo virov še v arhivih, zlasti na Dunaju; vse to zahteva temeljite raziskave. Važno je tudi delo pesnikov, slikarjev, kiparjev in drugih umetnikov na ljudski in na višji umetniški ravni. Pomembno je seveda tudi spoznavanje načina življenja - šeg in navad -bogatih in revnih slojev prebivalstva v posameznih obdobjih zadnjega tisočletja. Prva razstava, ki je povezana s tisočletnico je bila pred nekaj meseci in je prikazovala gotske cerkvice na našem ozemlju; priznati moramo, da je bila odprta in jasna tudi do slovenske prisotnosti. Druga razstava in sicer o goriškem gradu pa je Cisto enostavno “pozabila” na slovenski del. Slovenci v Gorici moramo sami poskrbeti za to, da bo naša prisotnost skozi “goriško tisočletje” primerno prikazana. Nujno je potrebno, da se ustanovi delovna ekipa zgodovinarjev, ki bo znala pripraviti naCrt del in ga izvesti. Gre za pripravo študij, publikacij, razstav, ipd. Nekatere od teh pobud bi lahko nastale tudi v sodelovanju s
študijsko ekipo, ki dela za občinsko upravo in glede tega je odbornik za kulturo izrazil pripravljenost za skupno delo. S tem v zvezi podpisana slovenska občinska svetovalca predlagava naslednje:
-	SSO in SKGZ naj organizirata v zamejstvu posebno delovno ekipo (ki bi se lahko imenovala Združenje Tisočletnica), kateri bi s primernimi finančnimi sredstvi zagoto-vili obstoj in možnost delovanja;
-	Delovna ekipa naj naveže stvarne in dolgoročne stike z goriško občinsko upravo in njenim od-borništvom za kulturo oziroma s študijsko ekipo II Millenio, ki dela za občinsko upravo v okviru projekta za proslavo tisočletnice. V tej zvezi lahko posebno vlogo odigra tudi Konzulta za slovenska vprašanja pri go-riški občini.
-	Naj vključi v projekt tisočletnice že obstoječe slovenske strokovne ustanove v zamejstvu (NSK, SLORI, itd.).
-	Naj privabi k sodelovanju goriško pokrajinsko upravo (zakon 68/81) ter Deželno upravo FJK (zakon 68/91 in 46/91)
-	Naj skupno z goriško in novogoriško občino poskuša predstaviti evropski skupnosti (primarne kulturne pobude v letu 2000 evropske unije).
-	Naj vključi v projekt strokovne in kulturne inštitucije Nove Gorice (muzej Kromberk, knjižnica F. Bevka, itd.).
-	Naj pridobi sodelovanje najvišjih inštitucij Republike Slovenije (Ministrstvo za kulturo, za zunanje zadeve, Sekretariat za Slovence po svetu, Univerzo, itd.).
Kot svetovalca slovenske narodnosti v občinskem svetu v Gorici se zavzemava za to pobudo in dajeva vso možno podporo pri iskanju stikov z mestno upravo. Želela pa bi, da bi bila ta pobuda skupna vsem goriškim Slovencem, ker gre za edinstven naCin s katerim se naša skupnost lahko predstavi v lokalnem in mednarodnem prostoru. Ta "predlog” dostavljava obema zamejskima krovnima organizacijama ter raznim pristojnim organom v Sloveniji ter slovenskim sredstvom javnega obveščanja.«
_______________KINO
GORICA
VTITORtA Zaprto zaradi prenovitvenih del.
CORSO 15.00-17.15-19.40-22.00 »Seven«. I. B. Pitt in M. Freeman.
TRŽIČ
COMUNALE 15.00-18.00-21.00 »Lo sguardo di Ulisse«. Rez. Theo Angelopoulos. I. Harvey Keitel.
J PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško bo 18. februarja priredilo veselo pustovanje v Gallianu pri Čedadu. Zaželena je udeležba v maskah. Prijave do 7. februarja na društvenem sedežu (ob sredah med 10. in 11. uro) ter pri poverjenikih.
SD SOVODNJE bo 17. februarja priredilo veselo pustovanje. Prijave pri Lucijanu Fajtu, Davorinu Pebconu in Gianniju Marsonu.
SKD KREMENJAK vabi na pustovanje v Jamljah v dneh 16., 17., 18. m 20. februarja. Zabavali vas bodo Kraški kvintet z Bracom Korenom, Adria kvintet in disco mušic. Pustovanje bo v ogrevani hab zraven nekdanje šole (Prvomajska 20), kjer bodo delovab tudi bogato založeni kioski.
□ OBVESTILA
OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH obvešča, da je v teku postopek za spremembo regulacijskega nacrta. Občani, ki prosijo ab predlagajo spremembe, naj vloge predložijo najkasneje do 10. februarja.
FOTOKLUB SKUPINA
75 sporoča, da so obnovili redno dejavnost. Gani se sestajajo ob sredah ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah.
SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE priredi 5. kongres sekcije, ki bo v osnovni šob v Jamljah dne 9. februarja s pričetkom ob 19. uri.
GCIKLUB obvešča, da bo prihodnje srečanje jutri ob
15.	uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
TEHNIČNI URAD na županstvu v Doberdobu je odprt ob torkih in Četrtkih od
16.	do 18. ure. Neposredna telefonska številka urada je 784009.
H ČESTITKE
Te dni IVANKA CRNA svoj 80. jubilej slavi. Se na tisoče hrabrih dni ji ves svet želi ter pravnukinja, vnuki in hci.
3 SPISKE VESTI
NA SEDEŽU SDZPI
sprejemajo prijave za strokovni tečaj za natakarje. Tečaj bo trajal skupno 400 ur (od tega 150 ur prakse). Rok za prijavo zapade že v prihodnjih dneh. Pojasnila in prijave: na sedežu zavoda v Gorici, Ul. Croce 3, tel. 81826, ab na sedežu Gospodarskega združenja v Rimski ubd 20. SDZPI nadalje obvešča, da je še nekaj prostih mest za teCaj “windows Office”. Prijave in podrobnejša pojasnila nudijo na sedežu zavoda v Gorici, tel. 81826.
g________________IZLETI
SKD HRAST - Športni odsek Doberdob organizira smučarski izlet v Bad Kleinkirchheim (cena avtobusa 16 tisoč lir) v nedeljo, 11. februarja. Za informacije: tel. št 78130,78262 ab 419957.
H RAZSTAVE
V KATOLIŠKI KNJIGARNI razstavlja do 24. t.m. akademska slikarka Mira Ličen KrmpotiC.
H ČRPALKE
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke GORICA
IP-U1. Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia
ERG - Ul. sv. Mihaela AG1P - Ul. Trieste
TR22C
MONTESHELL - Ul. Boito
IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosuhch ROMKE
AGIP - Ul. Redipugba
KRMIN
AGIP-Drev. V. Ciuha
GRADIŠČE
MONTESHELL - Ul. Trieste
STARANCAN
AGIP - Ul. Trieste
VCERAJ-DANES
Podatki iz matičnega urada goriške občine od 27. januarja do 2. februarja:
RODILI SO SE: Justin Termini, Alessia Martinuz-zi, Alberto Germini, Miche-le Gaggioli, Stefania Ono-frei, Sonia Paulin, Alberto Marangon, Diana Spessot, Jasmine Errico, Marco Ro-vere in Irene Ramacciato.
UMRLI SO: 99-Ietna upokojenka Margherita Fabbro vd. Valentini, 71-letna gospodinja Renata Persoglia por. Marega, 94-letni upokojenec Enrico Primo Cumin, 77-letni upokojenec Stanislao Kosič, 85-letna upokojenka Lička Caterina Tofful, 82-letni upokojenec Francesco Cel-la, 98-letna upokojenka Ve-ronica Strukely vd. Federi-cis, 72-letna gospodinja Nives Morassutti por. Furlan, 83-letna upokojenka Adeo-data Michelis, 87-letna gospodinja Carolina Grusovin vd. Grusovin, 72-letni upokojenec Antonio Del Col, 85-letni upokojenec Giovanni Sirotti, 89-letna gospodinja Giorgina Si-monsig vd. Maniacco, 84-letni upokojenec Luigi Tur-ri, 64-letna upokojenka Carla Baldassi.
OKLICI: delavec Alberto Braidot in uradnica Anto-nella Morocutti, delavec Luca Furlani in delavka Lorena Robazza, uradnik Dimiti Gemelli in uradnica Caterina Nadaia.
POROČILI SO SE: skladiščnik Silvano Grendene in uradnica Sabrina Gar-giullo.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701
LEKARNA V SOVODNJAH
dr. M. Rojec, Ul. I. Maja 76, tel. 882578
POGREBI
Jutri: 11.00, Oreste Blara-sin iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 12.30, Giuseppe QualU iz mrbške veže glavnega pokopahšča v cerkev in na pokopahšče v Standrežu.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - Gorica ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica
DAN
SLOVENSKE KULTURE ’96
»Bodočnost je tistega, ki veruje v njo«
(Srečko Kosovel)
RAZSTAVA:
Nadja BEVCAR
David FAGANEL
Herman KOSIČ
Kulturni dom Gorica, 5. februar 1996, ob 18. uri
N 00
o. ca
< O
Sveti oče bo obiskal Ljubljano, Maribor in Postojno
Priprave na majski prihod papeža že potekajo
LJUBLJANA - V torek so se na povabilo ministra za notranje zadeve Andreja Stera prvič sešli župani mariborske, ljubljanske in postojnske občine, da bi se seznanili s pripravami na papežev obisk, ki bo maja letos potekal v treh slovenskih mestih - Ljubljani, Mariboru in Postojni. Uradno potrditev papeževega obiska je notranje ministrstvo iz Vatikana prejelo Sele 18. januarja, kar je bil tudi glavni razlog in hkrati opravičilo za to, da je državni odbor Sele zdaj vzpostavil stike s predstavniki občin, v katerih bo potekal obisk.
Čeprav uradne potrditve obiska pred dvema tednoma še ni bilo, so priprave na papežev obisk vseeno potekale. Zupane so na sestanku seznanili z dosedanjimi pripravami na področju zagotavljanja varnosti in civilne zaščite, medtem ko je program papeževega obiska v pristojnosti cerkvenih odborov, ki delujejo v posameznih škofijah.
Kot je na sestanku izvedel postojnski župan Josip Bajc, bo edina zadolžitev lokalne skupnosti zagotovitev ustreznega števila ekip civilne zaščite za nudenje prve pomoči. O nalogah, ki zadevajo program obiska, se bodo občine morale dogovoriti s cerkvenimi odbori.
Papež Janez Pavel II. bo prišel v Postojno prav na svoj rojstni dan, 18. maja. Na izhodu z avtoceste se bo iz osebnega avtomobila presedel v »papamobil« in se odpeljal do prireditvenega
prostora na letališču v Rakitniku, ki leži ob magistralni cesti Postojna-Reka. Po pozdravih cerkvenih in drugih predstavnikov bosta sledila papežev nagovor in bogoslužje, nato pa se bo papež zadržal v pogovoru z mladino. Srečanje v Postojni, kjer se bo papež zadržal predvidoma dve uri in pol, je namreč namenjeno predvsem mladim iz Slovenije in sosednjih dežel. Po ocenah naj bi se na letališču, ki meri 280'tisoč kvadratnih metrov, zbralo od 30 do 50 tisoč ljudi. V Postojno naj bi poleg številnih avtomobilov prišlo tudi približno 800 avtobusov, ki bodo parkirali na posebnih parkiriščih. Zbirališča obiskovalcev, od koder bodo posamezne skupine odhajale proti osrednjemu prizorišču, bodo v športnem parku ter na železniških postajah v Postojni in Prestranku.
Na sestanku pri ministru Steru so župani
vseh treh občin, ki jih bo obiskal .papež, poudarili, da so pristojnosti o tem, kateri prodajalci (in pod kakšnimi pogoji) bodo postavljali stojnice s spominki, hrano, pijaco in podobnim, lahko (z morebitnim soglasjem cerkvenih odborov) le v rokah občin. Kot je povedal župan, občine z obiskom ne bodo imele stroškov, razen Ce se bodo odločile v ta namen urediti in polepšati okolico, saj bo papežev obisk, ki bo privabil na tisoCe obiskovalcev, pomembna promocija kraja.
Sveti oce bo obiskal tudi Maribor. Da bi uglednega gosta dostojno odpeljali od mariborskega letališča do mesta, je mariborski župan predlagal ureditev 800-me-trske ceste od letališča do priključka na regionalno cesto. Zaradi pomanjkanja denarja je bil predlog zavrnjen, vseeno pa mariborski strokovnjaki pripravljajo projekt za to cesto.
Državni proračun naj bi financiral stroške za varnost in promet, mesto pa bo skušalo iz istega vira dobiti tudi povračilo stroškov za vse komunalne storitve. Po besedah župana dr. Alojza Križmana mesto ne bo imelo posebnih stroškov, razen organizacije, sodelovanja civilne zaščite in prenosa tribun na letališče. Na se-
Papež Janez Pavel II.
stanku je tudi jasno povedal, da iz mariborske mestne blagajne ni mogoče pričakovati denarja. Mariborski pripravljalni odbor je ugovarjal predlogu, da bi dogodek v Mariboru tržila ljubljanska agencija. Ker se bo na ta dan v Mariboru zbralo od 150 tisoC do 200 tisoC ljudi (v Ljubljani 50 ti-
soč), je mesto sposobno samo pripraviti in izvesti trženje.
Po bogoslužju na letališču je v programu beatifikacija, nato bo papež obiskal mesto in stolno cerkev, kjer se bo pred Slomškovo grobnico poklonil njegovemu spominu.
Mateja Godejša Martina Pavšič
SLOVENSKI STRIP / PRVA PREGLEDNA RAZSTAVA
Zvitorepec z Diarejo
Prvi pregled zapostavljene domače umetnosti
CELJE - V petek zvečer je prišel v Celje slovenski strip in bo tu ostal do konca marca. Takrat bodo v Galeriji sodobne umetnosti in v Pop Teatru zaprli prvo pregledno razstavo slovenskega stripa oziroma razstavo edine domače stripovske revije Stripburger. Ob odprtju je izšel tudi obsežen katalog, ki je pravzaprav prva bibliografija domačega stripa.
Slovenski strip zaradi majhnega trga in »večno ogroženega kulturnega prostora« do nedavnega ni užival naklonjenosti uradne kulture. Njegov prihod v najbolj reprezentativen celjski hram likovnih umetnosti je sam po sebi dovolj zgovoren. Razstavo je postavil celjski Zavod za kulturne prireditve, gonilna sila pri pripravah pa je bila gospodična Irena Cer-Cnik. Razstavo je bilo mogoče pripraviti predvsem zaradi pripravljenosti avtorjev stripov.
Kot v 109 strani obsegajočem katalogu ugotavljajo avtorji razstave, celjska razstava gotovo ni popolna, poskuša pa vendarle predstaviti najboljše iz opusov starost slovenskega stripa: od prvih avtorjev na Mladininih straneh do današnjega kroga okoli Mladine in Stripburgerja.
V Celju se je tako na razstavi znašlo štiriindvajset avtorjev: začnimo s Sasom
Dobrilo, Marjanom Amali-ettijem, Mikijem Mustrom, Iztokom Šušteršičem in Božom Kosom, nadaljujmo s Kostjom Gatnikom, Bori-jem Zupančičem, Brankom Drekonjo in Srečkom Baj-do, s »sveto Mladinino trojico« Dušanom Kastelicem, Zoranom Smiljaničem in Tomažem Lavričem ter s plejado drugih vidnejših risarjev in pripovedovalcev risanih zgodb - Gregorjem Mastnakom, Gorazdom Va-hnom, Milanom Eričem, Zvonkom Čohom, Marjanom Mančkom, Iztokom Sitarjem, Milošem Radosavljevičem, Jakom Klemenčičem, Damijanom Sovcem, Samom Ljubešicem in Matjažem Bertoncljem.
PešCica risocih ljudi je slovenski strip spravila na izrazno in vplivno raven, ki bi se je morala bati vsaka vladajoča oligarhija. Ce omenimo v sedemdesetih Igorja Vidmarja in v osemdesetih pokojnega Iva Stan-dekerja, v devetdesetih nju-
no delo nadaljujejo njihovi uCenci. Od stripa zahtevajo predvsem zgodbo iz domačega okolja, kritično oko ali celo ironijo. V svetovnem merilu je slovenski strip -ki prav zato zunaj Slovenije ni ali je izjemno težko razumljiv - nekaj unikatnega. Ukvarja se z ostro družbeno kritiko preteklosti in sedanjosti. V njem so mnogokrat upodobljeni na eni s hruii povsem običajni ljudje, na drugi strani pa si mnogi stripovski junaki izposojajo obraze živečih politikov. Od Mikija Mustra Zvitorepca z zgodbicami za mlado in staro je slovenski strip zrasel v Diarejo Tomaža Lavrica - v šibanje oblastniških neumnosti.
Katalog z razstave ponuja ob kronoloških in umetniško kritiških tekstih Irene Cercnik, Maxa Modica in Jaka Klemenčiča tudi izbor tabel z razstave, pregled uveljavljanja stripa v Sloveniji, seznam za domači strip pomembnih tekstov med letoma 1967 in 1995 ter podatke o avtorjih in njihovih delih. Skratka: gre za bibliografsko izdajo, obvezno Čtivo za vse, ki bi želeli sintetično proučevati slovenski strip kadarkoli v prihodnosti. Brane Piano
Stripovska produkcija v Sloveniji je vse bolj prisotna zadnjih osem let
Študentje bodo dobili učni potni list
LJUBLJANA - Studentski resor za izobraževanje je letos uvedel projekt z imenom Učni potni list. To naj bi bil dokument, s katerim bo ob iskanju zaposlitve mogoCe dokazovati delovne izkušnje, znanja in veščine, pridobljene z dodatnim izobraževanjem med študijem. Dokument - priročna knjižica - ne bo zanimiv le za študente, ampak tudi za delodajalce, ki bodo tako pri izbiri potencialnih kadrov imeli več uradnih podatkov. Na resorju bodo oblikovah tudi bazo podatkov lastnikov učnega potnega lista, kar bo podjetjem omogočalo dostop do podatkov o kadrih z natančno zahtevanimi sposobnostmi.	MaG
'
Nekaj malega imajo opraviti tudi razmere
B0Z0 KOVAČ
Le kdo se ne spominja nedavnih dni, ko so anketarji spraševali, kdo podpira trojno koalicijo.
Večinski odgovor je bil pri vsaki mnenjski raziskavi enak: podpiramo jo. Kaže, da je Slovencem dajala občutek varnosti. Skrajnosti so odpadale že pri usklajevanju med tremi tako različnimi strankami, kot so LDS, SKD in ZLSD, iz zakonodajnega stroja pa so prihajale sorazmerno premišljene odločitve. Ptica na čelu jate je skratka imela dve krili in bila je zanesljiva vodnica.
Zdaj je to samo Se preteklost, favno mnenje se bo moralo privaditi dvoglavi koaliciji, čeprav bo nemara kdaj pa kdaj presenečeno nad njenimi izdelki. Presenečenja pa ga utegnejo doleteti tudi pri opoziciji, saj bosta tam poslej dve stranki s podobnim socialdemokratskim imenom, kar bi lahko koga zavedlo celo tako daleč, da bi jima predlagal, naj se kljub nazorskim razlikam združita. A se bo najbrž izkazalo, da je ta podobnost zmotna in je lahko kvečjemu razlog za ostre spopade, v katerih bo vsaka stran skuSala uveljaviti predvsem svojo drugačnost. Nekako tako kot Srbi in Hrvati; nepoučen Slovenec na primer komajda loči srbSčino in hrvaščino, zdita se mu srbohrvaščina, v resnici pa sta jezika grajena na dveh različnih miselnih sistemih, ki se zlasti zadnja leta nenehno trudita, da bi bila tudi na zunaj drugačna od soseda.
Najbrž se bodo zelo kmalu pokazale vse poglavitne razsežnosti izstopa Združene liste, ki se je morala umakniti iz troglave koalicije, če je hotela ohraniti svoj obraz. Vodja koalicije jo je pogosto karal in krščanski demokrati so vihali nos nad »rdečkarji«, ti pa so skuSali biti kolikor le mogoče disciplinirani partnerji in so zato izgubljali svojo strankarsko identiteto. Restriktivna politika pri pokojninah in odslovitev gospodarskega ministra pa sta dokončali sožitje, ki je bilo naporno za vse tri sostanovalce v koaliciji, a koristno za državo.
V slovenskem političnem prostoru je že zaradi utesnjenosti nadvse pomembno, kakšni so osebni odnosi med partnerji. V trojni koaliciji niso bili ravno zgledni, prej nasprotno, tako da je celo nastajal vtis, kot da se politični partnerji razhajajo, ker se ne prenašajo več. Morda so osebni odnosi res vplivali na ločitev od mize, vendar se zdi, da so pri tem dejanju vsaj nekaj malega imele opraviti tudi razmere, predvsem gospodarske.
Vse bolj se vidi in slisi, da se je zgodba o uspehu upehala, čeprav je treba reči, da nekateri ugledni ekonomisti napovedujejo naravnost cvetoče leto. Postavljajo pa nekaj pogojev, predvsem zmanjšanje porabe, se pravi, omejevanje plač in pokojnin, varčevanje v državni upravi itd. In zdaj smo tu. Očitno je prišel čas, ko ima ustvarjanje izrecno prednost pred delitvijo, ker tudi ni več kaj dosti deliti. Stisniti bo treba pas, več narediti in to več prodati po sprejemljivih cenah, lahko tudi v ideološko in politično sporno ZRJ, samo da bo Slo v promet. Ce bi to prevedli v politični jezik, bi nemara lahko rekli, da bodo značilnosti »krutega neoliberalizma« letos imele prednost pred evropsko razumljeno socialdemokracijo, ki jo je Združena lista zastopala v koaliciji.
Zato sodi v opozicijo. Vendar s tem Se ni rečeno, da je naravni sovražnik strank, ki so bliže »krutemu neoliberalizmu«, predvsem LDS. Konec drugega tisočletja je v razvitem delu evropske civilizacije čas socialno tržne družbe in države, zato sta vsaj ti dve stranki v bistvu komplementarni, čeprav sta danes umeščeni vsaka na drugem koncu političnega prostora. Obstaja pa en sam pogoj, da bi ta trditev vzdržala tudi resnejši preizkus: stranki morata misliti zares, kar govorita.
Taksen resnejši preizkus utegne biti interpelacija proti zunanjemu ministru, čeprav gre v tem primeru za izrazito politično in državno področje, ne pa za socialno in gospodarsko. Težko si je namreč zamisliti, da komplementarni stranki, čeprav trenutno stojita na različnih bregovih, ne bi skupaj, morda celo v družbi s SKD, dobro pretehtali, kakšne posledice lahko ima za stabilnost države uspeSna interpelacija zoper zunanjega ministra, zlasti ker bi bila samo ena (prva očitno ne, poslednja pa tudi zanesljivo ne) med čedalje hitreje padajočimi dominami.
Gledano iz tega zornega kota, je nova opozicijska stranka, morda zdaj dobila malo več (predvolilne) svobode in obraza. Njena vloga pa se ni bistveno zmanjšala.
NOVICE
Madžarski premier pri Tuđmanu
ZAGREB (STA, Bina) - Hrvaški predsednik Tuđman je včeraj v Zagrebu sprejel madžarskega premiera Homa, obrambnega ministra Keletija in veleposlanika v BiH Szalaya. V ospredju pogovorov so bili dvostranski odnosi med državama. Sogovorniki so izrazili željo, da bi dobrososedske odnose še poglobili z večjim gospodarskim sodelovanjem, Hom pa je Tuđmanu obljubil vso podporo pri vključevanju v evropske institucije. Popoldne sta Hom in Ke-leti odšla v oporišče pri OkuCanih obiskat madžarske pripadnike Iforja.
Poskus dižavnega udara v Gvineji
CONAKRV (Reuter) - 2e nekaj časa trajajoči spor med gvinejskimi oblastmi in vojsko - ta zahteva boljše place in pogoje dela - je včeraj prerasel v poskus državnega udara. Skupina vojakov je ponoči obkolila palaCo predsednika Lansana Conteja in začela streljati proti zgradbi. Predsedniku zveste enote so na ogenj odgovorile. V spopadu je bilo ubitih vsaj 20 ljudi, v glavnem civilistov, ki so se znašli v bližini »bojišča«. Popoldne so predstavniki sprtih strani le sedli za pogajalsko mizo in očitno dosegli dogovor, saj so se vojaki kmalu potem vrnili v vojašnice.
Tadžikistan spet pred državljansko vojno
DUSANBE (Reuter) - Privrženci tadžikistanske vlade so se včeraj zbrah v glavnem mestu, saj uporniška voditelja Kudojberdjev in Bajmatov napredujeta prod DuSanbeju. Civilisti so se že umaknili v domove, saj se bojijo, da se bo državljanska vojna spet razplamtela. Mobilizacija vojnih veteranov in mladih Tadžikov se je začela že pred tednom dni, ko sta uporniška častnika zahtevala odstop ministrov za obrambo in varnost. Ruska divizija, ki predstavlja temelj mirovnih sil v državi, je včeraj izvajala vojaške vaje.
Nov spopad v Burundiju
BUJUMBURA (Reuter) - Hutujski uporniki so včeraj napadli severno predmestje Bujumbure, vendar so jih varnostne sile pregnale. Predstavnik zunanjega ministrstva je dejal, da napad ni predstavljal večje nevarnosti, saj so hoteh uporniki le opozorih nase. Burundijska vojska pa je zavrnila predlog Butrosa Galija, da bi v državo prišle mednarodne mirovne sile, ki po njenem mnenju niso primerna rešitev.
SREČANJE OBRAMBNIH STROKOVNJAKOV
Kohl: ZEU naj bo evropska roka Nata
MUNCHEN (Reuter) -Nemški kancler Helmut Kohl je včeraj na dvodnevnem srečanju obrambnih strokovnjakov pozdravil odločitev Francije, da bo okrepila vezi z zvezo Nato. Dejal je, da bo ta poteza prispevala k okrepitvi evropskega položaja nasproti Združenim državam Amerike.
Po Kohlovem mnenju pa evropska prizadevanja za pomembnejši vojaški položaj ne smejo ogroziti odnosov z Ameriko, ki je Se vedno življenjskega pomena za stabilnost evropskega kontinenta. Francoski predsednik Jacques Chirac je izjavil, da si želi Pariz v Natu sodelovati le pod pogojem, da bo Evropa Združenim državam Amerike enakopraven partner. Kohl je kot zagovornik evropske integracije na vseh področjih tudi predlagal, da bi na konferenci, ki se bo začela marca, spregovorili tudi o oblikovanju evropske zunanje politične in obrambne identite-
te. »Poskrbeti moramo za to, da bosta ti dve veji v skupni politiki Evrope okrepljeni, hkrati pa moramo utrditi tudi Ceza-tlantske vezi,« je še dodal Kohl.
Nemški kancler je ob tem poudaril predanost Nemčije Zahodnoevropski uniji, obrambni organizaciji, ki združuje večino članic Evropske unije in je del Severnoatlantske zveze. Po njegovem mnenju bi Zahodnoevropska unija lahko postala »evropska roka« Nata, če bi jo prej ».posvojila« EU. Čeprav je nemški kancler poudaril, da se slednje ne bo zgodilo v eni noči, pa je zatrdil, da bi na konferenci predstavnikov EU v Torinu, kjer bodo vnovič preučevali mehanizme evropske petnajsterice, lahko postavili temelj za pridružitev Zahodnoevropske unije EU. »Evropa bo morala v prihodnosti prevzeti nove odgovornosti v Evropi in na svetovnih kriznih žariščih,« zaključuje kancler Kohl.
Clintonova kampanja brez nizkih udarcev
NEW HAMPSHIRE (Reuter) - Ameriški predsednik Bill Clinton (na sliki: telefoto Reuter) je včeraj pripotoval v mesto, kjer se bodo 20. februarja odvijale strankarske volitve predsedniških kandidatov, ne glede na dejstvo, da v vrstah svoje stranke nima tekmeca. Demokratski predsednik je v New Hampshire, tradicionalno postajo strankarskih volitev, odšel predvsem zato, da si njegovi republikanski tekmeci ne bi povsem prilastili politične »prižnice«, čeprav se je Clinton premišljeno ogibal izzivom političnih nasprotnikov, ki so s svojo retoriko ves čas izzivali sedanjega voditelja Bele hiše. Namesto pregovarjanja z republikanci se je raje posvetil dosežkom svojega predsednikovanja in omenjal predvsem gospodarski napredek in upad kriminala. »Pozivam vas, da gledate v prihodnost, saj
ni pomembnejšega vprašanja, kot je, kaj lahko storimo za boljši jutri,« je v nago-vom srednješolcev v mestu Salem dejal Clinton in požel bučen aplavz. Potem se je rokoval s številnimi mladimi privrženci, se v slogu ostalih predsedniških kandidatov nastavljal fotoreporterjem in se potrpežljivo sprehodil skozi množico morebitnih volilcev. Politični analitiki so pripomnih, da predsednik dobro utrjuje svojo prednost pred republikanci in se jim zaenkrat ne pusti izzvati na raven kampanje nizkih udarcev. Letošnje Clintonovo potovanje v New Hampshire je povsem drugačno kot tisto' pred štirimi leti, ko se je kot demokratski predsedniški kandidat spopadal s hudo konkurenco in si zaradi očitkov nezvestobe šele na strankarskih volitvah povrnil osebnostni in politični ugled.
OBLETNICA USTANOVITVE KOMUNISTIČNE STRANKE VIETNAMA
Loščenje ideoloških vrednot
John Chalmers / Reuter
^ In
* -	g
Običajno revolucionarno retoriko so podkrepili ostri »protikapitalistični« ukrepi
HANOJ - Vietnamsko komunistično vodstvo, ki si želi, da bi ostal partijski vpliv v družbi nedotaknjen, se je včeraj zavzelo za vrnitev k tradicionalnim ideološkim vrednotam. Hanojske ulice so bile ob praznovanju obletnice ustanovitve Komunistične stranke - 3. februarja jo je ustanovil legendami »oče« naroda Ho Si Minh - polne rdečih zastav. »Ponosni smo na veličastno komunistično stranko Vietnama - stranka je zavezana revoluciji,« je pisalo v uvodniku komunističnega mesečnika Nan Dan.
Revolucionarna retorika, ki je ob takih priložnostih običajna, pa je bila podkrepljena tudi z vidnejšimi in ostrejšimi ukrepi, ki naj bi zagotovili ponovno uveljavitev partijske moči. Generalni sekretar vietnamske Komunistične partije Do Muoi je na nedavni turneji po severnih provincah pozval k povečanju nadzora nad tujimi vlaganji, s čimer naj bi podprli razvoj državnega sektorja. Lokalnim uradnikom je zagotovil, da bo komunistična partija na junijskem kongresu spremenila odnos do strmo vzpenjajočega se vietnamskega gospodarstva.
»Vprašanju skupnih vlaganj državnih podjetij in tujih zasebnih kapitalistov smo do zdaj posvečali premalo pozornosti,« je dejal Do Muoi. »Kot je rekel že Lenin, se ne bojimo kapitalističnih podjetij, ampak tega, da jih ne bi bili sposobni nadzirati. Ce ne bomo posvečali pozornosti javnemu sektorju, skupnim vlaganjem in nadzoru, ne moremo imeti socializma.« Analitiki v Hanoju trdijo, da je to le vrh v nizu javnih izjav vietnamskih politikov, ki želijo uveljaviti strožji komunistični nadzor. »Do zdaj je bilo napisanih že zelo veliko Člankov, ki kritizirajo različne oblike tujega vlaganja. Njihov slog je napadalen, v njih pa je zaslediti željo po okrepitvi državnega nadzora in določitvi vietnamske smeri razvoja,« je dejal neki tuji opazovalec.
Vietnam je začel reformo svojega gospodarstva pred desetimi leti, ko so ga leta vojne, revščina in upadanje sovjetske pomoči palmili na rob propada. Do leta 1990
je državi, ki so jo še pred desetletjem imeli za obrobno, uspelo izboljšati gospodarstvo, spremeniti socialne razmere in doseči nekaj opaznih diplomatskih uspehov. »Lahko si mislite, da vlada nima razlogov za skrb, vendar je to povezano z vrsto težav, med katerimi je tudi strah pred mimo evolucijo,« je dejal neki hanojski analitik. Hanoj je na božični dan kritiziral VVashington, da hoče s podporo tako imenovanemu procesu mirne evolucije spodkopati državno vodstvo. ZDA naj bi namreč uporabljale gospodarske, kulturne in diplomatske prijeme, da bi Vietnam odvrnile od komunizma.
Tuji podjetniki zaenkrat še ne dajejo izjav, čeprav so nekatera podjetja že izrazila skrb zaradi premika k strožjemu državnemu nadzoru. Oblasti so sporočile, da je bilo v vietnamsko gospodarstvo vloženega že za 18 milijard dolarjev tujega kapitala. Hanoj tudi zagotavlja, da bo v okviru petletnega nacrta, ki naj bi ga sprejeli na partijskem kongresu, Se vedno podpiral tuje naložbe. Hkrati pa je hanojsko vodstvo zaCelo
ostro kampanjo proti družbenemu razvratu, padajočim moralnim normam in slabim tujim vplivom, ki naj bi bili temna stran reformističnega programa. Tako so na primer prejšnji teden napovedali boj proti prostituciji, mamilom in igranju na sreCo. Pornografske filme in literaturo, ki naj bi prišla z zahoda, so na mestnih ulicah ritualno sežgali. »Boriti se moramo proti razvrednotenju političnih kvalitet, morale in načina življenja. Naša zgodovina je pokazala, da lahko katerakoli dinastija, ki se ne zanima za graditev in obrambo države, državo pripelje na rob propada,« je dejal Do Muoi.
Vendar pa mlada generacija, ki predstavlja več kot polovico prebivalstva, pri uresničevanju komunističnega programa ni več tako zagnana. Mladi si sedaj želijo najnovejših motorjev in modnih oblačil, ne pa Članstva v partiji. Do Muoi je dejal, da je prihodnost v rokah mladih, vendar morajo ti spremeniti svoj odnos do družbe. Namesto da se gnetejo v mestih, kjer ponavadi ostanejo brez zaposlitve, bi morali oditi na deželo in obdelovati zemljo.
LAKOTA V SEVERNI KOREJI
Oblast, ki ljudi oborožuje, namesto da bi jih hranila
SEUL - Severnokorejski vojaki so vsak dan bolj lačni, zato nekateri dezertirajo in se združujejo v roparskih tolpah, ki plenijo in ustrahujejo po mestih. »Pet do osem od stotih vojakov je zaradi pomanjkanja hrane podhranjenih, le dvajset do trideset odstotkov pa je zdravih,« je na novinarski konferenci povedal Ahn Young-gil, nekdanji vojaški poveljnik, ki je lani dezertiral.
Po njegovih besedah je morala med vojaki zaradi nezadostne prehrane zelo nizka, zato bežijo iz vojašnic. V Severni Koreji je pod orožjem milijon sto tisoč mož, armada pa je med najvecjimi v svetu. Nekdanji oficir Lim Young-sun, ki je leta 1993 pobegnil v Južno Korejo, je dodal, da so severnokorejske oblasti spremenile vojaški jedilnik že ob koncu 80-ih let: zaradi pomanjkanja hrane je postal bolj skromen.
»Vse večje vojašnice imajo od leta 1992 posebne bolnišnice, v katerih zdravijo vojake, ki so zboleli zaradi podhranjenosti in so tako nemočni, da se komaj gibljejo,« je poudaril Lim, ki je delal v eni taksnih bolnišnic.
Lani je Pjongjang prvič prosil mednarodno skupnost za pomoC, ker je močno poletno deževje uničilo posevke. Organizacije, ki delujejo v okviru OZN, ocenjujejo, da stalinistični Severni Koreji zaradi hude zime grozi velika lakota, Čeprav predstavniki humanitarnih organizacij in neodvi-
sni opazovalci zaenkrat ne poročajo o podhranjenosti med prebivalci. Vodja Organizacije za prehrano ZN, ki ima svoj urad v Pjongjangu, je nedavno izjavil, da prebivalci Severne Koreje umirajo za pljučnico in bronhitisom, ker so povsem neodporni. »Ljudje so vsak dan bolj lačni,« je v telefonskem pogovoru povedal predstavnik Združenih narodov Trevor Page. Po doslej zbranih podatkih grozi lakota dvema milijonoma in pol prebivalcev Severne Koreje. Državi naj bi primanjkovalo okrog 1, 2 milijona ton žita, saj je doslej Severna Koreja dobila le 5140 ton pomoči v hrani.
V južnokorejskem zunanjem ministrstvu menijo, da je za pomanjkanje hrane kriva komunistična oblast, ki ne dovoli razvoja zasebnega sektorja. »Vse svoje sile usmerja v priprave na vojno,« poudarjajo v Seulu. Že od leta 1987 oblast v Pjongjangu poziva svoje državljane, naj se žrtvujejo za domovino in zmanjšajo osebno porabo. Letos naj bi Severna Koreja potrebovala približno 6, 73 milijonov ton žitaric, pridelali pa so jih menda le 3, 45 milijona. Z racionalizacijo bi ta kvota zadostovala za sedem do enajst mesecev. »Severna Koreja bi lahko uvozila potrebno količino žitaric, Ce bi za dobrih 8 odstotkov zmanjšala vojaški proračun, ki znaša kar 5, 66 milijarde dolarjev,« ocenjujejo v Seulu.
Shim Sung-won / Reuter
P red Časom mi je znanec iz Švice hvalil prednosti svoje družbe, ki že stoletja ne pozna vojne, je mirna in urejena, medtem ko je Italija od vedno sinonim kaotične, kregave, neurejene in neodgovorne družbe. Načelno branim Habjane bolj poredkoma, toda ob tisti priložnosti sem se imel za dolžnega, da sem znanca spomnil, kako so na apeninskem polotoku ustvarjali Giotto, Leonardo, Michelangelo, Raffaello, in seznam bi lahko segal v nedogled pred in po teh velikanih, medtem ko so urejeni Švicarji znani, ker so prispevali svetovni kulturi s švicarskim žepnim nožickom in z mu s kukavico (motil sem se, ker so uro s kukavico v resnici zaCeb izdelovati najprej v baden-vviirtemberškem Schvvarzvvaldu, v urejeni Švici pa so jo samo izboljšali).
Italija je država z najveCjim kulturnim bogastvom na svetu, vendar mu namenja samo 0, 21 odst. državnega proračuna. Med te dve skrajnosti je treba uokviriti požar, ki je uničil beneško gledališče La Penice.
Je bil požar v Benetkah posledica v italijanskih operah tolikokrat opevanega »desti-na«, zle usode, ati pa je bil sad vsesplošne površnosti in neodgovornosti? To bo morala ugotoviti preiskava. Že danes pa vemo, da niso delovale varnostne naprave, da ni bilo primernega nadzorstva, da je bilo
POŽAR V BENEŠKEM GLEDALIŠČU LA PENICE
Pizza, mafija, a tudi ponos na kulturo
Sercu Premru
precej neprevidnosti pri delu za prenovitev gledališča in da so gasilci biti dalj Časa brez... vode.
»Gasilci brez vode v mestu na vodi« je sicer učinkovit, vendar nepravičen naslov. Gasilci so namreč preprečiti, da bi se plameni razširiti na sosednje hiše, ki so samo nekaj metrov daleč, in so ohranili skoraj nedotaknjene zunanje zidove in neoklasicno pročelje, kar je bistveno za obnovitev.
V zadnjih 20 letih so plameni bolj ati manj katastrofalno zajeti nic manj kot 30 italijanskih gledališč: od milanske Scale leta 1977 do podtaknjenega požara v gledališču Petruzzelti v Bariju leta 1991 in do sedanjega požara beneškega La Penice. Torej plameni ne morejo biti samo posledica nesrečnega naključja, kot tatvi-
ne v muzejih in celo v arheoloških najdbiščih v državi, ki šteje na desettisoce zapuščenih cerkva in palač, kjer pozabljene umetnine razpadajo v zaprašenih in pozabljenih skladiščih, niso nobena redkost.
Prava »sistemska nevarnost« ogroža in uničuje najvecje italijansko bogastvo, njene kulturne dobrine, in s tistim neznatnim 0, 21 odstotka investicije ne bo nikoli dosegla ravni, ki bi ustrezala kvaliteti in kvantiteti njenega bogastva. Kljub temu pa je Italija »kulturna velesila« in ne samo zaradi neizmernega bogastva, ki ga je podedovala od preteklosti, ampak tudi, ker je italijanski polotok prepojen s kulturo in z estetiko, ker Italijani polagajo največjo pozornost na izgled, na okus, na lepoto, pa čeprav površno, pa Čeprav predvsem za uveljavljanje svojega imidža.
Pretekli torek ni noben osrednji televizijski dnevnik posvetil naslovnice dogodku, ki bi
po ustaljeni novinarski logiki moral biti dogodek dneva: začetku zadnjega kroga posvetovanj za rešitev italijanske politične krize. Čeprav je od razpleta političnega dogajanja odvisna politična, gospodarska in družbena bodočnost Italije, so pokazali dramatične posnetke pogorišča opernega gledališča La Penice pred Kvi-rinalom in drugimi palačami, kjer krojijo usodo Italije, in so se pred Scalfarom in ostalimi političnimi predstavniki zvrstiti na ekranih beneški župan Massimo Cacciari, dirigent Riccardo Muti in druge osebnosti kulturnega življenja. V tem lahko razberemo simboliko sodobne Italije. Na eni strani je res, da srce (skoraj vedno) prevlada nad razumom ter se Italijani pred problemi in težavami najraje zatekajo v jokavo samopomilje-vanje. Obenem pa je tokratno poročanje vzbujalo tudi drugačen, pozitivnejši vtis.
Ce so na eni strani številni italijanski kulturniki izredno kritični in vidijo v požaru simbol mačehov-
skega odnosa, nezadostne pozornosti javnih ustanov in v prvi vrsti države do kulture, je na drugi strani prišel do izraza zdravi pragmatizem, ki spominja na obnovitev poplavljenih Firenc in tudi od potresa uničene Furlanije. Kulturni spomenik, ki je nenadomestljiv za Benetke in pomemben za vso kulturo, je treba obnoviti in ga bodo obnoviti, ker požar vpliva na mnenje, ki ga imajo Italijani o sebi. ker so v požaru videti simbol vsestranskega pogorišča sedanje Italije.
Italija je bila sinonim za pizzo, mandoline, špagete; danes je predvsem sinonim mafije, nečednega sistema podkupnin in vsesplošne korupcije. Na televizijskem ekranu je beneški župan Cacciari nastopal kot moderen politik katerekoli sodobne evropske države in ni imel prav nic skupnega z lavantinskimi politiki, ki so z veliko žlico zajemati iz sklede obnovitve potresnih področij v Irpiniji ati v dolini Betice. Na koncu svojega predsedstva ita-
lijanske vlade je Dini, ki tudi ni tradicionalni italijanski politikant, dodelil takojšen prispevek 20 milijard tir in imenoval komisarja, s katerim bodo mimo rimske ministrske birokracije vodili obnovitev. Najaviti so, da bo, Ce ne bodo zadoščala državna sredstva, sama občinska uprava Benetk razpisala mednarodno posojilo.
Travme so včasih pozitivne, ker povzročijo skokovit razvoj, ki ga v navadnih okoliščinah ne bi bilo. Reakcije na beneški požar kažejo značilnosti takega dogodka, ki lahko pelje k hitri obnovitvi gledališča (računati je treba vsekakor na vsaj 5 ati 6 let), k učinkovitejšemu vzdrževanju Benetk nasploh, pa tudi k odgovornejšemu odnosu do italijanskega kulturnega bogastva.
V Palermu obnavljajo gledališče Massimo že polnih 25 let, v Bariju se še ni začelo obnavljanje pred skoraj petimi leti pogorelega gledališča Pe-truzzelli. V Benetkah bo verjetno kot v Milanu, kjer se nihče ne spominja veC, da so Scalo med vojno uničiti zavezniški bombniki, ali kot v Furlaniji, ki so jo obnoviti tako, da je danes na potresnem območju lepše kot pred 6. majem 1976.
Vsa italijanska družba doživlja posebno obdobje: razpeta je med počasnim polzenjem proti južnemu bregu Sredozemlja in politično, pa tudi družbeno in gospodarsko prenovo. Izgleda, kot da bi na sreCo ohranjeni zunanji zidovi in skoraj nedotaknjeno neoklasicno pročelje gledališča La Fenice že napovedovalo obnovitev.
KAJ
JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI
KAKO SMO DOŽIVLJALI
Svet pred 50. leti se razgrinja pred nami.
Ko Tito sestavi novo vlado, skupščina nima nobene pripombe. Možne pa so tri variante odobravanja: z vstajenjem in burnim ploskanjem ter vzkliki, ali z dolgotrajnim odobravanjem, ali samo s ploskanjem.
ZVU dopušča najrazličnejše nepravilnosti. Tako npr. fašističnim zločincem sodijo sodiniki in porotniki, ki so bili njihovi »kamerati« in po isti logiki odločajo o slovenski šoli bivši kolaboracionisti.
21.2.1946 PD ugotavlja, da je Trst potal zavetišče italijanskih in jugoslovanskih vojnih zločincev. Politični status Trsta nudi takim ljudem najprikladnejše okolje.
To priznanje ne omaja naših zmagovitih prednikov, ki se jim zdi edina možna rešitev v pravični meji. Zato pozorno sledijo vsakemu premiku italijanskih politikov in se 6.2. obregnejo nad »čudovitimi pogoji«, ki jih De Gasperi postavlja za sodelovanje z Jugoslavijo.
V naslednjih dneh morajo zavezniki imenovati člane razmejitvene komisije in PD skuša vplivati z objavo podatkov o grozotah, ki so jih zakrivili fašisti in njihovi sodelavci. Tudi mnenja tujih časnikarjev so v oporo zahtevam po priključitvi Furlanije - Julijske krajine k Jugoslaviji. 12.2 objavijo »Interview z nizozemskim novinarjem, ki med drugim pravi: »Sočustvujem s stremljenji vašega ludstva in mislim, ko sem videl, kakšna so dejansko ta stemljenja, da je vsak poizkus vmesne državice ali postojanke na tem ozemlju le zaobkroževalni poizkus napram Sovjetski zvezi in njim prijateljskim državam s strani teženj po zapadnem bloku. Mislim, da je moja dolžnost, da kot Nizozemec in zapadni Evropejec, da o tem informiram zapadno evropsko javnost in zdi se mi, da je to tudi dolžnost naprednih sil vsega sveta.«
17.2. izide PD na 4 straneh: na dodatnih 2 je pod naslovom Od Triglava do Jadrana utemeljen »plebiscit krvi primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji« z navedbo sledečih številk 46.800 mrtvih 7.000 invalidov 95.460 deportiranih 19.357 požganih domov 16.837 delno porušenih domov
Poleg zgovornih dejstev pride nazadnje na vrsto še beseda duhovnikov, zvestih sinov svojega naroda«.
B.K.
Slovenske srednje šole v Trstu so zaprli
Tik pred zaključkom redakcije smo dobili posredno naslednje poročilo Zavezniške poročevalske agencije:
Šolski oddelek ZVU za Julijsko krajino poroča: Zadnje dni so dijaki treh Šolskih ustanov, in sicer neke nižje srednje Sole, višje realne gimnazije in trgovske akademije zaceli s stavko, ki ima izrazito politični značaj.
Ker dijaki nočejo odstopiti od te stavke, bodo vse tri šole zaprte za nedoločen Cas, da se s tem znižajo preveliki stroški za vzdrževanje, ki je v takih prilikah brez koristi. Utegnejo se zopet odpreti samo, če bodo starši učencev za-• prosili višje šolsko nad-zornistvo in se obvezali, da bodo poskrbeli, da bodo njihovi otroci redno obiskovali pouk.
15.2.1946
Tudi na porušen valobran kriškega portiča so domačini napisali, da je »tukaj slovenska zemlja« (Foto Mario Magajna)
MARŠAL TITO SESTAVIL NOVO VLADO
Preosnova zvezne vlade
Beograd, 2. - Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ sta imela danes svojo drugo sejo, na kateri je bila slovesno imenovana nova vlada FLRJ z maršalom Jugoslavije Josipom Bro-zom-Titom na Čelu.
Po odobritvi zapisnika včerajšnje skupne seje obeh domov Ljudske skupštine je predsedujoči Josip Vidmar predlagal dnevni red današnje seje: Imenovanje nove vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Mandator Ljudske skupščine FLRJ za sestavo nove vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je podal skupščini glede sestave nove zvezne vlade poročilo:
»Tovariši ljudski poslanci! Ko sem dobil mandat za sestavo nove vlade, sem to nalogo izvršil.
Prvo je mesto predse-
dnika. (Vsa skupščina vstane in burno in dolgo vzklika maršalu Titu kot predsedniku ministrskega sveta).
Drugi, podpredsednik ministrskega sveta in predsednik kontrolne komisije pri vladi Edvard Kardelj. (Vsi poslanci stoje burno ploskajo).
Drugi podpredsednik ministrskega sveta Jaša Prodanovič. (Ploskanje). Sedaj pridejo 3 ministri brez portfelja in sicer prav iz tistih razlogov, ki sem jih navedel, namreč iz nacionalnih, in sicer minister brez portfelja Milovan Djilas, (burno ploskanje) -minister brez portfelja Ki-rilo Savič (ploskanje) in minister brez portfelja Di-mitar Nestorov (ploskanje). Torej, to so trije ministri brez portfelja.
Nadalje: minister za zunanje zadeve Stanoje Simič, naš veleposlanik v
VVashingtonu. (Burno odobravanje).
Ministrstvo za narodno obrambo je pripadlo meni. (Vsi poslanci vstanejo s sedežev in dolgo vzklikajo maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu).
Minister za zunanjo trgovino ing. Nikola Petrovič. (Odobravanje).
Minister za finance Sreten Zujovie. (Dolgotrajno odobravanje).
Minister za notranje zadeve generallajtnant Aleksander RankoviC. (Vsi poslanci vstanejo s sedežev in dolgo vzklikajo ge-nerallajtnantu Rankovi-Cu).
Minister za gradnjo Vlado Zecevic (odobravanje) in končno minister za informacije Sava Kosano-vie. (Odobravanje).
Tovariši in gospodje ljudski poslanci, to so ministri, ki vam jih tukaj predlagam v vašo odloči-
tev, sprejem, potrditev ali izvestne ugovore. (Burno ploskanje).
Predsednik Josip Vidmar se je obrnil do ljudskih poslancev z naslednjimi besedami: »Tovariši in tovarišice! Slišali ste poročilo in predlog ljudskega poslanca maršala Josipa Broza-Tita o sestavi njegove vlade. Ali sprejema skupščina to poročilo in ali sprejema in potrjuje listo ministrov, ki jo je predložil mandator?«
Ljudski poslanci vstanejo in z burnim dolgotrajnim ploskanjem soglasno potrjujejo.
Predsednik Josip Vidmar je nato proglasil, da je Ljudska skupščina imenovala novo vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije po listi kakor jo je predložil maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. .
3.2.1946
Kako je z epuracijo belogardističnih profesorjev?
Odpust osmih profesorjev na go-riški gimnaziji in imenovanje belogardista in kolaboracionista profesorja Mizerita na ravnateljsko mesto nižje srednje Sole namesto dosedanjega ravnatelja Martinca Petra je dejanje, katerega kljub že dovolj razvpitemu škandalu na slovenskih Šolah v coni A nismo pričakovali.
Brez dvoma ne gre tu niti najmanj za odpust zaradi preobilice profesorjev v slovenskih Šolah v coni A, saj je ZVU ob zahtevah primorskega ljudstva po epuraciji belogardističnih profesorjev vedno odgovarjala, da morajo poslednji ostati še naprej v službi, ker je v coni A občutno (prav tako so dejali pri ZVU) pomanjkanje profesorskih moči. Tukaj gre torej za dejanje iz »varnostnih razlogov« - sicer klavrno in brezprimerno nesramno zakamuflirano za »epuracijske razloge po ukazu št. 7, Člena 7 in 8«.
Ne vemo sicer, kdo so prišepeto-valci za take »varnostne razloge«, toda prepričani smo, da jih ni treba dolgo iskati, ker lahko ugotovimo, da so belogardistični profesorji v zadnjem Času povečali svojo aktivnost
in neovirano nadaljujejo svojo izdajalsko vlogo. Belogardistični profesor v Gorici - bivši štabni domobranski poročnik Rakovec, učiteljica telovadbe Merala in drugi nadaljujejo v šoli in izven Sole belogardistično propagando.
Niti enemu od teh se ni skrivil las na glavi, niti eden od teh ni dobil opozorila zaradi svojega početja, kaj Sele, da bi bil kdo od teh odstranjen »iz epuracijskih razlogov po ukazu 7, člena 7 in 8«.
Izrek smrtne obsodbe nad vojnim zločincem prof. Srečkom Barago -na katerega doslej nismo slišali s strani ZVU še nobenega komentarja, je še stopnjeval ogorčenje zaradi naravnost škandaloznega stanja na slovenskih šolah v coni A.
Včeraj so zaradi teh razmer napovedali tržaški študentje slovenske gimnazije in trgovske akademije protestno stavko. Delegacije, ki so odšle na ravnateljstva zavodov, so zahtevale takojšnjo odstranitev vojnega zločinca prof. Srečka Barage in drugih belogardističnih elementov.
12.2.1946
Nameščanje zasebnih telefonov ukinjeno
Častnik za telefonske zveze Z.V.U. je prejel mnogo prošenj za namestitev telefonov po zasebnih stanovanjih. Ker je Število mest na centrali omejeno, ne morejo sedaj tem prošnjam ugoditi.
ObCni zbor soboslikarskih delavcev
Soboslikarji so vabljeni, da se sestanejo danes, ob 18.30 uri na sedežu enotnega sindikata gradbene stroke v ulici Im-briani 5, L, soba St. 12. Razpravljalo se bo o mezdnem vprašanju in drugem
Zveze primorskih partizanov
Odbore Zveze primorskih partizanov
L, H., IH. in IV. okraja vabimo, naj se danes, 24. t. m. ob 9.30 zglase na sedežu Zveze, Gorco 19, zaradi važnih sporocU.
Prosvetno društvo »France Prešeren«
Pevski zbor »Proletar« prosvetnega društva »Franceza Prešeren« iz Ko-lonkovca gostuje danes 24. t. m. ob 19. uri v kulturnem krožku »Cebu-.lec«, gostilna »Vittoria« S.M.M. Zgornja. Na sporedu je »Zvončku«, »Delavska himna«, »Kolo« in trije italijanski operni komadi. Mešani zbor društva »Cebulec« predvaja dva komada, solo soprav, tenor in
orkester.
Prosvetno društvo »F. Marušič«
Prosvetno društvo »Franjo MamSiC« v Rocolu uprizori danes ob 16.30 v društveni dvorani pri Lovcu Cankarjevo dramo »Kralj na metajnovi«.
Prireditev openske šolske mladine
Šolska mladina iz Opčin priredi danes ob 16. uri pri Sv. Ivanu v dvorani »Slavko Škamperle« igro »V kraljestvu palčkov«. Starši in otroci vabljeni!
Cene steklu
ZVU je končno določila ceno za steklo
in sicer 370 lir za m/2 navadnega stekla in 590 lir za močnejše steklo. Ker je zaradi pomote tv. Anton Koren v Gorici prodajala navadno steklo po 450 lir in po 500 lir, pozivamo vse tiste, ki so kupih steklo na nakaznice, izdane od Trgovske 'zbornice, po višji ceni, kakor gori omenjeno, naj zahtevajo od tv. Koren povrnitev zneska, ki so ga preveč plaćali. Morebitni ugovori glede povrnitve naj se naznanijo Trgovski zbornici.
Žica za vinograde
Kmečka deželna zadruga ima v svojih skladiščih v mestu in na deže-
li na razpolago žico za vinograde. Prodaja je prosta. Ker je količina omejena, vabi kmetovalce, da se Cun-prej zglasijo v omenjenih skladiščih Kmečke zadruge.
Prehrana
Razdeljevanje kave Sepral javlja, da bodo začeli jutri razdeljevati vsem tržaškim potrošnikom po 100 g kave na odrezek št. 48 živilske nakaznice. Kavo bodo razdeljevale vse trgovine z racio-niranimi živili, delavske zadruge ter Meinl in Maffioli. Razdeljevanje se konca 9. marca. Cena: 685 lir kg.
24.2.1946
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 4. febmaija 1996
PRED PETDESETIMI LETI
KAJ
JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI
Imenovanje komisije za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo
London, 6. Uni-press - Po poročilih iz ameriških virov, je bila nocoj imenovana komisija, ki se bo podala v Julijsko krajino in ki se bo še ta teden sestala v Londonu, da izdela naCrt svojega potovanja.
Domnevajo, da bo komisija odpotovala, v teku desetih dni. Vse štiri države bodo hkrati objavile imena elanov komisije.
To komisijo so imenovali, da določi v Julijski krajini italijansko-jugoslo-vansko mejo in da se bo pri tem oslanjala na etnično stanje tega spornega ozemlja.
ZDA, Anglija, ZSSR in Francija imajo v tej komisiji vsaka po pet elanov, vštevši zemljepisne, vojaške in pomorske izvedence.
7.2.1946
Naše meje morajo biti tam, kjer leže kosti naših borcev
Neprenehoma prihajajo resolucije gori-škega ljudstva, ki s tako neomajnim zaupanjem pričakuje pravično rešitev državne pripadnosti Julijske krajine in Trsta. Resolucije so naslovljene na vodjo jugoslovanskega odposlanstva v Londonu pri Organizaciji Združenih narodov, tov. Edvarda Kardelja, kajti v njega, kot odločnega Čuvaja naših teženj in pravic, so vprti v teh dneh pričakovanja, pogledi vsega primorskega ljudstva.
Trditev, da smo še vedno nacionalno zatirani, utemeljujemo s tem, da nam na vsako zahtevo po naših pravicah odgovarjajo: tu je Italija! Naši otroci morajo še vedno poseCati italijanske šole ali pa ostati doma.
6.2.1946
Zadnji argument rea kolje
Po verodostojnih informacijah pošilja italijanska reakcija iz Italije v Julijsko krajino, posebno pa v Trst oborožene skupine z namero, da bi mogla uprizarjati oborožene provokacije ob priliki prihoda zavezniške komisije, ki mora na terenu zbrati podatke o jugoslo-vansko-italijanski etnični meji. V zvezi s temi skupinami se organizira tudi
kalna reakcija. Za prihod komisije ima v Trstu na razpolago Četnike, ustaše, reakcionarne poljske vojake, istrske fašistične begunce od Trsta do Vidma in dalje, ki so pripravljeni povzročati incidente po naročilu, po možnosti tudi v coni B.
Namen je prozoren. Reakcija se nahaja v slepi ulici, brez stvarnih argumentov. Treba je najti način, da se omogoči našemu ljudstvu miren in dostojen izraz njegove volje in prepričati svet, da je rešitev našega vprašanja
mogoča le s tujo intervencijo. V Italiji je reakcija v svoje namene našla izhod: oborožene moharhofaši-stiCne tolpe in reakcionarna poljska vojska, k sodelujejo v napadih na italijanske napredne organizacije. Isti preizkušeni sistem je treba sedaj razširiti tudi na področje Julijske krajine, kjer ji je ljudska volja prekrižala račune. Zanimivo je, da imajo pri tem poizkusu svoje prste vmes tudi nekateri reakcionarni ministri sedanje italijanske vlade.
9.2.1946
Senzacionalna
vest
Da bi bila zmeda še večja, so prinesli listi pod kričečimi naslovi še senzacionalno vest, da je zastopnik Sovjetske zveze v Londonu g. Višinski v pogovoru z italijanskim poslanikom Carandini-jem dal razumeti, »da Sovjetska zveza ne bo podpirala Titove zahteve po Trstu in da bo pristala na italijansko zahtevo, da bi se Trst pustil Italiji pod pogojem, da bi se njegova luka internacionalizirala*... Mi nismo bili prisotni pri pogovoru g. Višinskega z g. Carandinijem, mislimo, pa, da lahko izključimo možnost, da bi bil g. Višinski dal v tem momentu tako izjavo, kakor bi tudi izključili možnost kakšne podobne izjave s strani angleškega, ameriškega ali francoskega ministra zunanjih zadev. Ce bi s strani kateregakoli odgovornega zastopnika štirih velikih zaveznikov, ki so prevze-li nalogo, da pripravijo naCrt mirovne pogodbe z Italijo, ki vsebuje v prvi vrsti tudi rešitev vprašanja Trsta in naše dežele, padla izjava, podobna zgoraj omenjeni, bi bilo pac, potovanje zavezniške komisije v Trst in v našo deželo povsem odveč! In da ta komisija pride k nam, o tem pac ni več nobenega dvoma.
Zaradi tega naše ljudstvo spričo takih in podobnih vesti (prav gotovo ni ta ne prva in ne bo zadnja!), ki jim je le namen zanesti zmedo med narod, nikakor ne bo razburjalo. V teh odločilnih dneh je bolj kot kedaj potrebno ohraniti mimo kri. Ni je sile, ne spletke, ki bi mogla italijansko slovenskemu ljudstvu iz Trsta in dežele preprečiti, da bi tudi zavezniški komisiji, ki nas pride obiskat, ne povedalo, kaj hoče in kaj zahteva. Nedvoumno je povedalo svojo voljo spričo strojnic in topov, spričo gorečih domačij, to voljo so potrdili tisoči mrtvih, ponovili jo bodo brez strahu pred komurkoli stoti-soci živih, kajti to je njihova s krvijo priborjena pravica in Zgodovinska dolžnost!
dr. Frane TondC 13.2.1946
ŠČEK PIŠE DE GASPERIJU
Zakaj so Primorci za Jugoslavijo
Dragi De Gasperi!
V letih 1921. do 1923. sva kot državna poslanca sedela v isti klopi rimskega parlamenta, Ti kot zastopnik Italijanske ljudske stranke, jaz kot zastopnik Jugoslovanov v Italiji. Danes si Ti ministrski predsednik, torej prva politična osebnost v Italiji, jaz pa sem upokojen duhovnik na Krasu, a - po krivdi rimske vlade - brez pokojnine. Navzlic tej velikanski razliki pa upam, da ne boš zametal mojega pisma, marveC ga vsaj prebal.
Zakaj Ti pišem? Zato, ker si od zunanjih ministrov Amerike, Sovjetske zveze, Anglije in Francije, ki bodo v teh tednih odločili o usodi naše dežele, zahteval, naj Primorsko razdelijo na dva dela med Italijo in Jugoslavijo. Italija naj dobi morje in obmorske dele s Trstom vred, Jugoslavija notranjo, hribovito deželo, tako da bo Slovenija za vse Čase od morja odrezana.
Slovesno si obljubil, da bo za Slovence, ki bi tako prišli pod Italijo, poskrbljeno, da bodo uživali polno jezikovno in kulturno svobodo, za kar da je najveeji porok nad tisočletna italijanska civilizacija.
KonCno si obžaloval krivice, ki so se godile Slovencem, poudaril pa si, da teh krivic ni zakrivila Italija, marveC le fašisti; fašizem pa da je bil le kratka epizoda v zgodovini Italije.
10.2.196
Ves teror zaman: ne damo se!
Ljudstvo Julijske krajine pričakuje mednarodno razmejitveno komisijo. Pričakuje jo z veseljem, saj ve, da bo njegova stvar obveljala, ker ima za to tako silne argumente, ki jih ne more nihče pobijati.
Bližajoči se prihod mednarodne komisije pa je na drugi strani pognal strah v kosti reakcionarjem. Ti nimajo nobenih argumentov, ki bi dokazali, da mora - kot oni pravijo - Julijska krajina k »madre patria«, Italiji - ali pa so ti argumenti tako bedni, za lase privlečeni in neumni, da vzbujajo le posmeh in pomilovanje ljudskih množic Julijske krajine.
Nova cesta
Na Novi cesti, kakor povsod drugod po Primorski gradijo ljudje slavoloke in pripravljajo napise, ki izražajo njihovo voljo po priključitvi k Jugoslaviji. Na Novi cesti (v bližini Faccanoni) so uničili policisti (kot marsikje drugje v coni A) tri slavoloke in zaprli Andreja Čoka, ki je (kot vse prebivalstvo Primorske) hotel z okraševanjem svojega rodnega kraja izraziti željo vsega ljudstva, za katero je to ljudstvo že toliko žrtvovalo. Policisti so hoteli aretirati tudi Franka Josipa, vendar so to energično preprečile navzoče žene.
20.2.1946
Se ni odrešitve za Benečijo
Spomenica slovenskih duhovnikov Julijske krajine
Slovenski in hrvatski duhovniki na Primorskem ob prihodu mednarodne zavezniške komisije izjavljamo:
Duhovniki najprej ugotavljamo, da nas je malo, ker nas je Italija v 25 letih preganjanja in sistematičnih izgonov reducirala na minimalno število.
V vseh štirih škofijah ni nobene župnije, kjer bi bili izključno italijanski verniki, pač pa je ogromna večina župnij z izključno slovanskim prebivalstvom, Število župnij z italijansko večino je minimalno.
Stoletna izkustva z Italijo so dokazala, da Italijani niso sposobni resiti manjšinskega vprašanja v krščanskem smislu, ker so naravno nagnjeni k nasilnemu ali umetničenemu potujčevanju. Zato so izgubili pmvico do nadaljnjega upravljanja teh dežel.
Ugotavljamo dalje, da je Primorska nedeljiva eno-
tev bi bila v vsakem ožim škodljiva. Primorska torej spada k Jugoslaviji, ki v ustavi jamči italijanski manjšini avtonomne kulturne in narodne pmvi-ce, s čimer bo odpravljen stoletni boj na tem ozemlju.
27.2.1946
Dan za dnem Čujemo o terorju neofašistov v Benečiji. Sto let italijanskega gospodarstva je mogel zmanjšati narodno zavest, slovenskega jezika, narodnosti, pa Benečanom ni mogel vzeti. Benečija je prva okusila »blagodejen« vpliv rimske imperialistične dvatisočletne »civilizacije« na svoji koži. Cim prestopimo reko Idrijco na poti z Brd ali pa gorski greben nad livškimi Ravnami na poti iz Kobarida, že nam udari v oči velika razlika med bivališči, med izbami in navadnimi znaki blagostanja ali bese. Se večja beda je v Benečiji kot v ostalih predelih Primorske, še revnejša so ognjišča in še redkejša električna napeljava. Tudi beneška slovenščina ni tako Cista kot kobariška. Sto let jo že zatirajo in le najstarejši se spominjajo slovenskih šol. In vendar mati govori z otrokom še vedno slovenski. Se ni umrla slovenska narodna pesem. V Sentpetru so napravili italijansko učiteljišče. V vse vasi so poslali italijanske in v zadnjih desetletjih tudi zagrizeno fašistične učitelje. Toda še govorijo otroci slovenski.
V zadnjih Časih se v Benečiji vrsti ena sama veriga terorja. Novofašišticni zločinci nagovarjajo celo zavezniške vojake, da jim v nepoznanju položaja pomagajo strahovati ljudstvo.
Beneško ljudstvo Caka, da bi prišla komisija, da bi prisluškovala, kako govori mati z otrokom v teh zapuščenih hribih, da bi slišali slovensko besedo in se prepričali, da je resnična beseda, ki kriči iz vseh napisov, z vseh zoglenelih sten: »Tukaj je Jugoslavija«!
7.2.1946
Prešernova
proslava
Slovensko narodno gledališče je ob sodelovanju naših glasbenikov priredilo v nedeljo, 10.2.1946 v kinu »Nazionale« posvetno matinejo v počastitev spomina našega velikega poeta Franceta Prešerna.
Uvodno besedo je govoril Milan Košič, nakar so spored izvajali Člani narodnega gledališča: Jože Tiran, Stane Raztresen, Danilo Turk, Just Košuta, Vla-doša Simčičeva, Modest Sancin, Nada Gabrijelčiče-va, sopranistka Pavla Potrata, violinist Karlo Sancin in pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom Ubal-da Vrabca.
13.2.1946
Prešernova slika
Ob priliki proslave smrti slovenskega pesnika Fr. Prešerna je izšla njegova slika, delo akademskega slikarja B. Jakca. Dohite jo v Sodobni založbi na Korzu, trgovini Stoka in kolportaži Ljudske založbe via Car-ducci 6, na kar opozarjamo predvsem razna društva in krožke.
Koncert AFŽ
8.2.1946
V nedeljo zveCer je priredila AF2 pri PNOO v Trstu koncert v Via Carducci 6. Po uvodnem nagovoru v slovenščini in v italijanščini je sledil pester koncertni spored. Namesto obolelega baritonista Raztresena sta naši odlični pevki Pavla Potratova in Slavica Batistuta zapeli.
Soliste je pri klavirju spremljala prof. M. Sancino-
Koncert je privabil številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano in z zanimanjem sledilo izvajalcem. Skoda, da nimamo na razpolago večje, primernejše dvorane, ki bi bila stalno na razpolago za naše koncertne prireditve.(D.G.)
5.2.1946
»Razgledi«
Te dni izide v Trstu pod gornjim naslovom, mesečnik, ki bo prinašal leposlovje in članke o perečih kulturnih, političnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih. Bralce bo seznanjal ter bo kritično beležil vse važne kulturne dogodke Slovenskega Primorja in Trsta.
Mesečnik bo skrbno gojil našo lepo besedo in z znanstvenimi razlogi branil naše narodne in demokratične pravice ter gradil v nas novega človeka. Ni treba posebej poudarjati, da je mesečnik velikega pomena za naš napredek in za naše kulturno uveljavljanje na tem ozemlju.
Njegov popoln uspeh pa ni odvisen le od uredništva in od sotrudnikov, ampak v isti meri tudi od naročnikov. Priporočamo ga torej vsem Ijibiteljem našega napredka in kulture, vsem prosvetnim društvom in knjižnicam, da ga naročijo. Le če bo list dovolj razširjen, bo lahko materialno uspeval, obenem pa vršil svojo kulturno nalogo. Vezan letnik mesečnika naj bo v bodoče nepogrešljiv zaklad vsake društvene ali privatne knjižnice.
Celotna naročnina (12 številk) znaša 300 lir, posamezna številka pa 30 lir. Naročila naslavljajte na upravo »Razgledov«, Trst, via Ruggero Manna, 29.
A
/
~r----
KAŠMIR
Med naravo in vojno (1)
Časovna stiska in prigovarjanje številnih Indijcev, ki "svojemu prijatelju nikakor ne bi svetovali izleta v Kašmir" sta naju prepričala, da sva se opredelili za letalo ... In tako sva se ob desetih dopoldne znašli na delhijskem letališču za notranji promet, kjer sva se počasi prerivali skozi formalnosti. Ko je bilo vse za nama, sva si v prepolni Čakalnici poiskali prazna sedeža, si v majhnem kiosku z velikimi reklamnimi napisi kupili kavo in sedaj jo po vročih, glasnih požirkih srebava - zatopljeni vsaka v svoje misli... Ah sva štorih prav, da sva se vendarle namenih v Kašmir, deželo, ki se že od leta 1989 zvija v krcih državljanske vojne? Kašmirci so mnenja, da bi bilo njihovo življenje veliko bolj kakovostno, Ce bi se loCih od Indije in se torej osamosvojih, medtem ko Zeh Indija obdržah sedanje meje in se nikakor ni pripravljena odreci Kašmirju. Kašmirci torej trdijo, da je prihod indijskih vojaških sil v Kašmir pravzaprav invazija, medtem ko Indijci trdijo, da imajo vojaške sile le nalogo vz-
Na letališču nas sprejme cela kopica policajev in že spet moramo z raznoraznimi podatki po-polnjevati veCno predolge in prenatančne formularje: listine, ki pomenijo le formalnost in ki nam v primem kakršnekoli nevšečnosti prav gotovo ne bi pomagale.
Odločili sva se, da se bova v mesto peljah z avtobusom in že pri izhodu iz letališke stavbe naju oboroženi varnostnik vpraša, kam greva ter naju pospremi do vozila, ki še napol prazno Caka nekoliko vstran. Nahrbtnik spustiva na prehod med sedeži, nakar se udobno namestiva in Čakava... Avtobus nas bo baje pustil tik pred turističnim uradom, kjer naju bodo usmerih k izbranemu cilju: 'Ne zaupajte nikomur, zaprite okna in jih do cilja ne odpirajte več, Ce vam kdo pride ponudit poceni taksi do mesta, ga ne poslušajte...". Ah sta vsa ta skrb in pozornost res potrebni, ah pa Človek ’za vsak sluCaj‘nekoliko pretirava? Ne vem, Ce naj se zaradi tolikšne skrbnosh bojim, češ: "brez potrebe si ne bi delah toliko preglavic", ah pa Ce naj se prav iz istega razloga počutim toliko
moshšCarskega tipa, torej tik nad vodo ter v houseboatsih: 30 do 40 m dolgih lesenih ladjah, ki so s koli zasidrane ob nabrežjih obeh jezer. Baje nudijo house-boatsi bivališče polovici domačinov in skoraj vsem turistom, ki si kljub dokaj nevarnim razmeram upajo sem.
Ob glasnem trobljenju se zdrznem in vrnem v okohco, ki nas obdaja. Vozimo se mimo lepih, novih oz. še nedokončanih hiš z razbitimi okni, zabarikadiranimi vrati ali strehami brez strešnikov. Potem so na vrsti številni bunkerji, iz katerih štrlijo dolge cevi in se obhjo čelade, ki se po barvah skladajo z barvo zemlje. Pešcev in ljudi v d vilu je le malo in šele, ko se približamo središču mesta, je opažih več ljudi in "normalno" naseljenih hiš... toda kadarkoli zagledam stavbo z napisom: "HOTEL", opazim tudi, da so okna zakrita z velikimi vrečami peska. Za njimi se verjetno skrivajo indijski vojaki. Se dobro, da obstajajo house-boatsi, sicer bi turisti ne imeli kje spati...
Na velikem praznem parkirišču se avtobus ustavi in takoj se na vratih prikaže možak, ki

'. ■ . - -vv ■ r*: -
«
__________ ....
!...-
~ ................................................................. . . ..... ..." '
~V> C '	- -
-V''	. . -- .
-f	. V.i
>	^	- Ar "M

- * J. o • C '

drževanja reda in miru. V indijskih Časopisih so poročila o nemirih, aretacijah, bombah v Kašmirju na dnevnem redu. Ko vse to bereš, se h zdi, da so Kašmirci pravi hudodelci, ki nalašč in iz Ciste objestnosh kalijo mir v tem goratem predelu severozahodne Indije. Toda popotniki, ki so bili tam pred poldrugim mesecem, so nama zagotovih, da stvar vendarle ni tako huda, saj razen manjše nevšečnosti nekje v divjini niso imeli težav... niti z indijskimi vojaki, niti s kašmir-skimi gverilci... Tako sva se torej odločili, da greva in se sami prepričava o situaciji.
Ko po zvočnikih zahrešCi šifra najinega leta, s svojih sedežev vstane - na moje veliko presenečenje - več kot polovica prisotnih. Med njimi je prav veliko Zahodnjakov, ki delujejo prav tako nahrbtnikarsko kot medve.
.Torej nisva edina Čudaka, ki sta se odločila za Kašmir. Ce bi bilo res tako hudo, kot menijo nekateri Indijci, bi verjetno toliko tujcev ne šlo tja.
Let traja nekaj več kot uro, kar med prigrizkom, visokimi gorami in zelenimi, prostranimi dolinami ter gozdovi mine še prehitro.
varneje "saj jim je le do naše var-nosh! ". Zaenkrat še ničesar ne razumem... niti ne, kdo je na Čigavi strani: vojaki, letališki nameščenci, turistični delavec... Kdo kam spada?
Po dolgem Čakanju se v pregreh avtobus vsuje še toliko ljudi, da se skoraj vsi sedeži popol-nijo in končno pustimo za sabo letališko stavbo. Kljub temu, da se nahajamo na 1700 m. nadmorske višine, se temperatura zraka suče okoli 34 stopinj Celzija. Nisem pričakovala, da bo tako vroče!
Komaj smo se odpeljali in že smo se ustavili: pred rampo prve kontrolne postaje. Za visoko nakopičenimi vrečami peska stoji vojak, nekoliko vstran pa še drugi... Prešinejo nas s pogledom in že se rampa dviguje, motor pa glasno brni proti Srina-garju, najvecjemu in glavnemu mestu Kašmirja. V vodicu sem prebrala, da se Srinagar razprostira "ob in na" dveh z neštetimi kanali povezanih jezerih (na sliki pod naslovom), medtem ko je po sredini samega centra mesto razdeljeno s široko in lenobno reko Jhelum. Ljudje baje živijo povsod: v navadnih hišah, ki stojijo na trdnih tleh, v hišah
vse prisotne skuša napotiti k nizki stavbi na drugi strani ceste. Na stavbi lahko preberem: "Združenje lastnikov houseboat-sov". Kako so oiganizirani! Vsto-
piva in takoj se premislim: prav nic niso organizirani! Nad naju se zgrne gruča majhnih, velikih, suhih, debelih, urejenih, zanemarjenih... predvsem pa vsiljivih mož in prav vsak izmed njih naju hoCe pridobih za svoj hou-seboat. Zmedeni vstopiva v "offi-ce", a gruča turistožercev se nemudoma zgrne za nama in že zopet sva obkoljeni. Ko sploh prideva do besede, pojasniva, da točno veva, h komu hočeva ih in pokaževa vizitko z imenom hou-seboata, ki so nama ga ze v Delhiju priporočili zadovoljni obiskovalci. PešCica moških se seveda predstavi kot oseba, Cigar houseboat je imenovan na vizitki. Očitno je, da vsi h moški ne morejo bih ena in ista oseba. Situacija postaja Čedalje bolj neprijetna, medve pa seveda ne veva, kaj bi. Reši naju pravi Človek z vizitke, ki se predstavi in v dokaz verodostojnosh svoje izjave pokaže potni list. Nimava druge izbire kot da mu verjameva in mu slediva v taksi, ki že Caka pred stavbo. Tudi ostah turisti so se že porazgubih... ah celo izgubih?!
Se vedno nisva ravno prepričani, da sediva v avtu s pravim človekom, toda kmalu odmisliva morebitno nevarnost in raziskujoče usmeriva pogled na cesto, ljudi, stavbe, do zob oborožene vojake, ki v mestni Četrti,
po kateri se peljemo, stojijo pred vsako trgovino. Ne vlivajo mi zaupanja - predvsem zato ne, ker mi še ni jasno, na Čigavi strani so. Sicer je življenje videti normalno: manjši otroci se podijo po ulicah, večji se s takšnimi in drugačnimi torbami verjetno vračajo iz šole, promet je gost in ravno tako zrak, prepojen z izpušnimi plini in prahom. Precej trgovin je odprtih, toda večina tistih, nad katerimi visijo napisi "Souvenir", "Art Shop" ali kaj podobnega, je zaprtih. Počasi se taksi oddalji od mestnega središča, promet je redkejši, vse več pa je obrtniških tovarn, kjer naj bi spretne roke izdelovale kašmirske znamenitosti: tepihe, rezljano pohištvo, izdelke iz pa-pier macheja, vezenine ... Toda vse te številne tovarne so zaprte, nekatere celo zabarikadirane za vseprisotnimi vrečami, napolnjenimi s peskom. Najin vodic pravi, da so jih zasedli vojaki.
Kmalu po tem, ko z obeh strani ceste zagledam vodo, taksi zavije s ceste in se ustavi tik ob njej. To je torej jezero Nagin, manjše in baje mirnejše izmed dveh srinagarskih jezer. Ob nasprotnem bregu se šopiri serija lepo okrašenih houseboatsov, prvi med njimi pa se ponaša z imenom, ki sva ga iskali. Torej sva prišh prav. Ob obali je prislonjenih nekaj podolgovatih in
>
" ‘ ^ *
ozkih Čolnov, opremljenih z udobno obloženimi sedeži, ki vabijo pod pisane baldahine z zabavnimi napisi: "Poletno veselje", "Superdelroce počitek" itd. Po svoji obliki in načinu uporabe me ta plovila, ki jih domačini imenujejo šikare, zelo spominjajo na beneške gondole, saj se tudi tukaj vozniki v glavnem z dolgimi lesenimi palicami odrivajo od vodnega dna, občasno pa tudi zaveslajo (na sliki levo) .
Čolnar šikaro ustavi hk pred lesenimi stopnicami, ki z verande houseboata štrlijo prah vodni gladini. Veranda je kot iz pravljice: rezljana ograja, iz katere se dvigajo tenki in elegantni stebrički, ki podpirajo nadstrešje, drobno rezljana lesena čipka, ki visi z njega, na debelo oblazinjeni klopi, ki sta ravno prav dolgi, da se ob toplih večerih lahko nanju zlekneš in zreš v zvezdnato nebo ter vodo pred in pod sabo... (na sliki spodaj)
Skozi široko odprta vrata vstopimo v dnevno sobo, opremljeno z umetelno rezbarjenim pohištvom, zavesami iz težkega belega platna, ki ga krasijo doma vezeni cvetlični vzorci Zivopisanih barv. Tudi fotelji so prekrih z istim blagom, medtem ko leseni pod prekrivajo volneni tepihi. Naslednji prostor je jedilnica. Tudi tukaj so okna zastrta z lepimi ročno vezenimi zavesami, ki še toliko bolj izstopajo, ker se skladajo s prtom na ogromni mizi sredi prostora. Naslednja vrata vodijo v kuhinjo, ki je pravzaprav le shramba za posodo, kajti prava kuhinja se nahaja na sosednji, nekoliko manjši ladji, na kateri živijo lastnik in njegova družina. Iz shrambe-kuhinje lahko po strmih lesenih stopnicah prideš na streho houseboata, odkoder se širi Čudovit pogled na jezero in okoliške hribe. Onkraj kuhinje se druga za drugo nahajajo še tri spalnice, ki jih takoj uvrstim med najlepše in najbolj Ciste, kar sem jih kdaj videla v azijskuh penzionih. Najina soba sega od enega do drugega boka ladijskega trupa in ima okna na obeh straneh. Svetlobe bo torej dovolj od zore do sončnega zatona. Tudi tukaj so tla prekrita s tepihi, postelja pa pokrita s tako lepim pregrinjalom, da bi ga kar najraje odnesla s sabo domov...
[Dalje prihodnjič)
Tekk in slike Marina Furlan
Evropa na malem ekranu (Manjšine in televizija)
IMAO E S OF EURORE
L ! V I N G i. A N G !J /!, G E S 3
O
The Europeon Bureau for Losier Used Um0uoges
»Za tiste, ki zares želijo ohraniti evropske tradicije in želijo preprečiti, da bi te tradicije potonile v anonimnosti globalnega trga - kjer sta pomembni samo velikost in moc - je življenjskega pomena, da se vključijo v izziv »družbe informiranja«. Ce žeh-mo usmeriti po pravi poti razvoj, ki je značilen za vse tehnološke revolucije, moramo z budnostjo paziti, da razvoj ne bo ubral svoje naravne poti. Skratka, vztrajati moramo pri določanju jasnih kriterijev,, ki bodo vsakomur zagotovili dostop do oddajnih mrež. To pa z drugimi besedami terja poživitev javnih televizijskih storitev, ki bi morale ustrezno poskrbeti tudi za manj razširjene jezike.«
Tako je zapisala predsednica odbora za kulturo, mladino, izobrazbo in medije pri Evropskem parlamentu Luciana Castellina v predgovora brošure o pomenu televizije za manjšine, ki jo je lansko leto izdal Evropski urad za manj razširjene jezike, oziroma njegov bruseljski informativni center. Gre za brošuro iz niza »živi jeziki«, v katerem sta v prejšnjih letih izšb publikaciji o pomenu jezika v šob in o rabi jezika v javnosti. Dejstvo, da je bil sedaj na vrsti televizijski medij že samo po sebi dokazuje pomen, ki ga temu mediju pripisujejo tisti, ki se ukvarjajo s promocijo in z zaščito manj razširjenih jezikov.
Brošura, ki je izšla v angleškem in v francoskem jeziku, nosi naslov Evropske slike.
Njen avtor je Valižan Euryn Ogwen Wil-liams, raziskovalec na univerzi v Abery-stwythu, ki se že dolga leta ukvarja z vprašanji medijev manjšinskih jezikov. Na skoraj 50 straneh je razvil nekatere izmed pomembnejših aspektov televizijskega medija za manjšinske jezike,
začenši z nekaterimi osnovnimi ugotovitvami, kjer je VVilliams poudaril pomen ohranjanja manjših jezikov in njihovih kul-
tur, kar pa je mogoče samo še opbstajajo za to ustrezna sredstva. Televizija je danes zelo pomembno sredstvo.
V nadaljevanju so navedena nekatera pomembna stališča mednarodnih resolucij in konc-vencij, ki izrecno zadevajo vprašanja televizijskih sporedov v manjšinskih jezikih. Gre predvsem za Evropsko listino o deželnih ali manjšinskih jezikih, ki jo je Svet Evrope odobril leta 1992, navedeni pa so tudi nekateri dokumenti Evropskega parlamenta. Na prvem mestu je de Vriesovo poročilo o evropski filmski in televizijski industriji iz leta 1989 in Barzan-tijevo poročilo o novih pogledih na kulturno politiko Evropske unije iz leta 1992, pa tudi za re-
solucijo Killilea, ki jo je Evropski parlament odobril), februarja 1994 s 318 glasovi za, enim glasom proti in 6 vzdržanimi.
Naslednje poglavje je namenjeno evropskim ustanovam, ki se ukvarjajos televizijsko problematiko, in programom, ki predvidevajo posege v podporo televizijskemu mediju. Gre za evropska programa MEDI A in EURIMA-GES, preko katerih je možno tudi sofinanciranje filmov, sporedov in drugih pobud na področju televizije. Tako sp v okvira programa EURIMAGES v prvih štirih letih dejavnosti financirab koprodukcijo 144 filmov in 18 dokumentarcev. Pri uresničitvi teh pobud je sodelovalo 500 evropskih
producentov, Evropska Unija pa je z omenjenim programom krila nekaj vec kot 10 odstotkov vseh proizvodnih stroškov. Zal pa je le nekaj izmed teh pobud zadevalo manj razširjene jezike.
Naslednje poglavje opisuje sedanje stanje manjšinskih televizij v Evropi. ZaCenja s z baskovskimi in katalonskimi televizijskimi hišami, nadaljuje pa z vahzansko S4C, ki je pravzaprav zelo dobro organizirana in razvejana televizija, ki se je zče sama vključila v mednarodne mreže, na primer pri organizaciji znane oddaje Igre brez meja.Nekobko manjša je škotska televizija v keltskem jeziku.
Vse omenjene televizijske hiše oddajajo celodnevne programe, v brošuri pa so navedene tudi televizije, ki v jezikih
manjšin oddajajo le nekaj ur tedensko ah celo manj. Med drugim so omenjene tudi slovenske televizijske oddaje v okviru tržaškega sedeža RAI-a.
V nadaljevanju je govor o vsebini televizijskih oddaj. Wil-bams je na primer ugotovil, da manjšinske televizije osredotočajo svojo dejavnost predvsem na informativne sporede in na sporede za otroke. Sele kadar so tovrstni sporedi ustaljeni je mogoče pomishti na Sirjenje kroga gledalcev z zabavnimi sporedi in s filmi. Zanimivo je na primer, da je škotska televizija pri-pravila nanizanko Machair, ki jo je redno gledalo pol milijona gledalcev, Čeprav po splošnih ocenah keltskega jezika ne govori več kot 65 tisoč ljudi. Funkcija, ki jo ima televizija prim Sirjenju manjšinskega jezika, je tu očitna.
Veliko vprašanje je tudi strokovno usposabljanje kadrov. Velika večina televizij-skihg hiš mora za to poskrbeti sama in posebnih tečajev v manj razširjenih jezikih pravzaprav ni. Pri pripravljanju sporedov je treba namreč skrbeti za neka specifična vprašanja: predvsem, da bodo sporedi rta-zumljivi za gledalce upoštevajoč njihovo stopnjo poznavanja jezika, pa tudi, da se bodo sporedi razlikovali od onih, ki jih gledalci lahko gledajo v dominantnem jeziku. Zelo pomembno pa je tudi vprašanje koprodukcije, do katere že prihaja v okviru sodelovanja med Valizani in Baski, pa tudi med nekaterimi drugimi manjšinami.
Posebno poglavje je namenjeno prevajanju, nekatere televizijske hiše so se odločile za zvočno prevajanje besedil, drage za podnapise s pomočjo teleteksta. Evropska Unija pa s programom BABEL sofinancira prevajanje televizijskih sporedov iz manj
razširjenih jezikov v vebke evropske jezike.
Po kratkem orisu dejavnosti, ki jo na področju promocije televizijskih sporedov opravljata evropska manjšinska mreža Mercator in Evropski urad za manj erazsirjene jezike, so v brošuri navedeni še nekateri napotki za prihodnost. Tako je VVilliams v sklepnem poglavju poudaril, da obstajajo dobre možnosti za razvoj televizijskih sporedov v manj poznanih jezikih tudi zato, ker se politično ozračje v odnosu do manjšin izboljšuje. Tu je govor tudi o konkretnih možnosti, od izmenjave sporedov za otroke do koprodukcije in skupnih izpopolnjevalnih tečajev. Predvsem pa je poudarjena nujnost, da televizijske hiše namenijo naj-veCja sredstva tistim sporedom,
za katere menijo, da jih bo gledalo najvecje število ljudi. Le tako bo namreč manjšinska televizija učinkovita.
Ob koncu bropšura vsebuje še seznam manjšinskih televizij z naslovi in imeni kontaktnih oseb. med teni je tudi tržaški sedež RAI, manjka pa koroški sedež ČRF, verjetno zato, ker je bilo besedilo sestavljeno pred vstopom Avstrije v Evropsko unijo.
B.Br.
Images of Europe (angl.) L’Europe du Petit Ecran
(franc.)
The European Bureau for Lesser used Languages Information center rue Saint-Josse 49 1030 Bruselj Cena 5 ekujev
Televisio de Catalunya, S.A.
Avstrijska ORF bo v Bocnu konkurirala nemškemu RAki
BOČEN - Vodstvo radiotelevizijske družbe RAI iz Bočna pripravlja za rimsko generalno direkcijo poročilo o nameravanem začetku oddaj za Južno Tirolsko, ki jih pripravljata avstrijska državna televizija ČRF in zasebna televizijska družbe Telesiid-tirol-Teleselva. Televizijski dnevnik Siidtirol heu-te (Južna Tirolska danes) naj bi ta družba uvrščala na spored vsak dan od 19.30 do 20. ure, ponavljala pa naj bi ga ob 22. uri. Avstrijska državna televizijska hiša, ki ima že dolgo svoje dopisništvo na Južnem Tirolskem, baje že najema novinarje za novi televizijski dnevnik. Med lastniki juznotirolskega partnerja Telesudtirol-Teleselva je tudi nekdanji smučarski italijanski državni reprezentant Emin Stricker.
V poročilu, ki ga v Bocnu pripravljajo rza rimsko vodstvo RAI-a se med drugim sprašujejo o oportunosti, da avstrijska televizijska hiša, s katero RAI že dolga leta sodeluje, oddaja na italijanskem ozemlju v konkurenci z italijansko državno televizijo, ki ze dolga leta oddaja tudi nemške sporede. Postavljajo pa tudi vprašanje spoštovanja zakona Manuni, ki namenja reklamo krajevnim zasebnim radijskim in televizijskim postajam. Sicer pa gledalci na Južnem Tirolskem lahko že sedaj gledajo avstrijske in druge nemške televizijske sporede, za katere je oskrbela pretvornike bocenska provinca.
Izšel je francosko-furlanski slovar
VIDEM - Pred dnevi je v Vidmu izšel prvi francosko-furlanski slovar. Sestavil ga je znani furlanski jezikoslovec Giovanni Nazzi, vsebuje pa veC kot 25.000 besed. 528 strani obsežno knjigo je Nazzi namenil predvsem številnim furlanskim izseljencem v Franciji, Švici, Belgiji, Luksemburgu. Kanadi in v frankofonskih drza-vah Afrika.
Ob predstavitvi je avtor poudariul, da v teh krajih živi več stotisoc furlanskih izseljencev, ki so Se zelo navezani na domači kraj. Pri sestavi slovarja sta z Nažzijem sodelovali Renza Di Bernardo, rojena v Besangonu v Franciji, in Sabrina Tossut, rojena v Liegeju v Belgiji. Slovar je izdala založba Ribis, ki je med drugim že izdala sveto pismo v furlanšcini. To je že tretje tovrstvo delo Giovannija Naz-zija, ki je že pred Časom sestavil ita-lijansko-furlanski slovar in praktični slovar petih jezikov: italijanščine, fur-lanšCine, slovenščine, nemščine in angleščine.
Manjšinski jeziki na voščilnici sardinske občine Alghero
O/iuz	j§r »Air ih
Lih'/' Va/ ‘tntfvriiiifi!
biur Sttft t hkrin*u rrr^l
ififtečtc >*» hrnJ* 1,1« in"
tf	njt' j»tf

l/tde Usiiiaškim4fjtfllrtMr\rW'tfif

Jvrti •Mr' ii htmrr *t*tr
(ib (iŽKfrM irafo -in«

Zupan občine Alghero, Katalonec Car- lonšcini in v trinajstih drugih manjsin-lo Sechi, izvoljen leta 1994 na levičarski	skih jezikih. Na voščilnici ni italijanščine
listi, je za lanske božične in novoletne	in v Algheru se menda zaradi tega nihče
praznike svojim občanom voščil v kata- ni razburjal.
Nedelja, 4. februarja 1996
NEDELJSKE TEME
U stavno sodišče je pretekli teden izreklo pomembno razsodbo v zvezi z rabo slovenščine v civilnem sodnem postopku. To je že peta razsodba ustavnega sodišča v zvezi s slovensko manjšino in tretja v zvezi z rabo slovenskega jezika na sodišču; te tri postopke je pred ustavnimi sodniki sprožil Samo Pahor. Komentarji na to razsodbo so bili različni. Nekateri so ocenili, da je razsodba pomembna potrditev pravice do rabe slovenščine, drugi - predvsem italijanski nacionalistični krogi -pa so ocenili, da razsodba potrjuje njihovo tezo, da je slovenska manjšina že izak dovolj zaščitena.
Iz ocene, ki smo jo zapisali že na dan objave razsodbe, pa dokaj jasno izhaja, da je zelo pomembno dejstvo, da je ustavno sodišče potrdilo osnovno pravico pripadnikov manjšine do rabe njihovega jezika v vseh sodnih postopkih, posredno izreklo kritiko državi (in tokrat presenetljivo tudi dežeti), ker še ni bila odobrena ustrezna zakonodaja in tokrat -kar je novost - v razsodbi citirala daljši odlomek Posebnega statuta, priloženega Londonskemu memorandumu, ki bo tako prvič objavljen v Uradnem listu italijanske republike.
Vendar pa smo slišali tudi pripombo, da marsikdo besedila ne pozna in ga zato ne more ocenjevati. Zato smo se odločili, da objavimo slovenski prevod pravnega utemeljitve razsodbe, torej tistega dela, ki je plod razmišljanja in odločitev ustavnih sodnikov. Tako bo tudi širša javnost seznanjena z besedilom, ki je, kljub pravnemu besedišču, vendarle dokaj jasno in dokazuje, da je v tem primeru veselje nekaterih desničarskih krogov v celoti neumestno.
Besedilo je prevedel Ravel Kodrič, kateremu se za zahtevno delo, opravljeno v zelo kratkem času, iskreno zahvaljujemo.
Razsodba St. 15	Leto 1966
ITALIJANSKA REPUBLIKA V imenu Italijanskega Ljudstva USTAVNO SODISCE
v sestavu: odvetnik Mauro FERRI, Predsednik - Prof. Luigi MENGONI - Prof. Enzo CHELI - Dott. Renato GRANATA -Prof. Giuliano VASSALLI - Prof. Francesco GUIZZI - Prof. Cesar MIRABELLI - Prof. Fernando SANTOSUOSSO - Odv. Massimo VARI - Dott. Cesare RUPERTO - Dott. Riccardo CHIEPPA - Prof. Gustave ZAGREBELSKV, sodniki,
je izreklo sledečo
RAZSODBO
pri oceni ustavnosti člena 122 civilnega postopnika, ki jo je z odredbo z dne 2. marca 1995 sprožil tržaški pretor med izvršilnim postopkom, ki ga je sprožila Služba za izterjevanje davkov - zakupnica za tržaško pokrajino - proti Samu Pahorju in drugi osebi, vpisano pod št. 444 v seznam odredb za leto 1995 ter jo je priobčil Uradni list republike št. 35, v prvi posebni seriji leta 1995.
(omissis)
Pravna obrazložitev
1.	- Ustavni dvom, ki ga je tržaški pretor predložil v pretres temu sodišču, se glasi: ali je prvi odstavek čl. 122 civilnega postopnika skladen s členoma 6 in 10 Ustave ter členom 3 ustavnega zakona št. 1 z 31. januarja 1963 (posebni statut Dežele Furlanije-Julijske krajine), kajti s tem ko nasplošno določa, da »je v vsem postopku predpisana raba italijanskega jezika«, italijanskemu državljanu, pripadniku slovenske jezikovne manjšine v izvršilnem postopku pred sodnikom, pristojnim za ozemlje, na katerem je naseljena imenovana manjšina, onemogoča, da bi na lastno prošnjo uporabil svoj jezik pri pravnih dejanjih in se pri njih po-služil prevoda v italijanski jezik ter da bi uradna dejanja sodnih oblasti ali pa nasprotne strani prejemal v prevodu v lasten jezik.
Glede pravne predmetno-sti se domet iznesenega dvoma omejuje na uporabo jezika v civilnem izvršilnem potopku, saj gre v specifičnem primeru za razsojanje o rubežu davčnih terjatev pri tretjedolžniku, kot je pojasnjeno v opisanem poteku dogodkov. Sicer pa je očitno, da - z ozirom na odsotnost razlogov za razlikovanje pri zaščiti jezikovnih manjšin in v danem primeru manjšine slovenskega jezika na tej ali oni stopnji civilnega postopka, pa naj gre za spoznavni ali izvršilni postopek -je izvajanjem, na katerih temelji pričujoča odločba, usojeno, da s svojim dometom sežejo širše na področje, ki zadeva pravico pripadnikov slovenske manjšine, da uporabljajo svoj jezik nasploh v sodnih sporih, pri katerih se ima uveljavljati prvi odstavek čl. 122 civilnega postopnika.
2.	- Zaščita jezikovnih manjšin sodi med temeljna načela veljavne pravne ureditve; ustava jo določa v čl. 6, ko republiki nalaga njeno uresničevanje »z ustreznimi določbami«. To načelo zaznamuje premagovanje pojma
iz 19. stoletja o zaprti nacionalni državi ter politično in kulturno dalekosežno odvrnitev od nacionalistične drže fašizma; pravosodno izrekanje tega sodišča ga je večkrat ovrednotilo tudi zato, ker se umešča v stičišče drugih načel, ki jih včasih označujejo kot »vrhovna« in ki so nepogrešljiva ter nujna značilnost veljavnega pravnega reda (razsodbe št. 62 iz leta 1992, 768 iz leta 1988, 289 iz leta 1987 in 312 iz leta 1983): načelo pluralizma, ki ga priznava čl. 2 - glede na to, da je jezik ena od prvin, ki so za osebno in kolektivno identiteto temeljnega pomena - ter načelo o enakosti, ki ga priznava čl. 3 ustave, saj v prvem odstavku določa enakost družbenega dostojanstva in enakost pred zakonom za vse državljane ne glede na razlike v jeziku ter v drugem odstavku predpisuje sprejemanje določb, ki naj tudi s pozitivnim pravom strežejo odpravljanju dejanskih razmer, ki utegnejo imeti za posledico zapostavljanje.
S temi določili se italijanska ustava vključuje v današnje nadnacionalno gibanje v prid sožitju človeških skupnosti z različnimi identitetami znotraj istih državnih političnih organizacij; omenjeno gibanje utegne obroditi posledice na ravni notranjega javnega prava, izkazalo pa se je v Mednarodni konvenciji o državljanskih in političnih pravicah, ki jo je 16. decembra 1966 sprejela generalna skupščina Organizacije Združenih Narodov in jo je Italija ratificirala z zakonom št. 881 z dne 25. oktobra 1977. Potem ko je razglasila načelo o enakosti ne glede na jezik, narodnostno poreklo in rojstvo pri uživanju načel, ki jih sama pogodba priznava, kot tudi zavezanost držav, da s svojimi ustavnimi postopki strežejo njihovemu uresničevanju, čl. 27 določa, da: »dans les Etats ou il existe des minorites ethniques, religieuses ou lin-guistiques, les personnes ap-partenent a ces minorites ne peuvent etre privees du droit d’avoir, en commun avec les autres membres de leur grou-pe, leur propre vie culturelle, de professer et de pratiquer
leur propre religion, ou d’employer leur propre lan-gue«.
Vendar pa je sklicevanje na prvi odstavek čl. 10 Ustave v odredbi o vlogi na ustavno sodišče brezpredmetno, z ozirom na pričujočo zahtevo o presoji ustavne zakonitosti.
V prvi vrsti ni mogoče, zavoljo formalnih razlogov, trditi, da imamo v tem primeru - kot tudi v siceršnjih primerih iste narave - že zdaj opraviti s splošno priznanim mednarodnim pravom, na katerega se 1. odstavek čl. 10 ustave navezuje, da bi ga vgradil v italijanski pravni red, ko mu prisoja pomen ustavnih določil, pa čeprav izključuje pri tem možnost izvzemanja veljavnosti te-•meljnih načel našega pravnega reda (razsodba št. 48 iz leta 1979). Čeprav gre izvorno za sklep generalne skupščine Združenih Narodov, ki se je prelil v besedilo, ki odraža mednarodno soglasje in so se mu že zdavnaj pridružile številne države in uživa zato pravno učinkovitost multilateralne pogodbe, in čeprav so načela, ki jih razglaša, občega obsega zaradi njim lastne narave, izhajata pristanek Italije na to pogodbo in njena veljavnost v Italiji vendarle iz dejanja individualne suverene volje države, ki se je izpričala v zakonodajni obliki. To nam sicer res ne preprečuje, da štejemo tista določila za zelo pomembna pri samem tolmačenju odgovarjajočih a ne vselej povsem enakih določil v Ustavi, nam pa vendar onemogoča, da bi jih kot taka jemali za merilo pri presoji ustavnosti zakonov (ex pluribus razsodbe št. 323 iz leta 1989, 135 iz leta 1987 in specifično razsodba št. 188 iz leta 1980 ter odredba tega sodišča v dopolnjenem sestavu pri tožniskih postopkih z dne 6. februarja 1979). Njihovo morebitno neskladje s notranjimi zakonodajnimi določili bi potemtakem samo po sebi - to se pravi mimo naveze z nekim ustavnim določilom - ne veljalo za protiustavno hibo. Takle pomislek velja še izraziteje za določila Pogodbe iz Osima z dne 10. novembra 1975, ki ga sodnik vlagatelj prav tako jedrnato navaja ob Mednarodni pogodbi o državljanskih in političnih pravicah z ozirom na čl. 10 ustave.
Poleg tega se sklicevanje na čl. 27 zgoraj omenjene Pogodbe v odredbi o vlogi na ustavno sodišče kaže brezpredmetno, če že ne kar sa-moizpodbijajoče, pod zornim kotom vsebine le-te, saj predvideva zajamčeno uporabo lastnega jezika pri občevanju med člani iste manjšine kot pojavno obliko in sredstvo uveljavljanja lastne kulturne samobitnosti ne pa zajamčene zunanje uporabe tistega jezika v odnosu do osebkov ali zastopnikov oblasti, ki niso pripadniki iste skupnosti, v tem pa je jedro obravnavanega vprašanja.
3.	- Slovenska jezikovna manjšina je poleg zaščite, ki jo v splošnem predvideva čl. 6 ustave, deležna tudi zašči-
te, ki jo sprecifično odmerjajo siceršnje določbe. Deseti prehodni določbi Ustave - ki je v času pred sprejetjem statuta o posebni avtonomiji za Deželo Furla-nijo-Julijsko krajino predvidevala »... da se začasno uveljavljajo splošne določbe V. naslova drugega dela ob neokrnjeni zaščiti jezikovnih manjšin v skladu s čl. 6« - je sledil čl. 3 omenjenega statuta:	»V Deželi se vsem
državljanom, ne glede na jezikovno skupino, ki ji pripadajo, priznava enakost pravic in obravnave z zaščito lastnih etničnih in kulturnih značilnosti«. Temu statutarnemu določilu naj bi nujno sledil - sledil pa ni - izvršilni normativ, namenjen odnosu med pripadniki slovensko govoreče skupnosti ter italijanskimi oblastmi. Taka pomanjkljivost - ki jo je sodišče dolžno ponovno obsoditi po več kot tridesetih letih od uveljavitve posebnega statuta Dežele Furlanije-Julijske krajine - ga sicer res ne razbremenjuje dolžnosti, da v mejah svojih pooblastil poišče možne rešitve znotraj določil veljavnega pravnega reda, a so zato le-te posebno težavne.
To pomanjkljivost lahko zaenkrat vsaj deloma nadoknadi določilo iz Pogodbe med Italijansko republiko in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ki je bila podpisana v Osimu 10. novembra 1975 in ki je postala izvršna s zakonom št. 73 z dne 14. marca 1977. Potem ko je le-ta v preambuli potrdila »loyaute« obeh pogodbenic »envers le principe de la protection la plus ample possible des citoyens appar-tenant aux groupes ethniques (minorites), decoulant de leurs Constitutions et de leurs droits internes, que chacune des deux Parties realise d’une maniere auto-nome, en s’inspirant egale-ment des principes de la Charte des Nations Unies, de la Declaration Universelle des Droits de 1’Homme, de la Convention sur 1’elimination de toute forme de diserimi-nation raciale et des Pactes Universels des Droits de 1’Homme«, v čl.8 določa, da »chaque Partie ... maintien-dra en vigueur les mesures internes dej a arretees en ap-plication du Statut Special annexe au Memorandum d’Accord de Londres du 5 oetobre 1954« in ki »assurera dans le cadre de son droit interne le maintien du niveau de protection des membres des groupes ethniques re-spectifs (des minorites re-spectives), prevu par les nor-mes du Statut Special echu«.
“Posebni statut” iz priloge k Spomenici o soglasju med vladami Italije, Združenega kraljestva, Združenih držav in Jugoslavije v zvezi s Svobodnim tržaškim ozemljem, ki se nanj sklicuje pogodba iz Osima v navedenem čl. 8, je po svoji plati določal, da »pripadniki jugoslovanske etnične skupine v coni, ki jo upravlja Italija, in pripadniki italijanske etnične skupini v coni, ki jo upravlja Jugoslavija, bodo uživali enakost pravic in obravnave z drugi-
mi prebivalci obeh con« (čl. 2, 1. odstavek) ter da »pripadniki jugoslovanske etnične skupine v coni, ki jo upravlja Italija, in pripadniki italijanske etnične skupine v coni, ki jo upravja Jugoslavija, bodo smeli svobodno uporabljati svoj jezik v osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh con. Imeli bodo pravico do odgovora od oblasti v lastnem jeziku, v ustnih odgovorih neposredno ali pa s pomočjo prevajalca; pri dopisovanju bodo oblasti morale izdati vsaj prevod odgovora. Javna dejanja, ki zadevajo pripadnike obeh enitCnih skupin, vštevši razsodbe sodišč, bodo opremljena s prevodom v ustrezni jezik.« (člen 5, prvi in drugi odstavek).
Možna je diskusija - in do nje je v pravni znanosti in v pravosodju v resnici prišlo -o pomenu, ki ga Spomenica o soglasju in priloženi "posebni statut” imata v notranjem javnem pravu, upoštevaje, da gre za besedili, s katerima sta bila oba doma parlamenta sicer seznanjena in ki sta ju vzela v pretres, a ne da bi obravnava privedla do kakršnekoli odločitve glede njune ratifikacije in njunega izvajanja v znotraj notranjega pravnega reda. Toda dejstvo, da se Pogodba iz Osima - ta pa je zagotovo postala notranji zakon - navezuje, na »niveau de protection des membres des groupes ethniques respectifs ... prevu par les normes du Statut Special echu«, zato da se zagotovi njeno spoštovanje, ima za posledico, da - iz notranjega zornega kota, pač edinega, ki je v pričujočem razsojanju vreden upoštevanja - da je tista »raven zaščite« danes zagotovo del veljavnega državnega pravnega reda.
To je okvir normativnih prvin, ki jih velja upoštevati pri razreševanju vprašanj, ki jih zastavlja obravnavani ustavni dvom. Tudi ob upoš-tevanjeu dosedanjega pravosodnega izrekanja tega Sodišča v zvezi s zaščito jezika slovenske manjšine - priznan ji je bil (začenši z razsodbo št. 28 iz leta 1982) status “priznane manjšine” in zato tudi naslov za upravičenost, da prek svojih posameznih pripadnikov zahteva zaščito v skladu z navedenimi ustavnimi in statutarnimi določili - so dolžne posledice sledeče.
4.	- Pravosodno izrekanje tega sodišča je na področju zaščite jezikovnih manjšin (razsodbi št. 62 iz leta 1932 ter št. 28 iz leta 1982) priznalo ustavnim in statutarnim določbam dvojno naravo: v prvi vrsti naravo vodilnih načel, ki terjajo izgotovitev tako dopolnilnih izvršilnih določb kot tudi struktur in ustanov, ki naj strežejo njihovi stvarnosti operativnosti. Stvarna mera izvršilnoti takihle načel o zaščiti manjšin je namreč odvisna od obstoja zakonov in podzakonskih ukrepov ter je zato, po tej plati, odvisna v bistvu od političnih pobud: tem pobudam postavljajo
ustavne določbe sicer vodilne smernice, ne morejo pa pomeniti njihovega podrejenega nadomestka, ki naj bi ga bilo mogoče oživiti z vlaganjem zahtev na ustavno sodišče.
Z druge plati pa obstoj naj-sibo le načelnih določb, ki proglašajo - tako Člen 3 statuta Dežele Furlanije-Julijske krajine - pravcate ustavne pravice, se ne more zožiti na golo napoved nastopa politično upravnih oblasti, kot bi se nemara dalo sklepati iz pojma zgolj programskih določb. Iz zadevnih ustavnih določb venomer ter nujno izvira dolžnost iskanja »minimalne zaščite«, ‘ki naj bo neposredno operativna in političnemu dogajanju oteta ter naravnost določljiva s pomočjo ustavne razlage pravnega reda, tudi s pomočjo ovrednotenja vseh obstoječih normativnih prvin, ki utegnejo streči namenu, ki ga zastavlja Ustava.
Ko Ustavno sodišCe pribija pravkar omenjeno naravnanost v izvajanjih, ugotavlja, da je take prvine, ki jih je mogoče uveljavljati v naj šibo zgolj delno uresničevanje statutarne določbe glede na zaščito slovenske jezikovne manjšine, mogoCe odkriti ravno v členu 8 Pogodbe iz Osima, ki je z navajanjem določb Člena 5 »Posebnega statuta iz leta 1954« ustrezno zaščitno ureditev presadila v notranjo določbo, ki jo je mogoCe neposredno izvajati. Kar zadeva predmet pričujoče razsodbe, navedeni člen priznava pripadnikom slovenske skupnosti a) svobodo uporabe lastnega jezika v osebnih in uradnih stikih s sodnimi oblastmi; b) pravico do prejemanja odgovora v lastnem jeziku: pri ustnih odgovorih neposredno ali pa s pomočjo prevajalca; pri dopisovanju s pomočjo prevedenih odgovorov; c) pravico do zahteve, naj bodo razsodbe sodišč, ki zadevajo pripadnike njihove jezikovne skupnosti, opremlje s prevodom.
Na taki zasnovi ter z odkritim in malone dobesednim sklicevanjem na prej omenjeni normativ je to SodišCe z razsodbo št. 28 iz leta 1982 menilo, da »minimalna operativnost« zaščite priznanih manjšin - v danem primeru slovenske - ima vsebovati -poleg nedopustnosti kakršnihkoli sankcij zoper rabo lastnega jezika pri pripadnikih zaščitene manjšine - pravico »že zdaj... do uporabe materinščine in do prejemanja odgovorov od oblasti v tem jeziku: pri ustnem občevanju neposredno ali pa s pomočjo prevajalca; pri dopisovanju z italijanskim besedilom, opremljenim s prevodom v slovenski jezik«; ter je v razsodbi št. 62 iz leta 1992 zatrdilo, da »minimalno jedro zaščite za pripadnike priznane manjšine« obsega »"pravico” do uporabe materinščine v odnosih s pravosodnimi oblastmi ter do prejemanja odgovorov od teh oblasti v istem jeziku«, pa omenjeno trditev podrobneje obrazložilo (v zvezi s postopkom upora odredbi-ukazu pred pre-torjem, ki ga ureata člena 22 in 23 zakona št 689 iz leta
1981) s priznanjem "pravice”..., da se pri sojenju pred sodno oblastjo, ki je pristojna za ozemlje, na katerem je naseljena slovenska manjšina, na ...prošnjo uporabi materinščina v lastnih sodnih dejanjih, tako da se pri njih posluži prevoda v uradni jezik, poleg tega pa še pravice do prejemanja prevoda sodnih dejanj sodnih oblasti ter odgovorov nasprotne stranke v svojem jeziku.«
Pravkar navedeni stavki terjajo dvoje pojasnil.
Zaščita jezikovne identitete pripadnika slovensko govoreče skupnosti med postopkom zadeva dejanja, ki izvirajo od prizadetega in niso le uradna dejanja (tista namreč, ki jih predpisuje zakon o postopku in ki se stekajo skupaj s sodnimi dejanji drugih strank in sodnika v sam postopek), pač pa tudi osebna (glej cl. 5 prvi odstavek »Posebnega statuta« iz leta 1954). S tem so izločena .dejanja, ki so v postopku opravljena s pomočjo odvetnikov in pravdnih pooblaščencev, ki v civilnem postopku običajno nastopajo kot posrednik med stranko in sodnikom. Pri izvrševanju poklica, kakršen je pravniški, ki ima zanesljivo tudi javnopravno plat, se dolžnost do uporabe uradnega jezika ne zdi sporna. Izjeme k tej dolžnosti bi tudi ne mogli izvajati iz okoliščine, da se pravno zastopstvo opravlja v prid osebka, ki se odlikuje pod drugačni in zaščiteni jezikovni identiteti, kot je slovenska. Zaščita jezikovne identi-te se namreč sama po sebi nanaša na osebo, kajti le oseba, ki pripada skupnosti, ki govori drugačen jezik od prevladujočega, lahko v vsiljevanju uradnega jezika neke oblasti, ki bi ga dana oblast utegnila odrediti v odnosih do nje same, zazna kratenje lastnega dostojanstva.
Poleg tega velja izpostaviti sledeče: ce se cl. 5 omenjenega »Posebnega statuta« izrecno nanaša le na »navpične« odnose med posameznim pripadnikom slovenske skupnosti in sodnimi oblastmi, je to SodišCe pri izrekanju razsodbe št. 62 iz leta 1992 vkcljucilo tudi »vodoravne« odnose, ko je pribilo, da zaščita pripadnika tistele skupnosti obsega tudi pravico do prejemanja odgovorov nasprotne strani v lastnem jeziku. S tem je bila ovrednotena ekspanzivna moC ustavnih in statutarnih načel pri razlagi določila Cl. 5 »Posebnega statuta« ter je bilo upoštevano mnenje, da ima zaščita jezikovne identitete svoj bivanjski razlog ne le v odnosu do sodnika, kolikor prej v odnosu do sodne funkcije in da jo potemtakem kaže uveljavljati v razmerju do vseh sodnih dejanj, s pomočjo katerih se omenjena funkcija med postopkom opravlja in sicer nujno tudi v odnosu do sodnih dejanj, ki izvirajo iz drugih strank.
5.	- Na osnovi dozdajšnjih izvajanj in rekonstrukcije določb, ki ustrezajo obravnavanemu primeru, se namen sodnika, ki je vložil ustavni dvom v prid zaščiti sloven-
snšCine v postopku, ki se pred njim odvija, zdi potemtakem povsem upravičen. Vendar to še ne pomeni, da je mogoCe ustavni dvom, ki ga je sam sprožil, razglasiti za utemeljenega. Kajti kritični presoji izpostavljeni prvi odstavek Cl. 122 civilnega postopnika se nikakor ne postavlja po robu praktičnemu izvajanju takegale namena. Le-ta vsebuje določilo, ki mu je določbe o zaščiti jezikovne manjšine - kot jih opredeljuje splet, ki ga tvorijo Cl. 6 Ustave, Cl. 3 Posebnega statuta Furlanije-Julijske krajine in cl. 8 Pogodbe iz Osima - mogoCe prirediti; ne pa določila, ki bi le-tem bilo v opreko in bi ga zato bilo treba odpraviti.
Gre namreč za dvoje: eno je zakonsko odrejanje jezika postopka samega, nekaj drugega pa zagotavljanje pravic pripadnikov slovenske jezikovne skupnosti v postopku samem. Niti cl. 6 ustave, niti cl. 3 posebnega statuta Furlanije-Julijske krajine, niti čl. 5 »Posebnega statuta« iz leta 1954 ne obravnava postopka; njihova skrb je namenjena zagotavljanju teh pravic v postopku (med samim postopkom). Gre za dvoje zornih kotov, ki drug drugega ne izpodbijata.
Uradni jezik postopka ostaja eden, toda prizadeti sme zaprositi za uporabo lastnega jezika s posledico, da bodo njegova, v slovenskem jeziku opravljena dejanja prevedena v italijanski jezik ter da bodo v italijanskem jeziku opravljena dejanja drugih prevedena v slovenski jezik. Eden od njiju- italijanski - je kot doloCa cl. 122 - jezik, v katerem se oblikujejo in se izražajo dejanja postopka. Drugi - v tem primeru slovenski - je jezik, ki se prvemu pridružuje kot sredstvo zaščite jezikovne identitete osebka, ki pripada manjšinski skupnosti.
Sodno dejanje, ki nastane v tujem jeziku, bi veljalo šteti za ničnega ali za nesprejemljivega z ozirom na Cl. 122 civilnega postopnika. Toda v primeru, da gre za jezik slovenske manjšine, bo, v kolikor gre za »priznano« manjšino, preveden, zato da se pridobi v postopek. In obratno, Ce se oblikuje v italijanskem jeziku - kot dejanje sodnika oziroma ene od strank ali pa priče, ki nista del slovensko govoreče manjšine, bo ab oiigine pravnomočno sodil k procesu, a bo prizadetega, ki je za to zaprosil, treba z njim seznaniti s prevodom v slovenski jezik. O prevodu pisnih ali ustnih dejanj iz italijanščine v slovenščino ter iz slovenščine v italijanščino bo sodnik odrejal v mejah lastnih pooblastil, da se posluži tolmačev in prevajalcev (cl.122, drugi odstavek, in cl. 123 civilnega postopnika).
Omenjeni, postopku pri-redni ali zunanji značaj ustavnih in siceršnjih določb o zaščiti jezikovne manjšine izhaja sicer jasno iz same naravnanosti njihove snovi . Kajti iz nobene med njimi ni mogoCe izluščiti kakršnegakoli namena vnašanja no-
vosti v sodne postopke ter v njihove oblike. Tega ne izpodbija tudi sklicevanje na razmere, ki so se oblikovale v Deželi Tridentinski-Gornje Poadižje, kjer se pri uveljavljanju cl. 20 in cl. 21 odloka Predsednika Republike št. 574 z dne 15. julija 1988 (izvršilne določbe posebnega statuta za Deželo Tridentinska-Gornje Poadižje glede uporabe nemškega jezika in ladinskega jezika pri odnosih državljanov z javno upravo ter v sodnih postopkih), lahko primeri bodisi, da je postopek dvojezičen, bodisi, da nemški jezik v celoti nadomesti italijanskega (ne da bi se mu pridružil) kot uradni jezik postopka. Taka dlje dognana zaščita temelji (pa Čeprav ni pojmovno nujna, kot kažejo cl. 38-40 ustavnega zakona št. 4 z dne 26. februarja 1948, ki vsebuje posebni statut za Dolino Aoste) v statutarnem določilu (cl. 99 odloka Predsednika Republike št. 670 z dne 31. avgusta 1972), ki izrecno »izenačuje« - in sicer tako, da lahko drug drugega nadomeščata - manjšinski jezik z uradnim jezikom države. V primeru slovenske manjšine pa cl. 3 posebnega statuta Dežele Furlanije-Julijske krajine ne uveljavlja izenačenosti jezikov, paC pa nic kaj sorodno enakopravnost državljanov, ki pripadajo različnim jezikovnim skupnostim iz zornega kota zaščite njihovih etničnih in kulturnih značilnosti.
6.	- Kot je to SodišCe v zgoraj omenjenih razsodbah (pristaviti jim velja razsodbo št. 271 iz leta 1994) že pojasnilo, se Člen 6 Ustave in druge določbe, ki veljajo zaščiti jezikovnih manjšin, na eni strani in člen 24 Ustave na drugi strani uporabljajo v drugačnih okvirih. Medtem ko strežejo pravice do obrambe pri sojenju, v obravnavanem pogledu, »ustreznemu razumevanju postopkovnih vidikov« saj je mogoče predpostavljati, da tako razumevanje izostane tedaj, »ko prizadeti uradnega jezika dejansko ne obvlada povsem«, pa je »zagotovljena uporaba materinščine v prid pripadniku priznane jezikovne manjšine v vsakem ptimem posledica posebne ustavne zaščite, ki se dodeljuje kulturnemu premoženju neke posebne etnične skupine in se zato ne meni za stvarno okolnost, ali pripadnik manjšine same uradni jezik obvlada ali pa ne« (razsodba št. 62 iz leta 1992). Posledice za pravnomočnost postopkovnih dejanj zavoljo neizpolnjenega spoštovanja jamstvenih določb, ki se navezujejo na načelo Člena 6 Ustave, utegnejo potemtakem nastopiti le v primeru "prežemanja” obeh problemskih polj, ko bi se namreč osebek ob tem, da je pripadnik jezikovne manjšine, znašel v pogojih, da ne razume vsebine sodnih dejanj, ki so jih drugi opravili v uradnem jeziku, in bi zato bil prikrajšan v svojih pravicah do sodnega nastopanja in obrambe. V takem primeru bi lahko prišlo do ničnosti zaradi pomanjkanja formal-
nih zahtev, ki so pri doseganju namena nujne (člen 156, drugi odstavek, civilnega postopnika). Toda v tem primeru bi vprašanja, ki jih zastavlja člen 6, izgubila sleherno samostojno oprijemljivost, saj bi se zlila v vprašanja, ki izvirajo iz člena 24 Ustave.
Sicer pa tudi ni mogoče tako dognani - predpisom, ki urejajo dejanja pri postopku, zunanji - naravi zaščite pripadnikov slovensko govoreče manjšine logično zoperstaviti veljavnega izreka Člena 109 kazenskega postopnika, po katerem se pokoravanje pravilom, ki jih zakon narekuje v korist državljanov, ki pripadajo priznani jezikovni manjšini, ko za tako pokoravanje zaprosijo, odredi v vsakem primeru - se pravi, ne glede na znanje ali neznanje italijanskega jezika - sicer je sodni postopek ničen. Ti predpisi dokazujejo le, da je zakonodajalec pri kazenskem postopku nameraval dlje od tistega, kar tvori nujno minimalno jedro jezikovne zaščite, in sicer na osnovi diskrecijske odločitve, za katero ni nujno, da se ustrezno odzrcali v civilnem postopku.
7.	- Praktično izvajanje pravic jezikovnih manjšin in med njimi slovenske predpostavlja poleg normativne specifikacije oblik zagotavljanja takih pravic tudi obstoj ustreznih javnih organizacijskih struktur, ki naj bodo sodnikom na voljo v prid prizadetim osebkom, da bodo zastonj opravljale dejavnosti, ki jih terja potreba po prelivanju pisnih in ustnih sodnih dejanj iz enega jezika v drugega. Zastonjskost - bodisi za uporabnika manjšinskega jezika kot za uporabnika uradnega jezika - kaže šteti za nujen pogoj uresničevanja pravic jezikovnih manjšin med postopkom (glej Člena 20, drugi odstavek, in 25 že omenjenega odloka Predsednika Republike štev. 574 z dne 15. julija 1988). Ko bi ne bilo tako, ne bi le izvajanje pravic do nastopa in obrambe pred sodiščem postalo za državljana, pripadnika jezikovne manjšine, gmotno obremenilno in bi s tem bilo kršeno načelo enakosti glede na italijansko govoreče državljane - načelo, ki ga specifično doloCa sam člen 3
Posebnega statuta - paC pa bi tudi položaj stranke italijanskega jezika v pravdi z nasprotno stranko, pripadnico slovenske jezikovne skupnosti, postal nerazsodno slabši glede na običajni primer pravde med strankami, ki se vse poslužujejo uradnega jezika. Zaradi tega sodijo zadevne pravice v tisto zvrst, ki gmotno bremenijo družbo, v kolikor terjajo pozitivnih dejanj od javnih struktur ad hoc ali pa od zasebnih subjektov, ki so klicani k opravljanju javne funkcije.
Zakon št. 568 z dne 14. julija 1967 je predvidel dodelitev funkcije prevajalca in tolmača v tistih okrožjih Prizivnega sodišča, v katerih službene potrebe to terjajo, poznejši zakoni pa so določili znesek zadevnega plačila. To SodišCe ni pristojno za oceno ustreznosti odmerjenih sredstev, ki naj strežejo uresničevanju zadevnih pravic. MogoCe pa je vendarle pristaviti, da dasiravno gre za snov, ki je blizu pravosodnemu področju, a pravosodne narave iž že omenjenih razlogov strogo vzeto nima, ni vzroka, da bi izključili tudi pristojnost deželnega zakonodajalca, vsaj kar zadeva odmerjanje sredstev in organizacijo struktur, ki naj strežejo dejanski uresničljivosti jezikovnih pravic manjšin, ki žive na ozemlju dežele, ki lastno posebno avtonomijo -tako Furlanija-Julijska krajina - utemeljuje z obstojem manjšinskih etnicno-jezikov-nih skupnosti in s potrebo po posebnih jamstvenih določbah (glej razsodbi št. 289 iz leta 1987 in 312 iz leta 1983).
8.	- Iz dozdajšnjih izvajanj je videti, kako se Člen 122, prvi odstavek, zakonika o sodnem obredu, zoper katerega je bil vložen ustavni dvom, ne postavlja po robu zaščiti pravic slovenske jezikovne manjšine v civilnem postopku. Do drugačnih rešitev -delne neustavnosti, kakršno je razglasila razsodba št. 62 iz leta 1992 tega Sodišča v zvezi z uporabo jezika pri posebnem pretorskem postopku upora upravnim odredbam-ukazom — bi utegnilo priti le vpričo nasprotujočih si nagnjenj zadevnih sodnikov, kot se je primerilo v oni zadevi. Mimo tega pogoja pa ni razloga za dodatno proglašanje neustavnosti, saj samo po sebi ni nujno.
IZ TEH RAZLOGOV USTAVNO SODISCE
izreka neutemeljenost dvoma o ustavnosti člena 122, prvi odstavek, civilnega zakonika, ki ga je v zvezi s členoma 6 in 10 Ustave ter členom 3 ustavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963 (Posebni statut za deželo Furlanijo-Julijsko krajino) sprožil tržaški pretorja z odredbo, ki je navedena v uvodu.
Tako je bilo odločeno v Rimu, na sedežu Ustavnega sodišCa, Palazzo della Consulta, 22. januarja 1996.
Podpisani:
Mauro Ferri, Predsednik Gustavo Zagrebelsky, Urednik Giuseppe Di Paola, Kanclist
Uradno izročeno kancliji 29. januarja 1996.
Direktor kanclije
podpisani: Dl PAOLA
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
V Četrtek, 8. februarja, ob 20. uri (red A) premierska predstava: Carl Orff »Carmina Burana«.
Ponovitve: petek, 9.2., 20.00 (red B); sobota, 10.2., 17.00 (red S); nedelja, 11.2., 16.00 (red D); torek, 13.2., 20.00 (red E); sreda, 14.2., 20.00 (red F); Četrtek, 15.2., 20.00 (red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G). Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 4. februarja, ob 16.00 (red prost) gostovanje gledališke skupine del Carretto z delom »Le troiane«. Režija M.G. Cipriani. Predstava v abonmaju: odrezek 19-bel. Zadnja predstava.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave »Ma non e una cosa
seria« (odrezek 13-moder) in »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-rumen). Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli« s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 4. februarja, ob 16.30 zadnja predstava F. Veberjevega dela - prevedel v ital. Ser-gio Jacquer - »La cena dei cretini«. Režija F. Crivelli. V glavnih vlogah G. Pambieri, E. Be-ruschi.
Avditorij Muzeja Revoltella
V petek, 9. in v soboto, 10. februarja, ob 20.30 nastop gojencev Zavoda združenega sveta s predstavama »Parole suoni e colori di una se-rata futurista« in »L’amore fa fare questo e al-tro«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 5. in v torek, 6.2., ob 20.30: J. P. Po-quelin in L. de Berardin »II ritorno di Scara-mouche«.
KOROŠKA
CELOVEC
ORF Teater, Sponheimer Strasse 13: v sredo, 7.2., ob 19. uri Prešernova proslava. Slavnostni govornik Jani Oswald. Glasbeni spored Giinter Lenart, Janez Gregorič in Andreja VVuzella-MoCilnik.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«.
V soboto, 10. t.m., ob 19.30 - Matija Logar »Dosje«, monodrama. Izvaja Ivo Ban.
KOTMARA VAS
Farna dvorana: danes, 4.2., ob 14.30 mladinska igra »VilinCek z lune«.
SVEČE
Na pokopališču: danes, 4.2., ob 11. uri spominska svečanost za padle borce.
ŽELEZNA KAPLA
V farni dvorani: V petek, 9. t.m., ob 19.30 -Prireditev ob slovenskem prazniku pod geslom »Bodiva vrtnarja lepih skupnih bodočih dni ...»
SEMISLAVČE
Pri Rožeku: v soboto, 10. t.m., ob 18.00 -Predavanje o umetnosti »Približevanja«. VOGRCE
Pri Florjanu: V soboto, 10. t.m., ob 19.30 -Koncert »Od Pliberka do Traberka«.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V Četrtek, 8. februarja, ob 20.30: »Dan slovenske kulture«. Režija Edita Frančeškin, izbor besedil Marko Kravos. Priložnostno besedo bo podala Matejka Grgič. Nastopajo MePZ F.B. Sedej iz Steverjana in Mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin, skupina
Jazz in mi Glasbene matice. Besedila bodo podajali Sara Baldš, Sara Hoban, Jan Leopo-li in Tomaž SusiC.
Proslava bo v petek, 9. februarja, ob 20.30 tudi v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo priložnostno besedo podajala Erika Jazbar.
GLASBA
TRST
Kulturni dom
Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96
V	torek, 13.2., ob 20.30: zbor Jacobus Gallus. Vodi Janko Ban.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
Jutri, 5. februarja, ob 20.30 nastopa Trio di Milano. Na programu Beethovnove skladbe.
V	Četrtek, 15. februarja, ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja.
Gledališče Miela XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V Četrtek, 8.2. - Nastopila bosta Ennio Guer-rato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabell.
Kavarna Tommaseo
Danes, 3. t.m., ob 18.00 - Koncert dna Daris-Kozina (harmonika - violina).
Jutri, 4. t.m., ob 11.00 - Glasbena matineja. Nastopa duo Loredana Boito in Sara Spon-chiado (klavir in flavta).
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Umik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Danes, 4. februarja, ob 10.30 voden obisk razstave z dr. Patrizio Fasolato.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 16. februarja je na ogled razstava Leo-nor Fini. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): Do 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Berninija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala
je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
SPETER
Beneška galerija
Na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
J<OROŠKA _ j
CELOVEC
Dežena Galerija
Do 30. marca 1996so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija Ars temporis
razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
Kunstforum
Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda Hebenstreita
BV Galerie
razstavlja Andreass Strasser.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli.
TINJE
Galerija Tinje
stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center
na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev.
RADIŠE
Kulturni dom
Na ogled je razstava del Marianne Bechan.
BOROVLJE
Posojilnica-Bank
na ogled je razstava fotografij Hanzija SaSla.
GLEDALIŠČA
SNG
LJUBLJANA Erjavčeva 1
Mala drama
MIAMA revicola):
-----------------KLASA
za IZVEN in KONTO.
Torek, 6. februarja, 20.30.
Petek, 9. februarja, ob 20. uri. Nemška hiša Gradišče 6-8
I.	Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX, za IZVEN in KONTO.
Torek, 6. februarja, 20. uri.
Petek, 9. februarja, ob 20. uri.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana
J.	Massenet: MANON.
Sreda, 7. februarja, ob 19.30,
za red SREDA, IZVEN in KONTO. Sobota, 10. februarja, ob 19.30. RAZPRODANO.
Sreda, 14. februarja, ob 19.30:
J. Strauss ml.: NETOPIR.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14
Jean-Jacques Bricaire:
DOHODNINA
Petek, 9. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Torek, 6. februarja, ob 19.30:
A. Jarry: KRALJ UBU, za abonma TOREK in IZVEN.
Mala scena Tony Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA. Torek, 6. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
L. VVilson: ZAŽGI!
Sreda, 7. februarja, ob 22.30, za IZVEN in KONTO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Danes, 4. februarja, ob 20. uri: Ljubljanska premiera najnovejše predstave znanega zagrebškega
KUGLA Glumišta:
VRATA/THE DOOR.
Avtorja predstave sta Damir Bartol - Indoš in Eliot Sharp. Lorenzo da Ponte: DON JUAN. Četrtek, 8. februarja, ob 20. uri. PREMIERA!
Ponovitve:
9., 11. in 20. februarja, ob 20. uri. Sobota, 10. februarja, ob 17. uri: Gledališče Toneta Čufarja:
PLEŠOČI OSLIČEK. Predstava je primerna za otroke od 4. leta naprej. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2
%
Veliki oder
Sreda, 7. februarja, ob 17. uri:
B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, za IZVEN.
Sobota, 10. februarja,
ob 11. in 17. uri: M. Leaf-M. Dekleva:
ZGODBA O FERDINANDU.
SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11.
Lubljana
I f-1 arrnl 1 *
ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI.
Petek, 9. februarja, ob 16.30, za IZVEN in KONTO.
Torek, 13. februarja, ob 19.30: Gostovanje svetovno znane zagrebške gibalne skupine MONTAZSTROJ s predstavo EVERYBODY GOES TO DISCO EROM MOSCOVV TO SAN FRANCISCO.
Sreda, 14. februarja, ob 19.30:
B. M. Koltes: ROBERTO ZUCCO, za IZVEN in KONTO.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
Harold Pinter: PREVARA.
Četrtek, 8. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN.
Zijah Sokolović: CABAres, CABArei. Sobota, 10. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
R.	Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Sreda, 14. februarja, ob 19.30,
za IZVEN in KONTO.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
Antoine de Saint-Exupery:
MALI PRINC. ZA SOLO.
Sreda, 7. februarja, ob 10. uri.
Petek, 9. februarja, ob 10.30.
Petek, 9. februarja, ob 20. uri:
Miro Gavran:
PACIENT DOKTORJA FREUDA,
za abonma PETEK in IZVEN.
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5
Oderpododrom
Jutri, 5. februarja, ob 20.30:
S.	Shepard: NEVIDNA ROKA,
za abonma ODERPODODROM 15. Torek, 6. februarja, ob 20.30, za abonma ODERPODODROM 16 in IZVEN.
DNEVI KOMEDIJE 96 Petek, 9. februarja, ob 19.30:
G. Tabori: MEIN KAMPE.
Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta.
Sobota, 10. februarja, ob 19.30:
Z. Hočevar: SMEJCI, v izvedbi SLG iz Celja.
Nedelja, 11. februarja, ob 19.30:
M. Držić: DUNDO MAROJE.
Gostuje gledališče GAVELLA iz Zagreba.
CANKARJEV DOM 1 RAZSTAVE
Gledališče
GLEDALIŠKI ABONMA CD - izbirna predstava:
U. Cetinski in P. Vetrih:
ALMA.
Nedelja, 25. februarja, ob 19. uri.
Petek, 9. februarja, ob
20.	uri: B. Slade:
OB LETU OSOREJ.
Po londonski premieri v septembru 1995 in gostovanju v Rimu, Dublinu, Melbournu in New Yorku, skupina CHEEK BY JOWL na odru Cankarjevega doma.
John VVebster: VOJVODINJA MALFIJSKA.
Režija:
Declan Donnellan. Glasba
Sobota, 10. februarja, ob
21.	uri: legenda kubanske
glasbe: ELIO REVE’Y SU CHARAGON: FIESTA GUBANA, SALSA, ME-RENGUE, MAMBO. Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: SREBRNI ABONMA. Vadim Repin, violina; Aleksander Mel-nikov, klavir.
Razstave
SILVIA DE SVVAAN: Return. Razstava bo na ogled do 11. februarja. Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK. Razstava bo na ogled do 25. marca.
Film
Danes, 4. februarja, ob 20. uri v Linhartovi dvorani CD: ELDORADO. Rezija Charles Binarne, Kanada, 1995.
GLASBA
KINOTEKA, Miklošičeva 28, Ljubljana
Danes, 4. februarja, ob 21. uri:
Sainkho Namchylak & Ned Rothenberg.
DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Liubliana
Jutri, 5. februarja, ob 20. uri: FOETUS. Kot predskupina bodo nastopili
MORNING GLORIES.
HALA TIVOLI Celovška 25. Ljubljana
Torek, 6. februarja, ob 20. uri: DAVID BOVV1E.
KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14, Ljubljana
Petek, 9. februarja, ob 23.30: glasbeni veCer s Tomažem Mistralom.
GALERIJA ANONIMUS, Prečna 6, Ljubljana
DAVID BYRNE STRANCE RITUAL
Razstava bo na ogled do 28. februarja.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14, Ljubljana
Margaret VVatkins Retrospektivna razstava fotografij. (do 10. marca) GALERIJA ŠKUC.
Stari trg 21. Liubliana
V	galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov. Razstavljajo: Zbignievv Libe-ra, Mariola Przyjemska in Roman Stanczak.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA. Mestni tra 5
W O tk
V	galeriji je do
9. februarja na ogled razstava akademske slikarke Seke Tavčar.
GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3. Ljubljana
BIGGIBILLA, avstralski Aborigin: SANJE: GUMMAROI.
Razstava bo na ogled do 20. februarja.
UMETNOSTNA GALERIJA Strossmaverieva 6. Maribor
V	galeriji je do 11. februarja na ogled razstava slik Marka Jakseta.
NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Liubliana
SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca.
GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana
V	galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega umetnika Rjoičija Hajašija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA.
GALERIJA ARS Čevljarska 2.
Ljubljana
V	galeriji je do 8. februarja na ogled razstava slik Jasenke Bulj.
OLJKARSTVO / V TOREK IN SREDO PRI DOMJU IN CAMPORAH
Izredno uspeli srečanji oljkarjev iz Doline in Milj
Namen srečanj je bil podati članom KZ obračun sezone 1995
Kot napovedano sta bili minuli torek (30. januarja) in v sredo (31. januarja) pri Domju in v Camporah srečanji tržaških oljkarjev, za kateri je dala pobudo Kmetijska zadruga. Udeležba je bila nepričakovano velika, saj je bilo v Domju, v dvorani Venturini prisotnih okrog 100, v Camporah pa veC kot 60 oljkarjev. Prvo srečanje je bilo za slovenske oljkarje z dolinskega Brega, drugo pa za italijanske oljkarje z miljskega območja. Praktična koristnost ločenega srečanja spričo težavnosti sprotnega prevajanja strokovnih in tehničnih izrazov, se je takoj pokazala za umestno s Cimer so soglašali tudi udeleženci sami.
Namen srečanj z isto vsebino je bil podati elanom Kmetijske zadruge in drugim, ki se poslužujejo njene torkle v Industrijski coni, obračun oljene sezone 1995, prisotnost strokovnjakov iz Kopra in domačih pa je bila istočasno priložnost za vrsto koristnih in tudi dragocenih informacij in napotkov.
O oljeni sezoni (o kateri smo podrobneje že pisali v prejšnji številki priloge "Človek in zemlja”), je v uvodu spregovoril predsednik Zadruge Boris Mihalič, ki pa se je zadržal tudi pri načrtih za bodočnost, začenši kar s prihodnjo oljčno sezono. Glede na rastoče potrebe, saj se je oljkarstvo na Tržaškem v zadnjih letih moCno razvilo, načrtuje Kmetijska zadruga gradnjo nove, večje in še bolj sodobne oljarne, računajoč pri tem tudi na pomoč, ki bi jo nudila Dežela v višini 50% predvidenih stroškov, toda le pod pogojem, da elani Zadruge sami prispevajo 10% predvidenih stroškov tako, da zvišajo osnovni kapital. Predsednik Mihalič je zbranim oljkarjem tudi napovedal, da bosta v prihodnjih tednih obiskala dosedanje člane Zadruge in uporabnike torkle dr. agr. Magda Sturman in Silvano Klabjan z namenom, da se na terenu ugotovi dejansko obstoječe stanje članstva in izpopolni članska knjiga, vzporedno s tem pa pritegne nove elane, To je važno ne samo zaradi evidence, marveč tudi zato, ker bodo elani imeli v bodoče določene prednosti pred nečlani pri nudenju razširjenih uslug in seveda tudi v torkli sami. V tej zvezi je predsednik Mihalič tudi apeliral na prisotne naj vsi pripomorejo, tudi z vplačevanjem članarine, da bo Zadruga na področju oljkarstva in tudi sicer lahko uresničila zastavljene cilje.
Priznana strokovnjakinja za oljkarstvo iz
koprske Agrarie, inž. Viljemka Vesel, je nato zbranim prikazala način kako se ocenjuje olje z upoštevanjem evropskih norm in kako se ta naCin ocenjevanja praktično uporablja. Pri tem je dajala velik poudarek zlasti na kvahteto, kar je bistveno še toliko bolj v naših pogojih, ko se ne moremo postavljati z velikimi količinami, imamo pa vse pogoje, da se uveljavljamo s kvaliteto. Sledilo je zelo zanimivo predavanje dr. Čeparja iz Izole, ki je predaval o vplivu oljenega olja na človekovo zdravje. Posebej je poudaril blagodejni učinek oljčnega olja pri starostnih pojavih arterioskleroze in pri artosklerozi zaradi bogatih sestavin, ki jih vsebuje oljeno olje, kar je še posebej važno pri ljudeh srednjih let in pri ženskah po menopavzi. Poudarjeno je bilo tudi, da je oljeno olje ena redkih naravnih dobrin, ki jo je priporočljivo uporabljati od otroštva do visoke starosti.
Tretji gost srečanja iz Kopra je bil inž. Sedmak, ki je v nevezanem razgovoru odgovarjal na vrsto vprašanj, posebej tudi o torkli in raznih načinih iztiskanja olja. Pri tem je bilo reCeno, da je kontinuiran sistem, po katerem deluje tudi torkla Kmetijska zadruge, za zdaj najboljši.
Srečanje v Camporah je potekalo vsebinsko enako le s to razliko, da so po Miheličevem uvodu o načinih ocenjevanja oljenega olja govorili predstavniki Gruppo enoga-stronomico Triestino. Njihova razlaga se je v marsičem razlikovala od razlage koprskih strokovnjakov, kar je izzvalo tudi kritične pripombe nekaterih prisotnih. V popolnem soglasju pa sta nastopala dr. Aldo Raimon-di (ki je tudi elan državne komisije za zdravstvo) in dr. Ludvik Čepar iz Izole, glede blagodejnih učinkov oljenega olja na človekovo zdravje. Dr. Raimondi je priporočal, naj se tudi za cvrtje namesto semenskega uporablja raje dokazano zdravo oljeno olje, Čeprav ne nujno "extra vergine”, marveč navadno in cenejše.
Udeleženci obeh srečanj so bili zelo zadovoljni z vsem kar so slisah in zvedeh in izrazili željo, da bi do takih srečanj prihajalo tudi v bodoče, Kmetijski zadrugi pa so izrekli priznanje za njeno vztrajno prizadevanje in skrb za doseganje vedno višje kakovosti našega oljenega pridelka, tudi z načrtovano gradnjo nove modernejše torkle.
jJc.
..
E N T E FIERA UDINE ESPOSIZIONI
a
SEVEROVZHOD JE SREDIŠČE KMETIJSTVA
AGRIEST '96
31. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA KMETIJSKIH i

CREDITO
COOPERATIVO
KMEČKE IN OBRTNIŠKE HRANILNICE Furlanije Julijske krajine
STROJEV IN PRIDELKOV
8.-12. FEBRUAR 1996 SEJMIŠČE V VIDMU
URNIK: 9.30-18.30
OPRAVILA V FEBRUARJU
Največ dela lahko opravimo v kleti in v vinogradu Mesec je primeren za obrezovanje sadnega drevja
Proti koncu meseca lahko na prostem sejemo korenje, grah, peteršilj in spomladansko špinačo
Fabruar je tipični zimski mesec. Ce pa je vreme suho, temperatura pa ne prenizka, je na naši kmetiji že veliko opravil, ki jih lahko postorimo.
V	vinogradu lahko opravimo obdelovanje zemlje. Globina obdelovanja je odvisna od veC faktorjev. V prvi vrsti od višine korenin, podlage trt, vrste zemlje in vlage. Posebno moramo paziti, da ima zemlja primemo koheino vlage, da ni torej prevlažna ne presuha.
V	primem, da jeseni nismo gnojiti, lahko to storimo sedaj. Ce razpolagamo s hlevskim gnojem, bomo slednjega uporabljali skupaj z mineralnimi gnojiti. Koliko bomo gnojiti, je različno od vinograda do vinograda in odvisi od številnih faktorjev. Okvirne količine elementov, ki sedaj dajemo vinogradu, naj bi bile sledeče: dušik (N) 50-70 kg/ha, fosfor (P205) 20-40 kg/ha in kalij (K20) 70-90 kg/ha. V praksi naj bi to pomenilo približno 500 kg/ha mešanega umetnega gnojila s kon-
centracijo 12-6-18. V primem, da gnojimo tudi s hlevskim gnojem, moramo seveda količino zmanjšati. Pri izbiri mešanih gnojil naj imajo prednost tista, ki poleg omenjenih najvažnejših elementov vsebujejo tudi mikroelemente, kot npr, magnezij, bor, železo in druge.
Ob ne premrzlem vremenu nadaljujemo z zimsko rezjo. Odrezani les odstranimo iz vinograda in ga po možnosti sežgemo. V šibkejšem in neolese-nelem lesu večkrat prezimijo glivice, ki so povzročitelji raznih bolezni na trti. Zato moramo to upoštevati pri obrezovanju. Istočasno tudi kontortira-mo, ati nam je kaka trta usahnila zaradi kapi vinske trte. V tem primem jih izmjemo in sežgemo. Ob prisotnosti te bolezni, ki se v zadnjih letih širi tudi v naših vinogradih, moramo med obrezovanjem paziti, da ne širimo bolezni; rezila razkužimo, rane zdravih trt pa premažemo s cepilno smolo.
V kleti moramo vino stalno
nadzorovati. Preveriti moramo, da ima zadostno količino žvepla in da ni motno. Stalno moramo biti pozorni, da so sodi polni. To je zelo važno, saj je na ta način stik s kisikom manjši, to pa tudi prepreči razvoj raznih bolezni. V vinu se bolezni pojavijo predvsem zaradi nezadostne količine S02 in prenizke alkoholne stopnje.
Gnojimo tudi v sadovnjaku.
Februar je primeren mesec za obrezovanje sadnega drevja, vendar Ce temperature niso prenizke. Najbolje je, da obrezovanje preložimo na konec februarja. Z obrezovanjem oljke pa lahko počakamo tudi do aprila-maja, ko so tudi pozne pozebe mimo. Dober obrezovalec mora poznati vsaj osnove botaničnih in fizioloških značilnosti posameznih vrst dreves. Temu veliko pripomore večletna izkušnja. Na splošno velja pravilo, da mlada drevesa zelo malo obrezujemo; omejiti se moramo le na vzpostavljanje vzgojne oblike. Cim bolj starejša so
drevesa, tem bolj drastično obrezujemo. Drugo važno pravilo je, da veje odrežemo vedno ob odcepitvi kake druge veje ali ob kakem očesu. Kos veje brez listov na koncu se namreč počasi zaCne sušiti, lahko se nanjo vselijo škodljivci in povzročitelji raznih bolezni, kar lahko ogroža življenje celega drevesa. Priporočljivo je, da večje rane premažemo s cepilno smolo.
Med obrezovanjem v sadovnjaku je možno, da opazimo suhe sadeže na vejah sadnih dreves. Takim plodom rečemo "mumije”, ki po navadi ne odpadejo iz drevesa. Naslednje poletje postane mumija vir okužbe, saj se v njej tvorijo poletni trosi sadne gnilobe. Ta bolezen nam lahko resneje poškoduje dozorevajoče sadeže marsikatere vrste sadnega drevja. Medtem, ko obrezujemo je torej pravi Cas, da mumije poberemo iz drevesa in jih sežgemo ali vsaj odstranimo iz sadovnjaka.
Ce še nismo škropiti proti bre-skvini kodravosti v januarju, to
lahko storimo še sedaj. Škropimo tudi proti listni luknjičavosti košCiCarjev. V ta namen uporabljamo bakrene pripravke ati di-tiokarbamate. Kar se pa tiče ostalih škropljenj sadnega drevja, jih prenesemo na naslednji mesec. Ob ne premrzlem vremenu in ko ni napovedanih močnih pozeb, lahko v vrtu pripravimo zemljo za sajenje ali saditev. V sluCaju, da smo zemljo že pripravili za novo setev in so napovedani močni nalivi, zemljo prekrijemo s plastično folijo, da dež ne bi spremenil njene strukture. Zemljo bomo ponovno odkriti tik pred setvijo.
Proti koncu meseca lahko na prosto sejemo: korenje, grah, peteršilj, spomladansko špinačo, sadimo pa Čebulo in česen. Korenje po možnosti sejemo v posamezne vrste, da so redčenje in druga opravila lažja.
Ce razpolagamo s toplo gredo, v tem Času sejemo glavnato solato, solato rezivko, paradižnik, jajčevce, zeleno, bučke, dobro misel in tirnjan.
Ob ne premrzlem Času obrezujemo grmovnice in drevesa tudi v' okrasnem vrtu. Tu predvsem hočemo s tem opravilom spodbuditi novo vegetacijo, ojačiti cvetenje in polepšati obliko rastline. Pri vrtnicah moramo redčiti rodne poganjke in jih krajšati. V tem Času tudi lahko sadimo nove grmovnice: vrtnice, oleandre kostenike, for-sitije in druge.
dr. Magda Sturman
Višja odkupna cena mleka
Kmečka zveza obvešCa, da je bil 30. januarja t.l. podpisan sporazum med predstavniki mlečne industrije in proizvajalci mleka o novi odkupni ceni mleka v hlevu. Nova odkupna cena je po tem povišku 842 lir za liter, kar je 56 lir več kot doslej. V novi ceni je vključen davek IVA in pa strošek za ohlajevanje mleka.
NOGOMET / ZMAGO POZDRAVILO OSEMDESET TISOČ NAVDUŠENIH GLEDALCEV
JAR zasluženo prva ekipa črne celine
\Z finalu afriškega pokala so Južnoafričani premagali presenetljivo Tunizijo - Tretja Zambija
Južnoafriška republika - Tunizija 2:0 (0:0)
Strelec: nel st. 27' e 29' VVilliams v 73. in 75. minuti.
JAR: Arendse, Radebe, Tovey, Fish, Motaung, Moshoue, Tinkler, Buthelezi (od 52. min. Mkhalele), Khumalo, Bartlett, Masinga (od 65. min. VVilliams).
TUNIZIJA: El Ouaer, Jaballah, Chouchane, Boukadida, Ben Reshis-sa, Bouazizi (od 22. min. Ben Hassen), Kodhane (od 46. min. Hanini), Feki, Beya, Sellimi, Sli-mane.
JOHANNESBURG -Južnoafriška nogometna reprezentanca je zakorakala po poteh uspehov, ki jih je začrtala južnoafriška rugby reprezentanca, ko je lani osvojila
svetovni pokal, saj ji je uspelo osvojiti letošnji pokal afriških narodov. Uspeh je še toliko večji, saj je bil nogomet v časih apartheida malodane na meji ilegalnosti, saj je vlada komajda priznavala njegov obstoj. Nogometni klubi so bili v glavnem v revnih črnskih četrtih kot je npr. Soweto odkoder prihajata najlegendarnejša južnoafriška nogometna kluba Orlando Pirates in Kaizer Chiefs. Reprezentanci pa je v rekordno kratkem času uspelo priti na vrh afriškega nogometa, ki si je tudi v svetovnem merilu pridobil izjemnen ugled.
Pomlajeno tunizijsko moštvo je klonilo šele v drugem delu, usodne pa so bile tri minute, ko je
NOVICE
Vodstvo Williamsa molči
VVOKING - Vodstvo moštva formule 1 VVilliamsa ne želi komentirati \ snikih, da naj bi 1 konstruktor Patrick Head kmalu obtožena uboja brazilskega dirkača Ayrtonna Senne. Poročila se sklicujejo na ugotovitve italijanskega sodnika Enrica Lorenzinija, da se je Ayrton Senna 1. maja 1994 na dirki v Imoli smrtno ponesrečil zaradi neprimerno prirejenega volanskega droga. Predstavnik moštva je poudaril, da čakajo na uradno sporočilo, do takrat pa obtožb ne bodo komentirali.
Brez slavnih imen na 01
NYON - Evropska nogometna zveza (UEFA) je sporočila, da na nogometnem turnirju na olimpijskih igrah (01) v Atlanti ne bodo smeh nastopiti uveljavljeni nogometaši, starejši od 21 let Igrah bodo lahko le nogometaši, stari 21 let ah manj, ki so igrah tudi v kvalifikacijah za olimpijske igre. UEFA žeh s tem ukrepom ohraniti ekipe takšne, kakršne so bihe v kvalifikacijah.
Težave organizatorjev EP
LONDON - Angleška nogometna zveza ima z organizacijo evropskega nogometnega prvenstva (EP) tudi nekaj težav. Za zadnjo je poskrbel Nigel Rushman, lastnik podjetja, ki se ukvarja z akreditacijami in namestitvami funkcionarjev, nogometašev in novinarjev. Angleški časnik Daily Mail je razkril, da je Rushmanovo prejšnje podjetje bankrotiralo, višino njegovih dolgov pa ocenjujejo na približno 1.7 milijona funtov, na svoj zasebni račun pa naj bi nakazal 45 tisoč funtov..
Peter Graf na psihiatrični test
MANNHEIM - Državni tožilec v Mannheimu je sporočil, da je Peter Graf, oče najbojše nemške teniške igralke Steffi Graf, pristal na psihiatrični preskus. Peter Graf je v pripora že od avgusta lani zaradi suma utaje davkov. Njegov odvetnik je povedal, da te novice ne more potrditi, kajti ko je nazadnje govoril s Petrom Grafom, se le-ta še ni dokončno odločil. Po nemški zakonodaji lahko obtoženec, ki je bil v času kaznivega dejanja dokazano manj prišteven, doseže zmanjšanje kazni.
Kitajka Xie Jun obdržala vodstvo
JAEN - Kitajka Xie Jun in Madžarka Zsuzsa Polgar sta v tretji partiji za naslov šahovske prvakinje v španskem Jaenu že po 19 potezah razdelili točki in 25-letna branilka naslova s Kitajske je obdržala prednost ene točke v skupnem seštevku (2:1). Dvoboj s skupnim nagradnim skladom 200 tisoč dolarjev ima največ 16 partij.
V Tokiu finale Majoli - Sanchez
TOKIO - Finalistki mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Tokiu z nagradnim skladom 926.250 dolarjev sta Hrvatica Iva Majoli in Španka Aranbca Sanchez Vicario. Majohjeva, ki je v četrtfinalu presenetljivo izločila Moniko Seleš, je v polfinalu v treh nizih odpravila nadarjeno Švicarko Martino Hingis s 3:6, 6:3 in 6:0, v drugem polfinalu pa je Sanchezova ugnala rojakinjo Conchito Martinez s 6:4, 5:7 in 6:4.
Knovvles - Olhovski finale Šanghaja
ŠANGHAJ - Bahamec Mark Knovvles in Rus Andrej Olhovski sta finahsta mednarodnega moškega teniškega turnirja v Šanghaju z nagradnim skladom 303 tisoč dolarjev. Knovvles je v polfinalu izločh Avstralca Michaela Tebutta s 3:6, 6:1 in 6:4, Olhovski pa Britanca Tima Hermana s 4:6,6:4 in 6:4.
■
I
Mark VVilliams, sicer igralec angleškega drugo-ligaša VVolverhamptona, dosegel dva zadetka v 73. in 75. minuti in sprožil pravo evforijo med 80 000 glavo množico, ki je dosegla vrhunec s podelitvijo pokala, ki ga je domači vrsti podelil južnoafriški predsednik Nelson Mandela. Tunizijsko moštvo pa je tudi doseglo izjemen uspeh. Kar 10 članov tunizijske reprezentance je bilo namreč mlajših od 23 let in prav gotovo to ni bil vrhunec njihove kariere.
V tekmi za tretje mesto pa je bila boljša Zambija, ki je z 1:0 premagala Gano. Edini zadetek na srečanju pa je dosegel zambijski kapetan Kha-lusha Bwalyja v 52. minuti.
Kmalu pa bodo vse oči Južne Afrike uprte v svetovni pokal v kriketu, ki se začne konec tega meseca, saj je v pripravah domača reprezentanca dosegla izjemne uspehe in vsi pričakujejo ponovitev uspeha rugbystov in nogometašev.
lekt.
VVeaha ni med
najboljšo enajsterico
JOHANNESBURG -Najboljši nogometaš sveta v letu 1996 Liberijec George Weah ni uvrščen v idealno postavo Afriškega pokala, ki se je včeraj končal v Johannesburgu v Južni Afriki. Idealna postava:	El
Quaer (Tunizija), Raduan (Egipt), Fish (J. Afrija), Litana (Zambija), A s are (Gana), Beya (Tunizija), Tinkler (J. Afrika), Imam (Egipt), Pele (Gana), Ka-lusha (Zambija), Veboah (Gana).
»Zračni« dvoboj Eriča Tincčerja (JAR, desno) in Beye Zoubeirja (AP)
SMUČARSKI TEK
Belmondo in Di Centa najhrtrejsi v štafeti
Na tekmi za svetovni pokal v Seefeldu
SEEFELD - Italijanki Stefa-nia Belmondo in Manuela di Centa sta zmagovalki včerajšnjega štafetnega Sprinta smučark tekačic za svetovni pokal v avstrijskem Seefeldu. Na drugo mesto sta se uvrstili Norvežanki Trude Dybendahl in Anita Moen Guidon s 25.6 sekunde zaostanka za Italijankama, »šele« tretji pa sta bili Rusinji Jelena Valbe in Olga Kornejeva.
Izidi: 1. Italija (Stefania Belmondo, Manuela di Centa) 21:58.8, 2. Norveška (Trude Dybendahl, Anita Moen-Gui-don) + 25.6, 3. Rusija I (Jelena Vjalbe, Olga Kornejeva) + 33.5, 4. Rusija II (Svetlana Na-gejkina, Larisa Lazutina) + 37.4, 5. Nemčija + 37.6, 6. Švica + 37.7, 7. Francija + 39.6, 8. Japonska + 3+ 9.7, 9. Švedska I + 46.8, 10. Finska I + 52.1. Uvrščenih je bilo 19 štafet.
KOŠARKA / PRVENSTVO NBA
>1
V znamenju dvoboja Jordan - Johnson
Toda zvezdnika tokrat nista zaigrala najbolje, Chicago pa je premagal LA Lakers
LOS ANGELES - Osrednja tekma v ligi NBA je bila v Los Angelesu, kjer so pri domačih Lakersih gostovah Chicago Bullsi. Prvič po finalu leta 1991 sta se na igrišču srečala Magic Johnson in Michael Jordan.
Toda najboljši igralec tekme ni bil noben od omenjenih zvezdnikov, ampak Scottie Pippen (30), Dennis Rodman je imel kar 23 skokov (rekord sezone), v obrambi pa je povsem zaustavil in psihično strl Magica Johnsona, ki je v 32 minutah zadel 15 točk, toda z metom 6:13.in le s tremi asistencami. Na dragi strani se pri Bullsih (igrah so brez Tonija Kukoča in Luca Longleya), ki so imeli 56-odstotm met, ni posebej izkazal niti Michael Jordan (17), ki je bil izbran za najboljšega košarkarja januarja (povprečno 32.5 točke, 7 skokov, 3.6 asistence in 2 ukradeni
žogi). Tako 17.505 gledalcev v razprodani dvorani Forum ni videlo pričakovane igre obeh zvezdnikov, ki sta se po premoru vrnila na igrišča. Pri Lakersih, ki so v tretji četrtini zaostajah že za 20 točk, je bil najboljši Cedric Cebahos (23).
V Salt Lake Cityju je izgubil tudi drugi klub iz Los Angelesa. Utah Jazz so premagali Clipperse s 122:113, Karl Malone pa je s 27 točkami, 15 skoki in 10 asistencami prišel do prvega »triple doubla« v 10-letni NBA karieri. John Stockton je imel enajst asistenc, vendar je z 31 točkami dosegel najboljši rezultat sezone. Orlando je še na naprej neporažen na domačem igrišču v tej sezoni. V petek so bili boljši od Atlante s 108:95. Ponovno je blestel Shaquihe 0‘Neal (25 točk, 16 skokov), za goste pa je dal Stacey Augmon 21 točk.
Indiana je zabeležila 15. zaporedno zmago na domačem igrišču, kar je seveda klubski rekord. Nizozemec Rik Smits je dal 31 točk, Reggie Miller 21, za Celhcse pa Todd Day 22.
Poleg Chicaga je v gosteh zmagal le še New Jersey. Najboljši pri Netsih je bil Armon Gilliam (29 točk, 10 skokov), pri grizlijih pa veteran By-ron Scott (27).
Izidi: Los Angeles Lakers - Chicago Bulls 84:99, VVashington Bullets -Portland Trail Blazers 113:97, Orlando Magic - Atlanta Hawks 108:95, Indiana Pacers - Boston Celtics 116:108, Cleveland Cavahers - Phoe-nix Suns 107:85, San Aitonio Spurs - Minnesota Timbervrolves 101:90, Utah Jazz - Los Angeles Clippers 122:113, Golden State VVarriors - Toronto Raptors 114:111, Vancouver Grizzhes - New Jersey Nets 84:93.
SMUČANJE / ZENSKI SMUK V VAL D'ISEREU
Seizingerjeva spet najhitrejša
VAL DTSERE - Nemka Katja Seizinger je zmagala na prvem včerajšnjem smuku za svetovni pokal v Val dTseru. S časom 1:41.70 je prehitela Američanko Picabo Street, tretja pa je bila Italijanka Isolde Kostner (vse tri na sliki AP) . Tak je bil tudi vrstni red na olimpijskih igrah v Lil-lehammerju leta 1994. Najboljša Slovenka je bila Vrhničanka Mojca Suhadolc na 12. mestu, Andreja Potisk Ribič pa je bila 44.
Drugi sobotni smuk v Val dTseru je bil po nastopu 11 smučark zaradi slabe vidljivosti in sneženja prekinjen in nato odpovedan. Do prekinitve je vodila Katja Seizinger. S časom 1:16.44 je bila 44 stotink pred Švicarko Heidi Zurbriggen, tretja je bila Nemka Michaela Gerg-Leitner (1:17.46, + 0.54), Mojca Suhadolc pa je bila na visokem četrtem mestu (1:17.54, + 1.10). Danes bo na programu superveleslalom.
»Skoda, da je žirija odpovedala tekmovanje, saj je sedaj vidljivost spet dobra in bi omogočala
normalno izvedbo tekme. Odločitev žirije je bila, ne le zaradi sorazmerno dobrega nastopa Suhadolčeve, nenavadna in prezgodnja, saj je bilo še dovolj časa, da bi tekmo izpeljali do konca. Glede na tekmovalke, ki so bile na Startu, bi se lahko uvrstila med prvo deseterico,« je pol ure po odpovedi povedal vodja slovenske reprezentance Jaro Kalan. Suhadolčeva je na prvem sobotnem smuku dosegla svojo najboljšo uvrstitev v tej disciplini v letošnji sezoni in hkrati drugo v karieri. Pred tem je bila enajsta leta 1995 v Saalbach-Hinterglem-mu.
Seizingerjeva je na prvem smuku, ki je bil dolg 2875 metrov, dosegla 22. zmago v karieri in peto v letošnji zimi. V petek je v Val dTseru zmagala že v superveleslalomu, v smuku pa je doslej zabeležila enajst najvišjih stopničk za zmagovalke. Po odpovedi se ji je izmuznila enkratna priložnost za tri zmage v svetovnem pokalu v dveh dneh.
,.«s
-%*«. ■ 2

km\p§*
[Ul
Izidi: 1. Seizinger (Nem) 1:41.70, 2. Street (ZDA) 1:42.19, 3. Kostner (Ita) 1:42.24, 4. Zurbriggen (Svi) 1:42.62, 5. Montihet (Fra) 1:43.31, 6. Zelenskaja (Rus) 1:43.53, 7. Gutensohn (Nem) 1:43.62, 8. Gerety (ZDA) 1:43.66, 9. Gotschl (Avt) in Merlin (Ita) 1:43.72, 11. Pace-Lindsay (Kan) 1:43.97, 12. Suhadolc (Slo) 1:44.03, 13. Cavagnoud (Fra) 1:44.28,14. Lindh (ZDA) 1:44.29, 15. H. Gerg (Nem) 1:44.31.
Svetovni pokal - smuk (6): 1.
Street (ZDA) 460, 2. Seizinger (Nem) 325, 3. Kostner (Ita) 305, 4. Meissnitzer (Avt) 247, 5. Zurbriggen (Svi) 229; skupno (26): 1. Seizinger (Nem) 982, 2. Wachter (Avt) 891, 3. Ertl (Nem) 844, 4. Meissnitzer (Avt) 676, 5. Street
(ZDA) 633, 6. Eder (Avt) 580, 7. VViberg (Sve) 566, 8. Kostner (Ita) 561, 9. Dorfineister (Avt) 543,10. Zurbriggen (Svi) 494, 11. Kjor-stad (Nor) 452, 12. Hrovat (Slo) 442, 13. Nef (Svi) 423, 14. Roten (Svi) 401,15. Gotschl (Avt) 399.
Pokal narodov - ženske (26): 1. Avstrija 4192, 2. Nemčija 2864, 3. Švica 2597, 4. Italija 1951, 5. Švedska 1617, 6. Francija 1126, 7. Slovenija 1123.
Smuk za moške danes
Moški smuk za svetovni pokal v Garmisch Partenkirchnu je bil zaradi megle in slabe vidljivosti odpovedan in prestavljen na danes. Zaradi tega so na ponedeljek prestarih superveleslalom, ki bi moral biti po prvotnem programu na sporedu že jutri.

A LIGA / PO DANAŠNJEM 20. KOLU
Milan bi lahko še povečal prednost
Milančani bodo gostili okrnjeno Romo, Fiorentina pa igra v Cagliariju
Voditelji najbolj bogatih italijanskih nogometnih klubov so ves pretekli teden namenili nakupovanju CimveCjega števila mladih tujih asov, njihovi izvoljeni predstavniki v združenju klubov in federaciji pa razpravam o posledicah »diktata« Evropske unije o prostem pretoku poklicnih športnikov v mejah skupnosti. MogoCe tudi zato, ker današnji spored 20. kola A lige ne ponuja dovolj argumentov za vroče Časopisne polemike. Milan je v prejšnjem kolu z zmago v Vidmu preprečil, da bi ga Fiorentina zamenjala na vrhu lestvice, tokrat pa ima Capellova vrsta priložnost, da svojo prednost še poveCa. Milančani bodo namreC na »Meazzi« gostili Romo, ki bo igrala brez Fonse-ce, mogoče pa tudi brez Balba in Thema. Po drugi strani pa Caka Fio-rentino neugodno gostovanje na Sardiniji, saj Cagliari krvavo potrebuje točke, Toskanci pa so v gosteh poleg štirih zmag že doživeli prtav toliko porazov, enkrat pa igrali neodločeno.
Udinese bo igral v Cremoni. V Vidmu je svojega drevišnjega gostitelja premagal s 3:2, tokrat pa bi se mogoče zadovoljil le s točko. Cremonese je sicer z eno nogo že v nižji ligi, toda v zadnjih kolih ni igral slabo. Trener Zaccheroni, ki je komaj prebolel gripo, ne bo mogel računati na Deside-rija, zaupal pa bo Poljaku Kozminske-mu, ki bo prevzel Helvegovo mesto.
Današnji spored (v oklepaju število točk): Cagliari (23) - Fiorentina (37), Cremonese (12) - Udinese (25), Lazio (29) - Bari (17), Milan (40) - Roma (28), Napoli (26) - Atalanta (25), Parma (35) - Sampdoria (25), Piacenza (19) - Inter (26), Torino (18) - Padova (18), Vicenza (26) - Juventus (32).
Spored B lige
DANAŠNJI SPORED: Ancona -Foggia (sinoCi, večerna tekma), Avel-lino - Andria, Bologna - Salemitana, Brescia - Lucchese, Chievo - Reggina, Cosenza - Verona, Palermo - Pescara, Perugia - Regginaa, Pistoiese - Genoa, Venezia - Cesena.
C2 LIGA / DANES S TOLENTINOM
Trieslina pričakuje boljše čase
Naslednja srečanja bodo pokazala, ah je Triestina v nogometni C2 ligi po dveh zaporednih zmagah spet ubrala pravo pot. TrZaCanio bodo namreč v prihodnjih štirih tekmah kar trikrat igrah na »Roccu« in to proti nasprotnikom s spodnjega dela lestvice: dnaes To-letnino, sledi Forli, gostovanje v Riminiju in nov domači nastop proti ekipi Ba-racca Lugo. Jasno je, da (maloštevilni) navijači tržaškega	moštva
pričakujejo, da bo Triestina po tej seriji utrdila svoj položaj v boju za uvrstitev v konCnico za napredovanje, mogoče pa se celo povzpela najmanj na tretje mesto.
Problem je v tem, da imajo igralci trenerja Rosel-lija na domačih tleh precej težav, da zatresejo nasprotnikovo mrežo. Tokrat bo
menda še težje, ker v konici napada prvič po 54 kolih ne bo diskvalificiranega Massima Marsicha. Ta igralec resnici na ljubo ni pravi golgeter, ampak odlično izvaja proste strele »tipa Bag-gio« in zna z glavo dobro prestreči visoke žoge. Prav prosti .streli in visoke podaje v sredino pa sta klasični orožji za preboj nasprotnikovih obrambnih barikad, kakršno bo danes bržkone postavil Tolentino.
Današnji spored (v oklepaju število osvojenih točk): Giorgione (27) - Forli (24), Imola (20) - Cecina (14), Livorno (39) - Ferma-na (27), Pontedera (25) -Treviso (41), Rimini (26) -Ponsacco (32), San Dona (27) - Fano (21), Ternana (37) - Baracca (21), Triestina (33) - Tolentino (21), Pe-saro (26) - Centese (7).
PROMOCIJSKA LIGA
Okrnjena Juvenlina v gosteh pri Mossi Tudi za Sovodnje težko gostovanje
Obe tekmi odločata o v rhu
Mossa - Juventina
Derbi 18. kola bo v Moši, kjer bo domaCe drugouvrščeno moštvo igralo proti vodilni Juventini. Zadnje Čase pri štan-dreškem moštvu nekaj škripa, toda zaradi precej tehtnih razlogov. Prvi od teh je vsekakor ta, da ekipa stalno nastopa v zelo okrnjeni postavi (poškodbe, bolezni, izključitve).
Zal bo tudi Juventina igrala zdesetkana. Vprašljiv je namreC nastep kar štirih nogometašev: Trevisan, Villani in Monti-na so poškodovani, Can-dutti pa ima delovne obveznosti. S tako okrnjeno postavo bi se Juventina verjetno zadovoljila tudi z neodločenim izidom, s katerim se je tudi končala tekma prvega dela v Stan-drežu (1:1, strelec je bil Vil-
V AMATERSKIH LIGAH / VESNA V GOSTEH PRI OPICINI
Zarja preko Basaldelle k vrhu, Primorje v Pagnaccu želi točko - Na Proseku zelo zanimiv derbi Gaja - Kras
V 2. AL malo upanja za Primorec -V 3. AL Mladost mora proti Torreju zmagati - Lahka naloga za Breg, težja za Dolino
stik naj omenimo še, da sta
1.	AMATERSKA UGA
Zarja - Basaldella
Bazovcem prihaja v goste drugouvrščena Basaldella, ki igra bolj zanesljivo doma kot v gosteh. Na tujem je doživela že štiri poraze čeprav s tesnimi izidi. Prav to daje Bazovcem več upanja.
Kaže, da so po medlem začetku zarjani vendarle ujeli pravi ritem, saj so v zadnjih osmih tekmah dosegli pet zmag in dva neodločena izida. S tem se je Zarja približala vrhu lestvice. Trenutno je na tretjem mestu in le štiri točke jo ločijo od današnjega nasprotnika, ki bi se v Bazovici verjetno zadovoljil tudi z neodločenim rezultatom. Zarjani, ki so v prvem delu prvenstva izgubili proti Ba-saldelli z 1:2, pa računajo na celoten izkupiček,. Čeprav bodo igrah v okrnjeni postavi. Dusšoni, Grgič in Ravah-co so zaradi Četrtega opomina kaznovani s prepovedjo nastopa na eni tekmi.
Pagnacco - Primorje
Čeprav je Pagnacco novinec v ligi, pa po dosedanjih izidih kaže, da se je kar hitro privadil na novo konkurenco. Po slabem začetku (trije zaporedni porazi) si je ekipa Pagnacca s serijo pozitivnih nastopov opomogla in trenutno si deli 10. mesto z močnim Cividalesejem.
Za ljubitelje statistik bi omenili, da je Pagnacco od petih porazov kar tri doživel na domačih tleh (Serenissi-ma, Tavagnacco, Zarja). To pa ne pomeni, da bo imelo Primorje danes lahko nalogo. Nasprotno, domačini bodo brez dvoma trd oreh in ProseCani bi se zadovoljili tudi z delitvijo točk, ne glede na dejstvo, da trener Bidussi danes ne bi smel imeti večjih težav s postavo.
Opidna - Vesna
Openci, ki so bili po 12. kolu z 21 točkami na tretjem mestu (s točko zaostanka za takrat vodilno dvojico Basal-della-Primorje), si po dveh neodločenih rezultatih in tremi zaporednimi porazi trenutno s 23 točkami delijo
osmo mesto prav z Vesno.
Po treh zaporednih spodrsljajih je pričakovati reakcijo domačinov, ker bi s Četrtim neuspehom zašli v krizo. Križani se tega dobro zavedajo in zato bodo igrali zelo previdno, tudi zato, ker si Vesna ne sme privoščiti poraza. Po dobrem začetku (šest tekem, 14 točk) Vesna ne igra več tako uspešno, saj je v preostalih desetih tekmah izbojevala šest neodločenih rezultatov in le eno zmago. Prav zaradi tega kriški navijači upajo, da se bo njihova ekipa enakovredno borila z opensko in nepremagana zapustila igrišče.
2.	AMATERSKA UGA
Primorec - Como
Po 16 tekmah so Trebenci na predzadnjem mestu s točko prednosti predd Roia-nesejem in z dvema točkama zaostanka za Campanel-lami. Verjetno bosta dve od
teh treh ekip izpadli iz lige, saj si je Viliesse po nedelj-1— uspehu nad Trebenci oliko opomogel. Ge so
3 po
skem .uspehu nad Trebenci že nekoli Trebenci na prejšnjih tekmah imeli kaj možnosti za osvojitev točk, bo to danes zelo težko. Gostili bodo namreC drugouvrščeni Cor-no, ki se poteguje za prestop v višjo ligo in je doslej j doživel en sam poraz, prav proti ekipi iz Vileš. Kljub kritičnemu položaju na lestvici bi tudi ena sama točka danes predstavljala za Primorec že lep uspeh. Naj še omenimo, da v vrstah Primorca danes ne bo igral Ferluga, ki je bil kaznovan zaradi Četrtega opomina.
3.	AMATERSKA UGA
Gaja-Kras
Zaradi preureditve pa-driškega igrišča bodo 18. prvenstveni derbi med gajevci in krasovci igrali na Proseku. Ekipi sta se doslej srečali enajstkrat v 3.AL in šestkrat
v 2.AL. Skupno je v dose-
* -'	'	' ••M	"
ijm pac
lov, od katerih jm je Gaja (ta-
danjih derbijm padlo 52 go-
la 29, Kras pa 23. Kar se tiče zmag, jih je osem šlo Gaji, šest Krasu, trikrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu. Za ljubitelje stati-
se ekipi prvič srečah v sezoni 75/76, ko se je Kras vpisal v amaterska prvenstva in takrat igral na Proseku.
Današnji derbi je »statistično« precej podoben šestemu (13. 4.1980), ko sta se ekipi kot letos potegovali za prestop v višjo ligo. Gaja je bila takrat tretja z 22 točkami, Kras z dvema točkama več pa na drugem mestu. Derbi so igrah v zadnjem kolu in ker je zmagal Kras z 1:0 (z golom Terčona iz 11-me-trovke), so krasovci po zmagi 2:1 v odločilni tekmi z GMT napredovah v 2.AL.
Tudi v sezoni 89/90 sta se ekipi potegovah za prestop v 2.AL. Takrat pa je uspelo Gaji, ki je dobila nov polet prav po zmagi v dvanajstem, precej razburljivem in napetem derbiju na PadriCah (11. 2. 1990), ko je premagala Kras 3:2 in se s tem približala vodilni Opicini, katero je ob koncu prehitela. Kras pa, ki je končal ta derbi le s sedmimi igralci, (Sommo je obšla slabost, Albertini, Cuccari-ch in Žagar so bili izključeni), je nazadoval na 4. mesto in nato končal prvenstvo na petem mestu.
Izid je tudi danes izredno pomembenin prav zaradi tega smo se obrnili do dveh nogometašev.
RAVEL GOMBAČ (Gaja): »Razpoloženje v našem taboru je dobro in zato smo prepričani o zmagi. Mislim, da problemov s postavo ne bo. Odsotna bosta le Subehi, zaradi poškodbe gležnja, in Kosir, ki se je te dni poročil. Kras je nedvomno bolj izkušen, vendar se ga ne, bojimo. Upamo, da nam bo uspelo zmanjšati zaostanek s petih na dve točki. Ce pa nam spodleti, imamo tudi z drugim mestom možnost, da se potegujemo za napredovanje, sicer z dodatnimi tekmami.«
ANDREJ MAJCEN (Kras):
»Gotovo bi se zadovoljih tudi z neodločenim rezultatom, s katerim bi obdržali pet točk prednosti pred Gajo, ki se nam zdi najhujši
konkurent za končno zmago. Po derbiju igramo s S. Vitom in Vermeglianom, ki spadata med boljše ekipe te skupjne in zato upamo, da bomo neporaženi zapustili proseško igrišče. Kar se tiče postave, mislim, da trener Macor ne bi smel imeti problemov.«
Breg - Venus
Brežani danes ne bi smeh imeti težav z novo zmago, saj današnji Bregov nasprotnik preživlja hudo krizo. V nedeljo je izgubil celo proti Unionu, ki je tako osvojil prvo prvenstveno zmago. Zato
pričakujemo prepričljivo in izdatno zmago Brega. Romana - Dolina Težko nalogo pa bo imela Dolina, kljub temu da Romana z nedeljskim porazom proti Krasu praktično nima več upanja, da bi se potegovala za napredovanje. TržiCani so homogena ekipa z dobro obrambo, nekoliko pomanjkljivi pa so v napadu. Prav to daje DolinCanom kanček upanja.
Bruno Rupel Mladost - Torre
Današnji derbi kola v 3. AL na Goriškem bo gotovo v
Doberdobu, kjer bo domaCa Mladost igrala z ekipo Torre, ki verjetno predvaja najboljšo igro v tej skupini. Do-berdobce, ki bodo nastopila brez poškodovanega Sandra Kobala, v moštvo pa se bo spet vrnil Fontana, zato Caka zelo težka naloga. Sicer pa je imperativ za doberdobsko ekipo zmaga. Na zadnjih 4 tekmah so namreč Dober-dobci osvojili le tri točke. Napočil je torej Cas za novo zmago, pri tem pa nogometaši Mladosti računajo na podporo navijačev.
lani). Mossa se predvsem odlikuje z dobro obrambo, kar ji omogoča tudi umirjeno igro v napadu in seveda predvsem igro v protinapadu.
V Juventininem taboru si po tolikšni smoli, ki se jih je držala na zadnjih srečanjih, nadejajo vsaj to, da ne bodo izgubili.
Manzano - Sovodnje
Nedeljska domača zmaga proti San Luigiju je so-vodenjski ekipi sicer navrgla tri zelo dragocene točke, vendar pa je ekipo tudi drago stala: Fajt in To-mizza sta si prislužila rumeni karton (skupno štiri) in tako danes ne bosta smela igrati. Njuna odso: nost bo še kako boleCa, v sovodenjskem taboru pa pravilno menijo, da si je treba zavihati rokave ter se mirno in zavzeto pripraviti za prihodnjo preizkušnjo. Našo ekipo Caka ambiciozen nasprotnik, to je ekipa Manzana, ki je na začetku prvenstva veljala celo za favorita za napredovanje v višjo ligo. Po 17 kolih je Manzano na osmem mestu s tremi točkami manj od Sovodenjcev, ki so dragi. Z zmago bi torej Manzano dohitel naše moštvo na lestvici in bo zato seveda dal vse od sebe.
Pri Sovodnjah se zavedajo, da jih Caka težka preizkušnja: moštvo pa je pridno treniralo ves teden. Res je, težko bo zapolniti vrzel, ki sta jo zapustila Fajti in Tomizza. Trener Cupini pa ima na razpolago Fabia Samba, Luco Ca-poreleja in veC mladincev, tako da bo ekipa konkurenčna in sposobna, da osvoji vsaj točko.
Naj omenimo, da se je tekma z Manzanom v prvem delu končala z 1:1.
MLADINSKA NOGOMETNA PRVENSTVA / VELIK USPEH CICIBANOV BREGA
Breg dobil finale za 1. mesto Mladinci doživeli tri poraze
NAJMLAJSI CICIBANI FINALE ZA 1. MESTO Breg Grmada - San Luigi 5:4 (2:0,4:2) STRELO ZA BREG: Lovrečič 3 (2 iz U-m), Cheber in Carli.
BREG GRMADA: Slavec, Merlak, Ghezzo, Romano, Lovrečič, Cheber, Car-h, Di Donato, Bandi.
Najmlajši igralci Brega (letniki '87, '88 in ’89) so poskrbeh za zares lep podvig. Z zmago prod San Luigiju so namreč osvojih prvo mesto prvenstva najmlajših cicibanov (Anni verdi) v organizaciji CSI, v katerem je sodelovalo 19 ekip. Primorja se je uvrstilo na 14. mesto.
Finalno srečanje je bilo borbeno. »Plavi« so že vodih 3:0, nasprotniki pa so znižah zaostanek na 3:2. Brežani pa niso popustih, dosegli so še dva zadetka in kljub pritiskom nasprotnika ohranili vodstvo do konca.
Po srečanju je sledilo nagrajevanje v prostorih SD Fani Olimpia. Med nagrajenci so bili tudi Bregovi igralci: A. Lovrečič kot najboljši shelec finalnega srečanja, M. Merlak, kot najboljši igralec finalnega srečanja, M. Cheber kot najboljši strelec prvenstva in D. Slavec kot najboljši vratar prvenstva. (EU) MLADINCI
DEŽELNO PRVENSTVO
Juventina - San Seagio 0:3 (0:1)
JUVENTINA: Pavio, G. Trampuž, Pi-bini, Serem (Subani), Miloth, Padovani, Franchi, D. Trampuž (Izzo), Frutti, Gambino, Balaben (Pahor).
Brez treh glavnih igralcev (Gallo, Macuzzi in Romano) se Juventina ni mogla enakovredno upirati boljšemu San Sergiu, ki je že kmalu po napaki domače obrambe povedel. Tudi v nadaljevanju so bili zelo solidni gostje boljši, Juventina pa je zaradi izključitve Gambina skoraj ves drugi polčas igrala z igralcem manj, kar je San Sergio izkoristil na blatnem igrišču dosegel še dva gola.
POKRAJINSKO PRVENSTVO
Costalunga - Primorje ID (0:0)
V 47. min. avtogol Ferfolje.
PRIMORJE: Muni, Ferfolja, Luksa (v 68. min. Husu), Braini, Fattorello, Lovrečič, Ban, Kuk, Turk, Emili, Ostrouška (v 68. min. Franzot).
Izključen v 68. min.: Murri.
Mladinci Primorja so prah Costalun-gi tesno izgubili, do zmage pa so domačini prišli z avtogolom Ferfolje v 47. minuti. Poraz ni zaslužen, težko igrišče pa je moCno vplivalo na igro. Primorje je imelo nekaj priložnosti, v prvem delu pa je Kuk po prosatem strelu Bana celo dosegel gol, ki pa ga je sodnik razveljavil. Primorje je večji del drugega dela
igralo z desetimi igralci, ker je bil izključen Murri.Ustvarili so si sicer hi priložnosti, vendar brez uspeha. V zadnji minuti sodnik tudi ni dosodil očitne enajtmetrovke za primorje zaradi prekrška nad Banom.
Kljub porazu zaslužijo Franzotovi varovanci pohvalo, saj so se enakovredno borih proti drugouvrščeni ekipi in ijmo, da v bodočnosti bodo naši s i igro uspeh priti zpet do zmage. (Gorazd)
Vesna - Zaule neodigrano
ekip sta se dogovorih, da bo tekma 13. februarja, seveda pa mora datum potrditi še federacija.
Pieris - Sovodnje 6:1 (4:0)
Strele za Sovodnje: Dimitrij devetak SOVODNJE: Tommasi, Peteani, Fajt, Zanfagnin, Pisk, Davorin Devetak, Ož-bot, De Comelli, Dimitrij Devetak, Flore-nin, Peric.
Proti starejšemu in fizično močnejšemu nasprotniku Sovodenjci niso mogli veliko štorih. Ta razlika med ekipama je na težkem igrišču prišla še bolj do izraza in posledica tega je bil visok poraz. Kljub temu je beba pohvalih vratarja Tommasija, td je prepredi še hujši po-
KOŠARKA / 15. KOLO V D LIGI
Tudi Gorizkina lahek plen razigranih cicibonašev
Furlanovi fantje so tako osvojili že 15. zaporedno zmago Domovci so morali priznati premoč tržaškega Cusa
Viktor Tomšič tokrat 7 točk (Foto Balbi/Kroma)
Helvetius Cicibana -UG Goriziana 76:52 (30:36)
CICIBONA: Persi 13 (5:7 prosti meti, 4:6 met za dva, - met za tri), Filipčič (0:2, 0:1, 0:1), Jogan 7 (1:2, 3:6, -), A. Zuppin 14 (6:7, 4:10, -), Battilana 3 (3:4, 0:3, 0:1), Possega 24 (4:8, 10:15, -), Tomšič 7 (1:2, 3:6, 0:6), Furlan 8 (-, 4:9, -), Križmančič, trener L. Furlan.
Met za dva 28:56, met za tri 0:8, skupno 28:64. SON: 15.
GORIZIANA: Blasini, Caterini, Giaimo, Godeas 16, Cassani 2, Prodani 4, Visintini 2, Di Lenardo 8, D’ Amelio 2, Tosoratti 18, trener Rosso.
Cicibonaši so na najboljši način sklenili prvi del prvenstva: premagali so drugouvrščeno ekipo in neposrednega tekmeca za napredovanje Goriziano, povečali svojo prednost na 6 točk, razlika od tret j u-vrščene dvojice (Cus, Santos) sedaj znaša že 8 točk,
ob tem pa so vknjižili 15. zaporedno zmago. Slavje po tekmi v Ciciboninem taboru in med številnimi navijači je bilo seveda zato povsem upravičeno.
Po prvem polčasu pa gotovo ni kazalo, da bo naša ekipa slavila tako zanesljivo zmago. Cicibonaši so bili v prvem polčasu stalno v težavah in v zadnjih minutah tega dela so si gostje priigrali kar 9 točk prednosti (v 16. min. (32:23) in tudi končali prvi polčas v vodstvu.
V drugem delu igre pa smo bili pravemu preporodu cicibonašev. Stopili so na igrišče izredno motivirani in v 4. min. že dohiteli nasprotnika (40:40). Goričanom so vsilili svoj tempo igre in s hitrimi akcijami večali vodstvo ter povsem dotolkli nasprotnika, ki je v tem delu tekme dosegel pičlih 16 točk.
Za zmago zaslužijo vsi pohvalo, izstopala pa sta Peter Furlan, ki je igral svojo daleč najboljšo tek-
mo v tem prvenstvu (8 skokov, 1 asistenca, 3 blokade in 5 pridobljenih žog), in Marko Possega, ki je bil predvsem učinkovit v napadu.
Po tekmi je bil seveda trener Luka Furlan zelo zadovoljen: »V prvem polčasu smo igrah povsem nesproščeno. Med odmorom pa smo odpravili nekaj nejasnosti in vsak je vedel, kaj mora nato storiti. Igrali smo kot prerojeni in predvsem sem zadovoljen, da smo pokazah izreden značaj, ki sicer odlikuje to ekipo.« (bi)
Cus Ts - Dom Agorest 87:71 (41:36)
DOM: Franco 12 (4:4 prosti meti, 4:7 met za dva, 0:2 met za tri), Kocjančič, Bordon 2 (0:2, 1:2, -), Di Cecco 19 (5:10, 7:15, 0:1), Primožič, Pod-bersig 1 (0:1, -, -), Campa-nello 23 (3:4, 4:6, 4:11),
Jarc 14 (2:4, 6:9, -), Ambro-si, trener Bordin.
Met za dva 22:39, met za tri 4:12, skupno 26:51. SON: 26. PON: Franco (37), Jarc (38).
Domovci so na tem srečanju ponovili igro iz prejšnje tekme. Po spodbudnem začetku (15:7), predvsem po zaslugi dveh trojk Campanella, so dopustili nasprotnikom, da so stanje v hipu izenačili (22:22). Ze v tem delu je bilo jasno, da so domovci v velikih težavah proti nasprotnikovi conski obrambi 3-2. Gostitelji so prestre-gali veliko število žog in potem zaključevali akcije s protinapadi.
Povedati je treba, da sta pri Domu manjkala Marko Corsi in David Grzan, kar pa nikakor ne more biti opravičilo za zelo naivne napake naših igralcev. (L.S.)
NOVICE
Domači šport Danes
Nedelja, 3. februarja 1996 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30 v MoSi: Mossa - Juventina; 14.30 v Manzanu: Manza-no - Sovodnje
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici: Zarja - Basaldella; 14.30 na Opčinah: Opi-cina - Vesna; 14.30 v Pagnaccu: Pagnacco - Primorje
2.	AMATERSKA UGA
14.30 v Trebčah: Primorec - Como
3.	AMATERSKA UGA
14.30 na Proseku: Gaja - Kras; 10.30 v Dolini: Breg - Venus;
14.30	v Tržiču: Romana - Dolina; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Tone
NARAŠČAJNIKI
10.30	pri Domju: Domio - Zarja Adriaimpex
KOŠARKA
BUGA
17.30	v Desiu (MI): Banco Desio - Jadran TKB DUGA
{ B LIGA n
Jadranu dovolj le ena zmaga
Zo uvrstitev med prvih 6
Sinočnji izidi 20. kola košarkarske B lige so bili za Jadran TKB izredno ugodni.
Po porazu Robur Va-reseja v gosteh in Monze doma, zadostuje naši združeni ekipi le ena zmaga v preostalih treh srečanjih za uvrstitev med prvih sest.
Sinočnji izidi: Biel-la - Scame Bg 84:72, Šesto S. Giovanni - Ci-vidale 66:91, Monza -Riva del Garda 74:79, Cassano - Robur 89:79, danes: Banco Desio - Jadran TKB, Oderzo - Collegno.
Vrstni red: Biella 32, Oderzo in Riva del Garda 26, Jadran TKB in Cividale 22, Desio 20, Robur in Monza 18, Scame in Cassano 16, Collegno 14, SS Giovanni 6.
KOŠARKA / V Al LIGI
llly danes proti Madiganu, toda njegova usoda je že zapečatena
TRST - Verjetno je usoda tržaškega Illyja v Al ligi že zapečatena, ne glede na današnji izid proti Madiganu iz Pistoie. Tržaško moštvo bi se lahko rešilo najhujšega le s prenovo ligaškega tekmovanja. Gotovo pa ni vseeno, kako bo Illycaffe igral zadnji del prvenstva. Tu menimo predvsem na navijače, ki so še vedno navezani na svoj klub.
Derbi današnjega kola bo vselokor v Bologni, kjer bo na sporedu mestni derbi med Teamsystemom in Bucklerjem. Zanimanje je izredno, blagajnik Teamsy-stema pa je že vnovčil za društvo rekordnih 300 milijonov lir. Včeraj je v milanskem derbiju Stefanel po pričakovanju premagal Teorematour z 81:71 (49:30).
DANAŠNJI SPORED: Cagiva - Benetton, Illvcaffe -Madigan, Scavolini - OUtaha, Teamsystem - Buckler, Cx Siena - Mash, Viola - Nuova Tirrena.
VRSTNI RED: Buckler Bologna 32, Teamsystem Bologna 28, Stefanel Ivtilan 26, Cagiva Varese, Madigan Pištola in Nuova Tirrena 22, Scavolini Pesaro, Viola Reggjo Calabria in Benetton Treviso 20, Olitalia Forli 16, Cx Siena in Mash Verona 14, Illycaffe Trst in Teorematour Milan 6.
Goričani v Reggio Emilij
V A2 ligi bo goriški Brescialat danes gostoval pri Reggiani. Ostali spored: B. Sardegna - Koncret, Pana-pesca - Polti, Floor - Jcoplastic, Juve Caserta - Mene-strello, Reyer - Turboair (15.10 na Videomusic), Reg-giana - Brescialat, Casetti - Auriga.
		
—	KOŠARKA / SINOČI V C2 LIGI	—1
Spet tesen poraz borovcev
Za Krečičeve fante usodne zadnje minute srečanja
Bor Radenska - Pagnacco 58:60 (26:27)
BOR: Spadoni (- prosti meti, 1:2 met za dva, 1:2 met za tri), Susani 13 (5:6, 1:3, 2:2), Perčič 5 (1:4, 2:7, -), Giacomi-ni, B arini 12 (2:6, 5:11, -), M. Simonič 7 (1:2, 3:3, 0:1), Rasman 4 ( -, 2:4, -), Rustja, Pettirosso 2 (-, 1:1, -), Grbec 10 (1:4, 3:4,1:1), trener Krečič.
Met za dva 16:35, met za tri 4:6, skupno 20:41; pm 10:22. SON: 18. PON: B arini (40).3T: Susani 2, Grbec 1, Spadoni 1.
Čeprav so borovci tokrat igrali mnogo bolje kot tekmo prej proti Ar-teju, pa so ponovno tesno izgubili. Se štiri minute pred koncem so naši košarkarji vodili z devetimi točkami prednosti (55:46), odtlej pa je postal nasprotnikov koš kot »začaran«. V preostalih minutah je naše moštvo
uspelo doseči le en koš in en prosti met z Grbcem in nov, tesen in zato še bolj boleč poraz je bil tu.
Zadnje poteze srečanja so bili izredno razburljive, skoraj dramatične. Minuto in 6 sekund pred koncem so naši povedli z Grbcem, gostje pa so izenačili z Di Leonovo »trojko« (v drugem polčasu jih je uspešno izvedel kar štiri). V preostalih sekundah so borovci imeli še priložnost, da bi dali zmagoviti koš, toda niso imeli sreče. Gostje pa so si ob zvoku sirene s Tuzzijem prislužili osebno napako. Isti igralec je uspešno izvedel oba prosta meta in s tem tudi priigral svojemu moštvu zmago.
Po srečanju je bilo razočaranje v Borovih vrstah veliko. Fantje so se sicer srčno in požrtvovalno borili, spet pa jih je izdala »bojazen« pred zmago.
11.00	v Trstu, Ul. Forlanini: Scoglietto - Kontovel
I.	DIVIZIJA
17.00	pri Brisckih, dom »Ervatti«: Sokol - Dinamo DEČKI
9.30 v Trstu, »1. maj«: Bor B Autocarrozzeri Boris - Panau-to; 11.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi - Kontovel PROPAGANDA
II.	30 v Trstu, »1. maj«: Bor Dentalex - Kontovel
ODBOJKA
MLADINCI
10.00	v Trstu, 1. maj: Koimpex - Prevenire NARASCAJNICE
9.15 v Trstu, Ul. Girmastica: Sgt - Sloga A; 9.30 v Trstu, Ul. San Pasquale: Oma A - Breg ROKOMET ZENSKA C UGA
11.00	v Thienah: Quadrifoglio - Kras
HOKEJ NA KOTALKAH
ZAČETNIKI
11.00 v Pierisu: Polet Elettroantoni - Breganze
Jutri Športe!
Jutri ob 22.30 bo kot običajno na TV Koper-Capodistria na sporedu oddaja o zamejskem športu - Sportel. Osrednja tema oddaje bo pogovor o problemih šola - otrok - starši in šport. V studiu bodo Stanka Cuk, ravnateljica O.S. France Bevk Opčine, Ksenija Dobrila, predstavnica didaktičnega. ravnateljstva v Dolini, Franko Drasic in Miloš Tul, profesorja telesne vzgoje. V pogovor se bodo lahko neposredno vključili tudi gledalci, na telefonsko številko 003866-38433. Predvajali pa bodo tudi prispevka z nogometnega derbija Gaja - Kras in z odbojkarskega derbija C1 lige med Slogo in Borom.
Obvestila
PRIMOTOR KLUB
vabi elane in članice na občni zbor, ki bo v sredo 7. februarja 1996 ob 20.30 v gostilni Petaros v Borštu.
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 11. t. m. smučarski izlet v Podklošter (Arnoldstein). Prijave in informacije na tel. st. 327196 (Jordan) ali 200236 (Bruno).
NA PRVENSTVU TREH BENEČIJ 64 TEKMOVALCEV
Uspel bilijardni turnir dolinskega društva
Sicer redno delovanje amaterske skupine športnega bilijarda, ki se je pred nekaj leti ustanovila v Dolini, je pretekli konec tedna doživelo pomembnejši dogodek. V prostorih gostilne Pri studencu (lastnik Aldo Strajn je eden od pobudnikov te panoge v Dolini), v kateri se dejavnost odvija in po kateri ima skupina tudi svoje uradno ime, je bil namreč bilijardni turnir, veljaven za območje takoimenova-nih Treh Benečij. Tekmovanja se je udeležilo 64 igralcev iz raznih mest naše dežele in sosednjega Veneta. V finale, ki je bilo prejšnjo nedeljo popoldan, pa se je uvrstil tudi domačin Marko Vodopivec, ki je na končni lestvici zasedel 5. mesto. Zmagovalec turnirja je bil Pordenončan Marcello
Rossi (na sliki Maria Magajne ob predsedniku Borisu Žerjalu in dolinskemu županu Pangercu).
Tekmovanje je potekalo v osmih kolih, v glavnem so se posamezni igralci pomerili v Dolini, nekateri pa so se kosali na zeleni mizi tržaškega bara Belvedere.
Turnir je sklenilo tudi slovesnejše nagrajevanje, na katerem sta poleg
predsednika breških bi-lijarderjev Borisa Žerjala spregovorila tudi predstavnik meddeželne zveze Claudio De Negri in seveda župan Boris Pangerc, ki je zmagovalcem tudi izročil priznanja.
Turnir v Dolini je domači skupini poverila državna zveza FIABS, koordinator tekmovanja pa je bil VValter Mocor.
(dam)
H KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA h
Brežani z zelo dobro igro odpravili Skyscrapers V1. diviziji domovci spet uspešni, Košuta 37 točk
Breg - Skysaapers 99:86 (50:44)
BREG: Colusso 40 (7:11), Pregare 14 (4:4), Schiulaz 11 (5:6), Malalan 14 (3:8), Gobbo 4 (1:4), Pavbca 11 (5:6), Bandi 3 (1:1), Pintarelli 2 (2:2), Barbu, Mingot; trener Salvi.
SON: 23; 3T; Colusso, Malalan 3, Pregare 2, Gobbo 1.
Brežani so končno dobro igrali in seveda tudi zmagali. Tokrat so v Dobni podrli »nebotičnik«. Zaslugo za zmago pa ima vsa ekipa, čeprav sta bila Colusso in Malalan nekoliko boljša od ostalih. Ključ zmage je bil v dobri obrambi in pametnih napadih, v odločilnih trenutkih pa so Brežani tudi zelo dobro metah proste mete. Dolinčani so takoj povedli in v teku tekme vodili tudi za 15 točk. Proti koncu srečanja so gostje sicer nekoliko zmanjšati zaostanek, toda Sahdjevi igralci so spet stisnili svoje vrste ter na koncu zasluženo osvojili nov par točk
1. DIVIZIJA
Saba - Dom Sprintauto 67:82 (30:36)
DOM: Primožič, Silič 11, P. Bordin 13. Cubrilo 2, Cu-letti, U. Dornik 13, Košuta 37, De Rocco, Cej 6, M. Covi; trener Ambrosi.
Tudi v 2. kolu tega prvenstva so domovci premagati nasprotnika in dokazali, da se lahko borijo za sam vrh lestvice. Ze od samega začetka so naši košarkarji vsiliti gostiteljem svoj tempo igre in z odličnim Dušanom Košuto na čelu hitro povedli, največja prednost pa je znašala tudi 20 točk Naj omenimo, da se je po dolgem času spet vrnil v ekipo Diego Silič, ki je zaigral zares dobro. (L.S.)
ŠPORT, ODBOJKA
Nedelja, 4. februarja 1996
MOŠKA B2 LIGA / S SEDICOM
Smola Imse v končnici
Poškodba pri 14:14
Imsa - Sedim 1:3 (9:15, 11:15,15:13,16:17)
IMSA: Feri 7+7, Gian-luca Populini 13+19, M. Černič, Cola 8+, Princi 2+3, Rigonat 0+0, Giancar-lo Populini 1+4. Florenin 2+6, Paoletti, Koršič, Ra-detti 1+0, S. Cemic 4+0.
Trajanje setov: 27, 20, 29 in 34 minut. Servis (tocke/napake): Imsa 8/18. Sedico 5/10. Napake: Imsa 24, Sedico 9, Blok: Imsa 10, Sedico 16.
Po predvidevanjih je bila sinočnja tekma Imse proti močnemu Sedim zelo napeta. Prva dva seta sta pripadla Sedicu, a ne brez težav. Tretji in četrti set pa sta bila prava bitka, vse dokler ni zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče glavni tolkač Imse Gianluca Populini. Verjetno bi si Goričani zaslužili kaj več, kot časten poraz, treba pa je tudi reči, da je vsakdo kovač svoje sreče in zato bi si »plavo-rdeči« sploh ne smeli privoščiti, da izgubijo drugi set, v katerem so že vodili z 11:0.
Tekma se za Imso ni začela najbolje. Ze od vsega začetka je bilo razvidno, da podajacu Rigonatu ne gre od rok Tudi, ko ga je Zamd zamenjal s Simonom Černičem, se ni potek bistveno spremenil. To pa ne zaradi podajača, ki se je dobro odrezal skozi celo' tekmo, ampak zaradi sprejema, ki je bil v nadaljevanju seta popolnoma nezadosten. V drugem nizu so Goričani z odlično serijo servisov v skoku Gianluce Populinija povedli kar z 11:0. Obveljal pa je nogometni rek, da je žoga pač okrogla in Sedico je v nadaljevanju seta popolnoma razorožil Goriča-
ne. Z delnim izidom 20:0 je Sedico osvojil set in v tretjem vodil s 5:0. Da bi rešil svojo ekipo iz zagate, je Zamč poslal na igrišče Florenina, ki je kljub sveži poškodbi zaigral odlično in s točko in tremi menjavami predramil svojo ekipo. »Plavo-rdeči« so tako ujeli nasprotnika in že pesimistično razpoloženi gledalci so se morali premisliti. Toda presenečenj še ni Mo konec, V četrtem setu so namreč najprej povedli gostje, hnsovci so jih kot v prejšnjem setu ujeli pri osmi točki in nato povedli s 14:11. Sedico je reagiral in izenačil pri šti-rinajstici. Nato je Gianluca Populini dosegel 15. točko za Goričane, ko je pristal na tla, pa je stopil na nogo nasprotnika in si zvil gleženj. Zamd je bil tedaj prisiljen poslati na igrišče Radettija, a ta menjava se ni mogla obrestovati, ker se je Imsa naenkrat znašla na igrišču s tremi centri. S tako postavo je bilo res težko upati v zmago in res, Sedico je odločno izrabil srečno priložnost in zaključil set v svojo korist s 17:16.
Izjava trenerja Sedica De Barbara: »Gorica je solidna šesterka. Zelo me je presenetil predvsem mladi podaje Simon Cemic, ki je s pravo taktiko vodil ekipo in je bil zelo učinkovit tudi v bloku in v obrambi. Mi smo igrali na našem običajnem nivoju. Ce hočemo postati močna ekipa, moramo odpraviti pavze v igri, ki bi nas nocoj lahko drago stale.«
(A&D)
Ostali izid: Carpi - Col-lecchio 3:0.
ŽENSKA C1 LIGA / DERBI NA OPČINAH
Koimpex prevladal po štirih setih igre
Borovke v 1. setu spretno izkoristile napake slogašic, ki pa so nato prevladale na mreži
Koimpex - Bor Mercantile 3:1 (12:15,15:12,15:11,15:8)
KOMPEX: Ciocchi 7+1, Mamillo 1+2 Pertot 7+11, B. Gregori 2+3, Fabrizi 6+10, Srichia 9+15, Viđali 2+5, Bmmat, Piccoli.
BOR MERCANTILE: Benevol 8+17, Zadnik 1+2, Faimann 4+1, Flego 5+11, Cok 3+9, Gmden 3+1, Maver 0+0, Ažman 0+0, Foraus 0+0, P. Gregori 0+0.
Trajanje tekme: 105 minut. Servis (točke/nap): Koimpex 8/12, Bor 8/7. Blok: Koimpex 13, Bor 4, Napake: Koimpex 23, Bor 15.
Zadovoljni Branko Sain, ne pretirano žalostni Marko Kalc. Tako bi lahko najkrajše ocenili včerajšnji ženski derbi med Koimpexom in Borom Mercantile, na katerem so slogaši-ce na 3:6 zmanjšale zaostanek v skupnem obračunu srečanj med tema dvema ekipama na tretjeligaški ravni in z novima točkama neokrnjeno ohranile svoje možnosti v boju za napredovanje v višjo ligo.
Domača šesterka je na tej tekmi Startala kot favorit, ker je v tem prvem delu prvenstva pokazala precej več od borovk, vrh tega pa plave zdaj nasto-
pajo z močno okrnjeno šesterico, ki se lahko objektivno kvečjemu bori za obstanek v ligi. Toda kot se za derbi spodobi, vse to dolgo časa ni prišlo do izraza, predvsem zaradi tega, ker so bile gostiteljice precej bolj živčne od svojih nasprotnic, ki v bistvu niso imele kaj izgubiti. Koimpex je zato serviral dosti manj učinkovito kot ponavadi, naredil pa je tudi več napak od borovk, tako pri gradnji igre, kot pri zaključevanjih, vendar pa je bil na mreži kljub temu absolutno boljši, v obrambi pa so slogaSice od nekdaj boljše od
borovk, ki so sicer tokrat v tem elementu zaigrale bolj zagrizeno kot prejšnji teden proti Co-dogneju.
Derbi na Opčinah je bil torej v prvih treh setih zelo izenačen, razplet pa negotov. V prvem setu je Koimpex vodil z 8:5, a se mu je nato zapletlo. Nasprotnicam je z napakami in dvema zgrešenima sprejemoma podaril osem od naslednjih desetih točk, zasluga borovk pa je bila v tem, da so znale skoraj sistematično priti do menjave servisa (Benevol in Flego) in so tako onemogočile Koimpexu, da bi zaostanek nadoknadil. Precej podoben je bil tudi potek 2. seta, v katerem pa je Koimpex pri rezultatu 7:7 dosegel prednost 14:7 z napadi Pertotove in Sri-chie, Fabrizijeva pa je na mreži branila svoje polje kot izkušeni nogometni vratar. Pred koncem seta so borovke dosegle Se
pet točk in izničile kar deset set-žog. To jih je opogumilo, da so v tretjem setu stalno držale korak s slogasicami in tudi vodile z 11:8, vendar pa je Koimpex na koncu uveljavil svojo večjo težo v napadu, v četrtem setu pa so se domače igralke končno sprostile, odpor borovk pa je bil občutno manjši.
»Tekma je bila prava zmes agonizma in živčnosti, dokazali pa smo, da kljub trem zaporednim porazom nikakor nismo v krizi. Po poškodbi po-dajačice Piccolijeve smo kot letalo, ki med samim poletom
zamenja pilota. Treba je bilo nekaj časa, da se prilagodimo in zdaj pričakujem, da bomo spet igrali kot za začetku prvenstva,« je povedal trener Sain.
»Taktično smo servirali bolje od naSih nasprotnic, žal pa smo v negativnih fazah zgrešili preveč sprejemov in nismo poslali žoge na tla. V nekaterih setih smo vsekakor igrali celo nad pričakovanji,« pa je izjavil Kalc.
(A. Koren)
Ostali izid: Volley 93 - Bat-taglino 3:2.
MOŠKA C1 LIGA / NA OPČINAH
Nepričakovan poraz slogašev
Koimpex - Pallavolo Trieste 1:32 (15:2, 10:15,9:15,7:15)
KOIMPEX: Božič 4+9, Gač 0+1, Slabile 3+4, Strajn 0+0, Zuccon 2+4, D. Kralj 8+10, Rovere 2+2, A Kralj 0+1, Volčič 0+0, Riolino 5+11, Sgubin.
PALLAVOLO: Fontanot, Colautti 1+3, E. Scalandri 12+14, F. Scalandri, Bemetti 1+0, Cherin 6+3, Marsich 7+8, Cutuli, Butelli 3+9, Bertocchi 13+8, Flego, Paron.
Servis (tocke/napake): Koimpex 10/9, Pallavolo 4/16. Blok: Koimpex 5, Pallavolo 19.
Koimpex je tokrat naletel na močnejšega nasprotnika in prvič izgubil na domačem igrišču. Poteza vodstva ekipe Pallavolo Trieste, da je odslovila trenerja Levatina se je izkazala za uspeSno, saj so igralci hoteli na vsak na način dokazati svojo pravo moč. Odigrali so odlično tekmo, na igrišču so se borili kot levi, tako da so v obrambi ulovili neverjetne žoge, kraljevali pa so tudi na mreži, predvsem v bloku. Slogaši so odigrali dobro tekmo, toda
proti tako motiviranemu nasprotniku so bili nemočni, predvsem pa je bil večkrat netočen sprejem. Prvi set so brez problemov osvojili slogaši. Toda slika se je spremenila že v dragem setu, ko je Pallavolo začel rasti. Stanje je bilo izenačeno do rezultata 8:9 v korist gostov. Potem pa je Pallavolo povedel s 13:8 in na koncu osvojil set. V tretjem setu je bil Pallavolo stalno v vodstvu. Gostje niso zgrešili praktično nič in potem tudi zmagali set. Koimpex je reagiral Sele v četrtem setu, ko je po vodstvu gostov 6:1 izenačil na 7:7. Od tu naprej pa je Pallavolo spet zavladal na mreži in osvojil povsem zaslučeno zmago.
Po tekmi je trener Koimpexa Blahuta izjavil: »Zmagala je boljša ekipa. Ce bi Pallavolo igral vse tekme tako kot danes, bi prav gotovo imel več točk na lestvici. Prvi set smo igrali dobro, potem pa smo popustili v sprejemu in servisu. Od dragega seta dalje pa smo tudi zelo slabo blokirali.«
Andrej Maver
MOŠKA C1 LIGA / SOVODNJE
Okrnjena Soča Sobema ni bila kos Moglianu
bili v dragem delu drugega seta v bistvu povsem enakovredni. Začetek tekme je bil težek. Mogliano je bil v prvem setu v absolutni premoči, v drugem pa je povedel z 8:0 in 10:1. Tedaj je nastopilo najboljše obdobje Sočine igre. Gostitelji so začeli servirati bolj ostro, uspešneje pa so tudi blokirali in branili. Na koncu jim je uspelo povsem presenetiti nasprotnika in ga dohiteti pri 14. točki, žal pa sta bila nato usodna napaka v sprejemu in blok Mogliana. Tretji set je bil izenačen samo na začetku, nato pa so gostje uveljavili svojo premoč na mreži.
Soča Sobema - Mogliano 0:3(3:15,14:16,9:15)
SOČA SOBEMA: Petejan 0+4, Klede 5+7, Feri 2+12, Lutman 0+4, Battisti 1+5, Makuc 0+1, Sfiligoj 0+2, Cotič 0+0, Braini 0+0.
Sočanom podvig ni uspel. Zal so zaigrali v preveč okrnjeni postavi, da bi lahko presenetili res močnega nasprotnika, povrhu pa nekateri igralci zaradi pomanjkanja treninga niso mogli dati svojega običajnega doprinosa, tako da sta na svojem standardu igrala pravzaprav samo Klede in Feri. Sočani so vrh tega pokazali preveč spoštovanja do nasprotnika, kateremu so
V MOŠKI IN ŽENSKI C2 LIGI / NA LESTVICI DOHITELA ROJALESE
V MOŠKI IN ŽENSKI D LIGI / SLOGASICE PRESENETILE BRE2ANKE
Važna zmaga Olympie CDR v Reani
Bor Forfrade uspešen v gosteh - Olympia K2 sport dobili pokrajinski derbi. Sokol KO
Espego dobil derbi z borbenim Kortingom Nepričakovan poraz valovk v Fiumicellu
MOŠKA C2UGA
Rojalese - 01ympia CDR 2:3 (15:5,11:15,15:13,12:15, 13:15)
OLVMPIA: S. Terpin 13+15, Ferfolja, Domi 0+0, Sfiligoj 6+12, J. Terpin 6+6, Gravner 15+11, Maraž 3+5, Komjanc, Bensa 4+4, A. Terpin 1+0, Pintar 1+0.
Servis (tocke/napake): 4/16.
01ympia je v Reani del Rojale dokazala, da sploh Se ni vrgla puške v koruzo in je z lepo zmago dohitela sinočnjega nasprotnika na lestvici. Razen kot v prvem stu so Goričani igrali zelo dobro in pokazali veliko željo do zmage. Nasprotnik se jim je dobro upiral, a na koncu je vseeno prevladala boljša igra Goričanov na mreži, ki so tokrat zaigiM zbrano in odločno, za zmago pa resnično zasluži pohvalo ves kolektiv.
Prata - Bor Fcrtrade 1:3 (16:17,11:15,15:10,10:15)
BOR FORTRADE: Bresich 1+1, Coloni 6+5, Furlanič 8+15, Gombač 0+2, Ruttar 2+0, Marega 9+9, Pavlica 0+0, Del Turco 2+1, Cella 5+13, Tabemi 7+13.
Trajanje tekme: 35, 23, 23, 35 minut. Servis (točke/na-pake): 10/5.
Borova barka po sinočnji zmagi z razpetimi jadri pluje proti varnemu pristanu. Resnici na ljubo so si plavi v Prati proti zadnjeuvrSCenemu moštvu na lestvici pričakovali lažjo zmago. Toda gostitelji so jih presenetili z zagrizeno igro, tesna telovadnica s slabo razsvetljavo pa gostom res ni olajšala dela. V prvih dveh setih so si plavi priigrali visoko vodstvo, ki pa so ga s težavo ohranili. V prvem setu je bilo tako 13:6 za plave, na koncu pa je imela Prata celo dve zaključni žogi. Se izdatneje so gostje vodili v drugem setu (11:1), Prata pa ni popustila niti v tretjem setu, Id so si ga plavi v končnici zapravili zaradi napak v sprejemu in napadu. K sreči, so borovci v 4. setu spet uredili svoje vrste, da pa jim ni bilo lahko, pove že podatek, da so zmago pri rezultatu 14:10 dosegli Sele po osmih zaključnih žogah. (Dejan)
ZENSKA C2 LIGA
Oljmpia K2 šport - Mercato di Selz 3:1 (15:11,11:15,15:13, 15:8)
OLVMPIA K2 SPORT: Brisco 7+12, Buffoni 2+2, Princvi 5+8, H. Corsi 10+12, Zotti 5+14, V. Cemic 6+6, Nardin, C. Corsi 0+0, M Cemic 0+0, Braini.
Oljmpia je prišla do važne zmage proti Tržičankam, kisov zadnjih kolih dosegle nekaj pomembnih rezultatov in so tudi v Gorici pokazale dobro igro. Oljmpia je bila vsekakor na mreži za razred boljša od nasprotnic, ki so se sicer v polju dobro branile. Precej težav je imela Oljmpia tudi s servisom, tako da se ni mogla med tekmo nikoli povsem otresti nasprotnic. Nasprotno, v tretjem setu je bilo stanje že precej kritično, saj je Mercato di selz Goričanke najprej ujel pri 10. točki, nato pa povedel z 12:10 in 13:11, k sreči pa so naša dekleta na koncu spet uveljavila svojo boljšo igro ob mreži. »Zaigrali smo bolje kot v preteklih tednih, zato sem lahko zadovoljna, žal pa delamo preveč napak na servisu, kljub temu, da ga ne forsiramo,« je po tekmi dejala trenerka goriske šesterke Miranda Kristančič.
Sokol - Farra 0:3 (4:15,8:15,6:15)
SOKOL: T. Masten 3+2, Viđali 0+1, Maruccelli 1+4, Kosmi-na 1+1, L. Masten 7+3, Lupine 0+0, Semec 2+6, Visentin 1+0.
Servis (točke/napake): Sokol 2/4, Farra 6/3.
Sokolovke so v zadnji tekmi prvega dela prvenstva nekoliko presenetljivo ostale praznih rok proti Fani, ki je pred sinočnjim srečanjem zaostajala za dve toda za Nabrežinkami. Toda te včeraj res niso pokazale, tako da je zelo gladek poraz povsem razumljiv. V napadu se je poznala odsotnost bolne Erike Skerk, toda za res slabo predstavo to ne more biti zadostno opravičilo. Ob napadu je odpovedala tudi obramba, tako da je bila pot gostij do zmage precej lahka.
Dokaj zaskrbljeno trenerko Silvo Menija čaka zdaj dokaj težko delo, da ekipo spet »postavi« na noge, da bi bilo v nadaljevanju prvenstva Cim manj takih predstav, kot je bila sinočnja.
MOŠKA D LIGA
Espego - Korting 3:1 (15:11,11:15,15:9,15:13)
ESPEGO: Plesničar 2+4, Soban 6+12, LukeS 4+4, Ma-nia 1+0, Mučič, Cemic 0+0, Lutman 0+0, G. Brisco, Uršič 8+11, Devetak 5+6, Petejan 4+7, A. Brisco 0+0.
KORTING: Krpan 5+5, Miot 4+5, Veljak 3+6, Pertot 1+4, Furlanič 1+2, Ritossa 1+6, Drasič 4+0, Micalessi 0+0, Šušteršič 0+0, Cuk 0+0, Furlani, Glavina.
Korting se je v Standrežu preko dve uri in pol enakovredno kosal z Espegom. V dragem setu so Tržačani tudi uspeh premagati domačine in v četrtem jim je le za las ušla možnost, da odigrajo se »tie break«. Gostje bi verjetno tudi zaslužili kaj več. V napadu sta si namreč bili ekipi skoraj enakovredni, čeprav so Goričani nekoliko bolj učinkoviti. V obrambi pa so se prav gotovo bolj izkazali gostje, predvsem zaradi zagrizenosti. Petejan je igral malo, to pa se je v igri domačinov precej poznalo.
Drasič (trener Kortinga): »Igrali smo nad pričakovanji, vsaj glede na situacijo na lestvici. Imeli smo tudi nekaj možnosti, da podaljšamo tekmo do »tie breaka«, toda z napakami smo si jo sami zapraviti. Vsekakor sem precej zadovoljen, saj smo igrali precej dobro, predvsem iz ago-nističnega vidika, pa čeprav smo tudi precej grešiti. To je pa tipično za mlade ekipe.« Marchesini (trener Espega); »Poskusiti smo igrati samo z mladimi, kar se je v igri poznalo, saj je preveč nihala. Dobro je, da so lahko igrali tudi tisti, ki letos Se niso imeti toliko možnosti.« (A & D) ZENSKA DUGA
Koimpex - Sloga 0:3 (12:15,12:15,12:15)
KOIMPEK: Brišnik, Canziani, Ferluga, Kosmina, Mitič, .Perini, Sirotich, Spacal.
SLOGA: Babudri, Ban, Blažina, Furlan, Grgič, Kalc,
Kocijančič, Mijot, Molassi, Sosič, Vidah, Tensi.
V petek je Sloga presenetljivo premagala Koimpex. Mlade igralke Sloge so zaigrale zelo borbeno in z veliko voljo do zmage. Koimpexova dekleta pa so mlajše nasprotnice verjetno podcenjevale, nato pa niso uspele ujeti pravega ritma. Res pa je, da so ta teden slabo trenirale, saj je gripa zelo okrnila že tako majhen izbor igralk. Prvi set je bil do sredine izenačen, nato si je Koimpex priigral nekaj točk in povedel z 11:6. Sloga pa se ni hotela sprijazniti s porazom, ostro je reagirala in set osvojila. V dragem so prve prišle v vodstvo slogašice, Brežanke so jih zasledovale in jih v končnici tudi skoraj ujele, vendar so bile slogaSice prisebnejše. Tudi zadnji set je bil zelo izenačen, sreča pa je bila bolj naklonjena Slogi, ki je osvojila nepričakovano vendar zasluženo zmago in z novima točkama dohitela Koimpex. (INKA)
Volvo Abetini - Val zadružna kreditna banka 3:1 (15:10,12:15,16:14,15:6)
VAL: Braini 1+0, Orel 6+5, Mi. Tomasin 4+4, Mo. Tomas in 6+9, Zavadlav 4+3, Vižintin 6+8, Blasizza 1+5, Zuccarino 0+0.
Valovke se iz Fiumicella vračajo s precej nepričakovanim porazom, ki je posledica različnih okoliščin. Poleg zelo hladne telovadnice je bilo tokrat tudi sojenje izrazito v prid domačink. Kljub temu pa trener Jerončič v tem ne išče opravičila. Odločilen za potek tekme je bil tretji set, v katerem so Goričanke že vodile s 13:4, nato pa so nerazumljivo popustile, domačinke pa so zaigrale zelo dobro in set osvojile. Na kritih tega delnega uspeha je nato Fiu-micello osvojil Se četrti niz. Velja Se omeniti, da je prvič letos zaigrala Lara Vižintin in bila kljub temu, da je opravila vsega 8 treningov, najboljša pri Goričankah.
NEDELJSKA KRIŽANKA
Nedelja, 4. februarja 1996
AVTOR:
MARKO
DRESCEK
SAMORASLA
RASTLINA
ZENSKA, KI NAREDI ATENTAT
KRSTA
KIJEVSKI
VELIKI
KNEZ
DUHOVNO BITJE, KI POODEBUA ZLO
SKODELICA BREZ ROČA ZA TURSKO KAVO
ZG KM DOLG PRELIV OD LONG ISLANDA SOUNDA DO PRISTANIŠČA V NEWYOURKU
ZORANA
ZEMLJA,
ORANJE
EDEN, PETIH JAPONSKIH VEČNIH BUD (AMITABHA)
POJAVNA
TEKOČINI
PRIPRAVA ZA OMETANJE, OMELO
UNITED
NATIONS
AMER.
SOPRANISTKA
(JESSVE)
SPODNJI
DEL
POSODE
PONAVLJAJOČI SE LUNIN IN SONČNI MRK
ROMAN PISATEUA CHATEAUBRI-ANDA
KOZJE
OGLAŠANJE
POSUŠENA
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
ORAČ
(ZAST.)
SLOV.
FILOZOF
(ANDREJ)
REKA NA SV.EVROP. DELA RUS. FEDERACIJE
ODNAŠANJE
PRSTI
ZELEN SRE-SOZEM. GRM
RADIO-
TELEVIZIJA
JEKLO
ODPORNO
PROTI
RJAVENJU
ANTON
AŠKERC
VRSTA
GRENČICE
NASA
NEKDANJA
SMUČARKA
SITAR
REKA V VIRGINIJI
DRUŽBENI
SLOJ
OLIER
MLAKAR
ZIMSKO
VOZILO
MOŠKO IME TOM (UUBK.)
NAPRAVA |ZA ZAPIRANJE CEVOVODA
MORALA,
ETIKA
BOG RIZA V SINTOIZMU
RIBJA
JAJCECA
KDOR JE STORIL POGUMNO DEJANJE
POPOLNA
ZMEDA,
NERED
MUSLIM.
MOŠKO
IME
AMER.
PESNIK,
ZAČETNIK
IMAGIZMA
PAPEŠKA PALACA V RIMU
FINO-
MEHANIK
MORSKI RAK BREZKLESC
MIKENSKI ALIAGRO-SKI KRALJ V GR. MIT.
GLAVNI
STEVNIK
GLAGOLSKI NAČIN, KJER JE OSEBEK NOSIL. DEJANJA!
PESNIŠKI
POLNI
TISK
PROSTOR OB MORJU ZA PRIDOBIVANJEM!
GRŠKA ČRKA
EDINI IZVOD KAKEGA DELA
GOREČA
STVAR
SLOVAN. BOG SMRTI IN ZIMEl
NEKDANJI
PEVEC
(PAUL)
STANJE, KOSE KDO S KOM SPRE
MESTO OB ZG. TOKU REKE PAD
GRŠKA
MUZA
LJUBEZEN.
POEZIJE
ITAL.
PESNIK
ALIGHIERI
TOMAŽ
DOMICEU
PODAT. 0 DNEVU MESECU.LETU
MAJDA
ARH
DVOGLASNA
SKLADBA
VNETJE
SLUZNICE
AMER.
RISAR
STRIPOV
BROWN
MOJZESOV BRAT V JUDOVSKEM VERSTVU
/
DANSKI FIZ. (HANS C.)
ODLOMEK IZ FILMA
ZGORNJA
OKONČINA
VELIKA J. AMER. KACA
ZAPOREDNI
ČRKI
FILMSKA
ZVEZDA
POLITIČARKA
PERON
PREDMET, KI OMOGOČI OBSTANEK V POKONC. POL.
VRSTA
VRBE
OSEBA, KI SE SLINI
BOGIN. MIRU V GR. MIT.
HRV. TENISAČ IVANIŠEVIČ
CESKIEKO-NOMIST SIK
PREDIRLJIV
GLAS
SL. PISAT. VASTE
STARO IME ZA MESEC OKTOBER
RUS. REŽISER (ANDREJI
AM. REŽISER (MARTINI
LOJZE
OBLAK
NIZOZ. ASTRO (J. HENDRIKE)
OSNOVNA
MERA
IRANSKO NOMADSKO PLEME V RUSIJI
KRASILNA
TEHNIKA
PRAOČE
ČLOVEŠTVA
SOPOTO-
VALKA
AMER. KEMIK ONSAGER
RANO-
CELNIK
OPRSJE
PRI
ŽUŽELKI
OTROŠKO
VOZILO
TEČAJNIK
MAČJI
SAMEC
PREDSTOJ.
SAMOSTANA
PISANA
TROPSKA
PAPIGA
PAMET
KOSTUMO-
GRAFKA
VOGELNIK
OLGA
REMS
V GR. MIT. DEKLICA OD PASU NAVZDOL RIBA
DRŽAVNA
BLAGAJNA
STRAH PRED NASTOPOM
AM. TENISAČ COURIER
SATIR, ODR-SKODELO
VEČJE
NASELJE
NINO
ROBIČ
SPOJ ROKE STRUPOM
KITAJ. UTEZ-NA ENOTA
ITALIJANSKI ŠPORTNI KLUB IZ MILANA
STRUPEN
BREZBARV.
PLIN
MAZOL-
JAVOST
BOGINJA NESREČE V GRŠKI MITOLOG.
BRIT. POLITIK NOBELOVEC (JOHN BOVDI
NOGOMETNI
KLUB
LJUDSTVO V LAOSU
DEL SKLADBE ZA SOLISTA
SERGEJ
PROKOFJEV
TANTAL
ZELO MOČNA ZELJA PO CEM
SODNO
TELO
POROTNEGA
SODISCA
Gesla prejšnje nedeljske križanke
Solnograška, Reitdorf, Avstrija, zimski turizem, Flachau, ture
lili iiiiii)i iiiiiii]iiiiii)iiHii-'i)rTriiii^	irii"i'T fiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiTiiaiiiiin	iiiiiimiiiiiiiTjiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiaiiiMiiiiiMiiiiiiii^	rriMriniiiii^^
Rešitev prejšnje nedeljske križanke
ASISTENTKA, LOS ANGELES, KLASI RAST, ANAS, DEKOR, LOKA, ADANA, IG, RIN, ČRNILOVKA, NAO, INDIGO, RA, OŠTIR, OSAMELEC, SEVAN, SRKB, VAREKINA, LISTINA, TAAL, SEL, TELE, PATTIERA, NEMEC, PARIZAR, DR, VAR, BAJRAM, KANT, HANOI, OVE, ALI, KAKANJ, ZAGORJE, SATO, FAR, ENID, ASFALTER, KIRK, ORAL, ERA, LUKA, IN-GO, ROTONDA, MILO, ARON, KOR, ADAMS, ENI, LASAN, MAKO, ON, IRINA, AROMA, ZIMSKI TURIZEM, FLACHAU, TRASANT, OLEIN, MIA, TRAK, NIN, AMANDA, ARO, AKA, ONEAL, RAN
NEDELJSKI IZLET
Med pobeljenimi vinogradi v Tomaž
Se vedno lahko srečujemo s slamo krite hiše
Vinorodna območja se navadno ne morejo pohvaliti z debelo snežno odejo, vendar pa je letošnja zima nekaj posebnega. Pravzaprav je Cisto prava zima, ki je natrosila sneg povsod, tudi tam, kjer ga že dolgo ni bilo. Prav po taki zasneženi pokrajini Slovenskih goric drži označena Ormoška planinska pot, ki je v kopnem vremenu zaradi asfaltiranih cest kar nekoliko dolgočasna in primernejša za kolesarjenje. Ce ujamemo pravi Cas, ravno po sneženju, se pot dolgih cest lahko spremeni v privlačno hojo po snegu, ki drži skoraj v nedogled.
Iz Ormoža se s pomočjo markacij in pregledne karte občine Ormož ali strani 71 in 72 Atlasa Slovenije lahko napotimo proti Tomažu pri Ormožu. Pot drži skozi vasico Hajndl, čez dobrih 300 metrov visoki Kogel in nekaj višji ViCanski vrh ter naprej po cesti skozi Senik v Tomaž, do kamor je iz Ormoža dobrih deset
kilometrov. V Tomažu, kjer stoji lepa cerkev, ki je vasi idala ime, svojemu pohodniškemu navdušenju primemo izkoristimo avtobusne zveze z Ormožem, seveda pa se lahko odločimo za nadaljnjo pot skozi Slovenske gorice, vse do osrednje, 351 metrov visoke vzpetine z imenom Gomila. Čeznjo sicer drži cesta, na ra-
Mimo vrb v neznano
Med spečimi vinogradi
vnem vrhu pa poleg kmetije stoji razgledni stolp, s katerega v jasnih zimskih dneh pogled seže v najširše daljave.
Ker smo na Gomili ravno sredi Slovenskih goric, se nam obeta še precej hoje, preden po slemenih pridemo do krajev, kjer lahko upamo na avtobusni prevoz, denimo v Cerkvenjak. Toda pot iz Ormoža v Cerkvenjak je dolga, predolga in namenjena samo naj-večjim ljubiteljem neskončne hoje, zato si zimsko srečanje s Slovenskimi goricami lahko privoščimo tudi drugače. Pravzaprav bolj običajno: z avtom.
S Ptuja drži skozi Jur-šince Cez Slovenske gorice cesta, ki se precej približa Gomili ter se spusti v Ščavniško dolino. Cesta med drugim tudi pomeni počasnejši vendar prijetnejši pristop s Štajerske v Pomurje, rezerviran za vse, ki imajo dovolj Časa. Ko smo že na vrhu pobočij in slemen Slovenskih goric, si smer potikanja med pobeljenimi vinogradi izberemo po lastni želji. Slovenske gorice so ravno dovolj obljudene in odmaknjene od glavnih turističnih tokov, da v njih še vedno lahko srečamo, resda vedno redkeje, stare »butane« hiše, zgrajene iz zemlje in blata ter krite s slamo. V vaseh utripa občutek nekdanjosti, ki se v vedno manjših otokih izgublja v sodobnem vsakdanu. Kolovozi se spreminjajo v ceste, še dobro, da se spreminjajo, vendar tudi tu, podobno kot v drugih hribovitiih in »odmaknjenih« predelih Slovenije, ceste velikokrat služijo samo temu, da prebivalci po njih »zbežijo« v dolino, v mesta.
Tomaž pri Ormožu leži med vinogradi, travniki in gozdovi
Turistična ponudba teh krajev se kaže predvsem v podobi precej številnih vinotočev, v katerih pa se ni pametno prepogosto ustavljati. Vino sicer privlači degustacijska nagnjenja mimoidočega, vendar se ta lahko kar prehitro razvadi in zaradi nenadne pozabljivosti okusa degustaciji
posveti preveč Časa. Alkohol je na žalost precej pogost gost tudi na kmetijah, kar je spet ena izmed značilnosti napol pozabljenih krajev. Z našim obiskom se tam verjetno res ne bo nic spremenilo, zato pa se ob srečanju z zimskimi Slovenskimi goricami lahko premakne nekaj v nas sa-
tfl Mk
-/	• f 'A 7
1 j
! * /
. •441%:V ' .	. . v/.
'A*

■v §4^
ra
iS I
r-
1
«4;-
■t f. ytf(, i
/>< a vij
Vabilo belega samotarja
mih: sprva oddaljeni občutek samosvojosti teh krajev lahko preraste v odkrito simpatiziranje z njimi, obisk Gomile ali umaknjenega zaselka Mezgovci pod njo je lahko samo prvi od mnogih. Zimsko srečanje je le uvod v Čudoviti pomladanski obisk, ko zacvetijo Češnje in drugo sadno
drevje, v vroče poletno srečanje ali Čarobno oranžno jesen. Res, Ce nas v Slovenske gorice sprva nekoliko odvrnejo s številnimi cestami, pa med njimi leži vec kot dovolj zanimivosti in zgovorne nekdanjosti za vse, ki znajo gledati, občutiti in tudi videti.
Dario Cortese
Ostanek nekdanjega časa (Vse fotografije: Dario Cortese)
Horoskop
irf
H
»E

<&L
M




zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. - M. 4: Čeprav se boste še tako trudili, da bi obdržali dobro voljo, vas bo proti veCem vendarle popadla sitnoba. Ce se ji boste prepustili, bo vaša slaba volja že kmalu le še zgodovina.
BIK 21.4-20.5.: Izmojstrili ste se v ločevanju zrnja od plev. Cimprej se lotite še prevrednotenja zrnja, kajti ni vsako zrno enako plodno. Nazadnje vam bo ostalo eno samo. Negujte ga, kot da je edino.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Razcveteli boste na vseh področjih življenja, le v ljubezenskem gnezdecu boste se zmeraj čutili praznino. Ne slepite se, da jo je mogoče zapolniti. Prava rešitev je v odstranitvi ovir.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Privoščili si boste maratonski počitek, po katerem se boste počutili kot prerojeni. Izkoristite nove moči, pretresite svoje neupravičene zadržke in se odprite novim presenečenjem.
LEV 23. 7. - 23.8.: Vaša podoba skupne prihodnosti bo na lepem zelo svetla, kajti odločili se boste, da naredite konec vrtenju v začaranem krogu obsodb in umikov. Vzpon k skupni sreči bo počasen, a zanesljiv,
DEVICA 24 8. - 22.9.: Brskali boste po vzrokih svojega zastoja in ugotovil, da se se zmeraj preobremenjujete s svojo zgodovino. Res je: brez nje ni napredka, res pa je tudi, (h z njenim bremenom ni zadetka.
1IHTNICA 23. 9. - 22.10.: Zazdelo se vam bo, da bi odslej zmogli vse sami in da sploh ne boste pogrešali sopotnikov in svetovalcev. Brez svetovalcev boste morda res zmogli, sopotnike pa boste pogrešil šele na cilju.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Znova boste nasedi svoji stari slabosti: trudili se boste dokazati, da ste povsem drugačni, kot se bojite, da vas vidijo drugi. A bolj jim boste dokazoval, manj vam bodo verjel.
STRELEC 23.11.-21.12.: Zablestel boste v vsem svojem sijaju, kajti težave, ki so vas pestile minulo obdobje, so ze tako neznatne, da si boste zazelel novih. Samo kdor raste na težavah, lahko raste tudi v sreči
KOZOROG 22.12. - 20.1.: V iskanju ravnotežja boste nihal od skrajnosti do skrajnosti. Ravnotežja nikjer, skrajnosti pa se bodo izostrile do te mere, da vam bodo spile vso moč za valovanje. Nato se boste usredisdl.
VODNAR 21.1.-19.2.: Spoznal boste osebo, za katero se vam bo prvi trenutek zazdelo, da se v vsem ujemata. Nikar se ne varajte: ko bo spregovoril, boste uvidel, da ste v njem videli sebe, ki se imate najraje.
RIBI 20.2. - 20.3.: Z jasnejšim pogledom boste pregnal lep kos duševne sivine, vendar vam to ne bo zadostovalo. V želji po popolni svetlobi boste nadaljevati s tipanjem po bližnjcah. Zelo blizu so.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Risanka: Barney TV DNEVNIK Alpe - Jadran. Podobe iz Srednje Evrope
© RAI 1
6.00
6.45
7.30
10.00
10.45
11.45 12.00 12.20
13.30
14.00
18.00
18.10
19.00 19.50 20.45
23.00 23.05 0.00
0.20
1.35
4.00
Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Nomadi v vetru - Izzven sveta (r. P. Cravvford) Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Aktualno: Zelena linija Maša
Nabožna odd. Sedmi dan Papežev Angelus Zelena linija (vodi Sandro Vannucci)
Dnevnik
Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G. Galeaz-zi, G. Casella), vmes (15.20, 16.20) Športni oddaji Cambio di campo in Solo per i finali Dnevnik
Šport: 90. minuta (vodi Gian Piero Galeazzi) Variete: Domenica in Vreme, dnevnik in šport Variete: Fantastica italia-na (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik
Aktualni tednik TV7 Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno: Internet Lirika: La traviata (G. Verdi, R. Čarteri, L. Di Lelio, C. Tagliabue, r. F. Enriquez, ’54)
Doc Musič Club
F RAI 2
6.55
10.05
11.20
12.00
13.00
14.05
16.05
16.50
17.20
19.00
19.45
19.50 20.30
20.50
22.30
23.30 23.50 0.20
Variete: In famiglia - V družini, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30. 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego?
Nan.: Blossom Variete: V družini Dnevnik, oddaja o motorjih, rubrika Telecame-re in vreme
Aktualna odd.: Napoli capitale (vodi G. Funari) Risanke: Nedeljski Di-sney
QueH’ uragano di papa Film: Johnny, 1’ indiano bianco (pust., ZDA ’59, i. J. McArthur, J. Dru) Nogomet A lige Predstavitev Tg2 Sport: Domenica sprint Dnevnik Tg2 Film: L’ ultimo concerto (dram., It. '95, r. F. Lau-dadio, i. A. Bonaiuto, D. Ezralovv, E. Pagni) Aktualni dosje: Diversi -Različni - Obsojeni Nočni dnevnik in vreme Zidovska kultura TGR Sredozemlje v sodelovanju s France 3
RAI 3
6.30
9.00
10.35
13.00 13.20
13.35
14.00 14.15 14.25
17.30
18.00
18.50
20.00
20.25
22.05
22.20
23.55
0.05
1.00
1.35
2.10
3.20
Variete: Fuori orario Dober dan, glasba!
12.15 SP v smučanju Šport: SP v biatlonu Gospodarstvo Sport: Quelli che aspet-tano (vodi F. Fazio) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Športni odd. : Quelli che il calcio..., 16.30 Stadio sprint
SP v ciklokrosu Nan.: La legge di Bird Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport Variete: BlobCartoon Film: Rambo 3 (pust., ZDA '88, S. Stallone, Richard Crenna)
Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja (vodita J. Volpi, M. Leofiredi) Pregled tiska in vreme Ponedeljskov proces Smučarski tek Variete: Fuori orario Proza: Lulii (’86,1. del) Film: La dolce ala della giovinezza (dram.)
§8 RETE 4
ITALIA 1
IT SLOVENIJA 1 H Koper
	Nan.: Ropers, 6.20 Chica-		Otroški variete, vmes
	go Hope, 7.40 Kojak, 8.30	. • ''	nan. in risanke
	Burk		Variete: Bim Bum Bam
	Nedeljski koncert		Glasba: Jammin'
	Nan.: Ropers, 11.15 Dop-	ras	Odprti studio
	pio gioco a San Francisco	iBRi	Sport: Vodic nogometne-
	Dnevnik Tg4		ga prvenstva
	Nan.: Missing Persons		Variete: Mai dire gol
	Dnevnik Tg4		Nan.: Bigman
	Medicine a confronto		Film: Indagine ad alta fe-
	Nan.: Gideon Oliver		delta (pust., ZDA '91, i.
	TV film: Per il bene dei		D. Hasselhoff)
	barabini (dram., ZDA '90,		Nan.: Tarzan
	i. S.J. Parker), vmes		Odprti studio, vreme
	(19.30) dnevnik in vreme		Aktualno: Fatti e misfatti
	Film: Una coppia alla de-		Nan.: Tequila & Bonetti,
	riva (kom., ZDA '87, i. G.		20.00 Willy, il principe
	Hawn, K. Russell)		di Bel Air
	Nedeljski koncert		TV film:	Tommyk-
	Film: getta la mamina dal		nockers - Le creature del
	treno (kom., ZDA '87, r,-		buio (fant., ZDA '93, i. J.
	i. D. De Vito, B. Crvstal),		Smits, J. Cassidy)
	vmes (23.30) dnevnik		Športna oddaja: Pressing
	Nedeljski koncert		vodi Raimondo Vianello)
	Pregled tiska		Variete: Mai dire gol -
	Medicine a confronto		PUlole
			Italija 1 Sport
			Film: La soldatessa alle
@ CANALE5			grandi manovre (kom., It. '78, i. E. Fenech, R. Mon-
			tagnani, L. Banfi)
			Nan.: Tequila & Bonetti
	Na prvi strani		Film: Napoli violenta
	Nabožna oddaja		(krim., It. '76, i. M. Merli)
	Aktualno: Anteprima		
	Dok.: Galapagos, 11.00 La compagnia dei viag-		
	giatori (vodi L. Col6) Glasba: Superclassifica Show (vodi G. Scotti)	# TELE 4	
			
	Dnevnik Variete: Buona domenica		
			21.50 Dogodki in odmevi
	(vodijo L. Cuccarini, M.		Nan.: Gavilan
	Merlini, M. Ferrini)		Parole & Musiča
	Nan.: Norma in Felice		Nan.: La legge di McLain
	Variete: Buona domenica		Nan.: Doc Elliott, .21.20
	Dnevnik TG 5 in vreme		Avventure di frontiera
	Variete: Ma 1’ amore si		Telequattro Sport
	(vodita Mike Bongiomo, Antonella Elia)		TV film: Legend- E. Flynna (i. D. Regehr)
	Aktualno: Target (vodi Gaia De Laurentiis),		
			
	23.10 Nonsolomoda Aktualna odd. Corto cir-	(•) MONTECARLO	
	cuito - Potovanje v svet		
	kulture (vodita D. Bignar-di, D. Riondino), vmes	H	20.00, 22.30, 0.45 dnev-
	(0.15) dnevnik		nik, 1.00 CNN News
	Aktualna oddaja: Le notti		Dober dan na TMC
	deli’ angelo		12.15 SP v smučanju
	Film	njrti	Nedeljski šport
	Aktualno: Anteprima	|Ky]	Film: Faccia da schiaffi
	Pregled tiska		(kom., It. ’69) Film: Ti ho sposato per allegria (kom., It. ’67)
			Aktualno: Moda
			Odd. o motorjih: Crono
			Športna odd.: Goalgoal
			Variete: Tappeto volante
8.00
8.15
8.45
9.30 9.55 11.00
11.30 12.00
12.30
13.00
13.05 13.35
14.50 15.20
17.00 17.10 18.45
19.00
19.05 19.30
19.50
Videostrani Otroški program: Vodnarček, pojoči pes, pon. 3. del nanizanke Živ žav, pon.
Risanka
Nedeljska maša Ameriška književnost: Jack London, dok. oddaja Obzorja duha Ljudje in zemlja Slavnostni koncert Štrekljeve ljudske pesmi, 1. oddaja Poročila
Hugo, pon. tv igrice Karaoke
Nedeljska reportaža Revolveraševa smrt, ameriški film TV dnevnik 1 Po domače Za tv kamero Včeraj, danes, jutri Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport-Zrcalo tedna
20.05 21.10
22.05 22.10 22.30
0.20
Nedeljskih 60
Poletje 1945, 1. del nizozemske nadaljevanke Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme Ciklus filmov Matjaža Klopčiča:
Strah, slovenski film Poročila
fr* SLOVENIJA 2
8.00
9.35
10.25
12.00
12.50
13.35 14.20
15.45 16.30
17.00
18.00
20.05 20.55
21.45
22.05
Euronevvs
Angleška glasbena lestvica, pon.
SP v biatlonu, 20 km (Z),
prenos
Euronevvs
Videošpon
V vrtincu
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Lahkih nog naokrog 4x4, oddaja o ljudeh in živali
SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Z) Ameriški nogomet, finale Razgaljeni mediji, 3. del Večerni gost: Jette Ostan-Vejrup Mali koncert Sveče v temi, drama
	SP v biatlonu, 20 km (M)
	Euronevvs
	Ko pride sodnik, tv serije
	Sredozemlje
	Vesolje je...
	Slovenski program
	Korenine slovenske lipe, 5. oddaja
	TV dnevnik
	Odprte strani
	Euronevvs
	Žrebanje loto
	Istra in...	;
	Globus
	Nedeljski športni dnevnik
	Vsedanes - TV dnevnik
	Smrt Jugoslavije, 3. del
	Achtung Baby!
Hrvaška 1
	TV koledar
	Poročila
	Leteči medvedki, risanka
	Moje trapasto življenje, 5. del ameriške nanizanke
	Skrivnostni svet A. Clarka, 5. del dokumentarne serije
	So Cisto znoreli?
H	Sezamova ulica, ameriška nanizanka
	Poročila
|flgn	Kmetijska oddaja
K1M	Folklora
	Mir in dobrota
	Duhovno klic
	Opera Box
	Vedno v nedeljo: Oprah Show
	Poročila
	Dolgo poletje Georga Adamsa, ameriški film, 1988
	Mojster fantaz, risanka
	Tv fortuna 1
	Dnevnik
	Bravo
	Dnevnik
	Slika na sliko
	Črni gad, 21. del angleške humoristične serije
i
-\
Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika;
8.05	Veseli tobogan; 9.30 Sledi časa; 10.05 Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domaCo; 18.05 Reportaža; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7,30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 10.00, 13.00 Smučanje; 10.00 Stergo ergo; 10.40 Gost; 11.35 Obvestila;
11.45	Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, nogomet; 15.30 Dogodki in odmevi, vreme, promet; 16.35 Popevki tedna; 17.00 Gost;
18.00	Morda niste vedeli; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock undergorund, vmes Zrcalo dneva, vreme.
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana
proza; 13.05 Zbori; 14.05 Zabavna igra; 14,35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Glasb, portret;
22.05	Nove prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3-107,6 MHz)
8.30,	10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme;
8.20	OKO obveščajo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače;
10.10,	11.10 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du,jes?i; 14.30 Športno popoldne; 15.00 Power play, 15.30 Dogodki in odmevi; 18.00 Koncert; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30 Večer večnoze-lenih (vodi Tomo Pirc); 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr. RK.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra;
9.00	Saltimbanchi; 9.30 Kulturna poročila;
9.45	Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per
le contrade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI.
Radio Trst A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila;
8.20	Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ukradeni mesec (r. M. Sosič, 2. det); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Bajke in povesti o Slovencih (A. Zorn, r. B. Kobal, 4. del, pon.); 14,40 Sof mušic; 15.10 Krajevne stvarnosti;
15.30	Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev, nato Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15,	12.15, 18.15 Krajevna poročila;
11.30,15.10,	17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val.
Radio Koroška
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem -Duhovna misel (Dorica Lepuschitz); 18.10-
18.30	Dogodki in odmevi.
TVS 1__________________________21.10
POLETJE 1945, nizozemska nadaljevanka
Režija: Bram van Erkel.
Poletje '45. Vojne je konec in Nizozemsko zajame vrtinec Kaso v
očeh Nizozemcev osvoboditelji. Dekleta se vzpenjajo na Prizor iz nadaljevanke njihove tanke, pustijo se pogostiti s Čokoladnimi bonboni in povabiti na ples. Sklenile so se številne ljubezenske zveze, nekatere so prerasle v resna razmerja. Kakorkoji že, v letih 1945 in 1946 se je iz nizozemsko-kanadskSh zvez rodilo nekaj tisoC otrok. V večini primerov so se očetje že pred rojstvom otroka vrnili v Kanado in neporočene matere so zase in za otroka morale poskrbeti same. Serija se odvija na dveh celinah in v Časovnem razponu 35 let. Glavni junakinji sta Anna in tvlaria, mladi Nizozemki, ki ju je zajel vrtinec povojnih dogodkov.
praznovanja, nadski vojaki
	TVS 1	15.20	
	REVOLVERAŠEVA SMRT, ameriški film	
Režija: Allen Smithee. Igrajo: Richard VVidmark, Lena Home in dr. Film Revolveraševa smrt je zelo preprost vestern o Serifu v značilnem mestecu na Divjem Zahodu. Ker je nepodkupljiv in načelen, je trn v peti lok membo tokrat potegne kraj		Richard VVidmark alnih veljakov. Za spre-si konec Serif...
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Pravljica TV DNEVNIK
® RAI 1
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: Illusione (dram., VB ’52, i. C. Rains, A. Ai-meš, M. Toren)
Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury)
Dnevnik, 13.55 aktualne teme v rubriki Ambaraba Gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Nan.: Zorro Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera
Variete: Lima Park (vodi Pippo Baudo)
Vreme, dnevnik in Šport Kviz: Luna Park Aktualne teme: II fatto Film: Morte di una strega (krim., It. ’95, i. R. Giro-ne, E. Giorgi, A. Sandrel-li, Orso M. Guerrini) Dnevnik
Aktualna odd. o politiki: Porta a porta (B. Vespa) Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, pogovori in vreme
Dok.: Alvaro deli’ Aspro-monte
Aktualno: Potihoma 10 Film: Divina creatura (kom., It. ’75, i. L. Anto-nelli, M. Mastroianni) Glasba: Mi ritorni in mente, 3.45 dok.
RAI 2
7.00
8.45
9.30
10.10
11.45
12.00
13.00
14.15 14.40
16.00
16.05
17.15
18.05
18.15 18.45 19.35
19.50
20.30
20.50 22.00
23.30
Variete za najmlajše II medico di campagna Aktualno: Protestantizem, 10.00 Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti, vmes (10.15) Sere-no Variabile, 10.55 Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 rubrika o medicini Dnevnik
Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik in vreme, Navade in družba, vreme, 14.00 Rubrika o knjigah Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualno: L’ Italia in di-retta - Italija v živo Kratke vesti - Tg2 Flash Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in šport I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart Tg 2 - Dnevnik Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd. o skrivnostnih pojavih Misteri Dnevnik in vreme
A RAI 3
Jutranji dnevnik, drobci Film: II raggio verde (kom., Fr. ’85)
Dok:: Zdravje, Hic sunt leones, Potovanje po Italiji. Livingstone, Me-dia/Mente, TGR Leonardo, Cestni pisatelji Dnevnik
Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Nan.: Vita da strega Športno popoldne: nogomet C in B lige, nogomet Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo Variete: La testata Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob V kraljestvu živali Dnevnik, deželne vesti Variete: II laureato bis (vodita Piero Chiambret-ti, Enzo Jannacci) Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario | Smučarski tek, sankanje
Š8 RETE 4
ITALIA 1
{T SLOVENIJA 1 H KOPER
Nad.: Piccolo amore, 7.50 Valeria in Massimi-liano, 8.40 Un volto, due donne; 9.30 Zingara,
10.15	Renzo in Lucia;
11.15	La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Chicago Hope Dnevnik
Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: L’ anima e la čarne (pust., ZDA ’57, i. D. Kerr, R. Mitchum) Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik, in vreme Variete: Game Boat Film: Joe Bass T implaca-bile (vestern, ZDA ’68, i. B. Lancaster, T. Savalas) Film: Un prete da ucci-dere (dram., Fr. '88, i. C. Lambert), vmes (23.30) dnevnik
CANALE 5
Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Televizijsko sodisCe Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron
Otroški variete Nan.: Super Vicky, 10.00 genitori in blue jeans, 10.30 MacGyver Aktualno: Village Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, Sport studio Variete za najmlajse Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Generazione X Aktualne zanimivosti: Village
Nan.: I ragazzi della pra-teria
Dok.: Nati liberi Nan.: Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Major League - La squadra piu scassata della lega (kom., ZDA ’89, i. T. Berenger, C. Sheen) Variete: Mai dire gol del lunedi
Aktualno: Fatti e misfatti Ndn.: Lepe in nevarne Italija 1 šport Nanizanka: L’ ombra della notte
Film: L’ infermiera nella corsia dei militari (kom., It. 79, i. Lino Bani)
# TELE 4
	Moss, K. Kelly Lang) Nan.: Robinsonovi		19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi	
				
	Variete: Časa Castagna		Nan.: Evening Shade	
	Otroški variete Bim Bum		Nad.: Fiori d’ arancio	
	Bam in risanke		Dokumentarec	
	Dnevnik TG5 - Flash	fflki	Nanizanka	
	Kviza: OK, il prezzo e		Košarka	
	giusto! (vodi Iva Zanic-		Gospodarstvo	
	chi), 19.00 La mota della		Caffe dello sport	
	fortuna (vodita Mike			mR
	Bongiorno, A. Elia)			[HS
	Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-	® MONTECARLO		
	zia (vodita Ezio Greggio,			
	Enzo Jacchetti)			
	Film: Piccolo Buddha		20.00, 22.30, Dnevnik,	
	(fant.. VB-Fr. ’93, r. B.		13.15,19.50 Šport	
	Bertolucci, i. K. Reeves,		Film: La ragazza cinese	
	Bridget Fonda, A. VVeise-		(dram., ZDA ’42)	
	nander, Jo Champa),		Variete: Zap zap	
	vmes večerni dnevnik		Nan.: Parker Lewis	
	Variete: Maurizio Costan-		Film: L’ istruttoria e	
	zo Show, vmes (0.00)		chiusa:	dimentichi	
	dnevnik Tg5		(dram.. It. *71)	
	Sgarbi quotidiani		Film: Mean Street, dome-	
	Striscia la notizia		nica in chiesa lunedi ali’	
	Pregled tiska		inferno (dram., ’73, r. M.	
Videostrani
Zvezdica zaspanka, 1. del lutkovne igrice Pritlikaveki, 8. del angleške nadaljevanke Strah, pon. slovenskega filma Poročila
Novice iz sveta razvedrila, pon.
Tedenski izbor:
Utrip
Zrcalo tedna Za tv kamero Forum
Nedeljska reportaža TV Koper-Capodistria VeCerni gost
Dober dan, Koroška, pon. TV Dnevnik 1 Radovedni TaCek: Dirka Tv oko, angl. dok. serija Simpsonovi, 18. del Lingo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik 2 Noro zaljubljena, 18. del Pro et contra
Glive james, 3. del angleške dok. serije Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Umori, 15. del serije Svet poroča Poročila
SLOVENIJA 2
Euronevvs Tedenski izbor.
Učimo se tujih jezikov, angleščina, 5. del Ljudje in zemlja V žarišču
Policisti s srcem, 13. del
Teater Paradižnik
Sobotna noc
Studio City
Športni pregled
Noro zaljubljena, 17. del
Učitelj, 15. del francoske
nadaljevanke
Včeraj, danes, jutri
Po Sloveniji
Sedma steza
Angleška glasbena lestvica
Osmi dan
Zadnja Kristusova skušnjava, ameriški film Brane Rončel izza odra
Scorsese, i. R. De Niro)
16.00
16.30
16.50
17.30 18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.00
21.50 22,00 22.15
22.30
Euronevvs
Nedeljski športni dnevnik Globus TVD mladi Slovenski program Studio 2 šport Primorska hronika Vsedanes Istra in...
Goli Evrope
»II piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu Aliča, kulturni magazin Globusov tik tak Vsedanes Euronevvs
Sportel - oddaja o zamejskem športu
■•j HRVAŠKA 1
	Dnevnik
	Rdeči mak, pon. avstrijskega filma
	Otroški program: Srečanje s pisateljem
	Povej mi pravljico
	Poročila
	Zgodbe: Pale sam na svetu
	Družba
	Kristalno cesarstvo, 50. del am. nadaljevanke
	Kolo sreče
	Alpe-Donava-Jadran
	Dnevnik
	Živa resnica
	Krležijada, dok. oddaja
	MurtiC - prostori barve
	Dnevnik
jj*tj	Slika na sliko
	Malin, nemški film
	Poročila

Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura;
15.00	Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih;
19.45	Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja;
21.05	Zaplešite z nami; 22.30 Slovenski pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Nočni program RS.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Drobtinice;
14.45	Gost; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška countn/ lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in-glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05
Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,05 Diverti-mento; 16.40 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert;
20.30	S tujih koncertnih odrov; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutanjik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan, OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozd-frav voditelja; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo, Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na «rešeto»; 10.45 Zanimivosti; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... razvedrilni pr.;
15.00	Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.45	Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Večerni devnik; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00
Pred naše mikrofone; 10.00 Pregled tiska;
10.05	Edig Galletti; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8,00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Zgodbe Upeta Kosca; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 36,); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Mačkolje;
13.20	Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Instrumenatlisti Simf. orkestra italijanske RTV ; 18.00 Znanstvene raziskave: Študent naj bo!; 18.35 Glasbeni predah; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15,	12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,
15.10,	17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Dober govorec se uči vse življenje - Šola retorike za vsakogar.
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fonmatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trsto St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE
ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA
SREDISCE
ANTI-
CIKLONA

6
C A
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodnim Sredozemljem nastaja novo ciklonsko območje in se počasi pomika proti severnem Sredozemlju. Nase kraje je od severa dosegla hladna fronta. Za njo priteka hladnejši zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
Ć)
'-U/-6
OSLO STOCKHOLM
/
6
1010
1020

K0BENHAVI)
-2A-1 ° -C ^
DUBLIN o" *-2/6
—LONDON o ^STE^AM-2/O	BERLIN -4/-4
----------- C SoBRUSEU
oPARIZ 0/0 0/2
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 73 url.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.22 in zašlo ob 17.11. Dan bo dola 9 ur in 49 minut. Luna bo vzšla ob 17.22 in zašla ob 6.47.
DUNAJ -6/-3
LJUBLJANA 0/3 °	BEOGRAD
SPLIT 10/12

ONESNAŽENOST ZRAKA
Ljubljana Bežigrad Trbovlje Zagorje Topolšica Celje
2. 2.
povprečna 6.00-7.00
50 60 53 9 33
£
1.2.
24-uma maks. uma
Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska v
SNEŽNE RAZMERE
80 119 95 42 92
350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/m3
114
209
230
143
193
o
BI0PR0GN0ZA
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo obremenilen. Veliko ljudi se bo počutilo slabo, bodo potrti, utrujeni, razdražljivi in tudi njihovo spanje bo moteno.
md
cm
Mariborsko Pohorje	90
Rogla	90
Kope	50
Vogel	100
Krvavec	45
Kranjska Gora	10-30
Kanin	280
Cerkno	90
Na Veliki planini zaradi pomanjkanja snega vozita samo nihalka in sedežnica, na Krvavcu ne obratuje vlečnica Kržiše. Nočna smuka: Mariborsko Pohorje do 21. ure; smučišče Rimski vrelec in Straža na Bledu do 20. ure; Uboje pri Žalcu do 18.30. Sankališča: Kranjska Gora, Krvavec, Uboje pri Žalcu, Katic,
Zatmik, Sekirica v Logatcu. Tekaške prose: Mariborsko Pohorje, Soriška planina, Rogla, Cerkno, Logarska dolina, Ulovka, Katic, Kope, Bovec, Lokve, Kranjska Gora-Tamar in delno Vogel.
J
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
Tvi
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
-1
-2
-4
-6
-8
-9
50 cm 100 cm
180-270 cm
veganje pred snežnimi plazovi je Julijskih Alpah 2. stopnje, drugod kjer je manj snega pa 1. Največ možnosti je, da se sproži plaz suhega, klozastega snega ob dodatni obremenitvi. Nevama so pobočja z napihanim snegom. Se vedno je veh-ka možnost zdrsov na poledeneti in trdi skorji.
J
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Umrl je Gene Kelly, mit in legenda Hollywooda
VVASHINGTON - V triinosemdesetem letu starosti je v svoji vili v losangeleškem Beverly Hills med spanjem umrl Gene Kelly, ki je kot plesalec, koreograf, pevec, filmski igralec in režiser postal prava živeča legenda Hol-lywooda.
Kelly pa ni postal živi mit samo zaradi svojih 28 filmov in nekaj ducatov uspešnih musicalov, s svojim šarmom in posebnim plesnim slogom je postal najidealnejši posrednik ameriškega	načina
življenja po drugi sve-
tovni vojni. Ni bil samo dedič Freda Astaira in Ginger Rogersove, bil je tudi inovator, saj se moramo prav njemu zahvaliti, da je med ljudstvom razširil Gershvvinovo glasbo, ki mu je služila kot glasbena kulisa za njegove koreografske like na filmskem platnu in na deskah Broadwayja. Z njim je ples tip tap doživel pravo eksplozijo di-namizma, kar je bilo v sozvočju z željo po življenju in zabavi, ki je prevevala od vojne prizadete generacije.
Gene Kelly se je rodil v Pittsburghu (Pennsyl-vania) 23. avgusta leta
1912. Za ples se je navdušil že kot deCek. Leta 1938 je bil v Broadwayju že plesalec, dve leti kasneje koreograf in protagonist. Pri svojem prvem nastopu v delu Pal Joey je doživel tak uspeh, da ga je leta 1942 David Selznick poklical v Hol-lywood. Njegov prvi film z Judy Garland For Me and My Gal (Zame in za mojo dekle) je pomenil začetek dolgega sodelovanja z družbo Metro Goldwyn Mayer. Njegov dinamični plesni slog pa se je leta 1944 uveljavil po zaslugi Kinga Vidorja v filmu Cover Girl, v katerem je nastopil z Rito
Hayworth. Leta 1945 je nastopil s Frankom Sinatro v filmu Anchors Aweigh, leta 1946 pa ob rivalu Fred Astairu v Minnellijevem filmu Ziegfeld folies. Sodelovanje z režiserjem Min-nellijem je pomenilo za Kellyja nov mejnik. Prav njemu po meri je Min-nelli leta 1951 zrežiral filmsko glasbeno uspešnico An American in Pariš (American v Parizu), ki je dobila oscarja. Za Kellyjeve plesne sposobnosti je Minnelli uresničil impresionistični Pariz, kot so se ga spominjali ameriški vojaški povratniki.
Uspeh se je ponovil naslednje leto s filmom Singing in the Rain (Plesati pod dežjem), ki predstavlja pravi mejnik v zgodovini glasbenih filmov. Po sodelovanju z Minnellijem pa je Kelly začel tudi sam režirati svoje filme, od prvega On the Tovvn leta 1949 do Ljubezenske trilogije, za katero je leta 1956 v Berlinu prejel zlatega medveda. Ob filmski produkciji pa je Kelly ostal zvest tudi baletu, med njegovimi deli sta nedvomno najuspešnejša Broadway Rhythm in Slaughter on Tenth Avenue.
Na sliki (telefoto AP): Kelly s Shirley McLaine v filmu What A Way To Go iz leta 1963 in ob izročitvi kopije oscarja, ki mu je zgorel v požaru leta 1983.