Začetek sodelovanja med občinama je bil čisto slučajen. Pred leti je Slovenska prosvetna zveza iz Gorice organizirala iz let goriških Slovencev v Slovenijo. Po obisku Urha pri Ljubljani in še nekate rih krajev so obiskali tudi Železnike. Tu je bil krajši kulturni program, na kate rem je nastopila tudi folklorna skupina iz Sovodnja. Takrat je prišlo do prvih stikov med zamejskimi Slovenci in pred stavniki občine Škof j a Loka. V pogovo rih je bilo ugotovljenih več skupnih točk za sodelovanje. Nekaj let zapored so bila nato organizirana srečanja z za mejskimi Slovenci v Železnikih. Sodelo vanje v izmenjavi nastopov pevskih zbo rov in ansamblov ter dramskih skupin v Slovenskih občinah na Goriškem je spod budilo slovensko občino v Sovodnjah ob Soči, da je predlagala sodelovanje s škofjeloško občino. Sodelovanje se je nato nadaljevalo na občinski ravni. Sovodenjska delegacija se je udeleževala praznovanja občinske ga praznika v Škof j i Loki, loška delega cija pa je 20. oktobra 1976 sodelovala na proslavi 25-letnice njihove občine. Ob tej priliki je bil dogovorjen tudi program sodelovanja z namenom, da se občini po bratita. Tudi na izseljenskem pikniku v Škofji Loki 1977 je kot gost prisostvo vala delegacija občine Sovodnje. Občinski svet prijateljske občine So vodnje je obiskal Skofjo Loko v dneh 15. in 16. julija 1977. Obisk je bil na menjen tesnejšemu medsebojnemu spo znavanju, spoznavanju razmer v občini in razgovoru o možnostih nadaljnjega medsebojnega sodelovanja. Delegacija občine Škof j a Loka je vrnila obisk 15. 10. 1977. Poleg razgovorov o sodelovanju je bil delegaciji omogočen ogled zanimi vosti občine in obisk grobnice koncentra cijskega taborišča v Gonarsu. Sledili so nadaljnji medsebojni obiski. Moški pevski zbor »Ivan Cankar« Sv. Duh je nastopil na »Prazniku Frtajle« 24. aprila 1977 v Rupi, dne 4. 9. 1977 pa je bil na obisku v Škof ji Loki pevski zbor občine Sovodnje, ki je nastopil skupaj s pevskim zborom »Ivan Cankar« z bo gatim programom na Mestnem trgu. V Železnikih je v marcu 1977 gostovala dramska skupina PD Sovodnje s Can karjevim delom »Hlapec Jernej«, ki je izredno uspela. Nogometaši iz Sovodenj so sodelovali v nogometnem turnirju po bratenih občin v Skofji Loki v dneh 11. in 12. junija 1977. Iz navedenega je razvidno, da se je so delovanje med občino Sovodnje in Skof jo Loko uspešno razvijalo predvsem na kulturnem in športnem področju. Izme njale so se tudi delegacije ob raznih pra znovanjih. Vsa prizadevanja pri navezo vanju stikov so potekala v smislu mno žičnega in pristnega sodelovanja. Pri tem so bili stalno prisotni cilji neodvisne sa moupravne jugoslovanske politike, poli tike Beograjske konference, sožitja med narodi, neuvrščenosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav ter ures ničevanje sporazumov, sprejetih v Osi- mu. Sovodnje so pod avstro-ogrsko monar hijo tvorile skupno z naselji Rupa, Peč, Gabrije, Rubije in Skrije samostojno upravno enoto. Prebivalstvo občine je bilo sestavljeno izključno iz Slovencev, ki so se vse do prve svetovne vojne ba- vili skoraj samo s kmetovanjem in vrt narstvom. V Sovodnjah, Rupi, Gabrijah in na Vrhu so delovale osnovne šole, ki so vzgajale mladino v slovenskem je ziku in slovenskem duhu. Tudi prosvet no življenje na območju občine je živah no cvetelo po zaslugi Prosvetnega društ va in Našega odra v Sovodnjah, Prosvet nega društva »Skala« v Gabrijah in Pro svetnega društva »Škofnik« na Vrhu, ki so prirejala veselice in pevske ter glas bene koncerte Tudi v gospodarskem POBRATENJE MED OBČINAMA ŠKOFJA LOKA IN SOVODNJE OB SOČI 303 Graben, nekdanji jarek ob obzidju; levo mestno obzidje, desno stavba skupščine občine Skoija Loka Fot. Fr. Planina oziru so se Sovodenjci pridno organizira li in so ustanovili posojilnico, zavaroval no društvo za govejo živino in konzum- no trgovino, ki so stale ob strani doma činom, kadar je bila letina slaba ali če je prišlo do nesreče pri hiši. Tako je teklo življenje do maja 1915, ko so Italijani napadli Avstrijo in so se Sovodnje čez noč znašle v središču voj ne vihre. Sovodnje in ostale vasi so bile takoj izpraznjene in že v prvih dneh bo jev skoraj v celoti porušene, prebival stvo pa odpeljano v begunstvo v druge slovenske kraje ali v notranjost avstrij skih dežel. Ko so se po zlomu pri Koba ridu Sovodenjci začeli vračati v svoj kraj, niso našli več domov in niti raz valin, temveč samo od granat razkopano zemljo. Z nadčloveškimi žrtvami so si postavili najprej zasilne in nato dokonč ne domove in upali, da jim bo novi go spodar, Italija, ki si je priključila Pri morsko leta 1920, dopustila svobodno go spodarsko in kulturno izživljanje. Toda že nekaj let za tem so prevzeli v Italiji oblast fašisti in vzpostavili svoj dikta torski režim krivic in nasilja. Pod fašizmom so primorski Slovenci in z njimi tudi Sovodenjci prejemali udarec za udarcem. Bili so obsojeni na smrt in na iztrebljanje z zemlje, na kateri so že stoletja živeli. Toda kljub mogočne mu zatiralnemu stroju, fašisti niso dose gli svojega namena. Čeprav je bil polo žaj brezupen, primorsko ljudstvo ni klo nilo. Čini močnejši je bil pritisk, tem bolj trdoživ je bil odpor, ki je med dra go svetovno vojno vzplamtel v narodno osvobodilni boj s tako enodušncstjo in silo, ki ima le redke primere v zgodovini. Tudi Sovodenjci so se krčevito upirali diktaturi in nasilju fašističnih mogotcev. Upirali so se že tarat, ko je fašistični re žim leta 1927 ukinil njihovo občinsko sa mostojnost in nato zatrl zgoraj omenje ne prosvetne in gospodarske ustanove in končno zadal najhujši udarec z ukinitvi jo slovenskih šol. Tedaj so prvi domači antifašisti okusili tegobe fašističnih ječ in konfinacije. Ko pa je v drugi svetov ni vojni napočil čas oborožene vstaje, so šli domačini množično v partizane. Zgra bili so za puške, da bi bil fašizem čim prej dokončno premagan, da bi kmalu zasijala svoboda, bratstvo in enakoprav nost za vse. In ko se je po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 bila slavna »goriška fronta«, so bile Sovodnje zopet 304 v prvi vrsti in je prebivalstvo enodušno in brez izjem sodelovalo ali v boju ali na terenu. Sto en padel borec NOV na skupno število 1800 prebivalcev je naj zgovornejši dokaz predanosti idealom narodnosti, svobode in enakopravnosti Toda osvoboditev za Sovodenjce še ni pomenila konca bojev. Se polni dve leti se je bil krčevit boj za dokončno osvo boditev, to je za priključitev k matični domovini, ki pa ni dovedel do zaželene ga cilja, ker so velesile začrtale mejo ta ko, da je del primorskih Slovencev še vedno ostal pod Italijo. Tudi pod oblastjo italijanske republi ke Sovodenjcem od začetka ni bilo lah ko. Se vedno je bilo mnogo oblastnikov prežetih s fašističnim duhom in kmalu so se začeli prirejati procesi in obsodbe proti bivšim partizanom in aktivistom. K temu pa so se leta 1948 pridružili še napadi italijanskih kominformovcev, ki so skušali zrahljati vrste slovenskih pro- tifašistov. A ljudstvo je tudi tedaj vzdr žalo, ker je bilo prepričano, da je resni ca in pravica na strani tistih, ki so se borili za svobodo. Skupno z ostalimi goriškimi Slovenci so se tudi Sovodenjci politično organi zirali v Demokratični fronti Slovencev in že na prvih občinskih volitvah pre vzeli upravo v svoje roke. Vzporedno so začeli tudi obnavljati kulturno, gospo darsko in športno delovanje in danes imajo v občini naslednje ustanove: čital nica v Sovodnjah, prosvetno društvo »Sovodnje«, v okviru katerega delujejo balet, dramska družina in Sovodenjski nonet, prosvetno društvo »Vipava« na Peči, v okviru katerega deluje kotalkar- ska šola, prosvetno društvo »Danica« na Vrhu, pevski zbor Rupa-Peč, športno društvo »Sovodnje« in kmečko-delavska posojilnica v Sovodnjah, v kateri je včlanjenih dobršen del občanov. S pro stovoljnimi prispevki in z udarniškim delom so si občani leta 1972 zgradili kul turni dom, ki je postal živahno središče razgibanega kulturno-prosvetnega izživ ljanja. Gospodarska slika občine se je v zad njih dvajsetih letih močno spremenila in danes je ogromna večina prebivalstva zaposlenega v industriji. Pri tem pa je umestno poudariti razveseljivo dejstvo, da se etnična slika Sovodenj bistveno ni spremenila in da je še danes 97 °/o obča nov slovenskega jezika in da v občini de lujejo izključno šole s slovenskim uč nim jezikom. Zasluga za to gre napred nim občinskim upraviteljem, ki so s pre udarno urbanistično politiko, z vztrajnim iskanjem stikov in s trajno navezavo bratskih odnosov z novogoriško, škofje loško in drugimi občinami v matični do movini stremeli po ohranitvi nacionalnih in socialnih pridsbitev NOV. Zaradi uspešnega obojestranskega so delovanja je občinski svet prijateljske občine Sovodnje ob Soči dne 22. novemb ra 1977 sklenil, da se občina Sovodnje ob Soči pobrati z občino Škof j a Loka. Ko misija za prijateljsko sodelovanje z ob činami Skupščine občine Škof j a Loka je na svoji seji 18. 1. 1978 obravnavala predlog občinskega sveta občine Sovod nje za pobratenje občin in ga sprejela. Komisija je predlagala Skupščini občine Škofja Loka, da je na seji zbora zdru ženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 1. 2. 1978 sprejela sklep o pobratenju z ob čino Sovodnje ob Soči (Italija). Pri tem je bilo poudarjeno, da občini sklepata pobratenje z namenom, da bi utrjevali prijateljstvo, sožitje in mir med narodi, brez vmešavanja v notranja vprašanja obeh držav ter da se obvezujeta, da bo sta utrjevali medsebojne stike in razvi jali vse oblike prijateljskega sodelova nja. Dokument o pobratenju je v sloven skem jeziku pripravila Skupščina obči ne Škof j a Loka in se glasi: Medsebojno spoznavanje, vzpostavlja nje prijateljskih vezi in sodelovanje ob čanov na kulturnem in športnem pod ročju, ki se je uspešno razvijalo v zad njih letih, je vodilo, da sta občina So vodnje ob Soči na seji občinskega sveta 22. novembra 1977 in Skupščin« občine Škofja Loka na skupni seji vseh zborov 1. februarja 1978 sklenili podpisati LISTINO O POBRATENJU občine Sovodnje ob Soči (Italija) in ob čine Škofja Loka (Slovenija, Jugoslavija) Pobratenje med občinama izhaja iz medsebojno povezanih nacionalnih, zgo dovinskih, kulturnih in socialnih pogo jev za življenje in delo njunih občanov v preteklosti in sedanjosti. S pobratenjem se občini zavezujeta ne nehno razvijati medsebojno spoznavanje in vse oblike prijateljskega sodelovanja med svojimi občani, 20 Loški razgledi 305 utrjevati stike in povezave med nosilci gospodarskega in socialnega razvoja v obeh občinah ter tako še nadalje poglabljati prija teljstvo med ljudmi in soUitje med so sednjima narodoma in državama. Pobratenje je dejanje delovnih ljudi, ki želijo živeti v medsebojnem razumeva nju, naprednem družbenem razvoju, svo bodi in miru. Svečani podpis listine je bil opravljan 18. 3. 1978 v Skofji Loki in 18. 6. 1978 v Sovodnjem. Lojze Rajgelj 306