Dopisi Sv. Jurij v Slov. goricah. Dela je veliko. Na polju sejejo ajdo in repo. Sliši ae peaem cepcev in bmenje mlatilnih atrojev. Koruza je slaba radi suše. Tudi otave radi suže ne bo. Ljudem že mnogokje primanjkuje vode. Vinogradi kažejo lepo in če bo tako ostalo, ne bomo imeli praznih sodov. — Na naši šoli se izvršujejo zidarska dela. Delavci so iz Maribora, na žalost pa ne poznajo spoštovanja do slovenskega jezika, kar pri našem prebivalstvu vzbuja zgražanje. Potrebno bi bilo, da bi že emkrat potrgali tak in sličen plevel iz našega slovenskega naroda ter ga zmetali tja, kamor spada tak narodni izvržek. Zakaj taki ljudje, ki jlm ne prija materin jezik, jedo kruh, ki je zrasel na slovenaki zemlji in ki ga pridelujejo slovenski kmetje?! Naj puste ta kruh ljudem, ki to zaslužijo, sami pa naj gredo tja, kamor jib. srce vleče! Treba je zahtevati pri oddaji raznih del, da jlb. dobe tvrdke, ki so vredne sloven&kega denarja in ki jlh izvršujejo s slovensklmi delavci! Vsaj to bi se že lahko naučili pri drugih narodih! Sv. JTanž oa Dravskem polju. V nedeljo, dne 13. avgusta ,se bo po poznem sv. opravilu okoli 10.30 blagoslovil spomenik padlih vojakov. Popoldne po večernicah pa bo v druStvenem domu koncert v prid tega apomenika. Vabite se, da se te lepe slavnoeti udeležite od blizu ln daleč ter b tem pokažete svojo ljubezen in hvaležnost tistim, ki bo za našo svobodo žrtvovali avoje najdražje, to j« «rvoje žlvljenje. Sv. Peter pri Mariboru. Radi dolgotrajne suSe foo letlna poznih poljskib. pridelkov zelo «labe~ Krompirja, koruze, fižola ne bo dovolj nitl za domačo porabo. Sadna letina bo alaba, a še to, kar Je, odpada radi suše. Edino vinogradl ka*ejo dobro, a dokler tudi vinski pridelek ni v kleti, se ne moremou govoriti o dobri vtnskl letJni. Sena je bilo znatno manj kot v minulem letu, ne bo pa tudi otave in ne paše. Vsak gospodar bo moral prodati kakšno živinče, ker mu bo prunanjkovelo krme. LetoSnJi poljski pirldelkl ne bodo zadostovali za preživljanje ljudi ki tudi ne živine. To je slabo znamenje zlasti za goepodarsko šibkejše, kateri s skrbjo gledaJo v bodočnost. — Ker imajo šempeterčani za fiast božjo in zveličanje dus nad vse vnetega ln delavnega p. Gabrijela, frančiškanskega gvardijana, radi, ao akupno z njim 27. julija praznovali v prijazni Metavi 25 letnico njegovega mašništva, ko je ob tej priliki v kapelici Matere božje na Metavskem hribčku opravil daritev sv. mase. — Ker imamo Šempeterčani tudi svojo gasilsko četo, se bomo seve udeležili tudi gasil•kega kongresa v Ljubljani. — Stara želja Šempeterčanov ae uresničuje. S predpripravami, to je s trasiranjem nove ceste Sv. Peter—Duplek ee prične. V zimskih mesecih. se bo tudi priAelo z navažanjem gramoza, ki ga je na dravskih atokih dovolj in na apomlad se bo pričelo za res. Bo to ena najlepših cest ob vznožju Drave, na drugi strani pa prijazni hribCki z vinogradl In sadonosniki. Saj se že ta cesta gradi od leta 1893, ko ao se delali prvi načrti. Seve pa takratni nemški in nemčurski mogotci za potrebe slovenskih krajev niao imeli smisla in ne volje kaj storiti. Ce pe še dobimo potem prepotrebno zvezo od nove ceste akozl Metavo in poter-> s humako cesto, potem bomo zadovoljni in tadi hvaležni vsem, ki bodo prl tem sodelovali. Sv. Lovronc na Dravskem polju. Sicer amo pri nas na primicije, hvala Bogu, precej navajeni, pa je bila vendar letošnja, ko je h Gospodovemu oltarju pristopil g. Franc Drevenšek iz Župece vaal, na evoj čisto poseben način ljubka in ^risrftna: ni bflo nič omib. običajnih zunanjih sflovesnosti — razen malega sprejema na predvečer, a kako lep je bti pogled, ko je novomaSnika ob vhodu v cerkev poleg venca duhovnikov spremila lepa četa 17 mladth belih deklic, kl so blle pol ure poprej aprejete v Marijino družbo! Tako so doblla prelepo priložnost, da so takoj po sprejemu mogle vršiti lepo in častno službo novomašnikovega arprematva. — zal pa, da jih je čakala isti dan še druga — žalostna, a ginIjlva dolžnost NJlh tovarišica Marija Kranjc iz Zgornjih Pleter, ki se je z njlmi vred s posebno gorečnostjo pripravljala na sprejem v Marijino družbo, je bila dva dni poprej v ptujaki bolnisnici nepridakovano poklicana v družbo božje Matere v nebesa; in tako ao isti dan popoldne spremile tudl svojo mlado sestro k večnemu počitku — obenem k veliko množico ljudstva, kl je sožalovalo z žalujočo družino, kateri izrekamo sožalje. — Cerkvena alovesnost nove maše je bila zelo povzdignjena, ker se je vršila pri glavnem oltarju, ki je bil že nad en mesec ves razdrt, a je do tega dne v zgornjih delih bfl že prelepo prenovljen, spodnji del pa je razen zasilnega malega tabernaklja bilo aamo cvetje in zelenje, tako da Je nudila celota ftudovit pogled. V začetku prenovltvenih del so nekateri godrnjali zoper te nove stroške, zdaj pa vedno bolj vsi vidimo, kako potrebno je bilo to delo, in se veselimo, da bomo kmalu imeli oltar v novi krasoti pred seboj. Dal Bog, da bi se nabralo še sredstev za prenovittr* stranskih oltarjev! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo pred Jakobovtm so vrli otroci in vnuki Zimetovi v Zgornjth Pleterjah priredUl lepo domačo slovesnost za god in 80. rojstni dan svojemu očetu in dedeku Jakobu Peršuhu, zglednemu krščanskemu očetu. Bfl je trden tn skrben slovenski kmet, od dob« tukajSnjega župnika Ozmeca med prvimi zadruznlml delavci v fari; daleč je bil tudi poznan kot nakupovalec žlvine, toda Se >iz stare šole«, t. J. požten tn pravičen, tako da se je lahko nanj vsakdo zanesel. Z blago ženo Marljo sta imela 11 otrok, od katerih pa so Stlrje — twdl sin-duhovnlk Anton — že umrli Izguba otrok in drage bridkosti jk> Jubilantu bm težki obiski božji, a v svoji žirl vernosti in obdan od ljubezr' svojfli otrok ta znancev je vse pretrpel, pa Je Se danes sama ziva delavnost Bog ga ohrani Se dolga leta! Ormoz. Okrajna kmečka zveza priredi v nedeljo, 13. avgusta, v Ormožu kmeftkl tabor, edružen z veliko kmečko tombolo. Tabor bo popol- danskl ter se začne ob 14 x večernicami v fami oerJcvt Po večernicah v aprevodu z godbo in zastavo KZ na zborovalni In tombolski prostor, ki bo na dvoridču graščiiiskega marofa. Na taboru govorijo: načelnik KZ poslanec Janez Brodar, domafti poslanec Marko Kranjc in še drugi. Po taboru bo takoj tombola, na kateri bo dobiti 20 velikih tombol ter se 500 kraanili in visokovrednlh dobitkov v vrednosti 15.000 dln. Tombolske tablice se dobe v predprodaji pri vseh krajevnih Kmečkih zvezah ormoškega okraja ter v pisarni Kletarskega dručtva v Ormožu. Za člane KZ J« udeležba pri večemicah in sprevodu obvezna, torej morajo Wtl ob 14 že v Ormožu. Vse pfijatelje kmečkega stanu vljudno vabi k udeležbi okrajni odbor KZ v Ormožu. 81ov. K njice. Naš trg in z njim vred vsa žup* nlja Se vedno živi pod vplivom mogočnega in sijajoo uspelega tabora Slovenske dijaške zveze, kl se je vršil od 17. do 24. Julija, Saj so nam pa tudl tl vrli pismarji bodoče siovenske kremenitoverne inteligence v zadostni meri pokazali pot, katero so si Izbrali, da dosežejo cilj tn zmago svojih načel, ki se glase: globokovernost, narodnost tn resnidna državotvornost. Pod okriljem teh smernic se je tudi vrsHo vse taborenje, kateremu m> dali sijaj in odobravanje naši najvišji cerkvenl ki državni predstavnlki s tem, da ao prlhitell osebno med to naso značajno dijaško mladtno. Konjiško ljudstvo Je 7. največjim veseljem in zanimanjein spremljak) eelotni potek ter samo z žalostjo v srcu obžalovalo prekratek obisk teh požrtvovalnfli dijaških src. Pri pobožnostih, kl so se vršile v tukajšnji župni cerkvi in ob zaključku dljaškega kresovanja, se je maraikatero ofco zasolzilo ob pogledu na to verno mladiiM tn marsikatera mati ai je želela lmeti takšnega otroka. Resnično, naš kraj in posebno še naS trjj je s tem posetom SDZ vsestransko mnogo pridobll. Tl mladi, krščanski slovenski dijaki tQ dijakinje so pokazali, kako je treba žtvetl in delovati za našo slovensko samobitnost, za resnično izpolnjevanje vseh tistih načel, katere imajo nasprotniki vere in slovenskega naroda samo na jezdku. Zato pa velja: Vi člani in članice SDZ, hvala vam za vaš poset in še večja hvala za smernice, katere ste nam podali! Obljubljamo, da bomo poskrbeli za njihovo izvršitev ter tako 6b vašem ponovnem taborenju pokazali, da so Slovenske Konjice res slovenske in verne! Loče pri Poljčaoab. Marsikdo že misli, da nas ni več med živimi, ker nič ne pišemo. Pa saj ni treba vsega dati na veliki zvon! Rea, včasih. je tudi to potrebno. Veste, da smo tako zakopani v razna dela, da skoraj ne pridemo iz njih. Sliši se tudi, da ne bo nič javnib. del letoa pri nas. Toda tndi to zaupno povemo, da so že vse priprave v teku, da bomo regulirali Žičnico, Dravinjo in Ločnico in razkopali še cesto iz Loč v Suhodol, tudi denar je že odobren. Nergači naj le lepo tiho bodo. Z glavo se nikjer ne pride skozi zid pa naj bo butica še tako trda. Vemo, da ho6ejo naši bratci iz nasprotnega tabora iz tega zavlačevanja kovati za aebe kapital in vodo napeljevati na svoj rnlin. Pa nas ne boste! Ste bili dovolj dolgo, ljubi bratei, pri krmilu, zakaj vaa pa takrat ni prevzemala taka skrb za nase potrebe?! Le malo počasi! Hm! Več velikih narodnih kakor tudi mladinskih in verskih prireditev je že bilo letos. Povemo samo to, da na nobeni doslej letoa še nismo manjkali. In amo prišli kar z vsake navdušeni domov. Samo Kekaterim bratcem od tam »preko« to ni bilo prav in so nas imeli za neolikane. Ko pa oni ali njihovi člani polni vinskih duliov po Ločah »aufbiksajo« in a tem motijo mirne Ijudi, je pa V3e doatojno. — Naša JNS je imela nekako sredi pomladi svoj občni zbor. Začudili se nismo izidu, ker vemo, da »gliha vkup štrihac. Sicer pa so ti naši bratoi dobil t« dni obisk. Sam gospodln Banjanin iz Beograda je moral priti, da potrdi svoje zveate bratce v integralnem jugoslavenstvu. Pa čujte in strmite ter vlecite na ušeaa! Predsednik OJNS v Ločah jo stebre integralnega jugoalavenstva pozdravil v nogavicah, katere v Mariboru, Konjicah ter drugod preganjajo. Kaj si je mislil, ko ga je gledal v taki obleki, gospodin Banjanin in druga gospoda. To so Jugoslovani! žejne duše so se zbrale k sprejemu gostov, a niso prišle na avoj ratun. Ne čudimo se družbi, ki se je zbrala ob tej prilOu. Cudimo se le temu, da zastopniki integralnega jugoalavenstva prebavijo bele nogavice! Dovolj so se nam sedaj oči odprle... Kako že poje ona prelepa pesem? črna zemlja ... Sicer pa so malo odmeva prinesli podarjeni zvezki in svinčniki, ki so jib. gospodje milostno delili šolarjem, da bi jih tako pritegnili v svoj krog, ker jih drugače niso mogli. Otrok pač vzame, kar se mu ponudi In mirna Bosna. Uspeh tega slavnega oblska Je bil: nekaj žejnlh duS, kl niso prišle na svoj račun, malo vpitja, nekaj namišljenih resoluclj in nemčurske nogavice! In basta! PriCakovaU smo pri vsej reklaml In vpitju rea integralnega jugoslavenstva, dobili. amo pa bele nogavlco... Mi pa smo bili, smo in bomo oatali dobri Slovenci tn Sele kot tald bomo tudi dobri Jugoslovani! Bog živl! Makole-Stopno. Nujna potreba ceste StopnoSavinjsko-Seatrže-Medvece na mejl okrajev Maribor desnl breg ln Ptuj. Hribovje, nazvano Savinjako, kl loči Dravako polje od Dravinjske doline, nima skoraj nobene prometne zveze z oataliml krajl. Najalabše je pa med Ptujsko goro pa tja do ceate Mosteftno-Lozno. Za ves ta okraj nl nobene možne zveze do železniške postaje Pragersko, kamor prebivalci prodajajo svoje pridelke, predvsem jabolka, Id so glavnl produkt teh krajev. Radi ilovnatega terena se poti po hribovju Savinjskem tako zablatijo žo ob najmanjšem deževju, da se sploh ne da. voziti, kar Je ob času spravljanja pridelkov in prodaje jabolk za prebivalstvo vasi Stopno, Strug, vsega in Se gosto naaeljenega pogorja Savinjako, dalje Sestrž, Medvec, kl posedujejo skupno n&d 600 ha rodovitne zemlje, velik gospodarski udarec Dočim pa dragi kraji ob vsaki priliki samo proaijo na vs« strani, prebivalstvo omenjenih krajev ne moleduje, ampak je zadevo vzelo v svoje roke in je proatovoljno potom ljudakega dela cesto iz Stopnega v Savinjsko zaailno popravilo. Manjka jim samo sredstev za nabavo gramoza. Ker je prebivalatvo revno in ne prenese večjega obdavčenja potom občinakih doklad, je občina Makole zaprosila potom okrajnega cestnega odbora v Maribora kr. bansko upravo za primerno podporo za nabavo gramoza, dočim je prebivalstvo kopanje in razvoz gramoza spet pripravljeno samo izvršiti potom ljudskega dela. Ker prebivalstvo kaže zelo dobro voljo z opravljanjem ljndskega dela, pričakuje, da mu bo kr. banska uprava dala na razpolago dovolj aredstev za nabavo gramoza. Prav tako vse prebivalstvo omenjenih krajev, ki je z velikansko večino volilo JRZ, pričakuje in se nadeja od narodnih poslancev obeh okrajev (Maribor desni breg in Ptuj), po katerih bi s» naj cesta. poaula z gramozom, in od okrajnega ceatnega odbora v Mariboru, da bodo po svojih močeh prošnjo občine Makole podprli in izposlovali primerno podporo za gramoz. Vaem, ki se bodo zavzeli pri merodajnib. za omenjeno prepctrebno cesto, bo prebivalstvo iz area hvaležnc To hvaležnost bo izkazalo takrat, ko bo spet pozvano, da izjavi, komu v zastopstvu pri oblastvih zaupa. Sv. Barbara v Halozah. Kakor povsod, tudi v Spodnjih Halozah čutimo sušo. Slive odpadajo, aadje je drobno in tudi odpada, ostalo bo samo brezliibno in zdravo aadje na drevju, vendar se bo še odebelilo. že sedaj je vse drevje podprto. Slive pa so ae počesale pod težo. Cene za rana jabolka so bile 1.50 din kg. Vendar prvih ni bilo veliko na prcdaj, ker so radi auše zaostale. Letos so ?3 vendar kupovalci držali določenih terminov in so drug drugega opazovali in grozili z naznanitvijo oblaatvom vsakega kršitelja terminov. Hvala Bogu, prvikrat je bil v tem oziru red. Tudi v vinogradih se kaže suša, in aicer v lapornatih terenih, grozdje je ostalo drobno, med tem ko na zemljah nelapornatih aijajno uspeva. Vendar pridelek ne bo pričakovan po množini, pač pa bo kakovoat sijajna, kar je pričakovati. Sv. Barbara v Halozali. Vaem sadjarjem domačinom kakor tudi onim v Ptuju in aosednjih župnijah, zlasti pa še tistim, ki imajo tukaj avoja poseatva, pa atanujejo drugod, naznanjamo, da je naša nova sadna sušilnica popolnoma gotova in lahko dajo aušit, oziroma pripeljejo aadje, kadar bo kdo imel. Izven naše župnije stanujoči sadjarji naj aporočijo par dni prej, kdaj nameravaio pripeljati, da bo sušač pripravljen in obveščen. Vpraša se tudi lahko telefonično g. župnika, ker so ostali funkcionarji podružnice daleč proč od pošte in jih je med tednom teže klieati k telefonu za dajanje pojasnil. Kurilo se bo z našimi drvami, kdor ne bo imel svojih. Plača se od sušilnice in drv in sušača. Suši se lahko naerikrat 10 mernikov (mel) ali 300—400 kg avežega sadja in je ena partija 20 les sadja posušena v desetih urah. Priprava sadja (rezanje in trebljenje) traja morda tri ure, ker 5e naročenl atroji nlso prispell. Zato bo zaenkrat potrebno, da pomagajo rezači, ki naj zraven prldejo, da bodo v suSilnici sadje sprotl rezall, ker doma narezano sadje počrnl, oziroma' porjavi in nl za prodajo. Za domačo rabo pa je že dobro, vendar tako lepo ni. KakSna bo plača, Se nl to&io določeno, ker niao še vsa navodila dospela. Umevno pa je, da kdor bo rabil naSa drva, bo plačal enkrat več, vendar ne bo tako hudo^ da bi kdo okoli padel. Vabi Sadjarska podru*nica. Toi>olščica. Tombola v pomoč revnim bolnikom bo pri naa z bogatiml dobitki 13. avgusta, v primeru slabega vremena ta dan pa 15. avgusta. Sladka gora prl Šmarju. Romaraka cerkev Matere božje zopet prijazno vabi romarje, da j«l obiščejo v dneh. od 12. do 14. avgusta, ko je ttt> kaj glavni romaraki shod. Romarska pobožnost ae začne 12. avguata (sobota) zvečer a pridigo in petimi litanijami. Glavni romaraki dan bo 1»toa v nedeljo, 13. avgusta. Zato bo poleg običajnih pobožnosti v cerkvi zvečer ob devetih uprizorilo tukajšnje Prosvetno drujtvo ae pretrealjlvo igro »Slehernik« na prostem. Vstopnlna: sedeži po 10 in 6 dtn, stojišča 3 din. Dobiček se bo porabil za veliki zvon, ker je romarska cerkev po izgubi krasnih zvonov v avetovni vojni nabavlla doslej komaj srednjega. S pomočjo romarjev in dobrotnikov naše lepe cerkve bi radi dosegli, da bi prihodnje leto že vabil veliki zvon in pozdravIjal romarje, ki bodo prihajali od vseh atranl, da z Marijino pomočjo v tihi zbranosti in žrtvah poskrbijo za svoje neumrljive duše. Čeprav j* bilo letos že mnogo prireditev, vseeno naj bo tndi romanje na Sladko goro, v ta tihi, lepi kraj, dobro obiskano in krasno Marijino svetišče nabito polno "prijateljev Marijinih od blizu in dale& Na veselo avidenje! Bele \oče. Naznaniti moramo, da v Belih vodah nismo kar tako. Član FO Slemenšek Iva« je prejel srebrno medaljo za zaaluge za kraljevski dom, ki si jo je zaalužil pri vojakih. Vsi B»lovoščani mu častitamo k temu odlikovanju! — Fantje in dekleta se pridno pripravljajo na misterij »Slehernik«, ki ga bodo igrall pri cerkvJ ob blagoslovitvi prenovljenega župnišča. Sv. Marija v Puščavi. Romarska shoda 15. ia 20. avgusta praznujemo v Prščavl prav sloveŁH no. Dne 14. in 19. avgusta se popoldne ob treh, po prihodu romarjev, prične spovedovanje. Spovedovalo bo pet spovednikov. Ob osmih zvečer bo pridiga in pete litanije. Cerkev ostane odprt* vso noč. Drugi dan se spovedovanje prične ob štirih in traja do poldneva. Ob petih. prva svet* maša, druga ob šeatih. Ob sedmih pridiga in pet« sv. maSa, ob devetih in ob pol desetih. tihi aveti maši in ob desetih zopet pridiga in slovesna svet* maša. Vabi cerkveno predstojništvo. Prihova. V nedeljo, 13. avgusta, bo pri sv. J»> štu lepa nedelja, proceaija s štirimi blagoslovl tn sv. maša ob desetih. Zvečer bo na Prihovi p«| večni lud rimska proceaija, nameato v poned»* Ijek, nazadnje umetni ogenj. — Na Velike Ma9* bo tu velik romarski ahod. Pride pater kapucia iz Celja spovedovat. Sv. maše bodo ob šestih ta ob osmih, ob deaetih sloveana sv. maša a pridlga in procesijo. Romarji vabljeni! Rečica ob SavinjL Dne 20. avgusta se bo vrSfi ob treh popoldne velik pevsld nastop moškfli zborov gornjeaavinjskega pevakega okrožja. N« sporedu 19 narodnih in umetnlh peami, ki jih ba predvajalo okrog sto pevcev. Koncert ae bo istl dan ponovil v velikl škofijakl dvorani v Gornje« gradu ob oamih zvefier. Toliko ˇ prošnjo dn>< Stvom, da ne prirejajo ta dan svojih prireditei^ fc »vetovne vojne zoaoi ameriski gemtmi Perachlng Je oMiajal 80 letnlco *& Amerifikl Jezdeci doblvajo na voja- <kJh vajah v drzavi Xexas hrano in lnijate s pomočjo letalskih padal Benaoo Suner, spanski notranji mi- nteter ter ict generala Fraiica. O Su- nerju poročamo v današnjl Stevilki med polltlko. mms Na slild vldlmo puSfcavskega lovca na karoeli. Pužčavskl lovcl tvorijo ls- brajie čete eglptovake vojske Na &pauskein so zopet pričeli z bikoborbami, ki bo uied driavljnnsko vojno počivale. Slika. iz Afadrida predstavlja zmago razkačenega bika nad nap;idalcera