List 46 / < i ^ i^r W i j Yyt Arv v. -V v v Tečaj LIX. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane ! za celo letn 6 kron7 za pol leta 3 kron© in za četrt lota 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. po se plača na leto 80 Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Za prinašanje na dom v Ljub plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' Ljubljani 15. novembra 1901. I ^ .nio ntn m m * m ^ m m J* m - Za vseučilišče v Ljubljani. Nenadoma, že povsem nepričakovano, je te dni vprašanje o ustanovitvi jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani stopilo v ospredje in obrnilo nase pozornost cele monarhije.* da se prizna veljavnost izpitov na vseh fakul tetah na univerzi v Zagrebu za kraljestva in dežele, za stopane v državnem zboru na Dunaju. Mi zahtevamo to iz sledečih upravičenih razlogov Nas je Jugoslovanov v tostranski državni polo- milijona, katera množica je upravičena, za vici nad htevati zase kulturno središče Nam ne dopušča naš narodni ponos î da na c. kr. univerzah kjer nam, kakor vsem slušateljem ' " ----' ----- ----»»«WU.V.JVU,, morala biti zajamčena jednakopravnost, vedno in povsodi Povod je dal nastop Italijanov, ki so se oglasili z ^rali U,CS° manjvrednih gostov > kakor nas kot take zahtevo ? naj se v Trstu ustanovi italijansko vseučilišče. smatraj° in z nami ravnajo nemški vseučiliščniki. Ne moremo prenašati, da se nas, kadar To je bilo kakor nekako znamenje, kakor bi bila zapela javno plat zvona. Z elementarno silo dvignili so se vsi Jugo- zahtevamo zajamčenje jednakopravnosti, z brahijalno silo slovani. Slovenci i Hrvatje in Srbi in odgovorili z zahtevo, iztira iz kakor to povdarja nemško visokošolsko da naj se najpoprej ustanovi vseučilišče v Ljubljani » nemških" akademičnih tal vseučiliške avle Slovenski, hrvatski in srbski visokošolci so priredili v avli veliko demonstracijo na Dunaju Čutimo ob vsaki taki petek izročili priliki j da poklicani fak so rektorju spomenico glede univerze v Ljubljani m protest proti nekim trditvam spomenice glede italijanske , katero spomenico so italijanski visoko- torji ne store niti jednega koraka v obrambo mejnarodnih pravic nas, jugoslovanskih vseučiliščnikov. univerze v Trstu šolci vročili rektorju. Spomenica glede univerze v Ljubljani se glasi . So vsi pripomočki k temeljiti izobrazbi natančnemu poučevanju ved, kakor seminarji, razni instituti itd ozirom na to, da se avstrijske vlade, in v . v rokah narodnosti naklonjena. ki nam Jugoslovanom nikakor novejšem času naj tudi ekscelenca ministrski predsednik popolnoma izolirani Smo v tujem mestu, daleč od svoje domovine i pl. Korber, kažejo pripravljene, ugoditi zahtevam italijan skega naroda in italijanske delegacije glede italijanske univerze v toliko, da so se otvarjali paralelni italijanski Kot Slovanom nam je pri sedanjih in pre kurzi v Inomostu in v Gradcu » številnim avstrijskim Jugoslovanom dočim so se mnogo- posledico fanatizma ostrih nasprotstvih zaprta pot v vsako družbo, bivalstvo samo nam je pri vedno bolj poostrujočih razmerah vedno bolj neprijazno, kar smatramo mi kot se že odvzemali (juridični obstoječi kurzi nemškega visokošolstva, ki nas pro kurzi v Gradcu in v 1848.) dalje z ozirom na to, da se Ljubljani skupnim zahtevam jugoslovanskih narodov po navadi niti čutimo dolžnost, podati sledečo spomenico du Šta glaša manj vrednim gostom 7. Zabranjuje velika razdalja med našo domovino, ! in iz tega avstrijske vlade osobito Dalmacijo, in med vseučiliščnimi mesti odzvale niso Mi. slovenski, hrvatski in srbski visokošolci najske univerze iz Dalmacije, Primorske, Kranjske, jerske in Koroške, zahtevamo od vlade: izvirajoča negotovost eksistence velikemu številu jugoslo vanskega dijaštva nadaljno izobrazbo na kakšnem vse- učilišču da se ustanovi v Ljubljani slovenska univerza * ležeč na srcu tudi materijalni blagor na jugu države, in ne moremo mirno gle-kako se neizmerna množica denarja iz naših revnih . Nam naših narodov dati, - krajev, kjer se šele dviga gospodarsko blagostanje, nosi Jugoslovanski visokošolci so torej govorili. Naj bi v kraje, kjer v veliki meri cveteta industrija in promet, njih glas odmeval po celi slovenski, hrvatski in srbski Na srcu pa nam tudi » da učimo narod, česa mu treba domovini in naj bi se Vsi poklicani krogi z združenimi za povzdigo materijalnega blagostanja, in uvidevamo i da močmi zavzeli za uresničenje naše zahteve, glede katere to moremo govi bližini. i ako smo v njegovi sredi ali vsaj v nje- smo Slovenci, Srbi in Hrvatje vsi složni in jedini. Ni to želja samo nas vseučiliščnikov, zastopnikov mi treh jugoslovanskih avstrijskih narodnostij, ampak izražamo s tem željo ljudstva samega, ki želi, da se nje gOTa mladina izobrazuje na svojih tleh, y neposredni dotiki z njim samim, ki želi, da tudi ono uživa vsaj nekaj po državnem zakoniku mu zajamčene jednakoprav-nosti in zahteva zato popolnoma konsekventno svojih šol. Nas je naposled zadostno število dijakov jugo- 10 slovanskih iz tostranske državne polovice » ki lahko vzdrževali takšno univerzo, in prepričani smo, da se z ustanovitvijo univerze v Ljubljani število dijaštva še vsaj podvoji. Da se tej upravičeni zahtevi jugoslovanskih narodov kolikor možno hitro ugodi, pričakujemo od visoke vlade, da podpira ustanovitev univerze po primeru dežele kranjske in občine ljubljanske » ki prispevata od letà 1898. za ustanovitev univerze z letnimi 100.000 oziroma 20 000 K. Protest zoper spomenico italijanskih visokošolcev se glasi : Italijanski visokošolci dunajske univerze so izročili dne 31. oktobra 1901. Njega magnificerci rektorju spomenico, kjer utemeljujejo potrebo italijanske univerze v Trstu s tem, da imenujejo primorske avstrijske provin cije italijanske. Ker ta trditev ne odgovarja resnici, smatramo slo venski, hrvatski in srbski visokošolci, čijih narod na seljuje ogromno večino imenovanih provincij, za 8VOJO narodno dolžnost, da proti takim javnim trditvam javno in slovesno protestiramo, poživljajoč našo delegacijo in pred vsem interesirane občine, da odločno protestirajo na pristojnih mestih, ako bi hotela vlada na podlagi takih, resničnim razmeram ne odgovarjajočih izjav delati priprave za ustanovitev italijanske univerze v Trstu Italijani žive v Avstriji kompaktno kot deželno prebivalstvo samo v pokneženi grofiji Gradiški in v južni Tirolski, kjer bi mogla biti umestna italijanska edino univerza. V Primorski (Iâtra, Trst, Goriško in Gradiška) û dne 31. decembra z štejejo Slovani po ljudskem štetju 1. 1890*) po (občevalnem jeziku!) 348.280 duš Italijani Gradcu se zbralo v največji vseučiliščni dvorani nad 200 jugoslovanskih dijakov vseh strank in struj, da zahtevajo ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Govorili so: sklicatelj, predsednik „Triglava", iur. Vidovič, iur. Polec, iur. Vek. Kukovec in več drugih i w slovanskih, hrvatskih in srbskih akademikov. Na predlog iur. Polca so sklenili soglasno in z velikim navdušenjem, da se brzojavno zahvalijo gg. županu Hribarju, dr. Ma-jaronu in poslancu Povšetu za njih prizadevanja v stvari ustanovitve slovenske univerze, prose jih za delovanje. Dalje da se brzojavno naprosijo nadalnjo tri j e vsi jugoslovanski klubi, kakor tudi občinski svet ljubljanski » naj z vso vnemo povspešuje vseučiliško vprašanje. Isto taka prošnja se sklenila odposlati tudi deželnemu zboru kranjskemu, vsem državnozborskim slovanskim klubom ter ministru Rezeku. Slovensko časopisje pa naj poživlja vse slovenske avtonomne zastope in druge korporacije in društva, da sklenejo takoj peticijo na državni zbor v tem smislu. — Rektor je obljubil, da vsprejeto resolucijo sporoči ministrstvu. Tudi v Pragi so zborovali dijaki i m sicer na češki politehniki. Rektor se je zavzemal za slovensko vseučilišče v Ljubljani ter za češko v Olomucu ali Brnu. Sprejeli so resolucijo, s katero poživljajo slovanske klube na delo za ti dve vseučilišči ter reformacijo srednjih šol. Ljubljani je imel mestni zastop v nedeljo izredno sejo, v kateri se je župan Hribar toplo zavzel za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Mestni zastop stori vse potrebne korake za uresničenje tega vprašanja. torek so vsi trije jugoslovanski klubi predložili poslanski zbornici nujni predlog, naj ustanovi v Ljubljani vseučilišče za južne Slovane. Politični pregled. Državni zdor. Sedaj, ko je končano prvo branje proračuna in je le-ta odkazan proračunskemu odseku, se bavi zbornica zopet z raznimi nujnimi predlogi. Najprej je rešila celo vrsto nujnih predlogov zastran podpore po elementarnih Mi V «V^ nezgodah prizadetim okrajem, potem pa Ie prišel na vrsto 294.580 duš, v Dalmaciji po istem ljudskem štetju Slo- predlog Malorusa Romančuka, naj se izvoli posebna komisija, vani 501.307 duš, Italijani pa 16 000 duš; torej skupno ki preišče dogodbe pri letošnjih galiških deželnozborskih volitvah. Ta razprava je bila sila živahna, ker so razni govorniki nastopili s takimi tožbami in dolžitvami, da je svet kar štejejo Slovani v teh provincijah 849.586 duš, Italijani 310 580 duš. Italijanska univerza v prevesno slovanskih provin cijah strmel. Razprava se je v četrtek dognala. Slovenski, hrvatski in srbski poslanci so v torkovi seji poslanske zbornice podali v bila torej za Slovane provokacija, ki bi vzbudila nujni predlog zastran ustanooitve jugoslovanskega vseučilišča v prebivalstvu najvišji in upravičeni odpor. v Ljubljani. Naše vseučiliško vprašanje je sploh postalo jako Na Dunaju, 8. novembra. tehtno in resno, in )e to vzpodbodlo Maloruse, da tudi oni zahtevajo ustanovitev svojega maloruskega useučilišča v Lvovu. To je naravno ljudsko štetje, katero je vodila Italijanom •t prijazna vlada. Rezultati ljudskega štetja z dne 31. decemkra 1900 nam v naglici niso bili pristopni. Tekom prihodnjih dni se bo državni predlogi zastran kongregacij, kar bo viharje. zbor zopet pečal obudilo z nujnimi velike s ■ Letnik LIX Stran 453 Nemci in vlada. Proračan je sedaj v proračunskem naj zagotavlja Burom neposredno avtonomijo in vse pravice odseku na razpravi in v kratkem pride na vrsto tudi postavka samouprave pod zastavo Afrikandov, nasprotno pa prepuste dispozicijski fond". Dovolitev te postavke se smatra vedno Buri Angležem Witwaatersrand in velika zlata polja kot vojno kot izraz zaupanja ministrstvu. Vsled tega bodo tudi slovanske odškodnino — Tak bi bil torej po tem poročilu Kriigerjev stranke, izvzemši Poljake, glasovale proti dispozicijskemu fondu, mirovni predlog, kateremu bi morali pritrditi Angleži, če mi-Nemške stranke je ta točka spravila v veliko zadrego. Korber- slijo na količkaj pošteni mir. Neumljivo je le, kaj bi bilo do- jevo ministrstvo nemško, tudi še tako povdarja svojo neutralnost. Nemci strankarsko ministrstvo, naj vedlo Krtigerja, da odstopa Angležem velike zlate rudokope. pa se boje pokazati javno, da so vladna stranka, boje se, izreči Korber- jevemu ministrstvu zaupnico na drugi strani pa bi radi ministrstvo obvarovali poraza, Čigar posledic nihče ne more uganiti Kako se končno izližejo iz tega dilema, se še ne ve. Vlada bi rada, naj Nemci glasujejo za to postavko, Nemci pa radi, naj vlada izjavi, da dovolitve te postavke ne smatra kot izraza zaupanja in naj jim tako omogoči glasovati proti postavki. Avtonomni carinski tarif. Ministrski predsednik Szell je te dni prišel iz Budimpešte na Dunaj dogovarjat se glede skupnega avtonomnega carinskega tarifa. To se pravi: Borze in borzni poslL Spisal Albert Žnideršič. (Dalje). Borzni posli z blagom. Gospodarska stran trgovine zahteva, da se blago prišel je na Dunaj pritiskat, da bi se naša državna polovica pravično razdeli med konsumente; v tem obstoji podvrgla ogrskim interesom. Hrvatska. — Pri deželnozborskih volitvah je zmagala vladna stranka Opozicijonalne narodne stranke so bile tako-rekoč decimirane. tudi riziko za trgovca, ker on mora pripeljati blago vedno na Francija. Francoskoturški razpor je sedaj definitivno ono mesto, kjer ga potrebujejo, in v onem času, kadar ga potrebujejo. Stari trgovci po radi tega skrbeli, da jim bodo magacini vedno polni blaga; kjer pa to ni bilo mogoče, so poskrbele to državne oblasti, osnivaje poravnan. Zunanji minister Delcasse je v seji francoskega ministrskega sveta oficijelno naznanil, da je sultan vsprejel državne in mestne magacine, katere so polnili z blagom, vse zahteve francoske vlade ter zakonito priznal vse francoske zavode, in da se je zopet obnovila diplomatična zveza mej Francijo in Turčijo. Poslanik Constans je že odpotoval na svoje mesto in prevzame v kratkem svojo službo. Francosko Med tem je zahteval ta način velike glavnice in uničen bil v formi zgubljenih obresti eventuelní dobiček po- sameznega trgovca i našli so boljšo metodo i kako bi brodovje je že 11. t. m. ostavilo Mytilene; en del je odplul polnili magacine z blagom. Začeli so skrbeti za blago proti Syri, drugi pa proti Smymi. poslanske zbornice, ko je bil zadnji seji francoske na ta način na dnevnem redu neki načrt, da so več mesecev pred faktično potrebo trgovinske mornarice, je stavil poslanec de Mahy tičoč se preminjevalni predlog, meri na to, da se odpravijo premije vseh vrst za v inozemlju zgrajene ladije in da se sploh odpravijo vse ugodnosti v tem oziru. Proti temu predlogu se je oglasil trgovinski minister Millerand, toda zastopnik socijalne sklenili posel za blago, katero ni bilo ne zrelo, ne končano. Na podlagi tega delimo trgovske posle z blagom v več vrst. Odnosno likvidacije posla razlikujemo: demokracije pri večini ni našel poslušnih ušes 1u predlog je prompter Posli s Waare) pripravljenim blagom » (Geschafte in ) kjer se kupnoprodajni predmet bil sprejet z 256 proti 235 glasovom. Ali bo minister iz te mora i^roôiti kupcu prihodnji dan po sklenjeni trgovini. nezaupnice izvajal kake posledice? Danska. — Iz Washingtona je došlo poročilo, da so severoameriške zvezne države kupile od Danske tri otoke v Zahodnji Indiji in dale za to štiri milijone dolarjev. Prebivalci mora v času sklepanja kupčije imeti v roki otokov : St. Croix. St. Thomas m St. John, štejejo blizu 14 600 duš, postanejo s tem kupom ameriški državljani. V pokritje upravnih stroškov bodo uvedli Američani 5 do 6 °/0 carino. Imenovani otoki spadajo v skupino takozvanih Virgin-otokov in so v bližini nekdaj španskega otoka Portoriko. Naj- 2. Posli z blagom, katero je odposlano, (Geschafte w in rollender oder Schwimmender Waare). Prodajalec pismeni dokaz, tovorni iist, ali konesman (connaissement), da je blago v resnici odposlano. 3. Posli z blagom, katero se ima nakladati v do- ločenem času. (Geschafte auf Verladen m einer be večji je St. Croix, ki meri 190 kvadr. kilom., torej več kot stimmten Zeit) oba ostala, in šteje 9532 prebivalcev, Omenjene tri vrste poslov sklepajo se vedno na Vojna v južni Afriki. - Angleški list „Daily Mail", temelju predloženih vzorcev. ki je tekom sedanje vojske igral primeroma še najbolj nepristransko vlogo, priobčuje, kakor pravi, iz avtentiškega in pred- PosIi dobavni (Lieferungsgeschàfte) 8edniku Kriigerju zelo blizu stoječega vira zanimivo vest, da katero prodajalec v času sklepanja kupčije z blagom » v resnici se predsednik Kruger resno peča z mislijo, kako bi se čim preje sklenil za Bnre vsprejemljiv mir. Kruger je baje izjavil, da se je voljan pogajati o tem s kakim poštenomisleČim za- : po- nema v zalogi, marveč ga misli še le dobiti do časa ga kupec rabil. » ko stopnikom Anglije in sicer na podlagi naslednjih načel 5. Kočni posli (Termingescháfte), kateri prav za pelna amnestija za vstaše v kapski koloniji ; takojšnja opro- prav niso drugo, kakor dobavni posli. Pri ročni kupčiji etitev vseh burskih ujetnikov, ki se nahajajo izvan burskega ozemlja in v angleških taborih na burskih tleh, Anglija mora dalje umakniti vse svoje čete iz burskih republik, na novo opredeluje borzni statut vrsto in kupno prodajno količino blaga. Zahteva se, da „vrsta blaga odgovarja točno borzni usanci® da je najmanjša prodajna količina „kup zgraditi poškodovane burske objekte ali pa izplačati primerno odškodnino za vso materijalno škodo; konečno se mora skle- od 1000, 500 ali 100 q in da se samo višekratnik tak niti mirovna pogodba, ki naj jo podpišeta tudi Francija in šnega kupa sme staviti v promet. * Letnik L1X Vsi posli » se likvidirajo, kakor^ borza opredeluje. pa je potrebno seveda veliko razumnosti î duha i prakse Vse posle, izven ročnih, razrešavajo stranke direktno in sreče ! med seboj. Ročni posli se razrešavajo pri posebnih „uradih za obračunanje". (Abrechnungs- oder Arragement-Bureau). Špekulant mora biti vedno pripravljen na vse mogoče slučaje pri kupčiji. Će ravno se odloči, skleniti posel na podlagi najsigurnejših in najtočnejših računov j • • Prvi trije omenjeni posli se štejejo med efektivni mora vkljub temu biti pripravljen, da se mu posel lahko promet borze, ker prodajalec blago v resnici izroči kupcu, ponesreči, — pripravljen mora biti torej na zgubo. dočim so dobavni in ročni posli Spekulativni, ker stranke Špekulant mora biti premožen in dober gospodar. Prej računijo samo na dobiček, kateri je lahko doseči na raz- nego se odloči za kak posel, ne sme misliti na dobiček, i, If f ' * one, katera bo v času likvidacije ampak mora sam sebe vprašati, koliko sme zgubiti. Kdor liki dnevne cene in posla. Prodajalec torej, kateri sklepa, dobavili ali ručili ne dela tako, pride kmalu ob svoje premoženje, če nima posel, posel nema blaga, katerega se torej sklepa : in bianco mog o izročiti i efektuiranje kupcu ; posla posebne sreče ! Dandanes so pozabili ljudje, da je špekulacija pod se mora odgoditi na stanoviti rok, kakor : medio (petnaj- laga pravega trgovskega posla in tolmačijo isto kot borbo za dobiček na razlikosti cene. Ta način tolmačenja špe- stega), ultimo (zadnjega) jednega prihodnjih mesecev nadalje na letni rok, na jesenski rok itd. p Ročni posli so efektivni, če se na ustanovljeni rok likvidira posel faktično z blagom; v nasprotnem slučaju so Spekulativni, ker stranke likvidirajo po3el z izplačilom razlike, katera nastane izmed pogojene cene in one kulacije je že star, tako da so se že v srednjem veku trudile države, omejiti špekulacijo z izdajo raznih zakonov » ali zastonj t 17 veku je zabranila Holandija pro dajo blaga „in bianco", ali ta zakon ni pomagal. Od tera se pokaže na dan likvidacije. Tako so ka nastale od 3 tega časa so skušale države zaprečati slabe strani špe kulacije, dokler ni bil 1824. izdan v Holandiji prvi trgovine igre, katere so na borzah poznate pod imenom agiotage (Borsen-Spiele, Wette). règlement za sklepanje Spekulativnih in ročnih poslrv na borzi » danes ga imajo že vse b:rze. (Dalje sledi). Poprej so trgovci posredovali zameno producenti in konsumenti, ter je v preprodaji blaga bila med tudi tlť- k, ^ / ^JL__, ..t. t . JL. J , ž , i . w i . I » j _t .*. J , . 9 • 9 i . Ji . ..J J . -i* . i • -> . j___ r ^ ■ r njih korist. Dandanes iščejo dobiček največ v razliki cene na različnem tržišču in v različnih časih. Mnogi praktiki mislijo, da je način razrešenja posla v izročbi in prejemku blaga zelo riskantna špekulacija, posebno če se misli na Pepel kot izvrstno in Ceno gnojilo trav velike količine blaga. Importerji prekomorskega blaga / sklepajo navadno s kupcem kontrakte za prodajo blaga nikom in deteljiščem. in ga šele potem mislijo naročiti in kupiti v prekomorskih deželah. Ako pregledamo statistiko o sklenjenih kupčijah na svetovnih borzah, se Jahko uverimo, da število Spekulativne trgovine stoji proti efektivni, kakor 20: 1. Na borzi v Berlinu je sodelovalo na pr. pred par leti okoli 250 trgovskih hiš imele nikdar Kar je najcenejšega in največ vrednega, zavrača naš slovenski kmet. Žalost obide človeka najrajši vidi, da kmetič, kateremu primanjkuje siplje pepel na cesto, v jarke i ko hlevskega gnoja i in na druge kraje, kjer nima nobene vrednosti. Kedaj bomo že vender prišli do spoznanja ? Da se prepričaš, dragi rojak, hočem ti tukaj i dokazalo se ne magacina » pa, da 100 od njih ne žita v zalogi, ter povedati, kakšne redilne snovi se nahajajo v niso so Pepel je bogat na kaliju, fosforoví kislini in pepelu, apnu. pseudo-trgovci z žitom delali samo z d ferenco na ceni. P"'m Letni promet je iznašal torej kakšnih 27 mil. 7iř, a v Berolin je v resnici prišlo samo dvajseti del in 19/20 iznašala špekulacija „in bianco"! In kako se špekulira? Največ kalija (nad 15 odstotkov) se nahaja v bukovem pepelu, največ fosforové kisline (4y2 odstotka) se pa nahaja v pepelu iz jelovega lesa, posebno iz smrek. Torej vidiš j da je pepel bogat skoraj na vseh tistih snoveh i Špekulant katere potrebuje rastlina. Ako imel pepel še dušik v mora skrbno zasledovati dogodke v pro- sebi podobi amonijaka ali solitarne kisline) Pepel pa ga duktivnih deželah in na različnih tržiščih; on zasleduje morali prištevati k glavnim gnojilom. Pepel je izvrstno izvestja o lepem in godnem vremenu, pretresuje statistiška gnojilo za travnike in deteljišča; on pospešuje, da trava izvestja o žetvah In setvah, ter jih primerja z vspehom in detelja bolj raste. Čudovito ugodno pospešuje pepel prejšnih let; on zasleduje izvestja o eksportu in importu rast različnih detelj po travnikih. Kjer ni bilo prej no če blaga iz druzih dežel, spoznava množino sklenjenih efek- bene detelje videti, tam nam ona začne bujno rasti tivnih in Spekulativnih poslov, promatra padanje in rastenje smo gnojili s pepelom. Ker vpliva pepel tako ugodno na cene blagu. Potem mora vse to dovesti v sklad s poli- rast detelje i izboljša se travniški pridelek v vsakem tiškim prilikami, vzeti v poštev trgovske državne ugovore, oziru. Zaradi primešane detelje je tako seno dosti bolj ^JHSMSilZ . MLBK1 BEI 8 \ r- ■J' BR- 7 Kr| '"i^  ^1 v ' V S«*®!1™»®®' il ' ' E ' - '-> ^ H. .Tt=T ;* l flr.B ^ffl! P" v i î3k'i5jff4*r -.. v^' fVK Jg^^. . ^-TiLi" , J®" r B3B u^^JUIh 1J v iŠLJiiji -1 EB B* - JEB ^ - w* K ■ -jjfc nove ceste in kraje za prodavanje blaga in šele potem tečno. Prav dobro se nam obnaša pepel na deteljišču, ustvarja svoje mnenje o aktuelnih prilikah na tržišču, posebno pa večletni lucerni. Ako hočemo s pepelom po- kombinira za prihodnjost » on torej špekulira! Pri tem streči našim travnikom in deteljiščem, treba ga Y zadostni meri raztrositi. Če pepelimo premalo, ostane nam vse na vrhu; zemlja pridrži vse na vrhu in korenine dobijo premalo. Za en hektar potrebujemo 30 do 35 hektolitrov pepela Pepel daljah í t trositi spomladi kakor rit * Prijetno je zapihljal v tihi poletni mesečini lehak nebroj zlatih cekinčkov v nedoglednih . . . Koncipijent Savič se je pogreznil zefir, zablestelo i v večnosti detelja; trosi se pa pri hitro začne zeleneti trava in vlažnem vremenu. Če si s pepelom dobro pognoji travnik izda tako gnojenje tudi za več let. Če imaš premalo pe pela, pa je bolje, da pognojiš vsako leto en del travnika takim gnojenjem začni tam, kjer je travnik najbolj v težke misli t Niti čutil ni, kaj se godi krog njega niti j pust Zbirajte dragi slovenski kmetje pridno pepel • „. . I » ker on je po ceni. Ne mečite ga na cesto irt na druge ne- je bil tako mil videl ni, kako se utrinjajo in izginjajo svetle zvezde druga za drugo, kako vesla mesec vedno niže in niže in obseva bister potok, da se koplje v srebru, in visoko drevje da meče gorostasne sence po peščenih tleh. Mrtvi molk zavladal krog in krog, — toda čuj ! je ubral slavček solzne akorde v tihem gaju. In ta glasek koprneč, hrepeneč pripravne kraje, ker tisti, kateri ne mara pepela, tudi » ne mara denarja; in ako vržeš pepel na cesto trgan tako ljubko zategnjen, sedaj zopet pre » tudi denar j vržeš kakor šepetanje in valovanje neštetih valčkov na njim Razun navadnega lesnega pepela poraben tudi premogov pepel, dasi je ta manj vreden Veliko premogovega pepela odpade pri železničnih po- raz čelo neizmerni morski gladini, ko zagomzé na milijone, poljub ljajoč drug druzega, umirajoč drug za drugim . . . Koncipijent Savič si je brisal mrzle, potne kapljice stajah in pri tovarnah. Ta pepel ima prav malo redilnih snovij v sebi, a dober je za rahljanje težke in zemlje. mrzle Mesec je zasijal v njegovo nizko sobo Magično Dobro da tudi trositi premogov pepel pod živino, se potem s takim gnojem rahlja težka in vlažna zemlja. Najbolj se da porabiti za kompcst, katerega naši kmetovalci ravno tako malo poznajo, kakor gnojenje s pepelom. Ker ravno o pepelu govorimo, hořem še tudi so se lomili bledi nje trakovi od stene do stene, zatre petali na zrcalu, odskakovali v temni kotiček in prepla šili suhega pajka s silno dolgimi nogami, da se je spustil po tenki niti navzdol in se skril v malo razpoklino v zid. » Prijatelj i m se čudiš j tega ne veruješ ? Včeraj omeniti pepel » je poraben za kompost, sam pa ima malo redilnih snovij. To je izlužen pepel. Njemu manjka zvečer sem sedel čisto sam v drevoredu na klopici duše nisem videl ne na levi, ne na desni Tako Žive tesno posebno kalija » mi ne rabimo preide v lug lugom j katerega več > kaže polivati kompost. Tako dragi bralec sem povedal na kratko gnojenje s pepelom Želim i da bilo v prsih, skoro strah, dasi sam ne vem zakaj. Večerni vetrec se je igral s peresi kostanjev, obrnil ta ali oni odpadli listič na drugo stran, drsel po bilkah in se ga poprijel in videl boš î da jeten dobiček bo donašalo pri cvetju na livadah, mehko božal in upogibal šibko travo, da se je dotaknila tal in dvignila po konci, zamajala in zatrepetala Sicer pa je ovil tajnostni mir vso na ravo, mene in mojo dušo Hipoma je zabrzela lahka Poučni zabavni mene, v uho pozorna, komaj vidna megla mimo razvenelo nekaj, čutil sem gorko dihanje, mehke roke so mi je ^^^^^^ se oklenile mojega vratu, dolg, gorak poljub Po smrti. Sentimentalna črtica. Spisal Maksimiljan. » Ali moram Pusti biti kaj zato, prijatelj? Nič, prav nič igral na ustnih jih dobil kedaj od nje dan. mi je za- ah bil je to najslajši poljub, kar sem Razločno, jasno, kadar beli sem zaslišal njene tako mile besede Ali me še me, ne ugovarjaj, saj vender vidiš, da ne more ljubiš j ko bivam tako daleč daleč od tebe? drugače. Pomisli celo stvar » situvacijo presodi, uglobi se v Zadrgetal sem po celem životu, duša mi je za Meni se zdi, da mora tako biti in ostati plakala ) vstal se vznemirjen, preplašen, moja roka je in tega ne spremeniš ne i ne jaz, niti kdo drugi j a třepetaje iskala najlepšega najčistejšega bitja * »Ali dragi moj, saj ona je že mrtva Kaj mrtve, kaj me to briga, kakor rosna kapljica, skrita v čašici me ni mrtva, za me še živi za vraga Za zaman: izginila nežne cvetke, pozdrsne po nji solnčni pomen ljubi, pa ? da jo po ï dih kakor pred letom, še vedno čutim njen topli gorki poljub in strastni objem, še vedno slušam njeno vsesa in usrka v svoje mehko, zlatopeno naročje njena duša se spaja z mojo Zdirjal sem domov v upu in strahu, v razkošju in bla njen ženosti, v omahovanju in negotovosti « tiho » boječe i koprneče šepetanje ah sekundo, vsako kako upira v me svoje velike sanjeve oči, kako Koncipijent Savič se je tresel, trudni, motni pogled vidim jo vsako mu je počival na beli, skoro uveli liliji, ki se je močila minuto in uro, kako ihti in se smeje, v kozarcu, napolnjenim do vrha vode. šuje tebe? Ali me še ljubiš, ko bivam daleč me spra-daleč od Prijatelj i m se čudiš Vinko Mrzle, čelo . j ne veruješ u Adjunkt sebe prsi Adjunkt Vinko se je zganil, plaho pogledal krog čuden > doslej neznan strah mu tesnil nemirne strmel, koncipijent Savič si » potne kapljice so mu stopile na podprl glavo n gladko j belo Odkodi ta lilija?« Utrgal sem jo na njenem grobu. Pred tednom sem kako sem tja prišel. Moj namen bil tam. Sam ne vem, gotovo ni bil. Hodil sem naprej in bogve kako in kaj S era d Letnik r»" 1/i t k J T 'j • ft • " f.pjl" t .rr . V zašel sem " 1 na noge so obstale in njen grob razpokan in udrt na jedni strani, je ležal pred menoj Ob straneh sta rasli dve cipresi, na vrbu groba pa » Mnogo več ugleda, nego zdravniki, so imeli oni so s pomočjo molitev in zarotevanj zdravili i Saj še dandanes vsak tak čarodejec množici veliko bolj imponnje lilija, ki jo vidiš pred seboj. Sicer pa ni bilo nego izvežban zdravnik. Ohranile so se nam mnoge tak« nobene cvetke na grobu. Samo ta lilija se je vspenjala zarote zleh duhov, ki so se izganjali iz bolnikov, slično kvišku, nedolžna, kakor njena duša, gladka in mehka kakor se je pozneje v krščanstvu izganjalo hudiče iz kakor ■ stas polt lica, bujna in sveža, kakor njen blaznikov prsih Zdelo se mi ! / J < ! r Upognil sem se, solza mi je kanila in pala ravno Od 8taroegipčanskih knjig ki so se nam ohranile da nosim vso to grobljo v svojih i® zlasti znamenit „papyrus Ebers » a i ona je 1872 našel Ebers knjiga katero pri v čašico te lilije. Ona pa se je zamajala, in solza je Luksorju Profesor Lepsius nekem ga Kopčanu v Tebah- smatra v prepis neke zdrsnila na grob. Utrgal sem to lilijo in jo nesel domov, starejše zdravniške knjige. Iz tega nam dojde največ Sicer pa, kaj ti pravim vse to, saj ti nimaš srca i ne znanja o staroegipčanskem zdravljenju čudn o je, da še umeš moje duše in njene skrivnosti, pojdi, prijatelj, pojdi v marsičem spominja na sedanjo recepturo. Oblike zdravil Savič si ie natočil kozarec vode in in nJih uporaba je skoro jednaka našim. Sostave in po domov ga izpil v dušku, adjunkt Vinko pa je vstal, odšel tiho «o seveda drugi, a vender se je marsikaj od onih in mrmral: „Sam vrag vedi, kaj je to: ljubezen po smrti, jaz gotovo ne « . Zdravilstvo pri starih Egipčanih ohranilo do današnjega dne. Ta papirus obsega zdravila za najrazličnejše bolezni. Ako naš kmet še danes pripisuje posebno moč jazbečevi masti ali škorpijonovemu olju, ako uporablja kravjek na rane (!!) kakor sem se sam uveril tedaj se ne smemo čuditi, da so v oni Spisal s recepturi igrale veliko ulogo razne živalske masti ter kakor tudi dandanes naših dneh se vedno bolj in bolj raziskuje kul- z'asti najraznovrstnejši odpadki turna zgodovina starih narodov. Zlasti se je razvilo znanje lekarji še prodajo zelo mnogo sredstev, ki baje povekšajo o Egiptu, starodavni zibeli kulture. Odkar se je posre- žensko lepoto, tako so tudi stari Egipčani znali za celo ra?na lepotila, s katerimi čilo razvozlati napise, odkar so se našli stari zapiski, vrsto takih sredstev, zlasti za pridobili smo uže celo literaturo o tej znameniti deželi. 80 8e takratne krasotice — jednako njihovim sedanjim ni Lani umrli slavljeni nemški pisatelj Jurij Ebers pa bil znamenit egiptolog, temveč je to svojo strokovno sestram barvale obraz in obrvi Kakor še dandanes marsikje zažigajo brinje » češ ) znanost uporabil tudi kot romanopisec ter podal celo vrsto da se 8 tem siisti zrak> tako so tudi Egipčani imeli celo romanov iz staroegipčanske dobe, v katerih je z izredno vrst° dišav in kadil v ta namen. vestnostjo in natančnostjo opisal tedanje življenje na pod lagi zgodovinskih podatkov. Bili so pa tudi vešči zdravniki in v marsikaki mu tem o Egiptu znanje m zanimanje miji so se dobili umetni zobje znamenje, da so bili starega veka izvanredno razširil med Nemci. uže takrat tako pogosti, kot danes. Kirurgična orodja so cm Vedno prihajajo tu nove publikacije na dan, in jedni teh upodobljena na spomenikih, a so se našla tudi v izko pinah. je uže opomnil, da so Egipčani zaradi svoje zmernosti zdrav narod. In to je bilo pri njih v navadi . Woeniga, nsj posnamem nekoliko črtic o staroegipčanskem zdravilstvu. Egipčani so pripisovali boginji Isis, da prouzroča bolezni, s da jih tudi ozdravlja. Slično mišljenje nahajamo tudi pri drugih narodih vseh časov, da so bolezni uže od mladosti. Vse to jih Razun tega so se tudi pogosto kopali, okrepilo. Proti nalezljivim boleznim so kazen božja. Svojo moč Isis dokazala s tem i da je umorjenega sina Hora vzbudila k novemu življenju. Izučila ga je potem v zdravilstvu Ker je torej bila bolezen uvedli obrezovanje pri dečk h, in od njih so to sprejeli in ohranili Židje. Ker niso smeli mrličev raztelesiti, so imeli zelo čudne in mnogokje napačne nazore o človeškem telesu. Dasi torej v obče ni bila medicinska veda pri njih ništva, ki se je v njem poučevalo v raznih šolah in zlasti visoko razvita> biIa J'e to vender relativno bolj, nego pri Heliopolisu, kjer je » __T » • kazen bogov, so svečeniki te zopet sprijaznjevali z greš bilo torej povsem v rekah duhov niki zdravilstvo v bila nekaka medicinska fakulta. kateremkoli drugem narodu, ter je služila v podlago raz- « . fl ^ A * * ^ _ Uže tedaj se je zdravništvo delilo na razne specialistične vitku grške8a in rimskega zdravistva. In to dvoje stroke. Lečenje je bilo brezplačno, ker so bili zdravniki do seglo tekom časa zelo veliko popolnost ki nam je i v plačevani od države, a običaj je bil î da je ozdravljenec tempeljnu podaril v znak hvaležnosti bogate darove. Duhovniki so se morali pri lečenju ravnati natančno po predpisih. Ako jim je tedaj bolnik umrl, bili so vsake odgovornosti rešeni. Ako pa se niso ravnali po njih in imeli nesrečo v zdravljenju, čakala jih je jsmrtna kazen očigled takratnemu medicinskemu znanju in pomanjkljivim pomočkom, naravnost občudovalna. V srednjem veku se je žal 1 povsem pozabila; došla je do popolne propasti in šele nova doba jo je dvignila, na podlagi novih pomočkov in iznajdb, na nečuveno visoko in veličastno stališče. Seveda je bil s tem skoro vsak napredek onemogočen Letnik L1X Stran 457 Leta 1848 se je živahno udeležil narodnega in politične brdu Učiteljska imenovanja. Definitivni učitelj v Ostr gosp Fr Delcot je postal naduČitelj v Fari pri Ko stelu Definitivna sta postala na dosedanjih mestih gosp Leop Fer j an v Olševku in gdč Marija Schlajpach v Šenčurji pri Kranju. Premeščeni so gg. : življenja, v nasena mesiu, tako da se je mislilo, da zavzame svoj čas še važno mesto v slovenski javnosti. Te naie se niso izpolnile, ker se je pokojnik po završenih pravniških študijah vstopil v politično upravo. Kot uradnik si je za ljudstvo pri- Bil je vesten, neumorno delaven in jako dobil veliko zaslug Mat P e t s c h Ko čevske Reke v Planino pri Kočevju Andr. Lah iz Nadanjega ter je v vseh krogih užival najsplošnejše simpatije. Služboval je pri deželni vladi in skoro pri V3eh glavarstvih na Kranjskem, in šel 1 1895. v pokoj, pri kateri priliki je bil odlikovan z redom železne krone III. vrste. sela v Nevije, Fr. Jord iz Bukovi v Prevali Schmeidek iz Blago v Ravne, Jak. Slap na Brdo, aA< P o to c n i k iz Žabnice v Redeče, Ivan Kif Ivan Radeč iz Cerkelj -v Naklo Mar Mlak iz Plani na Trato učitelj gdč Marij Schweiger-Arko v Rbnici in gdč avla Kobler-Flesch v Dolenji vasi sta men • « za svo]i mesti. Upokojen Častno Doleh nad Idrijo adučitelj v Jernej občanstvo je podelila gosp kraji Fr občina v zadnji izmej tistih juristov, so v času politične pomladi v Avstriji obiskovali slovenska preiavanja na pravni fakulteti graškega vseučilišča. Bodi blagemu možu ljub spomin ! Deželnozborske volitve na Goriškem. Volilno gibanje je izredno živahno. Kandidatje narodnonapredne stranke Za gosp Ivanu Božiču posestniku in dežel so : Gabršček kmetske občine tolminske: državni nemu poslancu v Podragi, za mnogo dobil v tej občini. 8lug katere učitelj Andrej Vrt poslanec Oskar si je pri- goriške okolice župan Anton Lok , v kmetskih občinah župan Mihael Z eg a, Poroke. Poročil se je gosp. Valentin S t asi- te nt južne železnice v Logatcu z učitelj gd zoni iz K Poročil se je gosp 3 Emilijo M Fran Mila v kmetskih občinah sežanskih posestnik Al dr. Karol T r e o. V mestni skupini Tolmi anal, Ajdovščina je Strekel Bov c kandidat dr. Henrik T u m Kobarid, Katoliška jski monter električne železniee v Ljublj Angelo Schw z gospico stranka kandidira v tolminskem okraju dr. Gregorčič Klavž s Koroškega ki absolutno ne more imeti Za vseučilišče v Ljubljani. Minolo nedeljo je imel občinski svet ljubljanski izredno sejo, v kateri je žup ker in goljufij župnika G pravice v kazenski preiskavi zaradi hudodelstva poneverjenj v goriški okolici kandidira prof. Berb Hribar poročal o vseučiliškem vprašanju. Sprejeti so bili na- kandidata dr Abram v sežanskem okraju priporoča kot k m ne kandid slednj predlogi 1 Glede na izjavo, katero je ek gospod naučni minister v zadevi laških vseučiliških predav podal v zbornici posl izreka občinski svet ljubljanski, 5 terega pa d imajo š slovenski, hrvatski in srbski narod ako 1 c a in svojega , in žu- li, ka- kandi/îira tudi v veleposestvu poleg ZUpčlOcl K 1 a n - Narodnonapredna stranka pana Črn et a V mestih je njen kandidat dr. Ton k inika J a k o n č i č ni v ne veČj vsa) jednako pra do svojem jeziku, kakor italijanski narod nostne in politične razmere v državi 2 taka predav zamogla upeljati na vseučilišču, morajo se te pravice uveljaviti ičilišcnih predavanj v Ker glede na narod pričakovati, da bi se in dunajskem z ustanovitvijo eleposestvu določila posebnih kandidatov, ampak vo lilcem prepustila, da si jih sami izbero Vedno isti sistem. Župnikom na Placuti v Gorici graškem je imenovan neki Z i a ck ki kega jezika popolnom nezmožen. „Soča" vprašuje, če to ni škandal Jišča v Ljublj kr. učna d upra Stiristoletnica hrvatske književnosti se je ta se takoj stori vse potrebne predpriprave ustanovitev takete prosi, teden v Zagrebu izredno slovesno praznovala. Udeležili so se seučilišča. 4. Izvoli se odposlanstvo treh občinskega je tudi zastopniki Slovencev, zlasti Ljublj sveta naj to prošnjo osebno v • gosp naučnému ministru na Koroškem. Dva so na zahtevo Ponarejalce denarjev so zasačili v podjunski dolini in na Dunaju tudi sicer vse korake stori, ki bi utegnili vesti kar najhitreje do zaželjenega cilja. 5 pn- Državnemu zboru državnega pravdništva v od pesi Ljublj župan sredo se utemeljena V députa prcšnja za ustanovitev vseučilišča v Celovcu zaprli, dva marljivo iskali „Ponarej je v Celovcu so bili voljeni župan Hribar pod dr vitez Bleiweis-Trsteniški in dr Maj V m\" kronski petak kot tak na sumu. Pošljejo ga konečno na na Dunaj, od koder pride odgovor, da kronski petak nikakor ni ponarejen, marveč pvavi pravcati petak, kakor čni urad Ie bil na Dunaju impozanten shod visokošolcev o ka terem radi pomanjkanja prostora danes ne moremo poročati so ga dobro ali slabo ko na Dunaju. Državno pravdništ je torej ostalo na cedilu, „ponat Po nedolžnem sta sedela Drecei časa in še ob kronski Trgovska se razpuste trgovske in obrtniška zbornica. Poroča se, da obrtne zbornice tekom decembra ali sta prišla, ker so g so morali izpustiti. petak na precej Dunaju kot ponarejenega prej pre klali januvarja meseca, volitve pa da se bodo kmalu potem vršile predno so ga do dobrega spoznali zopet vrnili. Lepa bo, če bodo ljudi začeli sedaj zapirati tudi radi pravega in Kmetijska podružnica v Metliki. Pri občnem poštenega denarj Sicer pa ta slučaj priča o dobroti zboru kmetijske podruž v Metliki dne 10 t. m so bili našega sedanjega srebrnega denarj za dobo treh let v odbor voljeni gg. : Valentin Burni k Nesreča v Podgori pri Gorici V podgorski nadučitelj v Metliki, načelnikom; Fran Barbič, Josip H papirnici je v oddelku za celulozo razpočil kotel. 22letni de h o ri č , Leopold W Ant. TrČek, posestniki v Metliki, lavec Anton Bizjak iz Banj Jure Bajuk, posestnik na Božakovem, za odbornike. Vse slovenske občine in korporacije opozar bil ubit, pet drugih delavcev pa je bilo težko ranjenih jamo, naj nemudoma odpošljejo ustanovitev vseučilišča v Ljublj na državni zbor peticij za mož vodo se je ustrelil v Pragi neznan 301etni Ustrelil se je v srce iz dvocevnega samokresa kojega Dotične peticije se morajo je nabasal z vodo, ter je bil takoj mrtev izročiti kakemu poslancu da jih predloži parlamentu Več j občine Dunaj bi storile prav Če bi poslale posebne deputacij na n Predrznost Edinosti" poročajo iz Vsenemcev na slovenski zemlji. Kozine pri Trstu o tem-le neČuvenem Ijani slučaju : Načelnik postaje v Kozini je nek nek zagrizen Nemec t Ivan Mahkot. V starosti 73 let je umrl v Ljub- Zagrizenost tega Človeka gre tako daleč, da delavci v maga vpokojeni deželnovladni svetnik gosp. Ivan Mahkot. činih ne smejo govoriti ne med seboj in ne s strankami slo Pokojnik je bil rojen 12. oktobra 1828 letaa v Ljubljani, venski, drugače izgube službo. Zgodilo tudi da nek Stran 458 Letnik L1X mlađi in zato delavec ni znal na nemško vprašanje odgovoriti nemški bil isti hip izpuščen službe Ker so take pangermanske prenapetosti na slovenski zemlji ne škandal, marveč naravnost smešno pravi krogom poseči vmës. nemci diktirali voljo na tega se manjkalo, da bi nam Vse zemlji f pritisni na petelina, strel iz ostro nabasanega revolverja je-zadonel in kroglja je prifrčala mimo glave Panadonove ter je zadela v steno. Panadon je hotel neprevidnega prijatelja ustra- r - Pri- jatelj, Ludovik Baun, je prestrašen, prevzet groze, obstal za trenutek, kajti ni vedel, da se prijatelj šali. Meneč, da je pri- hode treba poklicanim šiti, zgrabil je za glavo in z vzklikom je padel na tla. Afera Wallburg. „Prager Tagblatt" ima naslednje jatelja ustrelil, pomeril Baun hitro v obupu na-se m poročilo : Nadvojvoda Ernest se litzevo v Budimpešti mož Nadvojvoda je baj žele) da 1857 seznanil s Skub- ustreIiI se íe v "ce. To pot je dobro zadel. Bil je takoj na bil odvetnik Csendhelyi. mestu mrtev. se lepa ženska ločila od svo Krasna Madjarka in zaljubljeni detektiv V jega moža, a Csendhelyi je umrl še isto leto. Nadvojvoda je Aradu je pobegnila svojemu možu njegova žena ter je vzela bil prestavljen v Ljublj Sin Ernest Wallburg je kamor mu je sledila Skublitzeva. seboj 16.000 kron Policija je izvohala rojen Ljublj pa sta bila 1859 v Budimpešti v izginila v Veliko Kikindo Klotilda in Henrik. Klotilda, drugič detektiva da ter je da poslala omožena z bivšim gardnim častnikom Evgenom Simicsem tudi aretovsna in se nahaja že na ljubljanskem Žabjaku 1865 moj Bog. redarj občutljiva srca pripelje nazaj k rodbinskemu ognjišču niso iz lesa, imajo tudi včasi tudi zapelj pogled in sladek nasmeh lepa nezvestnica najspretnejšega Toda, rahla, kake li bil nadvojvoda Ernest prestavljen na Dunaj in je s Skub- zemljanke tudi poplete in zmeša takega varuha občnega miru in otroci stanoval v svoji palači 17 oktobra 1865 in postave kakor se umrla Skubliszeva in otroke je nadvojvoda dal v razne tivu kateri ko na pr. naključilo našemu detek zavode. Ko se ie Klotilda prvič omožila z linškim zdravnikom čez mejo našel lepo Madjarko, popihal je njo dr. Peyerjem dal jej dote nadvojvoda Ernest 20.000 goldinarj stanju Leona XIII Henrik je bil državni pravdnik v Krem si je sv. Očetu Leonu XIII ali kaj je piše parižki listi T) Siècle u ïnica ? da mu prereza! žile in umrl. Ernest je bil vojaški vzgojen v Gradcu, ugaša luč življ Papež Leon XIII., tako piše „Siècle ki Kot kadet je dobival od nadvojvode Ernesta, ki je takrat vo- se nahaja v 92tem letu svoje starosti, postal je tako slab, da jaško službo že kvitiral in ni prišel več na dvor, 5 gld. na se Njegova najbližja okolica resno boj zanj. Nekaj časa sem mesec, kot poročnik pa 10 gld. Ker je Ernest Wallburg imel Leon XIII. le še senca človeka Pri obedu Mu prizade s soprogo svojega stotnika razmerje, je moral kvitirati. 20 let največ truda, da spravi v se nekoliko hrane. Pero mu je po ni videl svojega visokega očeta Vsi sestali s svojim očetom napori otrok da je živel takrat v Mer preprečeni Dne oktobra 1894 )e se stalo pretežko; z veliko težavo zapiše tri črke svojega imena, so bili Večkrat objame Leona XIII zaspanost in omotica. Zaradi tega take osebe. nadvojvoda Ernest postanejo v poslednjem času deležne avdij rečal slučajno v Bolzanu svojega sina. Spoznal ga takoj o katerih molčečnosti se bližina papeževa prepričala kljub dolgi ločitvi Padel Seda i mu je okolu vratu in se bridko se govori v javnosti, d Oče dela na jokal Peljal Ernesta Wallburga v svoje stanovanje mu na Vztoku, toda poučeni krogi zmajujejo kliki o razmerah temu z glavami pokazal, da podobo njegove matere še vedno nosi na srcu. v krogih kardinalov se pričakuje vsak hip konklave, vender poročaj da je nadvojvoda svojim otrokom opetovano se «amore isto zavleči še za kak teden ali celo mesec. Vkljub Ne skrbite, po moji smrt Listi dejal : Ljublj višjemu dvorniku, knezu Lichtensteinskemu originalno listino Ernest Wallburg trdi bodete dosegli pravico v veliki zmernosti, v kateri živi sv Oče in katera mu je podalj da je o tem da zakonski sin. Knez 1899. izročil naj- sala življenje do teh mej, se Ga je vender lotila bolezen na črevih, katera Ga je popolnoma oslabila". Ker v raznih do-Lichtenstein je po trditvi mačih listih ne čitamo ničesar o tej skrajni nevarnosti za sv. Wallburgovi priznal izvirnost listine in jo izročil dvornemu riodišcu, kjer so jo imeli dve leti, ne da bi izrekli dvom o ajegovem legitimnem rojstvu. Ko je pred nekaj Saša zadevo Očeta, bilo vender zanimivo izvedeti ali piše francoski list „Siècle je resnica, kar rgiral pri sodišču bil proglašen Dovtipní Musolino. Ravnokar ujeti laški ropar sleparjem in preiskava Musolino je v zaporu izrekel prošnjo, naj se sporoči Kala- j.roti njemu se je pričela pri deželnem sodišču ljubljanskem, brezom njegovo željo, da bi ga volili poslancem in mu tako Preiskavo o tej zadevi vodi deželnosodni svetnik g. dr. Travner kateremu se je ad zročila. Gosp. dr. Travner bil v izposlovali pomiloščenje. Musolino pravi, da on ni večji lopov nego poslanec Palizzolo. Da morajo v laških zaporih vladati tej zadevi osebno v Arku na južnem Tirolskem in na Dunaju, res prijetne razmere, priča dejstvo, da se izroča na Musolina Nemški listi poročajo, da je v Inomostu aretirani Makso Stau- na stotine razglednic s podpisi dinger priznal, da je falsificiral iz poročne matice iztrgani list na čigar pjdlagi so potem Wallburgovi zahtevali naj se jih in naj njihovem očetu. i foto- Zamena žen Lutona dohaja čudna vest, da sta prizna kot zakonske otroke umrlega nadvojvode Ernesta ondi zamenjala dva prijatelj se jim izplača 12 milij kot dedščino po ženi ter sta z mešetarijo Nek Poizvedbe so pokazale, da je bil ta falsifíkat v Ljubljani grafiran, fotografija se je dodala v Curihu izišli brošuri o tej zadevi. Staudinger je pripeljan v Ljubljano in izročen dežel- . Simics, sestra Ernesta Wall- nemu sodišču. Tudi Klotilda burga aretovana v Arku bila prepelj izročena deželnemu sodišču. Vse kaže d ia v Ljubljano in se bo obravnava ogla vršiti že v prihodnjem zasedanju porotnega sodišča, t v mesecu decembru docela zadovoljna. Enako se je baje dogodilo na Ruskem, mlad kmetič je zamenjal svojo mlado, lepo ženko za starejšo ženo svojega soseda, toda s tem pogojem, da vzame obenem v hišo tudi taščo. Po kratkem času pa je prišel ta kmetič ves zmučen k prvemu, ter ga prosil, naj se pogodba razveljavi, ker je baje hudič v primeri s taščo še prav pohlevna že dovolj poznal ter se je da se reši tašče. umrla bogata vdova stvarica. Toda prvi kmetič jo je zadovoljil raje s starejšim babšetom Maček dedič Amiensu Grozen nasledek šale Ai ada na Ogrskem se ter je svoje premoženje oporoč n svojemu dragemu" mačku ga imenovala Cadet Roussel. Oporočeno je bilo 300 tr poroča: Tukajšna trgovska pomočnika Ludovik Baun in Peter na leto za njegovo hrano, 100 frankov za zdravnika Panadon sta stanovala skupaj v eni sobi. Baunu je zmanjkalo nekaj zaponk pri manšetah. riševem kovčeku, v katerem Iskal je povsod imel vdovinega „srčka je oskrbovati v bolezni, 100 frankov za tudi v tova zdravila volver m nabasan, zagrabil našel revolver. Misleč, da re- mestna bolnica po mačkovi smrti naj vse podeduj je ž je Toda francoska postava ne pripoznava otroška da T) Ako ne daš nazaj zaponk, te ustrelim ter zaupil prijatelju: smejo podedovati tndi živali. Živinozdravnik tedaj zaman čaka istem hipu na svojo plačo, otroška bolnica ne more podedovati, ker še Letnik L1X. Stran 459. macek živi, in ako se ta zadeva ne bo kmalu rešila ugodno, s tem, da je prevzel vrhovno poveljstvo v južni Afriki, svojim bo moral uboga para macek -dedič poginiti od lakote. Novo sredstvo zoper jetiko. Neki lastnim nazorom v obraz, prihaja od tod, ker je zvest vojak Američan, in strog v izpolno naloženih mu dolžnosti. Kar se tiče Franc Crotte, je iznašel poseben način zdravljenja jetike ali vnanjosti Kitchenerj to mož, da malo tacih velikosti tuberkuloze. Način obstoja v principu iz elektrike, s pomočjo meri 183 m ter je večji kot navadni ljudj njegov telesni katere se skozi luknjice v koži uvajajo snovi premo v pljuča, stas je veličasten, obraza je moško lepega, celo milega, nje-uničujejo tuberkule (mehurje na pljučih) in ozdravijo tudi govo visoko čelo priča o duševni kreposti, njegove zelenosive ona mesta, katera so bacili že razjedli Učenjaki so baje zelo mrzle oči pa o neupogljivi volji. Le spodnji del obraz spo vneti za ta izum in so se pričeli ž njim pridno baviti. i » minja na Loydov parnik prestal strašno nevihto. Parnik bila s svojimi zobmi. V moralnem deročo zver, katera ne izpusti več, kar je zgra in nravstvenem „Melpomene", potujoč po indijskem oceanu, je prestal strašno nevarnost, napaden od vetra in morja. Pretečenega avgusta je omenjeni parnik bil 24 ur v nevarnem položaju V indijskem oceanu ga je napadel takozvani „Tifon", nevihta, ki se pojavlja v onem morju in je jako nevarna brodovom in parnikom. prva je „Melpomeni" vihar odnesel raz krova čolne, sode in drugo, a ker je vsled viharja morje parnik silno premetavalo, ni krmilo moglo delovati in parnik je bil brez vodnika, šel sem ter tja, kamor so ga vetrovi in morje gnali. Parna moč je tudi slabo delovala, ker je parnik, po velikanskih valovih gnan, se začel gibati na V3e strani, in je bila torej parna moč brez posebnega efekta. V tem položaju so pa valovi začeli parnik še bolj napadati in najprej so raz krova odnesli vse, kar je bilo premakljivo, a ker so te stvari sem ter tja je padel itchener neka izvanrednost, kakoršnih oziru ]e malo na svetu tiranjem Bolezen angleškega kralja. Vkljub vsem demen da kralj Edvard VII. ni nevarno bolan prihaj v javnost čudna vest, da je z zdravjem angležkega kralj pri kraju da vzbuja v ožjih dvornih krogih Ko se je kralj največj tako skrb. Eivard VII. pred kakim mesecem škotsko gorovje, da se okrepč padla ga sprehodn slabost, da so morali v največj hkratu naglici zdravnike. Zdravniki so strogo svetovali kralju kar najskrbneje varovati To pa je v očigled podal v na nekem poklicati da se mora bližajočih se po krovu letele, so konečno potrle sprednji jarbol, s strašanskim robotom na brod. S tem jarbolam pa je morje začelo uganjati svoje strašne igre, premetavajoČ ga po parniku in klateč ž njim, kar se je moglo doseči. Moštvo broda je poskusilo, posekati vrvi na jat bolu, ki je še nadalje razbijal, dokler ni odtrgal vsa sidra, ter jih razmetal po parniku, udarjajoč zdaj v jedno, zdaj v drugo stran parnika V tej strašni nevarnosti, da se parnik v katerem delu ne prebije, je moštvo poskusilo vse te razbite in razmetane stvari v morje vreči, ali zastonj: nobeden se ni mogel približati divjajoči masi, ki je v nepopisnem plesu sem ter tja po parniku dirjala, tako, slavnostij kronanja jako trpko. Kronanje se ima namreč vršiti bodoče leto junija meseca. Ali med ljudstvom se je razširil as neke prorokbe, da kralj ne dočaka niti svojega kronanja. Skoro jednako kakor s kraljem, godi se s kraljico Aleksandro. Ta je namreč popolnoma oglušela. Niti najglasnejšega vora se ne more udeležiti brez prihaj poslušnega aparata pogo-temu še okolnost, da ima krajšo jedno nogo ter da se je je lotila skrajna nervoznost. Angležki narod se pripravlja, da bi slavil kronanje na izvanreden način, a glavni dve osebi, kralj in kralj stojita sredi teh šumečih priprav kot dva mrliča. Ob tem dejstvu je umevno, da ju tudi prav nič ne bližajoča se ta slavnost Ali pa m morda to kazen za obile grehe Usmrčenje Czolgosza. Morilca predsednika ame- da je bil konečno premaknjen tudi dimnik parnika, kar bi bilo provzročilo gotovo izgubo parnika in vseh ljudij. Zato so riških združenih držav Czolgosza so 28. m. m. ob 12 minut zjutraj v jetnišnici Auburne usmrtili z elektriko. uri V vsi, častniki in mornarji ter potovalci delali na to, da ohra- predvečer je odklonil duhovniško pomoč Obiskala sta ga brat nijo dimnik na svojem mestu, kar se jim je z velikansko te- in svak' katerima je Czolgosz izjavil, da ie zločin storil sam žavo tudi posrečilo. V skrajnem obupu in v temni noči se je brez sokrivcev. Obžaloval je, da ni prišel oče ni emu in je moštvo parnika udalo v milost božjo in vsi so začeli moliti Prosil> na) ob njegovem mrtvem truplu nihče ne moli. in prositi za nšitev iz te nevarnosti. zarjo je veter neko- liko potihnil in parnik nehal plesati svoj divji ples, radi Česar so mogli parnik rešiti podrtin in ga spraviti v položaj, pozno se je skoraj do vlegel, a ni vlegel k počitku in je mirno, neprestano ure, nakar je takoj vstal. Potem mogel več zaspati. Proti Precej spal zopet uri so mu pri- se je da je krmilo zopet služilo in s tem so bili rešeni. Mesto na- nesli obleko, ki je bila določena za njegovo zadnjo pot. Pustil daljevati svojo pot, se je parnik „Melpomene" ustavil v Bom- Je brez odpora, da so ga oblekli, ter je samo vprašal, ako bo pri usmrčenju mnogo ljudij navzočih. Rad bi jim par be- malo Na bayu in ondi popravil polomljen stroj in najpotrebnejše. parniku se je vozil tudi neki indijski princ, katerega soproga sediÍ v slovo spregovoril. Odgovorilo se mu je, da je je v zahvalo za vstrajni pogum podarila vsem častnikom par- IjodLiJ dobilo pristop in da mu je govorjenje prepovedano. nika zlato svetinjo Ko je parnik po dolgem Času prišel v uri zjutraj so Czolgosza peljali v mrtvaško sobo. Šel je Trst, so vsi častniki in moštvo naročili brati sv. maše - zahval- tja trdnih korakov. V par minutah je bil privezan na električn stol in je vkljub prepovedi izpregovoril na občinstvo te-le be- nice za srečno rešitev Crtice o lord Kitchenerju. Mnogi « čitajo o sed : Usmrtil sem predsednika, ker je bil sovražnik delavstva". iem brezsrčnem vrhovnem vodju angleške vojske v južni Afriki, ne morejo pojmiti, zakaj nastopa ta Človek proti ne- spustili dolžnim Burom. Zaradi V tem trenutku se mu je vrgla preko glave metalična čepica so vanj tega bode gotovo dvojno električni tok z baterijo 1700 voltov. zanimalo Czolgozs je bil takoj mrtev. Czolgoszova družina je zahtevala poročilo, ki ga dajemo na tem mestu o Kitchenerju, da bodo truPl0 in tudi obleko, ker so ji nekateri za to obljubovali naši čitatelji natančno poznali tega — mesarja Omdurmanskega. 5000 dolarjev odškodnine, vender se je oblastim posrečilo, V pariškem listu Figaro" objavlja sloveči član francoske sorodnike pregovoriti, da so odstopili od te svoje zahteve. vojske Pabst te besede lord Kitchenerja. Vojna v Transvaalu Truplo so vrgli v apneno jamo. Brat in svak nista smela se je pričela proti zdravemu človeškemu razumu in proti na- biti navzoča pri usmrčenju. «vetu merodajnih vešČ^kov. Sebični angleški ministri so pre- slepili ljudstvo, da se gre pri tem za m ekspedicijo, ter so na ta način samovoljno slali tisoče in tisoče ljudi v gotovo smrt. In vse to na račun priprosto vojno brezvestno po- nekaterih borznih špekulantov Čud no se mora zdeti, da * w Loterijske srečke. i V Brnu dne 13. novembra t. L: 78, 36, 72, 81, bil jeden Kitchenerju izrekel tako obsodbo. Toda čujmo dalje. Na Dunaji dne Pabst dostavlja tej izjavi sledečo črtico. Da bije lord Kitchener V Gradci dne novembra t. 1.: 30, 54 12, 42, 14 novembra t. 1.: 42, 12, 56, 88, 50. Stran 460. Letnik L1X Ravnokar je izšla y zalogi J. Blasnikovih naslednikov y Ljubljani Velika in Mala za navadno leto ki ima 865 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba •v.-.'VW ••• XM J. Blasnikova „Velika Pratika" m » Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že čez sto je torej edino le prava, starodavna „Pratika", katero je toliko let skrbno vrejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez weis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta » Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Veliko Pratiko" ísako drugo nepravo Ž Mala Pratika Cd CO Tržne cene. V Ljubljani dne 15. novembra 1901. Pšenica K 8.50 h, rž proso K v ječmen oves IV 7.50 ajda u 6.50 b,. h, turšica K 6.70 h, leča K 10. - h, fižol K 8.50 b. co oono vo ll £X1 o sa 50 \r\\ Afî'rfkm A YYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY^ - I Sil \ tli "*'-■ I J' ■•» * . . * # (3 g', J - -J - ji - f ?•-»'»% r'J li* » Vsem tistim, kateri so se skozi prehlajenje ali pre obilno jed, ali s težko prebavi prevročo ali mrzlo jed ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor ~ krč težko prebavanje ali želodečno zazližanje želodečni katar, želodečni želodečni bol , se jim tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To ie znano prebavno in krićistilno sredstvo Hubert Dllrich-ovo zeliščno i Tino. ? « ? To zeliščno vino je iz izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi celi človeški prebavni organizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. • Pri pravočasni rabljivosti tega zeliščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta renega) želodečnega bola so: glavobol, riganje, zgaga, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehaj 2£abasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno 9 vino hitro in na la^ek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Suhi bledi obraz, pomanjkanje krvi slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem glavobolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa dá oslabelemu životu novo moč. vino povzdigne tek, povspeši prebav- Ijenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi7 poživi vzdražene žive© in preskrbi bolniku nove moči ifi novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kaifiniku, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji. Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari! ^ Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino fc -j L • flfc "ft ii .. t - * nP ^ - ^ # »-1 Odgovorni urednik: Avgust P o ci h ar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.