■-.C <- a $1L . > s V O ,g/0::;a;:,i' L-N: £ ■ + ,,-g^N t,l .. \;,\.,skc % . u^ koauösk OB PRVIH ZASEDANJIH DELđVSHIH SVETOV V KOPRSKEM OKRAJU__ LETO II. - Štev. 13 KOPER, 31. marca 1951 Cena 3 din Vsak košček zemlje MORA BITI OBDELAN fe D ILI T O V C I SO PREVZELI PODJETJE NAS BO V prejšnjih člankih smo že omenili važne naloge naših kmetov (in KDZ pri izvrševanju nalog, prevzetih po planu. Ze mesece pričakujemo, da bo prenehalo (deževno vreme in da bomo, po domače rečemo, »pljunili v roke« ter poisegli (PO delu. Ovire pri izvajanju plana -setve so še vedno «a dnevnem iredu. Komaj se gornja tenka z-last zemlje tnalo posuši — že Pride dež :ta kmet mora nejevoljen zapustiti njive in potrpežljivo čakati, da se vreme ustanovi. Samo ob sebi je umevno, ida (bo prej: ali slej prenehalo deževat ifh da bo. treba v najkrajšem času nadomestiti tisto, kar smo ne po naši krivdi zamudili. Za ta čas se moramo pripraviti. , Predvsem moramo (do podrobnosti izdelati operativni plan setve. Določiti moramo kulture za vsako posamezno njivsko parcelo. Vsak kmet in posamezna KDZ mora na-tačno vedeti, -koliko .delovnih (ljudskih in število vprežnih dni bo potrebno pri tem vložiti, da bomo delo pravočasno o-prav.ili. Prav tako moramo, vedeti, kaj je treba ukreniti za dosego čim večjih hektarskih donosov. To, kar smo dio sedaj storili, lahko (rečemo, da v večini -primerov kvalitetno ne odgovarja. Krive so vremenske raz. mere. Postaviti si moramo odgovorne. naloge, da (bo naša proizvodnja zadovoljiva ne samo po količini, ampak tudi po 'kvaliteti. Krivi smo v več primerih tud, sami, da je ogrožena- -kvaliteta pridelkov pri dosedanjih posevkih. Pšenico smo na primer sejali ob nepravem času in pregosto. Velika ovira nenormalnemu razvoju rastlin je neurejeno (navod-njeno) zemljišče. Zastoj vode -po njivah zaradi neočiščenih odvodnih, kanalov (skotim) povzroča veliko škodo ziminim posevkom in ovira pravočasno -delo tudi na še neobdelanih njivah. Vsa- ta opravila bi bili lahiko opravili že lanska leto-. »Vsako td-elo ob svojem času,« tega načela se moramo držati in bornio na tekočem. Nekatere izacJnuge so izboljšale način dela z uvedbo norm- in brigadnih skupin. To je že gotovo jamlstvo, da bodio te -zadruge letos pravočasno opravile delo in dosegle večje pridelke — večje hektarske donose. Z višjimi hektarskimi -donosi bomo 'znižali proizvodne stroške ;-n dali skupnosti več pridelkov po nižjih cenah. Trenutno je glavna naša naloga, izvršiti pravočasno dela za pomladansko setev. Breiz požrtvovalnosti s strani posameznika za skupnost in skupnosti. -za posameznika ne borno izvršili to, kar delovno ljudstvo od nas upravičeno pričakuje. Po vaseh ima. mo dosti irevmih družin, vdov itd. brez delovne sile. Temi. je treba na vsak način pomagati. Nekatera -podjetja so prišla do hvalevredne iniciative, da izkazujejo večdnevni dopust kmečkim delavcem, (ki ,so zaposleni v -produkciji. Ostala podjetja nameravajo -uvesti delovni čas -na ta način, da se delovna sila -lahko v popoldanskih urah uporabi pri delu na polju. Brez udarniškega elana -ne bomo tako lahko nadoknadili tisto-, kar smo zamudili. Vsa podjetja-, to-var-ne i.n ura-di brez. Izjeme bi morali organizirati (delovne čete in priskočiti na pomoč kmetu in zadrugam. Fronta je poklicana v prv; vrsti za izvedbo tega odgovornega in obenem častnega organizacijskega dela. Povečanje pridelkov je odvisno tu-dii o načinu -obdelave zemlje. Najvažnejša naloga pri pomladanski obdelavi zemlje je, da ta ohrani, pravo strukturo. Oranje vlažne zemlje povzroča -namreč velike nadloge za bodočo obdelavo. Zemlja postajal zbita, girudasita. V taki zemlji se rastline slabo ukoreninijo -im ira-zvijajo. Taka zemljišča obenem -zahtevajo, da jih' razbijamo z ročnim orodjem, kar je povezano z uporabo ljudske sile. Najboljši čas za ipamladainsko 'delo na njivi je tedaj, ko se- grude osužijo, jako da j-ih lahko razkrojimo s težko brano, kultivatorji- itd. Spomladi ne smemo orati pregloboko, iker,, s tem povečamo izhlapevanje dragocene vlage. C e je zemlja v jeseni pravilno i-n (globoko izo-rana, zadostuje, 'da jo spomladi plitvo pre-arjemo ali -prerahljamo s težko brano. Pri vseh (drugih opravilih, ki nas čakajo, ne smemo pozabiti na ozimne posevke. O -negi ozimin je bilo že govora v »Tedniku«. O semenih je -bilo -tudi govora v zadnji številki »Istrskega tednika«. Primanjkovalo nam bo nekje semenskega krompirja. To pri nas ni prvi primer. V takih primerih -je vedno priskočil kmet tapetu na) pomoč. O-meniti -m-oramo le važnost pravočasne priprave gomoljev -za setev. Siljenje krompirja v -shrambah prikrajša vegetativno -dobo -tej| -rastlini. Pravilno pripravljeno seme pred setvijo dozoirj mesec dni prej, kakor če bi sadili n miljene gomolje. Pri siljenju obenem lahko izloČimoi vse nitaste, nerodovitne — degenerirane gomolje. Semena na splošna morajo biti kvalitetna. Kvalitetno seme je tisto, ki (za naše razmere) -najprej dozori, ki je odporno pro-ti boleznim, kalj,ivo, sorta-o čisto itd. To pa, ka;r velja za semena, v.elja tudi za sadike povrtnin. Te morajo biti zdrave 'in kvalitetne. Večkrat smo že om-enili, -da ne smemo saditi -sadike pregosto. Pregosta setev ne da visoki-h hektarskih donosov. Slabo vreme ovira pravočasno izvršitev pomladanskih opravil. To pa še ne pomeni, da bomo letos posejali manjše površine -kakor lansko leto. F,tariti je treba vse-, ka-r je v naših močeh, da se -posejejo vse površine. Za izvršitev del moramo uvesti medsebojno -pomoč predvsem v delovni sili, nato v semenih itd. Front ovska organizacija mora vložiti; vsa potrebna sredstva z namenom, da , s? pla-n realizira. Fro-n-to-v-ci morajo pomagati z osebnim delom prt obdelavi zemlje jn pri setvi. Vsak zaveden član naše skupnosti se mora zavedati, da ..s temi idoip-rinaša- velik delež k graditvi naše socialistične .stvarnosti. . 1 ; lUiSÜlüi GOSPODARITI Ko so pri, »Edilitu«- jz.yoli.li delavski svet, so sklenili, da se ta takoj po nekaj dnevih sestane in da izdal-a prve predloge -ter izvoli upravnj - odbor in prodsedin-ika delavskega sveta. Tako so se člani delavskega sveta zbrali v sredo zjutraj v Izoli, kjer so imeli vsi delavci ves dam veliko' slav,je. Sprejeli so iz direktorjevih -rok ključe ipoidjetja. Ze prej, in sicer- ob devetih, .se je sestal delavsk; svet. Čeprav so člani -prišli ina prvi sestanek slabo, pripravljeni i-n z , malimi izkušnjami, so, -vendar sprejeli že na tej prvi seji nekaj važnih sklepov. Gradbeno podjetje »Edilit« se bo preimenovalo na zahtevo delavcev . v gradbeno podjetje »Istra«. Dejali so, da je tako -me bolj primerno, saj podjetje dela po vsem koprskem okraju. £eio važen predlog, ki .sta ga sprejela odbor in direkcija, je prediog delavcev, da se spremeni delovni čas. Pri »Edfliiu« je namreč dosti zidarjev i-n delavcev, ki imajo doma košček -zemlje, zato so večkrat izostajali od dela i-n šli obdelovati svoj košček zemlje. V sredo pa so tako uredili, da -bodo, čeprav s trudom,, opravili obe deli, ne da bi trpele naše gradnje. Del-ali bodo zjutraj od 6. do 12. ùre in popoldne od 1. do 3. Ostal jim bo tako del popoldneva za .'c... - obdelovanje polja. V njihovem podjetju se je pokvarilo precej materiala in tudi delavci so raznašali posamezne dele -na razne strani, delavski svet pa je sklenil, da se to ne bo -več dovolilo, ampak bodo izkoristili tudi najmanjše dele. Pa tudi (prevozni stroški v podjetju so bili -preveliki, tudi ite -bodo zmanjšali. Ker se j-e na sestanku pokazalo, da so bili- nekateri člani delavskega sveta slabo pripravljeni, na sestanek, se bodo ipred bodočimi sestanki temelj-iito pripravili in pomenili z (delavci im dali upravnemu odboru nove in boljše predloge. Na sestanku je tudi direktor Meli-har podal (poročilo. Dejal je, -da bodo z delavskim svetom laže premagovali, težave -in- izpolnili letošnja planska dela. Dokončali bodio hotel in , ribarnico v Kopru i-n sedež KLO v Košta-boni i-n Kampel-Sa-lari. Preuredili bodo -bolnico v Valdoltri in zgradil; šoli v Bertokih i-n Vanganelu. Pa tudi sedež 'i-n .delavnico svojega podjetja v Izoli bodo dokončali. To so njih letošnja dela- i-n prepričani so, da jih bodo -.naredili. Ob . 1. popoldne se j-e sestal novo izvoljen; upravni odbor, ki je potrdil sklepe in, predloge delavskega sveta ter izvolil , za svojega (predsednika zavednega delavca Pobega Gvida iz Pobegov. Glavno slavje pa je bilo ob 3. popoldne. Kamioni so pripeljali delavce iz vseh gradbišč podij-etj-a- Pred stanovanjsko hišo, ki so jo ta dan pokrili, -so postavili -oder. Okoli njega ob pinze Svoj največji praznih so počastili graditelji ladij z odhritjem spomenika V soboto 24. t. m je delavski svet piranskih laidj-edelniic, iki je bil izvoljen 17. t. im., v prisotnosti predstavnikov ljudske oblasti iin Komunistične partije sprejel podjetje v upravljanje. Ze ob osmih zjutraj so se sestali članu delavskega sveta. Direktor podjetja je prikazal pomen tega zgodovinskega dogodka t/ predal ključe podjetja upravnemu odboru delavskega sveta, ki iso ga -izvodili 20. t. m. Delavski svet je sprejel upravljanje s soglasnim odobravanjem. Pomembni svečanosti so prisostvovali predsednik Istrskega -okrožnega ljudskega odbora tov. J-uil-ij Beltram, organizacijski sekretar Okrožnega komiteta Partije tov. Pavlinič, komisar garnizona JA v Portorožu, predsednik MLO Piran tov. Pareinzan in drugi. Tov. Trami, predsednik delavskega sveta, ki se je zahvalil delovnemu kolektivu za zaupanje, je- -naglasili, da ho delavski svet storil vse, da bo delovni kolektiv pi-raniskish -ladjedelnic dosegal vedno nove iin večje uspehe. Nato so skupno -odšli k ob-r-ežju, kj-er so spustili v morje motorno laidj-o »Tj-esmo« Uiz Spilita. Ta ladja, ki so jo popravili v piranskih ladjedelnicah bi morala biti popravljena šele 26. t. m., toda dela-voi so hoteli počastiti svoj ipraizniiik tudi s -tem, da so dva dni pred rokom Izpolnili obvezo, ki so jo da-li. Bo izpustitvi »Tjesne« v morje so odšli skupn-o na zakusko, ki jo je priprav;; delovnii kolektiv za počastitev -tega velikega dn-e. Medtem pa je godba ,JA še -dalje igrala -koračnice v znamenju navdušenja in veselja ah zgodovinskem trenutku, ko je prešla uprava ladjedelnice v roke delavskega sveta. Zanimalo nais je kaj pravi predsednik upravnega odbora tov. Albin Felicijan ob prevzemu ladjedelnic. Njegovo mnenje je takole: »Ob slavljenju in praznovanju tega velikega dne se vsi mi delavci veselimo v prepriča-niju, da bomo zdaj dosegali še večje uspehe pri gradnji ladij, ker je to naš interes im interes skupnosti. Mi delavci smo globoko razumeli pomen prevzema uprave po delavskem avetu, zato smo se na ta dan tu.di dobno pripravili. Mnogim tovarišem mi bilo v začetku jasno -in so se jitn zdele sanje, ko sem jim razlagal, kakšne naloge bo moral opravljati delavski svet, ko bo upravljal naše podjetje. Toda danes se nihče ne obotavlja ra kakor jaz vidim, so do- bro -razumeli ta zgodovinski korak, iz katerega -izhajajo tudi mnoge odgovornosti mais vseh, -da bo podjetje tembolj napredovalo, pripravljeni so vodit; svoje podjetje kar je mogoče naj bolje. E-na izmed prvih nalog, ki čakajo delavski svet, je -uitrdi-tev delovne di-cipline, ki mora biti res taka, da bo- se je zbralo nekaj -stoti-n delavcev, da zvedo o -novih sklepih ter da slavnostno prevzamejo ključe podjetja v svoje roke. Prvi je delavcem spregovoril tovariš -Pe-ro-všek Fran-c. Dejal -jim je, da bo njih -podjetje takšno, kakršno si ga bodo -sami uredili. Čestital je njih. zmagi in dejal, da je naša cona vsak dan -bolj tesno povezana Z Jugoslavijo, zato pa se tud; pri mas izvajajo ukrepi, ki so- jih v Jugoslaviji že izvedli im v tem iprimer-u — -prevzemanje -tovarn po delavcih. -Potem je stopil na oder direktor podjetja tovariš Melihar, ki je sporočil sklepe -delavskega sveta-. Delavci so navdušeno ploskali, ko jim je dejal, da se bo odslej podjetje imenovalo »ISTRA«. Nato je nadaljeval: »Prekaljeni v borbi i-n -na gradbiščih, kjer se borimo Za naslove udarniko-v iin da pomagamo skup-n-osti, bomo skupno zmogli to odgovorno nalosrn!« Nato je direktor simbolično Izročil predsedniku -delavskega sveta, delavcu iz Gažona, tovarišu Ivančiču Ivanu k-ljiuče podjetja -i-n želel, da -bi imeli -od -tega- korist le delavci in skupnost. Ivančič pa je -preprosto povedal, da se -bodb z -delom naučili gospodariti in čez nekaj časa bodo na -istem odru povedali, kaj so naredili v korist skupnosti. Potem je -na pročelju (stanovanjske hiše odkril spominsko ploščo, kjer so zapisali: »Lenin- je dejal: Tovarne -delavcem! Izpolnjeno 28. III. 1951.« Pri podjetju »Istra« imajo pridne delavce. V sredo so po odkritju sporn,inske plošče proglasili za udarnike i-n nagradili 31 delavcev, med kateni-m; je tudi najstarejši zidar Costante Fusaci, ki je štirikratni udarnik In sedemkratni udarnik Samec Joško-. Ko so -poslali našim voditeljem še resolucijo, so šli v nove prostore, ki so jih isti dam slavnostno'odprli. Mogočno so zapiskali stroji v mizarski in mehanični delavnici. Med to piskanje so do,neti še veseli glasovi- delavcev, ki so se nasmejani pogovarjali. Delavce kolektiva »Istra« so -nato pogostili v novih prostorih. Zgodovinski in revolucionarni ukrep Partije i-n lj-duske oblasti o izdaji zakona o upravljanju gospodarskih podjetij po (delovnih kolektivih je vzbudil pri in asi h delavcih veliko (navdušenje, in -prepričanje v svojo veliko zmago in svetlo bodočnost po zgledu velikega 'dela Komunistične partije Jugoslavije, ljudske oblasti in jugoslovanskih narodov. Velika živahnost je vladala pri volitvah v delavske svete, temeljita priprava in izbira kandidatov, ki bodo odslej upravljali v (imenu kolektiva svoja podjetja, ter prve seje -delavskih svetov nam dokazujejo, da so vsi delavci razumeli ta revolucionarni ukrep ter svoje naloge v upravljanju socialističnega gospodarstva. Vse, kar je bilo doslej .sko-raj nedopustno za delavce, je postala- stvarnost. -Prvič v zgodovini razpravljajo izvoljeni predstavniki -delavcev, med katerimi je veliko število- udarnikov in racionalizatorjev, o planskih -nalogah, sklepajo o bodoči proizvodnji i-n ureditvi dela -ter materialnem in finančn-em stanju podjetja itd. Tako so rudarji v Sičjolah prvič v svoji zgodovini slišali poročilo o delu poidj-etja -in plan dela, pretresali, kako bodo uporabili več deseti-n mili--onov investicij, ki so jih dobili za obnovitev rudnika, irtopira-vlj-ali so, kako bodo najhitreje dosegli svoj prvi veliki uspeh, dai bodo -dali prve tone premoga -naši industriji. V piranskih ladjedelnicah so prav tako -temeljito pretresali plan dela, poročilo direktorja ter druge probleme podjetja, -o istem so se pogovorili tramvajski uslužbenci v Piranu, delavci Salveitti v Piranu, tiskarna »Jadran«, Edilit, Arrisomi v Izoli, De Langlade, Adria, vele-trgovina Omnia, Prerad -pri Sv. Luciji itd. Povsod se je manifestirala pripravljenost, zavest in sposobnost izvoljenih tovarišev za reševanje vseh problemov in nalog, ki jih je pred -njih postav iHt Parti j a in ljudska -oblast. Ob vseh -teh velikih dogodkih -in pridobitvah delavskega -razreda smo imeli nekaj negativnih poj-avov. Nekateri ne morej-o prebaviti ta revolucionarni ukrep, drug; spet so podcenjevali ta odlok ljudske oblasti pod parolo »Saj je samo formalnost« ter s tem hote ali nehote sk-ušali vnesti teorijo kominfiormov&ke agencije. Tako smo imeli (negativni -pojav -in omalovaževanje delavskega sveta v podjetju Elite v Izoli, kjer je bil direktor večkrat ob-veščen, da mora na podlagi odloka IOLO -napraviti pismeno poročil-o o stanju podjetja,' o -planskih nalogah podjetja itd., mi pa smatral to s-tva-r za nujino In je prišel na- prvo zasedanje delavskega sveta nepripravljen, misleč -da ima pred seboj nepoučene ljudi in da mu ne bp-do zastavljali nikakršnega vprašanja. Ciani delavskega sveta so pa živo posegi; v diskusijo zavedajoč se svoje naloge iin dolžnosti nasproti skupnosti in socialistični graditvi in zavrnili nekonkirefno ustmo poročilo direktorja Pahorja. Naj -bodo prve seje delavskih svetov im -njihov; ukrepi opozorilo vsem, ki se nočejo sprijazniti s pridobitvami delavskega- razreda in z revolucionarnim; ukrepi ljudske oblasti. Naš delavski razred je po-novno dokazal, -da stopa -dosledno po poti mar-xiama-leninizma, po poti veliCih pridobitev jugoslovanskih narodov in -da si hoče skupno z njimi ustvariti lepšo bodočnost. E. D. Nov komandant VUJA sprejel predstavnike ljudske oblasti Novi komandant Vojaške uprave Jugoslovanske armade za jugoslovansko cono Svobodnega tržaškega ozemlja polkovnik Miloš Stamatovič, ki je v sredo prispel v Koper, je v četrtek dopoldne sprejel predstavnike ljudske oblasti. Sprejemu so prisostvovali predsednik Istrskega okrožnega ljudskega odbora Julij Beltram, predsednik in tajnik Okrajnega ljudskega odbora Koper Karel Prijon in Celestin Kozlovič ter predsednik in tajnik Okrajnega ljudskega odbora Buje Anton Gorjan in Erminij Medica. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi polkovnik Jugoslovanske armade Mirko Lenac in svetnik Vojaške uprave Jugoslovanske armade Francè Perov-šek. Polkovnik Miloš Stamatovič se je zadržal s povabljenimi v daljšem prisrčnem razgovoru. »Slovenija« prispela v domovino V četrtek popoldne je pristala v reški luki naša nova prekooceanska ladja »Slovenija«. Pričakovalo jo je več deset tisoč ljudi. V imenu vlade LRS se je sprejema udeležil dr. Marijan Brecelj, ki je prinesel pozdrave vsega slovenskega ljudstva, posebno velikega števila delovnih kolektivov, »Slovenija« ima nosilnost 9200 ton in ie najmoderneje opremljena in izdelala z vsemi pridobitvami moderne tehnike. Obširnejše poročilo bomo prinesli v prihodnji številki. V milarnt „SALVETTI bodo izdelovali industrijska K vsakodnevnim uspehom našega ljudstva- se pridružuje še eden, ki ga moramo omeniti. Po iznajdljivosti kemičnega inženirja dr. F-ragiacoma Maria, upravnika piranske plinarne Fer-rarata in delegata tvornice »Salvetu« Fonda Luigi ja bodo v millanti kmalu -začeli izdelovati inldlust-r-i-jska olja in ladijsko smolo iz ostankov premoga v piranski plinarni, to je iz katrana, ki so ga do sedaj zlivali v morje. Dnevno je odtekalo v morje po 130 kg katrana ,iz katerega lahko dobijo 70 kg prvovrstne smode in 50 litrov raznih industrijskih oilj. Sa-mo-la je prav dobre kako-vosti. V piranskih ladjedelnicah -pravijo, da niso še imeli tako dobre. Pa tudi olja so -dobra. Izdelajo jih sedem vrst, in sicer težka, lahka in srednja olja, -fenol in benzol, amonijakave vade -ter am-traceatmo olj-e. Slednje porabita izo-lanska ;n piranska plinarna, ta -sta ga morali do sedaj: -uvažati. Druga olja KAKO POTEKA SETEV v KDZ Mare» Bail Vanganel in Pomjan Pa so dobra za izvoz. Tako bodo s temi olji. m smolo zaslužili letno sto tisoče deviznih dinarjev. Prvi je do te zamisli - -prišel Ferra-rato. Zdelo se mu jfe škoda, da odteka toliko katrana v morje, zato je predlagal dr.; Fragiacomu, dal bi v mi-larni Iz katrana- pridobivali- smolo. Poskusili so i-n uspeli. Pr,; kuhanju pa so iz kotla izparevali škodljivi plimi. Fra-giacomu jè prišlo na misel: kaj ko bi kotel -zaprli jim katran skuhali kot žganje. Plin; ne bi več -uhajali in bi dobili nove proizvode, saj tako delajo tudi v velikih plinarnah. V piranski plinarni pa je shranjenega že 120 ton -katrana. Stvar so vzeli resno. Dobili so proizvode, ki smo -jih že našteti. Takrat so skuhali komaj 480 kg katrana, toda- dnevno lahko skuhajo eno tono — v se-dmih urah. Dobili • so 61 % smole, 6.-6 ,.% toenzo-la, 7 % ant-raciatnega- olja, 9.7 % težkega olja, iz katerega lahko dobijo s ponovno mestilacijo še -naftalin, 5.6 % amomiakovih vod in. druga olja. Izgube pa je bilo le 2 %. Pariška konferenca štirih namestnikov zunanjih ministrov je še. v-edno v ospredju vseh najvažnejših političnih dogodkov mednarodnega življenja. Pri tem ne smemo pozabiti, da igra zelo važno vlogo tud; korejsko vprašanje, od katerega -trenutno od-visi, ali bo mir v svetu vzpostavljen, ali pa se bo prešlo na oborožen kon-(ii-tk, ki bi presidstavljal novo svetovno katastrofo, še hujšo kot je b-ila zadnja svetovna vojn-ua. O Koreji so padle zadnje dn; neštete izjave, m-e-d njimi tudi izjave samega poveljnika sil Organizacije Zdru- -r ni ji.V-JV.-.:. - Ženih narodov Mac Arthurja, k; je dejal, da je pripravljen sestati se z vrhovnim poveljnikom sovražnih čet na Koreji, da poskusi najti vojaško rešitev konflikta. MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV že s tem je Mac Arthur priznal, da korejsko vprašanje ini eminentno vojaško vprašanje, temveč predvsem politično vprašanje, v katerega sta zapleteni Sovjetska -zveza in Združene-države Amerike. Ta i-zj-ava je zelo znači-Ina, če upoštevamo, da je. Mac Arthur doslej popolnoma druga- é presojal razmere -na Daljnem vzhodu iin da ise je v-edno zavzemal za ostro vojaško politiko ne samo proti Japonski ta Koreji, temveč tudi proti Lj-udski republiki Kitajski. Njegovo- stališče iiiniiiiiliililliiiiiiiiilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mo odpravili v.se neupravičene izostanke ter če bo potrebno lizostankar-je tudi kaznovati, iker dosedanja u-prava pa -tudi sindikalna pod-r-užinica ni za to ničesar štor,ila. Prav tako yažinio. j-e tudi vprašanje vajencev v našem ipiodjetju, ki so bili najboljši tudi. izvoljen-; v delavski svet. Ce mnogi naši vajenci so pokazali dobro voljo in soodgovornost za svoj- poklic, imamo tud; posameznike, ki še tega hišo ipokazal-i. Med najboljšimi so bili dpzdaj iz odldelka kovačev in bi lahko fajili za -zgled vsem ostalim,« je zaključili tov. Felicijan. Strojni- delavec C-irLl Kante, član detovsk-ega sveta pa pripoveduje, da naj .ho ta dan tudi v diokaz vsem onim, kakor so Sergio Castro lin Essardo, ki ju je d-eilovmi kolektiv piranskih ladjedelnic -izključil iz svoje srede zaradi .širjenja laži -iin klevet y škodo kolektiva, da je kolekti-v piranskih ladjedelnic na -pravi -poti in. da -bo od zdaj pod vodstvom delavskega sveta dosegal še večje uspehe, kot doslej. Tržaški »mariksi-sHčno-Len,mistični teoretik« Kareil Siškov-ič-Miitko, je .obogatil zbirko znanstvenih razprav o »titovstvu« z »Borbo proti titafaš-isitom«, ta so jo te dmi izdali tržaški komin-formiati v brošuri z Viidalijevim uvodom. Viđali poudarja, da je to že tretja brošura, ki ao jo objavili kot »prispevek ik borbi proti; beograjiskl kliki.« Ppva je imela naslov »Cona B, dežela brez zakonov«, dr-ugo »o titovstvu«, pa je n-apisai Viđali sam. V »sijajni, kritični in dokumentarni« analizi — -kakor -pravi Viđali ' — Si-škov-ič ugotavlja, da je »konkretna pomoč -korejskemu iin. kitajskemu narodu, ki sta prednja straža borbe za mir, .narekuje (tržaškim komiinformistom, da preprečijo titovcem, da bi na Balkan« izzval; novo Korejo«. Da bodo to dosegli, morajo fcominformiati »o-krepiti« množično o-rganizac-ijo, kolektivno rev-oliuicioin-a-rn-o. borbo proti ti-tofašiistični kliki, ki se ji -ne sme dovoliti nit; trenutka premirja iin- kateri je treba napraviti življenje nemogoče. (Prva. posledica te Siškav-ičeve sme-rtn-iice s kominiformiističnega kongresa (v brošuri je namreč natisnjen _______________________________________miiiiiitiiiiimiiiinii nekoliko razširjen Siškovičev go.vor s kongresa) je bili napad pet članske komiiniformistiične potepaške tolpe na Slovenca Marija Sancina v Sv. Križu pri Trstu. /Očitno irazen organiziranih preteipaških tolp -nihče ni upošteval Siškovčevih navodil. Zato je bilo treba s pom»tisom tega »s-ijajn-eiga poročila« osvežiti isipomta n-eposlušinim čla-inom. K objavi Si-škovičeve brošure pa je prispevalo tudi izstopanje i-z KP v Itali-ji, kar Viđali v svojem uvodu posredno priizn-ava. Kirgpi-tev demokratičnega gibanja v Italliijii iin v Tristu ter naraščajoča nediacliplliiniranast pristašev kommfor-mistične stranke, ki se ine udeležujejo več niti s-eista-nkov, miti ostal-ega strankinega dela, ,je zmedla kominformi-stiičine funkcionarje. Ce pa so mineinja, da -boldo z brošurami o- »tiitofašizmu« gešiilt ladjo pr-ed potapljanjem, so v hudi zmoti. Ediin.-o kar po dosedanjih izkušnjah lahko pričakujemo, bo kakšna pir.etepaška akcija, ki jo bodo nato pisiun-i pri »II Lavoratore«, »Unità« in »Delu« lahko -razglasili za nov prispevek k marksizmu-lm-iinizmu. Ni potrebno, da -še enkrat ponavljamo že večkrat povedano, kakšne so olle ovire, da smo zaostali z kmetijskimi deli. Rekli smo iin tako je tudi bilo, da nas j-e stalno deževje zadržalo, tako da plain jesenskih iin spomladanskih posevkov mnogokje ni bil izpolnjen. Poglejmo dain-es kaj so y tem napravile kmečke delovne zadr-u-ge Marezige, Babiči, .Vanganel i-n- Pomjan. V seh štiri-h zadrugah irazen, v Van-tanel-u so plan , setve pšenice dosegli, v Marezigah za majhen ostatek celo presegli. Skoro pri vseh drugih kulturah so, v teh zadrugah nazadovali. V Pomjanu so posejali ječm-eina komaj za 30% po pln-au, v Babičih 50%, brav tako niso izpolnili plana v Vanganelu i-n Marezigah. Pri grahu je nekoliko drugače, v Babičih so -ga posejali 100% PO 'Planu, v Vanganelu so pa na račun neposejane pšenice posejali g-raha za 33% v-eč, v Pomjanu pa so plan isetve graha dosegli komaj za 60%. Rekli SO pa da bodo po planu posejali 100%. Ovsa so sejale te zadruge tudi premalo, Vangane; ga še sploh ni -sejal, v Babičih so 1-e 75% po-Sepal-i, v Marezigah ,p,a so dosegli plan pomjanska zadruga pa je pri tej kul- turi -prèseigla plan za 40%. Krompirja nekatere od teh zadrug spl-ob niso še začele saditi, druge pa so ga le nekaj.. Krqmipi-r sta zadrugi v Vanganelu i-n Babičih komaj začele saditi, medtem ko pomjanska in marežgainska zadruga- še nista pričeli. Nadalje je v teh zadrugah še veliko -kopanja iin -oranja. Kaj borno naredili -sedaj, ko n,as še vedno ogroža deževno vreme? Cim bo do-p,ustilo; vreme bo . treba, izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva., Keir govorimo o letu,štiri* zadrugah, ki so si v neposredni, bližini , je potrebno, da omenimo. ma-režig-anski traktor. Letos n-e bo smei -traktor, čim bo vreme, biti brez dela -niti «no uro. Prav tako bo treba mobilizirati vso, drugo vprežno živino. Treba bo prijeti za delo tam, kjer je najbolj nujno. Zato si bomo mora-li pomagat; drug drugemu. Ce je ,-kjjka zadruga ali posamezni kmet že (Opravil nujnejša dela,, ne bi smeli dalje delati tisto, kar Jahta) počaka, ampak prej ipomagati drugemu, da temu ne bo ogrožen letni pridelek. Parala, — obdelati vsak, tudi naj-manjš; košček zemlje, — jnaj velja za nas vse. Vsakega mora skrbeti, da bo Imel tudi sosed obdelano zemljo. ,)Priiš}a je pomlad, -ta je.že tolikokrat ^aipeljaia agreisprje ,pa ipot„ pustolovščin* Tako, vidimo danes tudi SZ, kako, si ,-je na ogromnem prostoru med primanim morjem ta^^AjjjantUooin nakopala toliko dela, da ga očittnto ne zmore. V Koreji, -kjer je spravi-la svoje zaveznike Kitaje-e v položaj, ta postaja zan-je vsak dan nevarnejši, v Iranu, na katerega se je že od nekdaj specializirala zaradi njegove lege, zlasti ipa njegovega petroleja, v srednji, in -južno vzhodni Evropi, kjer pritiska preko svojih s^telitev, na mirno Jugoslavijo* v Franciji, kjer je stavkovnim gibanjem je jasno videt! spretno roko sovjetov. Samo v Italiji je še nekam mirno. Lahiko pa je ta mi;r tud; le navidezen i-n. pomeni samo mir pred viharjem. Semkaj se je nam-rač šele , sedaj. V-rpil s temeljitega -»zdravljenja« iz Moriove Togliatti, ki., j-e. medtem, imel y. zav.etj-u Kremllja .gotovo .dovolj ča-' sa, da, se ,je do dobra poduči: o načrtih,. k ; jih. goj« tamošnji mogotci, z Evropo to il-eto. Razumljivo, če je, vsa svetovna.in n-e le itpljjaška ja-vnost čakala, (kaj bo povedal ipo svoji; srečni vrnitvi. Zilast,;. p-a» j-e bil nestrpen, (talijanski piroletarjat.-ki. je moge.1 pričakovati, da je- najmanj prinesel ZNAČILNA PONUDBA napovedi, o sovjetski .podpori za u-resn-ičanije socialističnih idealov v I-t^liijii, za patere se -baje kominform-i-zeit) tam prvenstveno bori. Tako., je prišlo Ido ipokrajiinEk-ega zborovanja komiinfortniističn-e KPI v Milanu, kamor so prihiteti njeni pristaši od vseh strani, 'da bi čuli novi evangelij. Vsak j,e hotel slišati na svoja u-šesa, -kako so v Mosky; skienil-i izvesti vse ione v-elik,e cilje, ki si jih je zadel svetovni proletariat, ostvariti v» Italiji socializem -iin priboriti delavskemu razredu gospodarsko blagostanje in politično svobodo. In sekretar -komiin-fonmističine KPI je spregovorili. Toda o višem tern ni povedal iniič. Izgledalo je, da so njegove besede bile namenj-sn-e vse drugim poslušalcem kot je bila množica, ki se je trlla pod govorniškim odrom, onim, ki .s.o sedeli v mehkih naslonjačih rimskih ministrstev in ki ji-h socializem prav malo briga. Tern je izročil bla-govest, -ki, jo je prineseil -iz . Rusije, namreč da je njegova stranka pripravljena zakopati bojmo sekiro v zbornici in na teranu In opustiti vsako -borbo proti vladi, da bo odslej lepo miirina -in pohlevna, ako se le vla- da odreče svoje dosedanje zunanje politike-. Torej Togliatti je ponudil po nalogu svojih gospodarjev -rimskemu režimu spravo in mogoče celo podporo, ako bi ta za prati-uslugio odpovedala ameriški vllad,; svojo pokorščino -in seveda budi izkočiia iz atlantskega pakta. Ta -pa gotovo ne žuli tako hudo komimforimističine KPI, -da bi mogla zar-adi njega s^vi-t;; vladi take senzacionalne .ponudbe, -kakor je neprijeten, -SZ kot velesili, ki poskuša vse, da bi ga razbilla ali vsaj razrahljala Ista naloga, ki je poverj-en-a sovjet sta diplomaciji na -sestanku poimočni kov zunanjih miin-istroiv v Parizu gle de Nemčije, je - sedaj poverjena ita lijamski kompartiji v Rimu. V dos-e go tega načrta, k,; zasl-ed-uje Čisto ru ske imperi-ailistične smotr-e, sta Kremelj in k-omiinifor-miisti-čno vodstvo I-talije pripravlj-em-a žrtvovati vsa načela marksizma iin leninizma, odreči se r-evoiluiciije -in graditve socializma v Italiji iin z interesi tamošnjega delavskega -razreda iplačati visokoleteče -račune sovjetskega limpeiria-ltzma. Ce -j-e kdaj bilo treba nekega do-kaza, kako malo je komiinforml-zmu do so- cializma im kako je -ta le orodje kremeljskih ambicij za svetovno gospodstvo, j-e -ta tukaj več -kot ina dlani. Italijanski (proletariat je po moskovskih nazorih le zato, da se z njegovo borbo lahko kupi uslu-ga italijanske vlade, ki m-a-j služi okrepitvi trenutnega sovjetskega položaja v svetu. Ponavlja se nova forma v agrèsiv-n,i poli|t-ilki In Sicer forma neutralnosti. Ta je nasledila pritnkovanje s svetovnimi kongresi miru. Čudno je. pri tem le bo, da so neutrailc! lahko samo oni, katerim to SZ dovoli, ali se pa, za inljiiihdvo neutralnost poteguje. Jugoslavije oč-ividno n-e zadene taka čast, čeprav je ona danes brez-dvoma -najbolj neutralna in miroljubna država na svetu. Neutralnost, za katero se Rusija bori,, je samo neutralnost Nemčije in sedaj še Italije-, ki noč-e-ta -biti n-eiutralpi, ker menita, da sovjetske zahteve po njihovi neutralnosti me vodi želja za mirom v svetu, mar-več -prav na-sprotno, na -»neutralnosti«, drugih zgraditi svojo nadoblast nad svetom. Pon-udba Togliattija De Gasperiju je značilna pa tako za kiomtaformiizem iin njegov socializem, kakor za move pojme, ki jih je oin prinesel o «stvaritvi pravi-c delovnega ljudstva is svojega »zdravljenja« v Moskvi. so v zapadnih prestailni-cah, zlast; pa v Angliji ostro obsojali in so neštetokrat zahtevali njegovo odstranitev z mesta vrhovnega poveljnika, si; Organizacije 'Združenih narodov n-a Koreji. Zaradi njega je prišlo tudi do nesporazuma med Anglijo i-n Ameriko, ker je predsednik angleške vlade Attlee uradno izjavil, da je Anglija proti prekoračenju 38, vzporednika in za poravnavo sporov -med Kitajsko in zahodnim; velesilami, ke-r i-ma pač desetletno ipraiks-o v svoji kolonialni .politiki, medtem ko je Amerika kot kolonialna velesila nastopila pot šele po za-d-nji svetovni vojni. Važno -vlogo v posredovanju med Kit tajsko i-n silami Organizacije Združenih -narodov, ki so se udeležile korejskega konflikta, igr,a tudi I-ndija, ki bi m-a vsak način hotela, da pride čim-prej do prenehanja sovražnosti, ker -njej ne gr-e v račun svetovni konflikt, v -katerega bi bile vmešane velesile tako Vzhoda kakor Zapada im kateremu se me bi miti Indija mogla ìzògniti. Tudi vse mi-roljiubino človeštvo pri-. čaikuje mirino -rešitev korejskega spopada, ker se dobro zaveda, da to ne bi -prineslo koristi nobenemu, pač pa samo žrtve podrejenim inar-odom in državam, ki -so trein-utn-o odvisne od A-meri-ke im Sovjetske zveze. Anglijo še vedno tarejo skrbi glede Irana, kjer so najavili -nacionalizacijo vse-h velikih podjetij, med katerimi iigra -najvažnejšo vlogo angleško-iram-ska petrolejska družba, ki skoraj v celoti nadzoruje proizvodnjo nafte v Perziji. Omeniti moramo, da proizvodnja ina-fte te družbe predstavlja četrtino vse -svetovne proizvodnje petrolej, skih proizvodov. Francoski predsednik republike Aurini je prispel v Združene države A-merike, kjer bo pr-išel v stik s predsednikom Trumanom iin zunanjim ministrom A-chesonom. Aurio; bo poskušal v VVa-shimgtonu zgladiti tista na-sprotstva, ki so še obstojala med Francijo im Združenimi državam; Amerike iin vnovič potrditi prijateljstvo med obema državama. Zlasti se bo moral Auric! potruditi, da bi dosegel v Wa-shingtonu enotnost .gledanja na konferenco štiri-h, na obse-g francoske oborožitve, doseči podporo za francosko gospodarstvo zlasti pa, da bi Francija S-p-et igrala vodilno vlogo v Evropski politiki. V kolikor bo Auriolu to uspelo, bomo videli iz sestankov ta iz končnega poročila, ki ga ^bo izdala Bela hiša ta pa franicos-ko zumanj-e ministrstvo. ,V Fr amici ji se' pa istočasno stavka nadaljuje, ker vlada mi zadostila zahtevam nameščencev prevozniških podjetij. , V Za-greibu pa že od ponedeljka trija ipr-oc-es proti koiminformističnim a-geintopi, ki so hoteli s svojim delova-njeem zrušiti sedanjo socialistično u-reditev v Jugos'avij-i za račun Madžarske in Sovjetske zveze. Sam potek procesa je pokazal bistvo mednarodnega banditizma, ki ga sovjetski sateliti izvajajo že skoraj tri leta proti Jiigos-laviiji, ta ki nima primere v zgodovini odnosov med idržavam-i. Z zagrebškim procesom s^ razfcrin-kuje sovjetska napadalna politika p-o-ti Jugoslaviji, ki bo doživela s-voj polom vsa dosedanja agresivna politi-ka moskovskih napadalcev. „Stran. 2 PET LET DELA ŠMARSKE OBNOVITVENE ZADRUGE ~ ! ji ju ji 41? —: ■v 118 novih hiš- daje Smarjam novo lice I * IZ NAŠIH KRAJEV * I BOM luce ja.„katerakoli istrska vas obču-.. tila težke rane zadnje vojne, mjra-, m.l ita tem. mestu najprej zapisati Šmarje., Okupator 'ni požgali Smarcato,nom i,mos> demove, jih razdejal in . -, -spremenili y .ruševine, marveč je uni-. čil vse, kar .mu je prišlo ,pad noko. Zato ,n; čudno, če še zdaj čestrokrat v.,vzbujajo S^narčainii spomine na tiste n.#nlj' -ko bo se «potikali po gozdovih, -ci»ryz' ctoiroa. — brez strehe, brez vsa* (•Jfcršnagai imeöa, lačni, utrujeni — p.o-« padli. »Na lastni koži smo občutili , posledice sovražnikovega maščLva, sja i-nad mirnimi ljudštvom«, pripoveduje Ivama Kamdido, ki se .dobro ipoiuti in orje ■ Vsa vtóela v novem stanovanju. ; »Ppd.Italijo bi si ne mogli nikdar zgra-sJtaiti takega Stanovanja,« hiti pripovedovati ■' njfen sfai Silvan, »kajti ta-Krat je gradil lahko samo tisti, ki je imel Idetnarja. Danes pa pomaga öMastj'yiseinjki smio to i 1 i v v^jni oškodovanj«. Naj so bili Šmarčani še tako preganjani, .zasledovani ina vsakem koraku cd sovražnikovega očesa, je vendar postajala .njihova zavest vse trdnejša,' rastel je v njih .pogum, vztraj-, nosi itn prepričanje, da mora biti nek-i daj konec tudi požiganju, razdejanju in un“evanju. 'Stari Glavina Jože pra.yi, da mu za vse mi bito mar, čeprav so miu požgali tri domove in vse, ■ kar -je imej v njih, ter mu tako pov-znočili 280.000 'dinar jev škode; satrto - da je ostal živ. »Danes isem bolj vesel Ikot takrat, zakaj živimo v mi.ru im nan. .nihče ne nadlegu-je. Skoraj ne ve- *. rjamom/ da stanujem v tej hiši, ki Je desetkrat JecSa kot vse prejšnje ■ tri«. »Kaj pa pravijo Hrovatinovi, ki so jim /prav tako požgali vse? Vesel« se ' 'bolj ikaikor kdaj koli prej, saj < (imajo 'n.ajleipšo hišo v Šmarjah in je podobna vili. Obnovitvena zadruga jim - jè to zgradila. Sami so tudi pripravljali kamenje, Slavko in stari Jožko • pa 'Sta delala pohištvo in mizarska • dela za vse hiše. Savarinova Vanča, ki je zgubila sina v borbi, je 'tožila, ' da so ji zažgali tudi k avo z ostalo osjti-f-io vred. »Toda kljub temu smo ' ostari živi rn ine morem z besedami povedati, kako .sem srečna v tej no- mm požarom vsaj denar, k; so ga imeli innajosnovnejše potrebščine, so začeli sami, na svojo roko ponavljati požgane domove. Ostali pa tega niso zmogli. Potrebovali so pomioči. Strnili so se kot eden in ustanovili obnovitveno zadrugo. Mlada ljudska o-blast JBn je šla na roko, kakor je le mogla, Prj vsem tem pa ' je bito'potrebno'Čimprej urediti zhšilina stäho-■'vrtnja. Pokrili so nekaj hiš, • katerih -zidovi sb -bili manj po.'kodovaitl 'ter se tako nastanili ipo več družim skupaj. Postavili so si 1 tud j ■' nekaj • lesenjač. Eno so imeli za étto, V ostale pa io se naselili ljudje. Tako so začeli Šmarčani obnavlja-' ti svojo vas. Ni dvoma, da so pri delu imeli vse pcijno te a/. Po ebo-vfflii so razni gradbeni material, ki ga je bilo v. tistih časih težko dobiti. Karnerje so sicer sami pripravljali, ga prevažali itd., vendar , vse to so naredili poleg svojega dela na polju. Ko si meid njimi v pogovoru, ti radi pripovedujejo, kako so takrat z oslički vozili, trame s Koz'ne. Napor:-e so . bile te poti, saj so hodili neprestano Iliadi po tri dni, samo da bi pripeljali trame v vas. Potem tudi toliko zidarjev niso imeli, da bi hitro zidali. Ko so se kmalu za Šmarčani pridružili obnovitveni zadrugi tudi voj it o-škodovaincj z 'ostalih vasi obmorskega pasu našega okraja, se je obnova razmahnila. Medtem ko so morali prej graditi-nove hiše v Šmarjah le varici zidarji, ki 'jih je -malo, so zdaj pomagali Šmarčanom dvigat; domove tudi zidarji ostalih vasi. Tako so s premagovanjem vseh težav z dneva v dan napredovali. Do zdaj je obnovitvena zadruga v Šmarjah s pomočjo vseh svojih članov zgradila poleg lepega zadnuižheiga doma, na katerega so lahko prinašat, nove šole in zadružnega hleva, ki bo skoraj dograjen, 118 popolnoma novih stanovanjskih h<5. Lamki gradbeni plan je bi.l tako .preisežen- za tri odstotke. Vse to pa so naredili samo zaradj tega, ke" je bilo delo pod vodstvom tovariša Pavla Pritica dobro koordinirano in so napenjaj zidarji vse sile tako ni- : «BliS * II iffill I ;m "?, - ISIsIliiis -Ena izmed mnogih hiš, ki jih je zgradila OZ v Šmarjah «,yi ' hiši! Tistih dni, ko smo morali c' prod'Nemci bežat, pa ne bomo nikdar pozabili«'. K?k° pa Sp.začeli, Šmarčani obnavljati- gvój'e domove? Ze prve dni po osvoboditvi so brez obotavljanja za-čeli razmišljati, kako .zaceliti rane svoje vasi. Nekateri va'čani, toda teh le malo, ki so si utegnili rešiti pred ker so pri tem sodelovati vsi. Kakor so niti frontovc! s prostovoljnim, delom zaostajali. Saj. so povprečno pri vsaki hiši crraviiii 3000 ur prostovoljnega de’a. Z-ii. zadružn,; dom, šolo iin hiev pa 30 prispevali več. desettišočev ur prostovoljnega dela. Z'darji in vajenci, ki jih ima danes obnovitvena zad-uga y Šmarjah le 16, bi pra.v go- Pne 1. aprila bo imela Zveza antifašistične mladine našega okrožja svojo prvo letošnjo konferenco. Na tej konferenci bedo delegati pregledali poleg dosedanjega dela tudi razne Pomanjkljivosti, ki jih ho treba v v beante odpraviti za uspešnejše dejo med mladino. Da bo konferenca dobro uspela, je potrebno, da se de-jggdti pripravijo na diskusijo s konkretnimi'- problemi, ki jih še srečujemo v osnovnih organizacijah naše mladine. Predvsem ne bo smela konferenca, poleg bistvenih vprašanj podcenjevati drobna organizacijska, kajti ta so med seboj v tesni poveza-noiStjhjn' se prav za prav zrcali v njih življenje vsakršnega mladinskega ak-tivgj Vse dosedanje mladinske kon-. (prence, pri nas so nekako podcenjevale drobna organizacijska vprašanja. V tern je čestokrat grešil ne samo okrajni, marveč tudi okrožn; komite naše mladine. i Po drugi strani pa so se za vse to mladinski sekretariati na vasi pre-'hVaičr. zanimali. Namesto da bi se se-' kreiariat pred vsakim mladinskim množičnim sestankom sestal in pretresel .' vprašanja, kj zanimajo vso mladino, je ta čakal direktive od zgafžf.'Takò smo redkokje imeli mladinski sestanek, da bi ga me bil organizira] »okrajni odbor ZAM /po svojem aktivistu. In kot najvažnejše Vprašanje je bilo do sedaj za mla-j/djnskó, organizacijo le prostovoljno j; deip,;, organiziranje mladinskih delov-. nih -jór.igad itd., medtem ko drugega življenja .v tej organizaciji n; bilo. . ' Razne športne prireditve, nogometna srečanja, strelske, tekme, skupni ilz-o teti rf)0 našem; okrožju na primer v tu poletju-:uv. razna kopališča, „obiski v kakšno itovarno,, kmečko delovno zadrugo .itd.? zdravega razvedrila, vse ivMtvtabi.-Sfe vrsta takih primerov pra-. vega .'.življenja mladinske organizaci-taije.r je šlo mimo maše mladine. M.ar-o.šii>ij®vsiii.Sit:išal mladinca: »Kaj rili daje organizacija? Ničesar! Ce ne movo (rem. ma 'udarniško dalo, nisem njen inzavtden član«. In to popolnoma drži. -cBingwav 'V' tem tiči ibudj vzrok, da se naša mladina zanima bolj za kvar-s tanje in „za druge plehke zabave. ofPr.epfičani. smo, da če bi mladinska ."organizacija, na vasi organizirala v - erteviriu strelskega športa ob nedeljah i. kajfe ostrelske tekme med vasmi ali kakor koli, tri jmiladino laže odvadili -, kvartanja, ker bi se za strelski šport .lljleherinl mladinec . zanimal. Glavno delo, kj čaka mladinske sekretariate na vasi, bo med drugim fäeio med mladino in zlasti tovo me zmogli vsega tega, če bi jim pri, tem ne pomagali prostovoljci. Moramo pa reči, da so v petih letih zgradili veliko, več kakor do zbaj vsi režimi, ki so vladali v Istri. Ne samo v Šmarjah tudi po drugih vase-h, kakor v Pomjanu, Novivasi ta drugod je šmarska obnovitvena zadruga zgradila p'recej. Najboljši zidarji, 'ki so sé od Wfega začetka do danes izkazälbprijflšid in rečemo, da so bile te ovire premagane, saj so” nam za to dokaz številni novi objekt! iin razna iizveruplan-ska dela. Toda 'Šmarčani- im njih obnovitvena zadruga nočejo ostati piri tem. ■. Nada-"ljevatj 'hočejo'z delom, popraviti ho- _______ ' čejo ruševine svoje vasi, da ne bo ir: 1 5,‘'niti-sledu o rt jtì. Letos j è nji HoV' plan manjši od 'lanskega, kar pomeni, da -:so‘ i sir' H preče] zgradtlL Kredit, ki Tekmujemo za 10. obletnico OF in 1. maj Ta dva praanika se hi/tro približujeta iin dijaki 'Pomorskega tehniku,ma, ki ju hočejo primerno proslaviti, se vneto pripravljajo nanju, Priredili bodo akademijo, ki, bo združevala proslavi: obeh piraiznikov. Za to prireditev pa se je treba temeljito pripraviti, din to. pravoSaano, Tega se dijaki za-vedaijo iin so z delom že začaii. Tudi tekrnciv.anje na čast 10. obletnice OF se v redu razvija. Doseženi so že iV K id > aib< -.dim j;.:«: mmm Letos: pa bo OZ v .smar jah zgradila 12 novih hiš . bil! požrtvovalni , so: Anton Nergaš iz Kavrljaga, Franc Lovrečič iz Padne ta 65 letni Ivan Gergoi iz Ka-šteljaga ipri Kortah. Kot vajenci pa . zasluzijo priznanje Silvan Hrvatin, Kaied Hrvatin in Karel Giavina. - O-memjeinii zidarji ih vajewoi so vseskozi presegali normo. Zato so biti tudi večkrat nagrajen!. S svojim vztraj-n im delom so dokazali, da se da zidavo hiš z dobro voljo še pospešiti. ■Povprečno so do zdaj graditi eno hišo 20 dni, seveda samo zidove iin streho brez notranje ureditve. Pri vsaki hi-šj je delalo pet zidarjev, tako da so hkrati gradili tudi po ipet h'š, kadar je zadruga imela 25 zidarjev. Vedeti moramo, da vsi ti'zidarji niso poklicni, saj jih Je le 5, ki se ba-vijo izključijo z zidarstvom Zato je imela zadruga tudi večje težave, kajti roleti, kadar je veliko dela na pol'iju, ao mnogi zidarji zapuščali delo. Vendar kljub temu lahko nemoteno ga ima letos, obnovitvena zadruga, znaša 2.500.000 dinarjev S tem bodo zgradili 12 novih stanovanjskih hiš. Sicer bodo to z lahkoto naredili, toda v .načrtu imajo tudi zgraditev rtio-ve ceste *,skozi vas, ker je sedanja precej strma tn ovira promet. S temi del: bi tudi krhko že precej napredo-•vali, saj so samoiniciativno že odstranili ruševine, kjer bi naj bila nova cesta, vendar čakajo načrt, ki jim ga okrajno poverjeništvo za gradnje že dalj časa. obljubuje. Letos še ne, vendar v bodoče bodo v Šmarjah porušili! vise stare dosedanje hiše, hleve itd., ter zgradili! vse movo, talko da bodo Šmarje postale res nòve. Vsi Šmarčani pa bodo pri tem vzajemno .pomagali, saj odločno izjavljajo: »Storili bomo vse, da bo iz naše vasi iagüniild vsaka sled starega in da bo naša vais 'postala res nova, socialistična vaisi« Spoznal je pravo pot naše Partije Maifsikdo si ob resoluciji InformbirO-ja ini znali razlagati pojme, zakaj obtožuje SZ in ostale Komunistične partije v akiloipu Informacijskega urada, Komunistično partijo Jugoslavije in njeno dosledno politiko tako v ljudski revoluciji kakor piri graditvi socializma. Člani Partije, ki so hili dovolj politično podkovani pa tudi vsakdo, ki je ividel, da je naša Partija na pravi poti, n,i padel pod vpliv im-ifpribirojievskiih elementov, ki so skušali razdreti .enotnost naših delavnih množic. Delavec Marijo Klun iz Portoroža štev. 40, ki je (bil član Partije do r»solucije, Je padel pod vpliv takih elementov in je bdil tako zapeljan, da se s tem dejstvom ni mogel sprijazniti, zaradi čiesar ga je celica KP v Portorožu izločila iz svoje srede. Vendar je kljub temu delal naprej kdTnabavljač v natoavno-prodaj-ni zadrugi v Portorožu. Danes, ko je spoznal in videl, kako je naše delovno ijrkJštvo tesno povezano s svojo Partijo? pod vodstvom katere si 'Ustvarjamo v našem okrožju 'boljše in srečnejše dni, ko je videl, kam vodi kominformističina politika s svojimi vojnohujskagikiiimi iciiljj, je Marijo Klun spregledal. V izjavi; ki jo je dal Partiji priznava, da je bil takrat zapeljan in da je pogrešil, ko je padel pod vpliv Vidaljaviih razdiralcev. Med dru-gm tudi omenja v izjavi, da bo stal .vedno ma poti, ki jo je začrtala naša Partija, da .bo dajali vse napore v današnji borbi za izgradnjo socializma v naYem okrožju, da bo uro.teva'1 in .sledil cilje ljudske oblasti ter da se me bo več dal zapeljati od nobenega, ki bi ga skušal pridobiti za izvajanje gospodarskih sabotaž in podobno, na račun delov.negna ljudstva in njegove oblasti v Istrskem okrožju. znatni uspehi iin kaže, da bo plan, ki .so si ga dijaki zastavili, prekoračen. Dijaki bodo godeiloivali tudi na prvo-insijski!. proslavi v Piranu, pa tudi na fizku St urnem nastopu. Poleg vaj, ki so prirejene za vso mladino, bodo izvajali» še svoje posebne vaje. Da se bodo vaj dobro naučili, so sklenili,^ da "biodo imeli od 10. ‘ aprila naprej vsak dan jutranje vaje. „■■■ Klub ijudrke tehnike pa' prav tako ne stoji iijb strani. Delajo s polpo pare: im rezultat! tudi tì)e bodò 'felabi. Res : je, da piri nekaterih deio ' rnalo šepa, toda ob pomoč; llstalih bo cilj vseeno dosežen. V gradnji je xe£,mcč tannili čolnov, različnih modelov la? dij, 'glavno delo pa je izdelava makete pristanišča. Nekateri dijaki so celo sprožili! mi|;l, da bi se začelo graditi modeli motorne ladje »Slovenije« v miniaturi, vendar še n! gotovo, če se bodo dela mirtgli lotiti. Dijaki se zavedajo, kaj morajo storiti za ta diva praznika 'in zato mirno pričakujejo konec apnila, zavedajoč se, da so nanj pripravljani. FR — EN KORTINA pri Krkavčah — Naš Go-šparan (Grižon Ivan) je zelo zvit človek. Našo oblast ibi rad ukanil, na vsakem koraku, vendar vsi ne • misijo, oot on, zato smo miu prekrižali njegove zvite nakane. V naši vasi smo mu naložili največ davkov, saj jih lahko plača, ker Je najmočnejši kmet v vasi, pa tudi skopuh je, vendar se je uprli d avkon ab i r a Leu češ, da denarja mirna, drugi .pa, ki «a res malo imajo so Tazumeli zakaj pobiramo davke im sp dali ^v,oj sipom en delež.: On pa nima dartafja? ima' g», rtoda ne za 'ljudsko oblast .im skupnost. To je v tudi, ipreid nedavnim pokazal, ko . se ? ni zadovoljil,; da (bi šel, .z Vozom V ' mlin, ampak je näjei kamiđrt, da je Odpeljal 30 stotov žita. „Kakor vemo pa s? mora kamion drago plačati. S tem, da je najel kamion,' je sam povedal, da lahko plača- pravljični davek. Pa tudi druge kmete bi rad odiral, ,le da smo mu to .preprečili. Ker ima žlv.i,no in plug, .orje nanj izmetom za to ipa smo miu moralj, plačati po .3500 dinarjev dnevno, kar j.e pretirana ce-„na, Zato se je moral „tudi zagovarjati ta tega mu ne dppustimo več. V Krkavčah elektrificirajo Pri nobeni gospodarski akciji niso bili Krkavčani tako enotni kakor zad-njei čase. Napeljujejo namreč «lWirit-no luč v vas. Zato Je raKumljiivor da vsi žrtvujejo nekaj, da jim bo zasvetila pp hišah električna luč. Tudi prejšnji .teden so dobro delali, navzlic .temu, da je bilo zèlo slabo vreme. , Krčili so v gozdu petmetrski pas, ko-.;SO še 7 °0° :mladi:cev in mladink, tako da bo v maj J delalo na gradio šču že 15.000 •članov Ljudske mladine, iz vseh krajev naje države. Mladinska bu gada iz Bosne in Hercegovine so že 1. marca začele s pripravljalnim; deli. Poleg stanovanjskih barak, dovoznih cest in drugih priprav so začele te brigade že kopati z obeh strani 'prvega odseka proge pri Banja Luki predor Tromedja, ki bo dolg 1,411 m. Tu,di ža kultumoprosvetao in fizkul- turinO življenje ter. za razvedrilo 80.000 mladincev in mladink, ki bodo letos sock'.ö/aU pi.il -guadajl mladinske prose, je že preskrbijo o. Potagi uo, 6 o-stavljene radijske postaje, k; bo kmalu začela oddajati ma kratkih in srednjih valovih, imajo tudi že 9 toi-noaparatur, za predvajanje filmov. Mladini ibo na razpolago velika knjižnica .s 50.000 itanjigami. ‘Graditelji prp-®e bedo tudi (izdajali svoj tednik »Mladinska proga«, itd. Za ljubitelje športa ipa so ,že pripravljene nogometne žoge, žoge .za odbojko in košarko, šahovske garniture ter različno telovadno orodje. vek, krepko ta vztrajno borilo.^ Ob kapitulaciji Italije je istrsko ljudstvo razc/ožllo nekoliko tisoč italijanskih vojakov im osvobodilo skoraj vso Istro. Navdušenje, s katerim je ljudstvo dočakalo isvojo osvoboditev, .kakor tudi odločnost, da z orožjem v roki brani priborjeno si svobodo, je . bilk) splošno im vsakdo je želel biti v . vrstah NOV. Medtem samo površen pogled ma zemljevid zadostuje, da se jjreipdčamo, kakšnega pomena je bila Istra im Slovensko Primorje za sovraž-garriziratl v vojaške enote, so začeli svoj, fervavi :pohod po Istri. Ljudstvo se je hrabro uprlo nemškemu okupatorju. Nemcem je uspelo zlomiti odpor .istrskega ljudstva, ali samo začasno. ' Ljudstvo je shranilo orožje, a sovraštvo do novega okupatorja je bilo še večje, ker je. ljudstvo takoj sprevidelo, da so fašistični okupatorji bodisi Italijani ali Nemci, enaki razbojniki, ubijalci im požigalci. Takoj po ofenzivi so bile osnovane po vsej Istri partizanske čete, ki so številčno naglo r,astile, tako da so že v januarju 1944. ‘leta osnovami bataljoni, a februarja tudi udarni bataljoni. Tj so križarili po vsej Istri im vsak dam prizadejali sovražniku izgube na vseh komunikacijah Istre ter ga tako prisilili, da se je umaknil v večje postojanke. Enote šo se številčno krepile, ha Krašu je bito osvobojeno o-zemllje in Operativni štab za Istro je izdal 'odlok o foriniranju prve i®trske brigade. Zadnje dni marca je bilo v istrskih partizanskih einotah zelo živahno. Vsak se je zavedal, da so z borbo ostvarje-nii pogoji, da dobe istrski partizani svojo brigado im vsak je bil ponosen na to. Enote v seisiavu brigade so se pomikale ; te dni ‘iz vseh krajev Istre smeri Učke gor .e — ponosne planine v katero, je ljudstvo v dolgih in težkih dneh suženjstva upirajo svoj pogled, a padca oMaistin ikov stare Jugoslavie ini. moglo dočakati. Sedaj so se ...klrtiovi Istre, pripadniki junaške N0y Jugoslavije pomikali v gostih kototrah tpo strmini Učke gore, da stojijo {Im preje v vrste svoje prve brigade. Istočasno se je iz vseh krajev Istre; Iz vasi fai mest, prebijala skozi sovražne Zasede mladina vse, Istre v smeri Učke na svojo prvo konferenco USA OH. 1, apnil je bil krasen pomladanski dan. Tu v neposredni bliži,ni močnih Operativnega štaba za Istro podpolkovnik Savo Viuikelič, a ža njim farvi komandant brigadric Vitomir SirOla-Pajo In prvi komisar brigade Josip Matais-Anidfič. -£ ' Brigado so sestavljale najboljše e-note prvih istrskih partizanov, labinskih rudarjev, Krašanov in ostalih borcev im voditeljev iz vse Istre, ki so ,**> do tedai v številnih borbah z nemšikim fašističnim okupatorjem pokazali svojo hrabrost In odločnost za borbo do končnega okupatorjevega u-ničenja. Iistega dne se je ma Učki zbralo na prvo konferenco USA.OH nad tisoč m.hictincev In mladink, Hrvatov in ,Italijanov iz vse Istre, da se stappo z borci im vsem ljudstvom radu-. jejo osnovanja svoje prve brigade. Ta dva dogodka sta se spojila v veliko manifestacijo odločnosti istrskega ljudstva, da se pod vodstvom Partije ‘im tovariša Tita bori do končnega u-ničenja okupatorja. Go.-,tonova brigada *je postala, ljubljenka im ponos • istrskega ljudstva; vsak nov borec je izrazil željo, da se bori v njenih' vristah. Takoj po osfto-. vanju je 'brigada krepko udarila po . sovražniku v Lupoiglaviu, kasneje pa je v hudih, bojih osvobodila Picam, Gračišče, Sumber, Sv. Nedelju in Gra- , dinje. Brigada je postala strah in trepet sovražnika, tako da je mislil, da so v Istro prišle cele divizije celo iz Korduna. Brigada je istočasno bila' kovačnica kadrov, v kateri so pob težkimi pogoji partizanske' vojne ra-stli mladi voditelji, komandirji in komisarji. V sestavu Gortanove brigade je bil tudi Italijanski bataljon »Pino Budl-cta<, ki .se je z ramo ob rami z ostalimi enotami brigade, boril proti skupnemu sovražniku in s tem koval borbeno enotnost istrskih Hrvatov im I-talijanov. • Brigada je izvršila častna-svoj« nalogih., Prisega borcev brigade, ki so jo daU na osnovanju na U{ki je uresničena: ma Učki se ponosno vije Titova zastava svobode in Upre; so vedno nrjipravljeih ,čuvati pr.idaoijeao svobodo. ■ Po osvoboditvi je završelo tudi na ■Krogu. Zbrali so ,sè bili vsi samostan-• ski koloni ter izrekli manl.hu, upravni- J vlepo. i ■■ o • ‘er odločne besede: «Tlačanih smo več sto let, delali kot črna živina, mi nismo več vaši 'koloni. Vprašanje zemlje bomo uredili tako, kakor mislimo, da. bo nam najbolj prav!« U-' pravnik samosanskega veleposestva se je oprijemal vsake slamice, da bi zavaj-oval svoje kapitalistično podjetje, toda zmagala je vendarle volja delovnega ljudstva. Tri leta za tem je nastala prav, na tem področju kmetijska delovna zadrugal Pravična a-, grame reforma je zemljo prisodila tistemu, iki jo obdeluje, dala jo je našemu delovnemu kmetu, ki se je zanjo boril več sto let. O tej borbi govore zgovorno orumenele listine, ki so jiih pisali fevdalni mogotci, a za njimi njihovi nasledniki benediktinci, ki so doibili fevdalno veleposest v zapuščino. Dolina Dragonje je dajala že tv starih časih obline sadove In prav tako SIPE Na trgu so sipe gotovo najmanj privlačne. Leže nametane, ohlapni mehovi umazan osi v e barve, med njimi; lin po njih pa se cedi neokusen rjavočrn sok. Od vsakega meha visi še kup niti in bradavičastih izrastkov. Sipa ni riba, kljub temu da se prodaja na ribjem trgu! J,e ipa prebivalec morja in zato je menda dobila pravico, da ,se prodaja itam. Je bližnji sorodnik polžev in školjk. Toda kdio bi morda dejal: »Saj poznam školjke in polže, toda ti Imajo vendar lupino.« i a, dragi, tudi sipa ima lupino, toda poliži in školjke jih imajo zunaj, sipe pa znotraj. Mär se ne spominjate? Ko ste kupovali sipe in vam jih je trgovec že natehtil, vas je še ljubeznivo' vprašal, ali naj vzame iz sip kost, da je ne boste nosili po' nepotrebnem domov. Kar stisnil je sipo in Iz sipe je švrknlla be- la,. elipsästa apnena kost, lupi,na. Te lupine drobe v prah za zobne praške, pa itüäi kanarčkom jiih stavijo, v kletike,. zlatarji pa v ta mehki apnenec vdeläVajo oblike, v. katere vlivajo zlate predmete. Doma sipo lepo operemo im začnemo z delom. - V sredi so usta. Iz njih potegnemo dve ostri čeljusti, taki kot papigin' kljun. Z njima prav dobro razkosava svoj plen. Za čeljustima je v ustih še stingača, s katero, še nadalje drobi. Okoli ust je osem kratkih izrastkov in idva dolga. To so lovke. Porasle so iz bradavicami, pravimo jim priseski. S temi priseski se prisesava; na podlago in premika po dnu ali pa se prisesa na plen. Tri priseski so male polkrožne kapice, z injimi se prisesa tako, kot se prisesa na jezik kapica svinčnika, izu katere smo izsesal: zrak. Na gilavi pad lovkami so velike oči, ki jih : pri čiščenju vržemo proč. Pod očimj je cevka, ki Ima odprtinico, to je lijak. Pad lijakom je pa zareza. V. telesu je pod zarezo in lijakom Večji prostor. Skozi’ zarezo .prihaja voda v votlino in nosi čisto vodo škrgam, ki so tam, da sipa z njimi diha, potem pa, da odplakuje nesnago, ki se nabira v votlinah, kajti v to votlino se prazni tudi zadnje črevo in obisti. Stisne zarezo, Stisne telo, iz votline brizgne voda skoz! lijak in stpo nese nazaj kakor raketo. Prerežimo sipo podolž, iztrebimo črevo, ledvice, škrge, srce, jetra' in naenkrat imamo roko vso rjavočrno in tudi si.pa je vsa iste barve. Prerezali smo črni ini mehur. V telesno votlino se izliva tudi črnilni mehur. To je poseben organ, ki ga imajo sipa in sorodniki. Ko ji sledi sovražnik, stisne črni mehur, brizgne to umazano snov skozi lijak in vse morje okoli sipe. je megleno. »Poišči In ujemi me, če me moreš« Ako pa Vidi sipa dobro kosilce, bliža se mu in. bliža, boji-se,. da ji bo ušlo, pa brizgne porcijo tega barvila,. »uidi, če veš kam«. . Izčistili smo šipo, ostrgali priseske, dobro oprali, ' razrezali na koščke, malo posolili. Povaljamo jo v moki. Razgrejemo olje. Po okolici se širi .prijeten vonj. Na krožnik kolešček limone, ali si moreš misliti Se kaj boljšega-. Nekateri pa razrežejo česan in pe-tršilj in, vržejo to v, vrelo olje. Nato vržejo koščke sipe, .potresejo s soljo in poprom ter dodajo za spoznanje cimeta In vina. To vam je jed. Sipa je prebivalec morja. Velik in zvit ropar. Love jih s .tenki, vilicami in mrežami. V morju spreminjajo barvo. Jajčka pritrjajo ob obalah na morske rastlin«, v obliki -grozdov;, temu pravijo, morsko. grozdje, Nekateri trdijo, da se baje samec in samica debro razumeta in da je samcu hudo, če njegovo samico ujamejo. Toda, to bacio, najbrž le .jpravljice. starejšega datuma, SPOMINSKI 31. marca 1727 umrl angleški matematik in fizik Isaac NEWTON. Njegovo glavno deio je utemeljitev . 'znanstiVeoè mehanike — nauka g gibanju teles. Postavil je splošni težnostmi zakon in razložil gibanje. planetov okrog sonca. 1880 umrl slovenski rodoljub, pisatelj Valentin Zarnik, »oče slovenskih taborov«. 1. aprila 1809 rojen ruski pisatelj V. N. GOGOLJ. Svojo literarno pot je začel kot pesnik. Uveljavil se je še1 e z vrsto novel pod naslovom »Večeri na pristavi blizu Dika,n j-ka«. ' Svojo umetniško zrelost s je dosegel z »Revizorjem«, družbeno •satiro, gotovo najbolj uspelo rusko komedijo. Najbolj dovršena njegova umetnina pa je humoristični roman »Mrtve duše«. : 1903 umrl sodnik tlilip ABRAM, uradnik v avstro-ogrskem pravosodnem ministrstvu. Z uspehom se je boril za enakopravnost sJvenskega jezika v uradih na Primorskem. 2. aprila 1805 rojen Hans Christian ANDERSEN, pesnik svetovno znanih pravljic. 1840 rojen Emile ZOLA, veliki francoski pisatelj, »vest človeštva«. Zaslovel je z obsežnim ciklom romanov »Druži,na| Rougon-Macquarto-rik«. Znamenit je tudi cikel treh romanov z naslovom »T.ri mesta«. Njegov mamifest »Dbtožujem« je mojstrsko literarno dejanje človeka, ki sta miu bili V življenju najvišja vodnika njegovega umetniškega poslanstva pravica in resnica. 1850 je začel izhajati »Ljubljanski časnik«, prvi slovenski uradni list 1872 umrl ameriški slikar in tehnik Samuel Finley Breese MOR°E. 'z" umitelj eletkromagneta in brzojavnega aparata. . 3. aprila 1897 umrl skladatelj Johannes BRAHMS. 4. aprila 1774 umrl angleški pisatelj Oliver GOL SMITH, posebno znan po svojem romanu »Warkefieldski župnik«. 5. -aprila 1242 je ALEKSANDER NEVSKI .potolkel nemške križarje pri Cudskem jezeru In tako zaustavil prodiranje Germanov proti slovanskemu vzhodu. 1988 rojen • angleški filozof Tjiomas -HOBBES. 6. aprila 1520 umri slavni italijanski ( Slikar. RAFABfLO SANTI. 1528 umrl najveCji - nemški slikat Al-brecht duERER. Vojna na Koreji je doslej že uničila na tisoče človeških življenj. — Cenijo, da je Kitajcev padlo 150.000, Zedinjene države pa so doi marca imele 52.448 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Skupno -so čete pod Mac Arthurjevim poveljstvom imele 55.265 ranjenih, ,mrtvih in pogrešanih. Korejci pa ,so imeli največje izgube. Izgube Južnih Korejcev cenijo na 160 tisoč med vojaki, medtem ko izgube Severnih niso znane. lVJirrirjh,, jp. ranjenih med civilnim.. prebivalstvom v Severni in Južni Koreji pa gredo v težke sto tisoče. In gmotne žrtve gredo v milijarde. Vzrok sedanjih nemirov in napetosti okoti Perzije je nafta. — V Perziji proizvajajo sedaj 31 milijonov ton nafte ali skoraj 25 odstotkov svetovne proizvodnje. Glavni izkoriščevalec iranske nafte je bila anglo - iranska petrolejska družba, ki je ’Imela koncesijo za črpanje do 1943. leta. Kakor znano, je Perzija prejšnji teden nacionalizirala vso industrijo nafte, kar je ponovno razvnelo apetite raznih imperialistov do njenega bogastva. ; i;,, , ,,i, - j i ;1 Nedavna splošna stavkä v Barceloni je vzbudila največje zanimanje v svetu. — Stavkalo je‘300.000 ljudi ob popolni nemoči- Francove policije. Ves svetovni tisk. poudarja; da je: to edini primer stavke v takem obsegu pod režimom, ki je zadušil vsako svobodo v državi,. Poraba riža se je po vojni zmanjšala v Indiji zs, 17 %, na Filipinih za 14 % in na Malajskem ppl otoku za 13 odstotkov na 1 prebivalca. Vzrok je zmanjšana produkcija riža v vsej Vzhcidn; Aziji zaradi vojne in povojnih nemirov in uporov. Največja trgovska hiša v Ameriki je Marchandise Maro v Chicagu. Prodaja 5.600 vrst blaga. Zgradba je na površini 93 oralov. Podjetje zaposluje 25.000 nameščencev. Ima lastno banko, poštni urad, telegraf, restav- Pevski zbori bodo tekmovali v Borštu Približuje ise Deseta obletnica ÒF. Da mas ne bi našla inapri,pravljene šmo se odločili, da pregledamo naše dosedanje delo. V ta namen se pripra-,vm ma tekmovanje, ki bo 8. aprila v Boratu. Ne bi hoteli ob tej priliki ‘pouidai-jatj važnosti tega tekmovanja. Prepričani smo, da so vsi pevski zbori napredovah bodisi štavilično kakor tudi po kvaliteti izvajanja od zadnjega tekmovanja 19 novembra 1950 leta v Marezigah. In pira,v zaradi itega, da skupno pomerimo In ocenimo naše dalo v zimskem času se bomo zbrali, v Borištu. Zato je tudi važno, ‘da pridejo vsi pevski zbori. •Pravila za tekmovanje ostanejo' še vedino ista. Monda Jedo ne bo soglašal S tem, toda občni zbor ipodzveze S o-verasko-hrivatske .prosvetne zveze, ki bo 15. aprila, naj odloči o novem pravilniku. ; j_____; racije, prodajalno železniških vozovnic in trgovine na drobna za svoje nameščence in toupee. 3T.080 trgovskih ladij pluje po svetovnih morjih. — Njih tonaža znaša 84.7 milijonov ton po stanju 30. junija 1950. Leta 1939 je bilo ' 30.000 trgovskih laidi j s tonažo 65.8 milijonov' ton. Kljub tem,u, da je bilo mnogo ladij uničenih med vojno, jé tonaža svetovne mornarice večja kakor pred vojno. 55 odstotkov ladij ima manj kot diesel let življenja. Leta 1950 je bilo le 58 ladij nad 20.000 tön, pred desetimi leti pa jih je bilo 84. To kaže, da danes grade ladje manjše tonaže, ki so nolj rentabilne. Ladje-cisterne so par;.'si,le od 1. milijona 42.000 ton leta 1939 za 16 milijonov 866.000 ton. Na prvem mestu po tonaži ladij so Zedinjene države Amerike, ki imajo 32.53 % vseh ladij (pred vojno 26.12 c?c), Japonska je prišla od 21.54 % pred vojno na 2.21, medtem ko je nemška zastava praktično izginila s svetovnih .morij. Italija >pa ima danes 3 % svetovne mornarice, pred vojno pa je je imela 5 '%. ' ‘ , Ena izmed najmanjših držav je- Andora na meji. med Francijo in Španijo;,, v Pirenejih, -Qd vseh ..strani jo obkrožaj,«; igpre,visoke .do -3200 '.metrov. Strina njenega ozemlja znaša 17 milj, dolžina pa- 18 milj. Prebivalcev ima .5.200. Državica, plačuje letho tra-dicipnalni vsakoletni davek 860 frankov (140. din) Francij.! in 46Q pezet (600 din) španskemu škofu iz l/egla. Španska 'in francodka valuta : Sta Zakonito plačilno sredstvo. Prebivalstvo govori neko vrsto katalonskega narečja. Tradi,ciomatai poklic Aitidorcev je tihotapsivo. Birokratski! äparat 'Je neznaten. Edini plačani usjužbenci so policist.! v^ega Skupaj 7 ljudi, j Drža: vico upravlja skupščina, sestavljena iz 24 oseb, j ki sp izvoljene; za ;.4 Ičtai Skupščina .pa redkokdaj izda kak nov zakon, ker so vsi zadovoljili s stoletja starimi predpisi. Na seji gospodarsko socialnega sveta pri DNU, ki je bila te dni v Santiago de Cile, sö poročali da v Sovjetski zvezi dela 14 ;% delavcev na prisilnem delu, kar bj dalo 10 milijonov ljudi. Bi __l'ilio je decembra 1944. v S'oven- ském Primorju. V Tnnovsèéiii goždu je besnela močna švabska ofenziva. Nelkaj dhli 'so bile bo be taiko blizu pantližanske bolnice »PAVLA«, kjer sem se takrat adraviilta,, da .nismo rim', ul •nit.: kuriti. Nekega dne tik. pred božičem, ko iso bilii Švabi najlbljiže, še govoriti n Limo smeti. Ko smo poslušali streljanje, smo se šamo spogledovali im. vse oči so govorile isto. »Le zaikaj ne morem biti sedaj na po'ožaiju. da bi žiga.' po c d' Dva dni za tem so prinesli v našo botoijko barako inekaj ranjencev. Med njimi je bili mlad, slaboten fant, črnih las in izredno žiiiVLh črnih oci. Deano ramo mu je raztrgala m'n a in pod lopatico mu je zijala globoka rana, da ,si mu videl pljuča, Ranjen ,pa je bil tudi V obe nogi in nesreča je hotela,, da je imel na desni nogi poäkcidovan živec, kar mu je povzročalo sitae bolečine. Ko mu je dr. Pavla pregledovala rane, smo biilj skoraj vsi edini v. mišljenju: l»Težko, da bo kaj z njim! Preveč gk je raztrgalo!«, Ko smo -spraševali dr. Pavlo o njenem rnineiju, ni rekla kakor sicer v .težkih primerih: »Ce bi biilo to v normalnih prilikah, bi prav «atovo umrl, ker je partizan, ipa bo Skoraj sigurno prebolel«, amipälk je rekla: »Mogoče iga boim rešila«. Iz teh besed še bcfiij pa iz načina, ksiko so bile izrečene smo spoznali, da visi tovariševo življenje ria tanki mitlki in mas vseh se jé polastila bojazen, da se ne bi .ta ni'tkä utrgala. Izvede!! smo, da se 'men”je ranjenec L -dvik in, da je doma iz Tržiča ob So*i. Kar nenadoma je dobil vzdevek maš Ludvik«. Nekaj nas Je bilo totiiko rdk-etnlh, da smo za silo hodili Nen eatano smo läzt'i Olkroig n)e-gčveiga ležišča in š skrbjo zrli v njegov mirini, mrtvaško bledi obraz. Žde- griči z 'Oljčnimi nasadi ter vinogradi, ki jo obdajajo. Teh sadov .ni užival kmet, temveč njegovi .gospodarji. Ko je tu razsajala kuga, iki so jo bili semkaj zanesli beneški -trgovci in mornarji, sp se fevdalci zaklepali za , varn0 graščinako zidovje, kmeta pa puščali ipa milost ter nemi. ost črni smrti. Rodovitna dolina Dragonje z bližnjimi griči je bila priča tedaj strašnemu prizoru. Naši ijiuidje so umirali trumoma. Ko je prišlo področje Kroga v roke beneškega priseljenca Barbara (1432), je bil ta takoj v zadregi za delovno Sita. Izbral sj je končno najlažjo ‘pot ter svoje veleposestvo prodaj MarJcvardu Apodtaniju, bogatemu .pirarjiskemu meščanu iin fevdalcu. Ta je vibi! kmete na svoje .posestvo na vse mogoče načine, iskal jih je v bližnjih vaseh im Celo v oddaljenih k aj:h. V nekaj letih j,e pripeljali ducat. kmetov, ki so .sprejeli njeogvo poldlpižništvo. V prvi skupini (1463) i-mamo n aisled nje: Smokoiv, Matija Nikolič, Mariin. Vojkovi,č, Tomac MU-gostič, kovač, Radoslav Gojmilovič ter Ivan StojUšič. Kmalu zatem so prišli še novi koloni.' Apaltonijèvct so imeli dovolj denarja ter kupovali tamkaj v bližini, kar se je le dato. Iz-koristrll so stisko vsakega svofečdnjaka : ter mu z lepa ali z grda oteči zemljo. Tako je-.bilo z Matijo Dragonja iz Padne, ki je imel svaj mlin na Roji (Dragonji) in ga leta 1550 prodal peli vise- .siile, da bi zvedeli za imena demonstrantov in deloma se jim je to tudi posrečilo. Na temelju svojih Lastnih ugotovitev so potem , na-pisani v kroniko, da so bili med demonstranti-tudi: Bonin Andrej, Skerlič Anton, Skeilič .Ivan, Meidoiš , Anton, ■Babič Josip, Medoš Anton, Koterte Anton,. ,pd Antona, Grbec Josip, Bo in Tomaž, Slama Josiip, Gjungje,v č Peter, Bradač. Ivan, Korenika Ivan, Chtorelii Franic, Smerdu Anton ter Kljun Anton, čevljar. . Zaradi požiga ter uničenja dveh ograj pa je bila medtem že' ovadba .na sodišču. Orožniki niso mogli naj-ga menihi pri sv. Onofriju sklenili, ti niti enega krivica im so zaradi teda bodo imena našli sami. Sumili so Babiča Josipa iz Kort. Ker je bil oče tega Josipa zelo pobožen, so mu naložili »verskj nalogi«, da pritisne na sina. Tako-se je tudi dogodilo. Stari •Babič je sinu zagrozil, da mu vzame zemljo, če me pove' imen vseh udeležencev razbijanja ograj. Spovednica ter »verske zveze» so taiko opravile svoje! Na zaporne kazni ter de-marmb globo so bili tedaj (17. X. 1903 ter 29. I, 1903) obsojeni naslednji domačimi: Babič • Josi,d, Rosinov.-ič Ivan, Gjurgjevič Ivan, Medoš Anton, Murato Matej ter Gjurgjevič Peter. Zadeva pa s tem {e ..pi bjja. končana. O-vadbe proti dObiačitn -Jjudem, ki so se posluževali Ojbičajnih itoti, so bile na - ' -u 'monisJhsrnc , >sn; -, i-sis: . > V •. ’ > ' •* Appoilonijevcem z vsemi pritiklinami. Kaže, da je bila 'tačas zopet trda za delovno silo, ker so ApipOllonijevci iskali kmete tutti v Šmarjah, kjer so dobili Ivana Priibca. V tistem času najdemo med tamkajšnjimi koiloni tudi Medoše. Mddtem ko so se gospodarji vrstili (Barbaro, Appcillanlo, Sabini, Pola, Grispni ter končno menihi benediktinci) se jarem, :k: so ga prenašali kmetje, wi,,prav nič olajšal. Po smrti gro-fa 0rlšan,ija (1841), ki je takrat veljal za največjega bogataša v Istri (bii je lastnik večjega dala solim pri PlrahU, nadalje veleposestva Daj,la itd.) šta’ prišla veleposestvo Dajta ter Sv. Onofrlj v roke benediktincev. S svojo 'upravo so inastopi'li leta 1858. Grof GrlsOiti, ki je dva svoja posestva s tesrafr.entcm zapuščal benediktiincem v; IlàUji (Fraglia), je dobro vedel, kaj dela, Poskrbel je, da bi se v I-stH' čimibolij povečana italijanska ka-pitani£it;ii5na veleposest im prav tako se. v'ptta, da bi tulkaij. živeči Štovani čimbolj .‘bogatili 'italijansko gospodarstvo na .račun svojega lastnega ipropadaija Zanimivo je, da se benediktinci po svoji Scrutasti ter grabežljivosti niso prav V niičemer razlikovali od svojih predniikov-fevdalcev. Vse je teklo po načrtu dokaj gladko. Iz male kapelice gv. Onofrlja so zgrad.fi cerkev ter si pridobili vse župnijske pravice. Da bi Sv. Onofrij čimbolj zaslovel, so iprj1 bi J tanjem' studencu zgra- d)ii kapelico, ki o ji dali ime »Madonna di Lourdes«. Meinihi so imeli dokaj gazda, toda gorje tistemu, toi bi p e-S'tapii ■ mjegova tla! Na .veleposestvu sv. On of ri ja je bito več kolovozov, k); so se j ih - 'že oid mekdaj posluževale sosedije vasj (Korte, Stara vas, Medoši, S’ami itid.), benediktinci pa Ep zabranili katero koli vporabo teh pbii, postavljali nove iin nove ograje. Zaradi teh ograj je bilo ogorčenje zlasti v Kortah tako veiliko, da je mladina 1! junija 1903 ponoči uprizorila proti menihom pri sv. Onofriju pravcato demcnstracjo. Menihi so na- dmevnern redu. Menihi .so vložili kmalu zatem tožbo .proti Koterle Katerin.i iz Korit, češ da je šla .po cesti skozi gozd, ki je samostanska last. Bila .je obsojena 140,55 Kron Slabe.. Meinihi so preganjali vsakogar, ki je na kateri koli način prišel z njimi v konflikt. Opazovali so do najmanjših podrobnosti gibanje vsakega prebivalca, ki jim ni bil maklonjem. V svojo kroniko so .zaradi tega 27. maja 1905. zabeležili: »P,ri Slamiih je umhl Jakob Slapa, zadnji, ki je imel spone z m.e-inihi benediiktin.ci. Ostali so že v,si ma drugem svetu!« C e je Umri kdo od njihovih bogatih pristašev, so imi za pogreb napravili veliko reklamo im so ga na dolgo itn. široko spominjali tudi v kroniki. Ko se je ponesrečil samostanski pastir Barba Marko, so o njegovi tragični smrti napisali komaj nekaj .besed. Marca 1905 so menihi že Zopet ..tožili. Na vrsti so bili sedaj Majcen Josiip, meki Babič ter Vuk Josf.p. Medtem' ko sta prva odstopila ter plačala menihom »škoda«, se je Majcen u.pr>l ter sprejel pravdo. IV Piranu je dobili slovenskega odvetnika Grešiča. Menihi so izgubili prav- do ter morali plačati ‘Ž15‘51 Krbin! .Taki J, podobni; incidenti so se ponavljali ves čas bivanja menihov pri sv. Onofriju. 18. maja 1908 je imej precejšnje sitnost; kmet Barut, ker je Seli v Drago ,po samostanski poti. Leta 1909 so Korteižand zopet uprizorili demonstracijo proti menihom.. Dogodilo se je v nekaterih primerih, da e.o, menihi celo ipreipovedali, da bj s* pcigr,ebcii 'posluževali kratke poti, . ki je. vodila, skozj njihov'gozd!, , . , .Požrešnost menihov je prišla v mpo-glh , primerih do izraza tudi v ma-lemikastih. Ko je .našla, samostanska pastirica v gozdu Gr iv imo ubitega zajca, so napravili menihi temeljito preiskavo. Zdelo se jim je zelo važno, da napišejo v kroniko razpravico z naslovom »20 VIII. 1911. Divji, lovec«. Pričakovati bi bilo, da bodo menihi ubitega zajca OidstopiU revni pastirski dr.užiiini,' ki Iga je našla. Pa se je končalo drugače. Dober dej zajca .so pojedli sami, ostalo pa adsto-piiij pastirju. 29. maja 1905 se je .po dolini Dragonje pomikal s svojo čr,edo neki Cič. Zaradi teme se mii je zgubilo 13 koz. Driuigi dan. jih je izkal (po vsej okaliici. Koze so kohtao-našlj v sa-rniaistanskam gozdu. Morda so bile, notri ile, kako uro. tod» ,0.ič je moral menihom,-takoj plačati 10 Kron, ker., bi ga sicer, tožili. Za časa bivanja menihov pri sv. Onofriju s.e je večkrat dogodilo, da se je kak kolon upr! Posledica takega upora je bila, da so mentili takoj razvezati (kolonsko pogodbo ter iskali novega kolona. Samostan sv. Onofrija je bili dobro zaloten z .najrazličnejšo hrano. Ni bilo takorekoč dneva, da se pri menihih ne bi javi; kak gospod. Jedli in pil, so :na veliko. Sa-j. ni manjkalo! Koloni so ustvarjali velikansko bogatstvo. V samo&iainskiih kleteh je bilo tudi do 300 hj vina. Samostanska sirarna je nudila svež str. V samostan je prihajal tudi »pievzvišeni« škof San,tim ter se tu pripravljal na konfe-rence. Za časa fašizma ao pogog,torna prihajali k sv. Onofriju tudi visoki državni funkcionarji, posebno domači pa so bili različni brigadirji. Tako življenje menihov ;pa je lahko trajalo le dotočen čas. Z latom 1943 je na (edino osvobodilna borba zajela tudi Istro. Menihi, so trepetali od strahu. Vsak dam so se spraševalH, kaj bo. Tako najdemo 29. XI. 1943 v kroniki tudi naslednje ugotovitve:»politični položaj v tej pokrajini je zelo moten , . .itakoimenovaini partizani, slav, o-tkamiu, misti, uprizarjajo strašne pokolje mad življenji ter imovino mnogih Italija-.'ov in žrtev je že več sto. .( »Za časa žetve koncem junija 1944, so napisali v svojo kroniko: »Težke stvari se dogajajo tu iin tam. Bog, usmili se nas! Žanjejo, Hvala bogu, žetev je boljša kakor smo pričakovali. Toda, čigav bo ta pridelek?« ■Osvoboditev je bila za tallone velik praznik. Mrak se je-bil1 limatali! iz hribčka sv. Onofrija. Zrasla je volja .do dala. Iz zatiranih kolonov ter samostanske zemlje je zrasla kmetij,ska delovna zadruga, ki se vedno bolj krapi'. Mar mislite, da .naši ljudje v Krogu ter okoliških vaseh nimajo za seboj težke bo- he, ki je ,nii ib ilo ne konca ne kraja! O-nimieineHi Usiti kroöke kronike, ' bo- ' gato ustno izročilo ter sodelovanje v osvobodilni borbi, so nepobitni dokazi trpljenja tukajšnjega našega ljudstva v preteklosti. lo se nam je, da nas gleda skozi zaprte trepsil ce s svoj mi črnimi očmi in nas a. ra'nje: »Kako je z menoj?« Tisti (jan. je bito v naši baraki iz-red'.o ninno. Ni bilo akci j, š kn‘e-rim: smo si sicer krajšali čas, niti fattóri'fi dilato' rij, ’hiti'srfiSha. Ugledalo je kakor pred dvema dnevoma, ko zaradi s^vraiijiillcòive' b'tiž'ine . njismo ame'i gtìvoh!(,’|', Kadar je p'.išla zd-av-■niea pogledat, kako je z Ludvikom, se je ka čnfila nmavadri tišini. Preiti veferu je začel Ludivk stokati, da ga boli desna noga. Rane na ramanu sploh ni omenjal. Vročina: je rasla in čm smo -u u' m lit! 'ič hi se pripraviijaii, da zaspimo, je začel ble-®ti. Nekaj čud. ‘figa je bilo v besedah, ki jih je nizal drugo na drugo, počasi, kakor , d3 gre po. vsako prav do globin« srca. § svojo materjo se je razgovarjal, Prinovedaval ji je ves potek borbe od' tre y tki, ko je i rijéi > ' v • sedla položaj, pa do takrat, ko so' tik -njega otrpnile roke trem tovarišem, on sam pa je ‘bV trkto r -, i. ■ • i n, »Veš, mama, maši so se moràlii umak. irtJtii, toda zdaj1, zdaj že prav gotovo podijo Svaibe nazaj v' njihove brloge im torhaii jh bomo spodili z naše zemlje«. Tako je govori! Kmalu za tem je bil v ladjedelnici v Tržiču, kje" ata st sto i i 'z očetom služila'trdo skorjo kruha. Jezil se je na falliate in tna vse, 'ki ižže-malo . delovnega človeka. Bodril je mater: ’ »Moramo, moramo se boriti za našo svobodo«. In iSipet se je Vrnil na bojišče ter priipovedava/l o uspehih, ki so jih dosegli naši borci. Nekaj krat je vmes prosil: .»Mama, pr,idi me obiskati! Tu Je tako mimno!« TatkO je šlo vise do tlej, dokler ni zabela delovati idjekioijä , za pofhirje-nje. vedeli smo, da zaradi varnosti bolnika» ne «me prihajati nihče v bolnico na o Ji K - ii ■ da 1 ' 1 ” P ■ ’■ ceto ne : smemo pisati. Kljub temu so nekateri ugibali: »Kaj če bi pisali L'idóvikov’ maini, naj pi1,ide vsaij na našo javko poiz-vedeit, kako je z njim?« Prav tako, kaltoor je pastai popoldan slin »naš«, tata je postala zdaj mati »na'a« in zdelo se nam je da ima pravico pniti na javko, ker jo poznamo že od ipamtiveka. Kenčno smo zamisel, da Ji pišemo popolnoma zavrgli. Ne samo zaradi varnosti bolnice, amoak tudi zaradi maioeire same. Živela je v Tržiču, tam daleč, daleč ob Sinjem J adirarmi, naša bolnica pa je tila v feriti aioheii med visokimi hribi, blizu Mrzle Rupe, Pot je dolga, snega, je iponekod nad 1 m itn :pq Tirinoviakem gozdu divjajo borbe. Zakaj bi vznemirjal mater, ki mii ne bi mogla pomagati? Nasledtje dni je bilo Ludviku nekoliko bolje. Vročina je padala, čeprav komaj vidno iin začeili smo upati, da bo; pital iž.iiv. Najbolj se nam je pri-knlri! s tem, ker mi- nikdar tarnal, ko' m i je zdrai riiica p-evezovala rabe. Ce smo ga spraševali, če ga kaj Boil; je' vedno zanikal, le enkrat je odgovoril: ' »Bo: .samo, če te fa* isti te-ejo«. Po kakiVi devetih ali desetih dnevih Stoci 'poko' Vi, da smo hoteli pisati njegovi materi. -Tak at ita tSè je' zgodil čudež! Vsaj 'nelkateiri so tedili, da je to čudež,“ L"dav>;ikava,mama!rjei‘.prišla na'mašo javko ma MrzU ; Rupi,',.to'' se pravi k tanehtar hiši, 'kjer, so. sprejemali : ranjence in hrano za .bolnico. Kurirji so pniinea’ii do nje paket In tajimo. Zdaj črka na .ftvtoi odgpvo". Ne samo Ludvika, nas vseh se je polastilo razburjenje. Kalko je izve-daila, da leži njen sin v bolnici. Mo-.g:o,e ji je le kdo izmed nais pisal? Toda kdo je vedel za njen naslov? Taiko smo ugibali, dolkler ni Lu-, dvilk- roj amil vse zadeve. Nj egova mama je bilia sekretarka AFZ v Tržiču, oče pa je bil civeizai niči. Pri njih so se oglašali kuri-,rji-in ob- e u" L sltičajino izvedla za svojega sina. Pri hiši je ; Im ; ’ C-1 i , jih vznemirjalo samo to, da je sin ranijen, še 'teže j,e bilo vprašanje, kaj naj mu nese, ko nj ničeisai- rri h ši. Star’’'pregoVdr pravi, da rriaterina ljube?eh čudeže ustvarja. Toi. '< ■ ie bito v ,paketu, je bil resda čudež ma-terr-eke ljubezm, Ludvik je gledal na bele maslene kr hike, na. potico i i dobro ■ ftr'rni vr debele scilze '-so mu polzele po licu: »Le kje je v,še to dobila? Kje? Kdo ve; ; kaj je'neitoj, ''‘•'‘driia, dr iu 1 diko lila belo moko in maslo?« Gledal: je na. vse dobrote -in ni se mogel c'’rešit'', da hi ‘kaj doi",'”1 si 1. Nekaj ondino svečanega se je naselilo v nato barako iin vsak se je bal, da bi ta trenutek pretrgal. Končno se je le cintesi! tonai i k i" i torb« nogo in k; je bil naš najve-čjli ta'JSrvéC. »No, Ludvik, FV’ej še enkart, če je kaj cigaret!« Cigaret ni bilo. Mati je pisala, da ve, da Ludvik zdaj ne sme kaditi in m” je roolate namesto cigaret bombone. Ludvik issm ni mogel pisati iin mene je zadela ho tnost, da odgovorim v injegpVem imeniu to. kr ml ie narekoval. Okarine so bile besede in redke, toda mati je iz- njih prav gotovo razbraSa ito, 'kar ji je hotel s'n z njimi tar-edati. Glavno pa je bilo, da je Ludvik živ. Mài; sé je vračala peš skozi zasneženi tirinoivski 'gd&H, ;tojer je bilo ■ a-fekcd snega do ipasu, p eko Vipavske dc'ine in Krasa proti domu. Pe petdnevnem romanja je prišla v Tržič. Vsa utriujeinosl je bila1 pozabljena, k,o je pripovedovala znancem.:, in zna lkam o sinu, o 'partizanih, ki jih je videla, o borbi v Trnovskem, gozda, o požganih domovih in o, požrtvovalnosti ljudi, ki jih je srečavala. »Nismo sami v naši, borbi proti fa-šiistcm! V,sa Pruno,«jtoa je eno- sadio vojno taborišče.« Talko jiih je bodrila. v stav;' Po dobrih 14 dneh -je prišla Ludo-v-kiova mama spet na Mrzlo Rupi). S seboj je rrineala poleig paketa za Binar tudi dcibroite za nas vse. Njene znalke, so jih pritprawiile za nas. Turi leito fiteviilo pisem je bilo, priloženih našemi paketu. Govorila sd o nail sito.iif.ini borbi völiSfli zmagi,)ki: jo bomo-to'iciiévri’ii. »n o veliki ijubežhi, s katero so v Tržiču gledali na borce. Tokrat inlisem pisala Ludovikovi mrtrai samo besed, k£ mj jih je om narekoval. Pisala sem ji še posebej o sróje Imenèi in v imeimu vseh tovarišev .iz naše barake. Od tak at naprej sva si stalno dopisovati in čim več sva si • pissll, trm-bo.lj sem "i “elela, da bi jo enkrat o-sebno spaznaia. Nekaj teicinov za tem sem zapustila bolnico in šila spet na delo. O L-do-viku sem izvedeta, da je ostal v bolnici »Pavia« do osvoboditve in da je mo-al tiste najhujše dni, ko je na sm t ran iona pošast še v zadnjih' krčih stegovala svoje kremplje po naših življenjih in domovih, z drogi-mi -'i'i ici vired prebiti v atorltam bunkerju, n ! Anica Peč« Stran 4 »ISTRSKI TEDNIK« oooooooooo = oooooooooo Paradižnik je rastlina toplejših krajev. K nami je prišel Iz Amerike. Da se v Istri že dolgo časa goji, nam priča tovarna, ki že odi 1905. Jeta predeluje v Kopru paradižnik. Paradižnik je za zgodnjim krompirjem naša najvažnejša izvozna vrtnina. Priznati moramo, da miu, naš kmet posveča veliko pozornost. Danes zahteva tržišče vedno več paradižnika, poleg tega pa ga zelo veliko predelujejo. Vzgoja mladih paradižnikovih rastlin nj enostavna, ker moramo v ta namen imeti na razpolago tople gre- i — Mm 1 **■« - V ..... - r* Nevarnost vnosa slinavke ih parkljevke s semenskim krompirjem „ Vsi, ki lijnajo opraviti z prevozom holairadskega krompirja iz skladišč iz kraja v kraj ali iz skladišča na njive, morajo .paziti ma to-le: -, Vsa embalaža (vreče, zaboji, slama ali.podobj»), maj se strogo loči od vseh prostorov, kjer se giblje goveja živina, ovce, prašiči. Embalaža, ki n,e preds‘aivlja vrednosti (slama itd, inaj se .takoj po uporabi sežge. Ojtailo embalažo (vreče, zaboje) m. da bomo dobi i mm i visok pridelek de alt rastlinjak. Tu notri sejemo paradižnik že konec januarja do srede februarja. Mladie rastline je potrebno večkrat presajati, dokler primerno ne zrastejo. Ponekod; mlad paradižnik presadijo v papirnate lončke, ki jih napolnijo z (dobro kompostno zemljo, iz katerih ga potem direktno presajajo na odprto polje. Zemljo preorati in močno pognojiti moramo za paradižnik že v jeseni. Napačno, je to, kar delajo mnogi, da zemljo šele, pripravijo spomladi. V jeseni, preorana zemlja bo namreč pozimi dobro prerorznila in tudi gnoj se bo izpremenil v tako obliko, ki je za paradižnik primerna. Težka zemlja, ki jo namaka rižanski vodovod, bi morala biiti preorana že v jeseni. Pred saditvijo moramo zemljišče ponovno plitvo preorati, pobranati ali pa predelati s kultivatorjem. Ob tej priložnosti je dobro, da damo zemlji še nekaj umetnih gnojil, ki nam jih paradižnik z bogatim pridelkom vrne. Rastlina pač kot krava, ki pri gobcu molze, pri koreninah daje svoj pridelek. Na ha je treba dati 200 kg superfosfata, 100 kg aminonsulfata ter 200 kg kalijeve sali. Zlasti zadnjega paradižnik mnogo potrebuje. Paradižnik ,bamo sadili v večjih nasadih v in med vrstami okoli 80 cm, če pa ga sadimo malo, zadostuje tudi 60 cm. Pred sajenjem bomo postavili za vsako sadik« 1 m do 1.5 m dolgo toliko, ha- katero jo bomo pozneje privezovali. Pred saditvijo . je priporočljivo, da damo na dno jamice nekaj dobre kompostne zemlje. Po možnosti naj ne .sadimo v opoldanski vročini, ker takrat rade rastline močno , ovenejo. Vsako sadiko sadimo z zemljo okoli korenin. Posadimo jih globlje, kakor so bile prej na vrtu, ker se tako okoli celega stebla razvijejo nove korenine. Takoj po saditvi rastline močno zalijemo, da se zemlja lepo usede na korenine. Dobro je, da po namakanju okolj rastline nasujemo rahle suhe zemlje, ki bo čuvala vlago. Največja napaka pri saditvi1 paradižnika je ta, da posvečamo premalo pozornosti izbiri sort. Sadimo pač to, kar nam pride pod roko. Ni vsa- ka sorta za naše razmere primerna. Kot najboljša ..se, je izkazala Ravena (Prima .Ravena in Mezza Ravena). Paprika zahteva, še več toplote, kakor paradižnik. Tudi njo hUsmeli saditi le v jeseni pognojeno In preorano ■ zemljo. Tudi za njo priporočajo, da tik pred saditvijo uporabljamo umetna gnojila. Zlasti je važno, £e> v jeseni nismo imeli dovolj hlevskega gnoja, kar se zgpidi zelo često. V jeseni damo, na en ha vsaj 50 voz gnoja. Pred saditvijo zemljo pripravimo na enak način kakor pri paradižniku. Tudi za njo je dobro, da damo na dno jamice, kamor papriko vsadimo, nekaj dobre kompostne zemlje. Papriko sadimo v razdalji 40 x 40 cm. Najvišji hektarski donos dosežemo, če sadimo rastline pa dve in dve skupaj v razdalji 40 x 50 om. Sadimo jo kot paradižnik in pri tem ne smemo pozabiti na zalivanje. D. J. ARFIGONI in PIRAN FINAUSIA v A SKUPINI Tehnična komisija nogometne sekcije ZDTV je verificirala nogometne tekme, ,ki so bile odigrane 11. marca 1951, kakor sledi: Brtopigila — Piran 0:2, Novigrad — Arrigoni 0:2. Buje — Strunjan 0:2 (/se forfait),. , v ]. .,. ^.igftlill Zaradi verifikacije še nerešenih tekem je položaj v kvalifikacijski lestvici postal jasen. Arrigoni in Piran, kakor smo sicer 'že predvidevali, bosta ,'zastopala naše okrožje vi finalnem tekmovanju za prvenstvo tržaškega ozemlja, medtem ko bosta moštvi U-maiga in Strunjana Izpadli iz prihodnjega prvenstva. Njuni mesti bosta zasedla. zmagovalca A in B skupine KMETIJSKI Dokončna lestvica A skupine: Arrigoni IS 13 3 0 42 6 29 Piran 16 12 1 3 41 11 25 Aurora 15 10 2 3 30 15 22 Medusa 15 8 3 4 26 17 10 Buje i 16 5 4 .7 17 26 13 Npvjgrad 16 6 0 10 23 34 9 Brtonigla 16 2 3 U 12 34 6 Strunjan 16 2 1 13 17 40 5 Umag 16 2 1 13 16 42 5 Mladinsko moštvo jugoslovanske državne, nogometne reprezentance se je uveljavilo na mednarodnem turnirju v Franclji, pri katerem so sodelovala najboljša moštva evropskih d.žav. Jugoslovani, so prepričljivo . prediligali vse nasprotnike. Inozemski tisk se o njih pohvalno ‘izraža in navdušeno piše posebno o srednjem napadalcu Milutinoviču, ki je bil najboljši med jugoslovanskimi nogometaši m s tem. da upati, da bo državno moštvo v*, kratkem pridobilo dobrega vodjo napada, na katerem boleha že toliko let. . i j Jugoslavija je v izločilnih tekmah premagala Francijo z rezultatom 3:0, v ipolfinalu Severno Irsko z 2:1, v finalu pa favorita turnirja Avstrijo s ob 1,1. uri tekma v košarki med Nabrežino in Koprom — mpški, ob 15. uri, tekma v košarki med Piranom in Koprom — ženske, ob 16. url tekma v košarki med Mariborom in Trstom moški. Fizkulturniki, udeležite se polnoštevilno te fizkulturne manifest arije! 3:2. Naše , zdravilne rastline o2o J Češnjev cepič j? pa izprazniti, takioj razkužiti z 2% lužno raztopimo (inamočit; v njej). .Ljudje, ki imajo opravka s tem . krcmipirjem, naj si po delu z njiim temeljito umijejo roke im jih razkužijo z ,1%.lužno raztopino. Enako kot embalažo je razkužilu po delu s krcmipitrjem delovno obleko. prostore, .kjer je 'krompir vskladi-sčein (čeprav Ile začasno, ali ina prostem) je nujno, da se razkuži z 2% liižmo raztopino. ET I (ZÄ Kido ne pozna te rastline, ki od februarja do novembra s svojimi belimi cvetovi z zlato sredino krasi naše .travnike, trate, pašnike in obrežja. Njo pa poleg tega imamo tudi kot zdravilno rastlino. Stara slovenska knjiga iz leta 1720 pravi: Kako so te gospodične ustvarjene, je vsakemu znano. Njihove liste uživaš kot solato, kar čisti prebavila. Kuhaj celo rastlino na vinu in pjj zvečer, da si ozdravi? golšo. ker odvaja, lajša bolečine in krče, čisti kri in pospešuje prebavo, jo marsikdo uporablja. Poleg tega se uporablja tud, pri raznih kožnih boleznih (ranah , in izpuščajih), če kašljamo -ali imamo v prsih bolečine. Enako blaži bolečine pri vnetju črevesja, slepiču, revmatizmu, protinu, krvavem seču itd. Predvsem pijemo njen čaj, ki ga pripravimo tako, da damo na četrt litra vode 1 veliko žlico posušenih delov od cveta in listov in ga pijemo po dvakrat na dan po eno skodelico. Zmečkane liste marjetice dajemo tudi nal rane. ODGOVARJA V,.pra$anje: Rabil bi večjo količino paradižnikovih sadik, paprike in anelaneanov. Ali bi mi dali nasvet, kje naj ibi jih pozneje dobil? Odgovor: Kolikom nam je znano, bo Kmetijska šola imela tozadevne sadike na razpolago. Svetovali pa bj vam, da si jih že vnaprej zasigp-rate. Vprašanje: Vsako leto mi polži na solati napravijo veliko škodo. Marsikatera sredstva sem že uporabljal, ali večina se jih je izkazala kot neučinkovita. Kaj ini svetujetè? Odgovor: Odlično sredstvo proti polžem je Limanix. Tega trosimo na grede od solate v kupče tako, da pride na vsako gredo 1 do 2 kupčka. To sredstvo je stoodstotno učinkovito. Vsebuje želodčni strup, ki škodljivca takoj uniči. Vprašanje: Sosed mi je pravil, da glasba poveča mlečnost živali. Ali je to res? Odgovor: To je resnica. Živali so ob glasbi pri molži mnogo bolj mirne in tudi vedno oddajo vse mleko. Živalim se tudi poveča tek in bolje prebavljajo. Moderni hlevi imajo razvrščene po hlevih zvočnike, ki prenašajo radijsko glasbo. Vprašanje: Imam .mlade pujske, ki jih svinja ne pusti cada zi-zati, niti and k temu ne kažejo prevelikega veselja. Kaj bi bilo temu vzrok? : ( : Odgovor: Nekatera gnezda pujskov imajo zelo velike zobe, ki povzročajo bolečine svinji in tudi pujskom, ki si ranijo z njimi jezike. Ko so pujski stari nekaj dni, vzemite vinogradniške ? arje in - jim zo-bove gladko od.ežite. Pujski bodo dobili kmalu voljo zizatj in tudi ma-ti-svinja se jih ne bo več branila. Vprašanje: Kdaj je najprimernejši čas za kastriranje mladih pujskov? Odgovor: Najugodnejši čas za to delo je med 3. in 5. tednom starosti. Mladi pujski, ki še zizajo, skoraj tega ne občutijo in tudi rane se zaradi materinega mleka kmalu zacelijo. , i : ! : il. Moštva Buj. Novigrada, Brtonigle in Strunjana so bila penalizirana za tekme, ki jih .niso igrala. Finalne tekme za nogometno prvenstvo tržaškega ozemlja se bodo pričele 1. aprila s tako-la razporeditvijo: I. k o 1 o V Trstu: Sv. Jusit — Arrigoni V Piiramiu: Piran — Montebello II. k o 1 o V Trstu: Montebello — Sv. Just V Izoli: Arrigoni — Piran III. kolo V Trstu: Mantebello — Arrigoni V Piranu: Piran — Sv. Just in PGSffieR- Zaključna lestvica turnirja: 1. Jugoslavija, 2. Avstrija, 3. Severna Irska, . 4. Belgija, 5. Anglija, 6. Nizozemska, 7. Švica in 8. Francija. —o— Istrski kolesarji, S.S.D. PROLETER sd se v nedeljo ipo težki borbi uveljavili na Reki v! kolesarski tekmi za »Stojanov pokal« teh zasedli prvo mesto tako v poertlnskem, kakor tudi v moštvenem plasmanu. Poleg zmagovalca Brajnika sta se izkazala še Tamaro ln Bändel, ki sta zasedla 4. In 5. mesto, medtem ko so se ostali uvrstili v prvih desetih mestih. 'v Vrstni red: 1. Brajnik, Proleter; 2. Stroligo, Reka; 3. Razumovič, Reka; 4. Tamaro, Proleter; 5. Bändel, Proleter. Moštveni plasma: 1. Proleter, 2. Reka. V nedeljo 1. aprila se bodo naši, ko-' lesarji. zopet borili z zelo močnimi konkurenti iz Reke, Pule in Trsta v krožni kolesarski dirki, ki bo v Izoli ob 9. uri zjutraj. , VPRAŠANJA IN ODGOVORI V čem šo Rusi specialisti? Za inscenacijo »procesov« im »čistke« y komunističnih partijah. Kako Rusi vršijo zamenjavo blaga z sateliti? »paraj«, če ne daš, bj pa vzamem. Tone čaka v Kopru za zdravniški . pregled Frane: Kaj. pa .tukaj delaš Tone? Tome: Čakam že dva dinj na zdravniški pregled, veš tako me to muči, da seldaj. po dveh dnieh čakanja sem pa res za bolnico. Frane: Nak Tone premalo Si »brihten« zakaj pa ne napraviš kot jaz, ki sem včeraj ob 11. uri pnišel tu sem k bolničarki, da m; podpiše list in danes boš videl, ibom iprvi na vrsti. — '(Vrata se odpro im Frane gre notri) Nagradm V tej številki smo začeli objavljati maše narodne pesmi, ker želimo, da ibj posebno naša mladina prepevala naše narodne pesmi po kolikor toliko točnem besedilu. Obrnem Javljamo, da bornio objavili besedilo pesmi tudi na željo naših bralcev. Barčica po morju plava Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo; o le naprej, o le naprej, dokler je še vetra kej. Barčica po morju plava, jadra se razpeqjajo; o le naprej, o le naprej, Uredništvo do brezkončnih krajev mej. Bom šel na planince Bratci veseli vsi 1 Bom šel na planince, Bratci veseli vsi na strme gore, pesem zapojmo mi 2 bom slišal od daleč od vinca sladkega zagorske zvone! kot solnce čistega. 3 Zagorski zvonovi Glažke nalijmo si, premilo pojo; veji ga popijmo vsi! 4 nemara preljubo En glažek al’ pa dva. k pogrebu neso. ta nam korajžo da! 5 Pa če jo nesejo, Kadar pa "vinca ni, le naj jo neso, takrat me vse boli; 6 saj dolgo ne bode, vince mi zdravje da, da pojdem za njo! ker moč v, seb’ ima. 7 Zvoniti bom pustil, Kadar pa dnarcev ni, kropiti pa ne. kaj pa nas to skrbi? 8 kropile jo bodo Kredo krčmar še ima, Ie moje solze! ' bratci, le pijmo ga! 9 Vodoravno: 1. Insekti, žuželke. — Poljedelci. 2. žensko ime. — Oblika glagola hoteti. — Opojna pijača. 3. Moško (tuje) ime. — Uvod v glasbeno delo (opero) (3. sklon). — Kratica za Električni Ljubljanski Konzorcij. — Mestece v južni Istri. — Glavni števnik i (1 _ E). 5. (Svoj. — Kemična prvina. 6. Soglasnik. — Prislov. — Onomatopoejski glas žab. — Začetni črki imena in primika slovenskega pesnika. 7. Kis. —' Soglasnik. — Predlog. — Samoglasnik. 8. Poznano zimo-vališiče v južnem,, Tiiroiu..- Bolečina, 9. Iznajdljiv, pameten. — Osebni zaimek (1. os. množine). N a,v p i č n o : A. Mošika ime, — Edlnica mere v elektriki (3. sklon). B. Velika pridobitev delavske revolucije. C. Priimek največjega komunističnega borca preteklega stoletja. — Vek, doba (2. sklon). C. Soglasnik. — Samoglasnik. — Velikan. D. Soglasnik. — Shramba. — Soglasnik. E. Vzklik. — Država v Aziji. F. Steber (hrv.). — Soglasnik. G. Od Eve. H. Ime velike vasi v Sremu. I. To, kar vsi želimo. — Dve črki iz besede »tvrdka«. J. Samoglasnik. — Znano kraško vino. K. Prizadeva (si). — Prve črke abecede. L. Moško ime (2. sklon). — Edinioa mere električnega odpora. M. Od Eme. — Nj velik. a Teme čaika morda še danas, ker on ni tako »hrihtap« teat Frane. Tone je šel po listke za kinopredstavo Frane: Hudiča, Tone, kakšen pa si saj si ves razpraskan, raskuštrao pa. vse gumbe imaš ipotngane, ikaj so te kje napadli? Tone: O ine, samo listke ,za kinopred-stavo mi je uspelo dobiti. * ALI ŽE VESTE DA . , . v Vanganelu ina sestanku nekateri med sestankom iigralo. »damo« In šah, kaj se zdi Vam, je to pravilno? .. . v Montinjanu vse obljubijo, a da nič ne napravijo . . . da ima v Kopru mov hotel že direktorja, čeprav ni še končan. * CEMENT IN GNOJNINCE JAME »Torba« zelo skrbno zasleduje pro-paagndo, iki jo vršijo naša »Poverjeništva za kmetijstvo za graditev gnoj-niičiniih jam. Saj je. hilevakj. gnoj »steber - 'kmetijstva«. Vprašanje se nam postavlja, kaiko priti do cementa. Lahko obletiš. vse koprske urade, da bi dobili nakazilo za nekaj stotov cementa. Ne preostane ;ti drugo, kot zapeti znano pesem: »Oj, mijaga — njega ni . . .« REŠITEV KRIŽANKE iz št. 11 »1. T.« bomo objavili v prihodnji številk; ISAM® W.... V zadnjem času "e je po naših vaseh začelo v-zDujati precejšnje zanimanje za flzkulturo. Slišali simo, da Dekančani ‘pripravljajo nogometno tekmo n>ed starimi in mladimi, da so Novovaščani ustanovili fizkuiturno društvo z več sekcijami, da iprav za prav maše vasi nočejo zaostajat za mesti tudi v fizkulturnem pogledu. Da bi to iniciativo podprl In da to ne bi ostalo samo na papirju, Je o-krajini odbor ZDTV, kakor smo izvedeli, sklenil organizirati nogometno prvenstvo med naslednjimi vasmi: Šmarje, Nova vas, Puče, Pobegi, rudnik Sičjole in zadruga pri. Sv. Jerneju. I Moštva, ki se bodo v tem turnirju uvrstila na prva mesta, si bodo pridobila pravico sodelovanja v: .prihodnjem prvenstvu Istrskega okrožja. Mi nei moremol drugega, kakor samo pozdraviti ta ukrep in že vnaprej kličemo vsem sodelujočim: naprej do zmage! —o— V Kopru so ta teden dogradili no- vo fizkuiturno igrišče, čigar otvoritev bo y nedeljo ob 9. uri z naslednjim sporedom: Ì l ! Mili ob 9. uri otvoritev igrišča; ob 10. uri tekma v košarki, med Sv. Križem in Izolo — moški. jugoslovanske cone Trsta PREGLED NAJVAŽNEJŠIH ODDAJ V TEDNU OD 31. III. DO 5. IV. 1951. Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (v nedeljo ob 7.30), 13.00, 19.30 in 23.5. Pregled tiska vsak dan razen nedelje ob 14.45. Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in 7.15). Sobota 31. 3.: 19.45 Borbene pesmi; 20 30 Bosanske narodne; 20.45 veder sobotni večer. Nedelja 1. 4.: 8.30 kmetijska ura; 10.00 Folklorna glasba, .11.30 Glasba po željah; 13.30 Mladinska oddaja: Nove prigode lažnjivega Kljukca; 17.00 oddaja za podeželje: Josip Jurčič »Sosedov sin«. — Po naših vaseh; 22.00 Športna poročila. Po' nedeljek 2. 4.: 13.40 Dr. Mirko Rupel: Pogovori o jeziku in podobe iz slov. slovstva; 19.45 ina harmoniko igra Sonja Vrečko; 20.00 Plesi davnih taspv; 20.45. Iz tržaškega ozemlja; 22.00 Večerno brar/;: z del Frana Milčinskega. Torek 3. 4.: 12.00 Slov. narodna in umetna glasba; 19.45 Kulturni pregled; 20.00 Mirko Polič: Deseti brat, opera v treh dejanjih; Sreda 4. 4-: 13.45 Gospodarski pregled; 21.00 Literarna oddaja: Črnska pesem v besedi in glasbi; Četrtek. 5. 4.: 14.00 Slov. narodne pesmi; 20.30 Poje tržaškj komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca; 21.00 Obzorja: Albanija v rolkaih sovjetskega imperializma. * Obvestilo bralceni Levstikov »Martin Krpan« bo kmalu izšel v brošuri. Ponovno vabimo vse, ki bi radi dobili to lepo slovensko povest v knjigi z bogatimi ilustracijami, da čimprej pošljejo prednaročila v naše uredništvo, ker bo naklada .omejena. Rešitve današnje križanke je treba predati v uredništvu ali na pošto najkasneje do 7. aprila 1951. Uredništvo Mali oglasi Prodan več A. ž. in eksportnih če-belnih panjev. — Naslov v uprav; lista. •Na mesto .rož na rani grob mame Peganove, ki je umnla v Štanjelu, daruje Slail Pegan za našega dijaka din 1000. Uprava diijaškega doma v Kopru se prisrčno zahvaljuje! Uredništvo im uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru Letna naročnina ..... 120 din Polletna naročnin^ .... 70 din Četrtletna naročnina ... 40 din Č D 1 iffl H I I K M TOVARNE DELAVCEM iili Fantek: »Očka, kaj pa so imeli ljudje prej, ko še mi bilo radia?« — Oče: »Mir!« ' Preseli se v drugo ulico in ne boš več slišal tuljenja.« Pojasnili sem mu: »Ha! Ce dovollš majhno opazko — v drugi ulici stanujem že sedaj!« »Moj radio itufii namreč tudi, posebno če pozabim plačati narončlino.« -|_ri_n i i JOSIP JURČIČ B B ' 1 S B H B ■ 1—i— ., ~sbL. JURIJ KOZJAK ,.| SLOVENSKI JANIČA»Ru4- ~ ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................im........................................... Srca, ki ima že druge pregreške na sebi, se kaj rada prime lakomnost posvetnega blaga. Vse te misli in želje pa so se rodile sredi Petrovega srca; nikomur jih ni povedal, le stenam svoje izbe. Bile bi zakopane in svet bi ne bil nikdar znal zanje, ko bi jih nè bil Peter pozneje očitno pokazal. * DRUGO POGLAVJE Ti štibilarski tatjé . hujši so kakor volcjé. Narodna pesem Kakih petdeset let poprej, preden se je pričela naša povest, so prišli cigani v naše kraje. Poprej niso bili znani tod po Evropi in še današnji dan ne vemo zagotovo, odkod so izprvi prišli. Zgo-dopisci tedanjih časov pripovedujejo, da je tuj narod v Evropo priromal — rjave kože, neznane noše in tujega jezika. Ti čudu; ljudje so se izdajali za kristjane, rekši, da prihajao iz Egipta. Imeli so morda izprva tudi svoje kralje. Kmalu pa so se razšil v drhalih po vseh evropskih deželah, kjer so si skoraj povsod prebivalce razdražili zavoljo svojega lenega pohajkovanja in pa še bolj zavoljo tega, ker so preradi tega ali onega ogoljufali in Je slabo ločili, kaj je moje, kaj tvoje. Bilo je poletnega večera. Sonce je bilo komaj še za dve pedi visoko. Pod gradom Kozjakom ,y grmičju si je bila postavila ciganska drhal šatore. Umazane rjuhe so bile pretegnjene po zakajenih slemenih, napravljenih iz palic. Pred šatorom so kurili ogenj. Velik kotel je visel nad plamenom in mlad kuštrav cigan je mešal po njem z leseno kuhalnico. Na ražnju Je obračala napol osmojeno četrt ukradenega kozla majhna Ciganka črnih velikih oči. Večidel so bili šli ciganje po bernjavi in goljufiji v bližnje vasi; ie malo jih je bilo X šatoru. Vračali pa so se zmerom bolj z nabranim brašnom: s slanino, maslom in drugo ropotijo. qiavar tega krdela, velik, suh cigan, se naposled dvigne, pokliče mladega kuštravega fantina, ki je kuhal, in oba koračita mimo koščatih konj in oslov, k4 so po navadi prenašali ciganom tovore iz kraja v kraj, od vasi do vasi. »Slušaj, dečko,« pravi cigan mlajšemu, »doboš si danes lehka dobrega konja tu gori v gradu. Uren bodi, jaz ti pomagam. Hlapce bo tvoja mati premotila, ti odvežeš konja, prvega pri vratih, vrane barve, in ga odpelješ do velikih vrat; tam te počakam Jaz, vse drugo bom storil potlej sam.« »Bom, oče! In konj bo moj, si rekel?« odgovori mladi. »Ti g3 boš jezdil. Jutri gremo čez mejo, nihče ga ne bo videl v naših rokah. Kadar pridemo čez mejo, ga lahko prodamo.« Na poslednjo misel je hotel mladi ciganič nekaj ugovarjati vendar ga osorni pogled starejšega namah utiši. PRVO POGLAVJE Gorje, kdor pima doma, kdor ni nikjer sam svoj gospod. S. Jenko Bili so pri nas na Slovenskem nekdaj drugi in drugačni časi. Ko bi bilo mogoče, da pride kdo naših pradedov z onega sveta, bi težko spoznal spremenjenih vnukov in svoje domovine. Ne mislimo' pa samo tiste premembe, ki joi še dandanašnji stari očetje z zapečka pripovedujejo in tožijo, da se nas je napuh poprijel, da se mi oblačimo v tenka,, mehka oblačila, naši očetje pa in naše matere so nosili in nosili sirovo prtenino domače preje in domačega kroja: temveč menimo le spremembo splošnega življenja vsega ljudstva. Gospòda po gradovih, zidanih visoko po gorah in gričih in trdno na skalo postavljenih, je imeia največjo oblast. Kmet je bil bolj hlapec ko prost človek. Nevednost je bila doma pri gospodu in tlačanu, pri bogatinu in beraču. Kje» je pa nevednost, tam je mnogo neumnosti, prazne vere in vraž. Zato se bere v starih listinah, da so v prejšnjih časih marsikatero grše babše, ker so menili, da je čarovnica, posadili na gorečo grmado in jo živo sežgali. In koliko so zlasti naše slovenske dežele prebile po Turkih! Skoraj čuditi se moramo, da so še take ostale. Svoje pradede pa moramo spoštovati, da so nam ohranili deželo in rod. Ih kje so današnji dan gradovi, nekdaj sovražnikom trepet, in strah. Le razvaline še vidimo na gorah, le majhni ostanki nam pričajo, da so nekdaj bili, in živo pripovedujejo, da človek malo malo časa potuje tod; posamezni človek mine, rod ostane. Le še v pravljicah: in pripovedkah žive med nami vitezi, ki so delali nekdaj za dom s krepko desnico. Izmed mnogih razvalin po dolenjem Kranjskem je znamenit grad Kozjak, kolikor se ga še ni sesulo. V petnajstem stoletju je stal grad še trden, kakor bi bil zidan za večnost. Ponosno# so moleli okrogli stolpi na hribu proti nebu, naznanjevaje od daleč vsakomer, da tu noter ne-pride nihče, kogar gospodar noče sam rad sprejeti. Obzidje, zidano po umetni roki, je stalo nepredrtno kakor stara skala. Kakor grad so bili tudi njegovi stanovalci silni, mogočni gospodje. Ohranili so bili syoje prosto slovensko ime Kozjak, ki je v rodovini segalo daleč nazaj v nepomljive čase slovenske zgodovine, tudi potem, ko so se morali večidel- vsi prosti domačini umekniti tujim plemenitašem iz Nemške in Laške. Kozjaki so bili tedaj plemenita rodovina slovenska, kakršnih je zdaj, žal, čisto malo prt nas, ker so še tiste pomrle, kar smo jih imeli nekdaj, kakor, postavimo, ravno le-ta. Na drugem hribu, ne daleč od Kozjaka, je stal drugi grad — Su mb reg. Neka pravljica pripoveduje, da sta bila zidarja, ki sta zidala ta dva gradova, brata in da sta zidala obenem. Ker pa sta imela oba , samo eno kladivo, je moral tedaj prvi kamenje vtikati, kadar ga je drugi tolkel. Pred kakimi štiri sto leti sta živela dva brata Kozjaka — Marko in Peter. Marko, starejši brat, mož blizu štiridesetih let, je bil gospodar rodovinskega gradu in, nekaj drugih lastni], ki so bile kozjaškega imena in lasti. Bil ..je mož zastaven po teiesu, krepke roke pa tudi blagega srca — dobra duša. Ubogim kmetom ni bil noben graščak boljši oče /o Marko Kozjak. Ko je bil komaj otročja leta prerasel, ga je poslal oče na Nemško, da bi se izuril v tedanji vedi, edino imenitni in^veljavni — v orožju. Mladenič se je bil večkrat skazal hrabrega junaka; y marsikaterem boju na tujem se je razvila gibčnost njegovega duha in telesa. In ko mu doma oče nanagloma umrje in ga pokličejo na don;, da bi prevzel lastnijo po očetu, so ga odpustili s pohvalo iz cesarske vojske. Doma so mladega viteza častili in ljubili vsi pošteni sosedje. Seznanil sc je. bil. kmalu potem, ko je prišel na dom, , s sosedovo devico,i hčerjo šumbregovo, in jo je tudi v zakon vzel. Teda Bog mu ni dal dolge zakonske sreče: žena mu umrje že pri prvem porodu, zaptslivša mu edinega sina — Jurija. Da bi se bil Marko Kozjak drugič oženil, tega ni bilo misliti; ljubil je rajnko sv.ojo ženo.preveč, morda (oliko bolj, ker jo je imel le malo časa. Torej si nameni posvetiti vso skrb in ljubezen Ie temu, da bi svojega sinčka Jurija, ki ga je Žjvo spominjal na rajnko ženo, zredil za dobrega kristjana in dobrega; državljana. p Za meč nj prijel drugekraii, samo kadar so Turki prestopili v, razbojnih četah meje slovenske dežele, kar se je tačas skoro leto za letom zgodilo. Kadar pa je pritiskal Turek, tačas.je Marko Kozjak radovol jno. zbral in orožij svoje hlapce in kmete in- pomogel deželi, kar je bilo njemu moči. Ko so se pai Turki ali s pobitimi crepinomi ali pa siti ropanja, požiganja in krvi vrnili spet na Turško, se je tudi on umeknil nazaj v svoje ozidje; ljudstvu pa je pomagal, da je zapaljena in razdrta domovja zopet postavilo, in na vse moči celil rane, ki so jih v neprestanem boju Turki bili Kranjcem. Ves drugačen mož je bil njegov brat Peter Kozjak. Ker je bil drugi sin, mlajši od Marka, ga je Odmenil oče za duhovski stan. Bil je tudi slabo postave, za orožje tedaj čisto nesposoben, že v mladih letih je bil potuhnjen, zvit in poreden; in ko mu je še mati odmrla, starejši brat pa odšel na Nemško v vojno, se je spridilo še tisto dobro na njem, kar ga je imel po naravi. Ker ga je oče odstavljal in se malo brigal zanj, so ga odstavljali tudi drugi; celo posli so ga zametali. Zato, pa se mladi gospodič ni bližal nobenemu človeku; vsakega je sovražil, ker je menil — nekoliko res po pravici —, da ga vse sovraži. Bavii se že otrok ni z ljudmi, le gosi je preganjal po očetovem dvoru in s palico živaii pobijal. Tako se je mlado zanemarjeno srce navzelo tudi neusmiljenosti. Kar pa se mlademu človeku vsadi, to pri starem obrodi. Ne glede na nagnjenje in poklic, ne na svetost duhovskega stanu, pošlje oče Petra v klošter v bližnjo Stično, češ, da bo le preskrbljen za lahek! kruh, drugo se bo že samo naredilo, kar je menihu treba. Pa samo se le kaj slabega naredi. Mladenič je bil sicer dobre glave, bistrega razuma, a bil je tudi v kloštru sam svoj in trmoglav; nj se hotel tega učiti, kar so mu velevali. Tudi molitev mu ja biia malo povšeči, odtegoval se je menihom in vsakemu povelju. Prècej so videli, da iz njega ne bo dobrega duhovnika. Pa opat je sprva zavolj očeta potrpeval z njim, misleč, da se še popravi; ko pa je ostal zmerom tisti potuhnjeni Peter, ga pošljejo iz kloštra očetu domov. «jr Kaj je hotel oče z njim? Do meča ni kazal Peter nobenega veselja in tud; ni bil za to, ker mu je bil Bog že od mladih kolen noge malo na vnanjo stran skrivil, veliko glavo pa na kratek vrat in široka pleča z vzvišeno grbo postavil. Meniška kuta bi bila morda te pohabe pokrila, tako je mislil oče Petrov, ali železni oklep bi se ga ne bil dobro oklenil, jn prijel. Odloči mu torej oče izbo v zadnjem kotu gradu, kjer so bile shranjene stare pisane bukve. In ker Peter ni imel drugega, dela, je jel stare bukve premišljevati in bratj, delo, ki nekdaj ni bilo tako lahko kakor zdaj, ko imamo na papir tiskane knjige. Kmalu potem umrje stari Kozjak, VLposlednji oporoki zapiše večji del svojih lastnij starejšemu sinu Marku, ki je bil zdoma, nekoliko pa mlademu sorodniku Ludoviku Kozjaku. Peter ni dobil nič drugega kakor dober kot, to je stanovanje in vso preskrbo do smrti, prj bratu. Marku. „ , Ko bi bil oče -prepustil sinu Petru kako lastnijo, ne bi se bi! le-ta veliko zmenil zanjo; prodal bi jo bil morda, kakor Szav Jakobu prvenstvo, za toriio ieče. Zdaj pa ga je to grizlo, ker je videl, da mora povsod zadnji biti, in le še boi j mu je srce zatemnelo. V resnici mu ni bilo nobene sile. Skrbi nj imel nobene; varno po tujih rokah hranjeno stanovanje mu je dajal brat Marko, poklican z Nemškega. Ali gospod Peter si je bil v glavo vtisnil, da mora biti sani svoj gospod; in s svojo učenostjo je menil, da bere v razstavi in razvrstitvi nebeških zvezd, da kdaj še obogati in'sam svoj postane.