Vzorčili prikaz obsežnejših sopomenskih skupin iz Pleteršnikovega slovarja
Jožica Narat
V članku so predstavljene štiri obsežnejše sopomenske skupine (pomlad, netopir, kljub, zapenec/zaponec) iz Pleteršnikovega slovensko-nemškega slovarja, popolnjene s pomočjo Cigaletovega nemško-slovenskega in Bezlajevega etimološkega slovarja ter s kontrolnim pregledom celotnega Pleteršnika.
The article presents four larger synonym-strings (pomlad, netopir, kljub, zapenec/zaponec^) in Pletersnik's Dictionary. Cigales German-Slovene Dictionary and Bezlaj s Etymological Dictionary, as well as the control check of the entire Pleteršnik s Dictionary, provide complementary information on these synonym-strings.
1V dvojezičnem slovarju dobimo podatke o sopomenskosti iztočnic praviloma s pomočjo njihovih tujejezičnih ustreznic, identičnih ali medsebojno sopomenskih, Pleteršnikov slovar1 pa ima v svoji zasnovi tudi elemente enojezičnega slovarja2-zato se dajo sopomenke delno odkrivati s pomočjo slovaropisnih oznak = prim., pogl, nam., tudi in z oklepajem. Do določene mere so s temi oznakami ugotovljiva tudi notranja razmerja v posameznih sopomenskih skupinah. Pri razkrivanju le-teh so pomembne tudi oznake virov, zlasti krajevno ali časovno omejevalnih.
Slovenske sopomenke v Pleteršnikovem slovarju so bile sicer že predstavljene, vendar je bilo njihovo odkrivanje omejeno na pregled omenjenih slovaropisnih oznak, namenjenih zlasti za prikaz povezanosti med posameznimi besedami, zvezami oz. pomenskimi enotami.3 S tem pa se sopomenskih skupin ne da v celoti popolniti, saj je slovar slovensko-nemški in bi utemeljeno pričakovali, da bodo slovenske iztočnice pojasnjene z nemškimi ustreznicami. Zlasti pri obrobnih besedah s priporočljivejšim parom (ali z vidika narečja ali knjižnega jezika) nemških ustreznic ni, se pa včasih pojavljajo tudi za iztočničino slovensko sopomenko oz. za njeno slovaropisno razlago. Namen tega prispevka je, da bi se na osnovi popolnjenih vzorčnih sopomenskih
1 Slovensko-nemški slovar, I. - II. Ljubljana 1894-95. Uredil M. Pleteršnik.
2 I. Orel, Prvine enojezičnega slovaropisja v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. V: Pleteršnikov slovensko-nemški slovar, 1998, str. 113-125.
3 J. Narat, Sopomenke v Pleteršnikovem slovarju. V: Pleteršnikov slovensko-nemški slovar, 1998, str. 55-77. Gl. tudi op. 2.
Jožica Narat: Vzorčni prikaz obsežnejših sopomenskih skupin iz Pletersnikovega slovarja
skupin pokazalo, do katere mere je sistemska vrednost besed oz. pomenskih enot v Pleteršniku razvidna iz (ne)izkazanosti nemških ustreznic.
2 Na sopomensko bogastvo Pletersnikovega slovarja sem bila prvič opozorjena pred štirimi leti, ko je J. Müller pripravljal ponazarjalno gradivo iz slovarja za 'vrata' in 'peč' oz. njune dele ter ga urejenega po posameznih pomenskih enotah predstavil na stalni razstavi v Pleteršnikovi rojstni hiši v Pišecah.4 Tu obravnavane sopomenske skupine so vzorčne, vsaka s svojimi posebnostmi, čeprav so izbrane bolj ali manj slučajno. Morda bi kak dodaten primer razkril še kaj tipološko drugačnega, vendar so to predvidoma le nebistveni drobci.
2.1 V Cigaletovem slovarju5 je pri iztočnici der Frühling navedenih 13 sopomenskih ustreznic, ki so le delno (deset) izkazane v Pleteršniku, pri tem pa je oznaka Cig. (= Cigale 1860) redka in nikoli edina. Sopomenke v Cigaletu - kakor si sledijo-so: pomlad, spomlad, protiletje, mladletek, mladoletje, sprotletje, vletje, bivaž, vigred, mlado leto, viležej, vesnajaro. V Pleteršniku pogrešamo Cigaletovo sprotletje (ima pa varianti sprotiletje in sprotoletje), vletje in jaro6. Pri zadnjem je zanimivo, da pa najdemo v Pleteršniku njegovo bogato razvito besedno družino: jar, prid.; jarče; 1. j ar ček; jarčica 1), 2); l.jarčič; 1. j aren; jarica 1); l.jarina; 1. jariti se 2) ; jarovina; jaruše; jarušica. Poleg omenjenih desetih sopomenk, najdenih s pomočjo Cigaleta, sem po bolj ali manj slučajnostnem ključu (neposredna bližina že odkritih sopomenk, zlasti na osnovi predvidenih glasovno-oblikoslovnih in besedotvornih variant, oz. posamezna, sicer redka slovaropisna opozorila) odkrila v Pleteršniku še naslednje: blažji, mladletje, protiletek, protiletjiče (označena kot manj šalna), protuletje, sprotiletje, sprotoletje, valička, velička, vlička, vilaž, viležaj 2) in zmladlet.
Brez lokacijske oz. avtorske oznake je v tej sopomenski skupini samo pomlad (spomlad ima dve oznaki: prvo ob naglasno posebni zvezi na spomlad, drugo pa ob brezpredložni prislovno rabljeni besedi spomlad - kot pravilno navaja v oklepaju zvezo s predlogom v spomlad, im Frühlinge). Izmed vseh členov te skupine ima pomlad najkrajši slovarski sestavek, saj ima dodano samo nemško ustreznico der Frühling, kar vse kaže na njeno osrednje mesto in nevtralnost. Nemška ustreznica, skupaj z lokacijskimi in avtorskimi oznakami, je izkazana v naslednjih sedmih primerih: protiletje, mladletek, mladoletje, mlado leto (izjemoma das Frühjahr, kije po Cigaletu 1860 kot sopomenka podrejena der Frühling, medtem ko Grimm opozarja
4 Najštevilnejše so v tem gradivu sopomenske skupine za pomene 'zapah' (40), 'isteje' (29), 'podboj' (19), 'kot pri peči' (19), 'tečaj' (14) in 'pokrov pri peči' (11).
5 [M. Cigale], Deutsch=slovenisches Wörterbuch, I. Laibach 1860, str. 556.
6 Beseda jaro v pomenu 'pomlad' je v Cigaletovem slovarju označena kot češka. Tudi vesna v tem pomenu po Cigaletu ni slovenska beseda (ima oznake altsl, russ., böhm., poln.), torej po njem ni nujno sopomenka. Po I. Orel »lahko nekatere sicer primerjalno navedene besede zaradi takratnega ali kasnejšega sprejema v slovensko besedno zakladnico pojmujemo kot izraze, ponujene v izposojo« (gl. I. Orel Pogačnik, Slovansko besedje v nemško-slovenskem slovarju iz 1. 1860. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 32 (1996), str. 37-51, zlasti 51.V Pleteršniku je navedena in označena kot novoknjižna.
Jožica Narat: Vzorčni prikaz obsežnejših sopomenskih skupin iz Pleteršnikovega slovarja
7 Deutsches Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm, Vierten Bandes erste Abtheilung, forschel-gefolgsmann. Leipzig 1878, stolpci št. 293-298.
na možno pomensko ločevanje med das Frühjahr 'začetek pomladi' in der Frühling 'pomlad v polnem razcvetu'7), vesna 2), sprotiletje, blažji; k temu dodana slovaropisna opozorila pa so prav tako v sedmih: spomlad (prim, vzpomlad, pomlad), bivaž (morda nam. vilaž; prim, vigred in vilesti), vigred (= pomlad), vlička (adv.= vzpomladi; prim, velička), velička (prim, vlička, valička), blažji (prim, bivaž), viležaj 2) (za nemško ustreznico je v oklepaju navedena glasovno-pisna varianta viležej). Nadaljnjih sedem primerov je brez nemške ustreznice, kot slovaropisno opozorilo pa se štirikrat pojavi enačaj (enkrat v kombinaciji s prim.): mladletje (= mladoletje), protiletek (= protiletje), vilaž (= pomlad; prim, vilažati), protuletje (= protiletje), dalje dvakrat pogl. : sprotoletje (pogl. sprotiletje) in valička (pogl. velička) ter enkrat tudi v oklepaju: prislov zmladleta = spomladi... (tudi: zmladlet, m ...); vsi primeri imajo lokacijske oz. avtorske oznake.
Na pomlad kot osnovno sopomenko navaja opozorilo prim, pri iztočnici spomlad (skupaj z etimologizirano vzpomlad, medtem ko je pri vlička z enačajem označena njena prislovna oblika vzpomladi -zapisa z vz- v Pleteršniku nista izkazana kot iztočnici, torej sta opozorili izključno etimološke narave) in enačaj pri vigred. Glede na bivaž je nadrejena vigred, obe označeni kot koroški (prva izključno) in kot taki v medsebojnem odnosu pod-/nadrejene sopomenskosti; poleg vigred stoji za oznako prim, pri iztočnici bivaž še glagol vilesti, ki je v Pleteršniku izenačen z izlesti, in to v zvezi z osebkom sonce oz. mesec ('sonce / mesec vzide'), v slovarju pa je izkazan tudi njegov vidski par vilažati. Nemška ustreznica im Frühling je pri bivaž verjetno le zaradi skladenjsko posebne zveze z bivaža v tem prislovnem pomenu. Na pomensko povezanost z glagolom vilažati oz. vilesti kaže tudi beseda viležaj v pomenu 'pomlad' (v oklepaju ima opozorilo na pisno varianto viležej) in s prvim pomenom 'der Aufgang der Sonne, des Mondes', prav tako pa tudi vilaž iz zadnje skupine. Pri bivaž seje Pleteršnik očitno spraševal o izvoru oz. pomenski motivaciji, na kar bi kazala pomisel morda nam. vilaž, vse to pa koroško bivaž postavlja v zadnji del sopomenske skupine pomlad. S prim, sta iz te skupine opremljeni še besedi vlička in velička: pri prvi je opozorilo na velička, pri drugi pa na vlička in valička. Informacije o normativnosti pri teh dveh primerih ne dobimo, nam jo pa ponuja tretji, tj. valička iz zadnje skupine, ki v nasprotju s svojima glasovno-pisnima variantama nima navedene nemške ustreznice, ampak ob avtorski znački samo pogl. velička, s čimer lahko torej obliko z -e- razumemo kot primernejšo in pogostejšo kot njeni dve soobliki. Kot skrajno obrobna sopomenka je v oklepaju in za oznako tudi naveden samostalnik moškega spola zmladlet. Slovarsko je neke vrste podiztočnica prislova zmladleta, kije pomensko določen z nadrejeno sopomenko za enačajem (= spomladi), hkrati pa izrazno tudi sam nadrejen »pokvarjeni« vzhodnoštajerskizmar/eta. Očitna je naslonitev na mlado leto, vendar Pleteršnik nanjo ne opozarja (gl. zgoraj opozorilo pri vilaž).
V skupini zadnjih šestih sopomenk prevladuje enačaj, ki kar trikrat opozarja na večjo besedotvorno ustreznost členov s svoje desne strani: gre za razliko v medponi
Jožica Narat: Vzorčni prikaz obsežnejših sopomenskih skupin iz Pleteršnikovega slovarja
8 F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika, II. Ljubljana 1982, str. 221.
9 Bezlaj navaja za pirožljek in pirpogača z variantami le Miklošičevo domnevo, da je v prvem delu besede *perch-, slovensko prhati 'frfotati', sam pa kot možnost vzporejapir-, per- z netopir, vendar poudarja nejasnost etimologije (F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika, III, Ljubljana, 1995, str. 39).
(mlad(o)letje, protu/iletje) oz. priponi (protilet-ek/-je). Pri vilaž z navedbo Cafovega in Miklošičevega vira ima enačaj s sopomenko pomlad enako vlogo kot pri vigred (gl. zgoraj) - je torej opozorilo na njeno lokalno omejenost v primerjavi s splošno razširjeno in nevtralno sopomenko pomlad. Na pomlad kot nadrejeno sopomenko je z enačajem opozorjeno torej le v dveh primerih. Vse te sopomenke z desne strani enačaja ali oznake pogl. so kot iztočnice pojasnjene z nemško ustreznico der Frühling.
Zdi 'pomlad' je v Pleteršniku odkritih skupno 23 sopomenk. Od tega je v 13 primerih navedena tudi nemška ustreznica, in to kar sedemkrat brez dodatnih slovaropisnih opozoril, ki sicer nakazujejo razmerja med posameznimi sopomenkami; osnovna sopomenka pomlad je v skladu s pričakovanji brez navedb virov. Nadalje predstavlja šest primerov kombinirano rabo nemške ustreznice in slovaropisnih oznak, naslednjih šest pa je pomensko pojasnjenih samo s pomočjo slovaropisnih oznak. Zadnje tri sopomenke (v dveh primerih gre za soobliki) ne nastopajo kot iztočnice.
2.2 V Bezlajevem etimološkem slovarju8 je zapisanih kar 34 slovenskih sopomenk za netopir, od tega jih je 21 prekrivnih s Pleteršnikom. Njihovo številčnost utemeljuje Bezlaj s tabuističnim načinom izražanja. S paberkovalnim pregledom je bilo v Pleteršniku odkritih še 9 sopomenk, jih je pa gotovo še več. V dodatku (glede na Bezlaja) imata le pirpogača in pirpogačica nemško ustreznico, pri ostalih pa je pripadnost obravnavani sopomenski skupini razvidna iz uporabe enačajev in drugih slovaropisnih oznak. Na desni strani enačaja je navadno osrednji izraz netopir: piroželj, pirožan, pirezelj (z dodanim prim, piroželj), topirka (na prvem mestu je za enačajem topir, tj. besedotvorno opozorilo) in pern-pogača (z dodanim prim, pirpogača), le v enem primeru (pirnpogačica) je kot nadrejena zapisana za enačajem glasovno-pisna varianta pirpogačica (kot iztočnica ima dodano nemško ustreznico). Večja priporočlj ivost besede pir(h)pogačica je izražena z opozorilom pogl, kije dodano iztočnici pilpogačica, medtem ko ima pirhpogačica (edina od teh tvorbenih oz. glasovno-pisnih variant, ki jo najdemo v Cigaletovem slovarju iz 1. 1860) za enačajem variantno obliko pirpogačica.9
V enajstih primerih je pokazatelj sopomenskosti med slovenskimi enotami skupna nemška ustreznica die Fledermaus, in sicer enkrat (netopir) v družbi z latinsko ustreznico plecotus v oklepaju, enkrat (šišmiš) ob še eni sopomenski nemški in eni latinski ustreznici (die Speckmaus, vespertilio noctula), dvakrat za slovensko sopomenko, postavljeno za enačaj (škržabec = skržabec, podlopir = netopir - tu raba nemške ustreznice ni upravičena), kar sedemkrat pa sama z iztočnico (skržabec, pirač, mižkut, pomračnik, lilek 5), pirpogača 'mpirpogačica). Enačaj se v obravnavani sopomenski skupini pojavi kar 20-krat: dvakrat (podlopir, škržabec) - kot že omenjeno
Jožica Narat: Vzorčni prikaz obsežnejših sopomenskih skupin iz Pletersnikovega slovarja
-je za sopomenkama netopir oz. skržabec nemška ustreznica, pri besedahpirezelj in pern-pogača, ki sta z enačajem povezani z nadrejeno sopomenko netopir, pa sta navedeni za oznako prim, njima neposredno nadrejeni sopomenki, ki sta pravzaprav obe njeni glasovni oz. besedotvorni varianti, to stapiroželj inpirpogača - prva ima kot iztočnica za enačajem navedeno osnovno sopomenko netopir, drugo pa pojasnjuje nemška ustreznica. Od 16 preostalih z enačajem označenih sopomenk iz te skupine jih ima na desni strani enačaja besedo netopir kar 13: mračnih, ladoper, latopir, topir, dupir, vdopir, pirožljek, pirožaba, mrakulj, matopir, matofir, piroželj in pirožan. Ena (topirka) ima za enačajem kar dve sopomenki: besedotvorno varianto topir in splošno znano netopir. V preostalih dveh primerih (pirhpogačica, pirnpogačica) je sopomenka za enačajem pirpogačica, ki je pravzaprav njuna priporočljivejša glasovno-pisna varianta, ki ima samo v iztočniški vlogi dodano nemško ustreznico.
V tej obsežni 30-členski sopomenski skupini se je pri večini odločil za pomensko pojasnilo z eno slovensko sopomenko, v glavnem z netopir, pri samo enajstih pa z nemško ustreznico (pri šišmiš celo za dve, v dveh primerih pa se pojavlja nemška ustreznica za domačo sopomenko v enačaj ski formuli). Razmerno je nemških ustreznic v tej sopomenski skupini manj kot pri pomlad - le malo več kot tretjina. Večina členov - izjema je seveda osnovna sopomenka brez dodanih virskih oznak pa tudi posamezne sopomenske enote z več navedenimi, po možnosti krajevno in časovno razvejanimi viri - je ožjenarečnih ali redkih (posamezni viri); posebna je večpomenska šišmiš s tremi (delno) različnimi latinskimi in štirimi nemškimi ustreznicami, kjer ima navedena vsaj dva terminološka vira.
Pri odkrivanju kriterijev, po katerih seje odločal za rabo slovenske sopomenke, nemške ustreznice ali obeh hkrati, se žal pokaže njihova premajhna trdnost, včasih celo popolna odsotnost. Tako so npr. skržabec, pirač, mižkut, pomračnik, lilek 5) in pirpogača sicer pojasnjeni z nemško die Fledermaus, imajo pa vsi eno samo oznako vira, pretežno celo krajevno obrobno (Haloze, Solkan, Krn). Če postavimo ob njih sopomenke z leve strani enačajske formule, vidimo, da resda prevladujejo primeri z eno samo oznako vira (ladoper, latopir, vdopir, pirožaba, mrakulj, piroželj, pirožan, pirnpogačica, pirezelj, topirka, pern-pogača), ni pa to pravilo, saj ima npr. topir dodanih kar šest virskih oznak (Mur., Cig., Jan., Mik., Skrinj., Frey. (F.)), mračnik 4) celo sedem (Guts., Jarn., Jan., C, KrGora, Kor., Savinska dol), pirožljek štiri (Jan., Mik., vzhŠt, ogr.-C), matopir tri (Cig., Mik., jvzhŠt), prav tako tudi matofir (Cig., C, Polj.) in pirhpogačica (Jan. Mik., Dol), dupir pa dve (Mur., Mik.). Pri slovarsko izenačenem paru skržabec = skržabec pa ima prva sopomenka navedene kar štiri vire: dva slovarska (Murko, Cigale), enega besedilnega (Glasnik) in enega zemljepisnega (vzh. Štajerska), medtem ko ima položajno in zato tudi sistemsko nadrejeni skržabec samo ožjo zemljepisno oznako (Haloze).
2.3 Kljub je besednovrstni homonim (prislov in predlog), kljubemuje prislov, v enem pomenu sopomenski s kljub in razložen z dvema nemškima ustreznicama, od katerih je samo prva ('zum Trotz') navedena pri kljub; pri kljubu sta navedeni prav ti
Jožica Narat: Vzorčni prikaz obsežnejših sopomenskih skupin iz Pleteršnikovega slovarja
10 Slovar slovenskega knjižnega jezika, II. Ljubljana 1975, str. 339.
11 Pri dedec 6) je navedena nemška ustreznica der Haftelhaken, medtem ko znotraj slovarskega sestavka babica druge sestavine, tj. das Haftelöhr, ni, je pa pri baba 12). To kaže na določeno stopnjo slovaropisne neusklajenosti v Pleteršniku.
dve nemški ustreznici ('zum Trotz' in 'zum Possen'). V to sopomensko skupino spadajo še naslednji primeri: kljubaj (na kljubaj), kljubest (od kljubesti), kljubet (h kljubeti), kljubice (= kljubu). Samo zadnji primer se ne pojavlja kot sestavina frazema in edino ta nakazuje svojo včlenjenost v obravnavano sopomensko skupino z enačajem, medtem ko imajo ostali le skupno nemško ustreznico.
Vkljub ]q prav tako besedno vrstni homonim (podatek o tem - prislov in predlog -je naveden skupaj in takoj za iztočnico, je pa pri njem drugačna slovaropisna ureditev kot pri kljub, kjer je besedno vrstna različnost ponazorjena z rimskimi številkami. Pri kljub je navedena tudi podrejena oblika v kljub, ni pa pri vkljub. Ta v kljub je pač isti tip kot navedeni na kljubaj, od kljubesti, h kljubeti. Kljub in vkljub sta v medsebojnem sopomenskem odnosu kot prislova in predloga. Ostali izrazi so sopomenke samo s prvim, tj. prislovnim homonimom v pomenu 'zum Trotz'. Pri navkljub ni nobene oznake, je samo nemška ustreznica, enako pri drugih predložnih samostalniških zvezah v prislovni rabi; osrednji izraz tu torej ni eksplicitno izražen.
Največ podatkov o sopomenskosti dobimo pri kljub, morda zato ker je oblikovno osnovna sopomenka. Pri njej (kot vezniku) dobimo frekvenčno obvestilo, ki se glasi tudi: v kljub (vkljub), na koncu slovarskega sestavka pa je izkazana povezanost s kljubu (prim, kljubu), kjer najdemo etimološko opozorilo: zu Liebe. Pri kljubu so zapisane še druge variantne oblike: na kljubu (na kljubo), h kljubu (-kljubu). Manjka sicer normiranost, povedal pa je etimološko najbližjo obliko kljubu. Sopomensko najbolj povezani sta kljub in kljubu.
Pri kljubu je navedenih več slovarskih, krajevnih in avtorskih virskih oznak, pri kljub pa je kot vir naveden samo Cigale, in to pri frazemu kljub delati komu, kar je za enačajem razloženo z enočlensko sopomenko kljubovati. Razvrstitev kazalk je po etimološki osnovi, ne po vrednostni. Primarno Pleteršnik verjetno ni imel sopomensko razvrščevalnega cilja. V sodobni slovenščini kljub v prislovni rabi ni ohranjen, ampak samo v predložni in vezniški.10 Prislovna raba se je ohranila pri navkljub, kjer sta homonima posebni iztočnici.
2.4 Bistveno manjša uporaba slovaropisnih oznak je značilna za številčno močno sopomensko skupino zaponec/zapenec. Z njihovo šestkratno uporabo se razkrivata samo dve uporabnostno nadrejeni sopomenki (zaponek = zaponec; kopčice = baba in dedec,11 die Heftel); pri pripona 1) je pred nemško ustreznico Heftel, ki jo (edino) imajo tudi zaponec, zaponica, zaponka, zapenec, zapenja, zapenka, zapentlja, navedena za enačajem razlaga: = to, s čimer se kaj pripenja. Razlaga podeljuje členu pripona 1) v sopomenskem nizu Heftel sicer posebno veljavo, vendar ne takšno, da bi bil uporabljen pri kaki drugi sopomenki na desni, nadredni strani sopomenske
Jožica Narat: Vzorčni prikaz obsežnejših sopomenskih skupin iz Pletersnikovega slovarja
enačbe. Glasovno-pisne variante pripoglica (prim, ponglica), zapentlja (v oklepaju zapenklja) inpripenjec (v oklepaju variantno obrazilo -nec) pa se ne pojavljajo kot iztočnice, so torej uporabnostno obrobne. Enačajska formula mu v tej sopomenski skupini kot da ne zadošča, zato jo v sicer že tako redko rabljenih primerih dopolnjuje še nemška ustreznica. Notranja razmerja so zaradi redkosti slovaropisnih oznak žal minimalno izpričana. Po eno samo omembo vira imajo v pomenu 'Heftel' npr. zapenja, zapenka, zapentlja, zapetnica, zapona, zaponka, kobiličica, pripona 1), pripenjec, nobena od njih pa nima dodanega opozorila o nadrejeni sopomenki.
Kar 16 členov te sopomenske skupine je pojasnjenih z nemško ustreznico die/der Heftel: zapenja, zapenka, zapentlja, 1. zapetnica, zapon, zapona, zaponica, zaponka, kobiličica, poglica 2), zapenec, zaponec, kopčice, pripona 1), pripenjec, kopča. Izjema je samo zaponek, ki ima za vrednostno nadrejeno sopomenko (= zaponec) in dvopičjem opozorilo o naglasno posebni množinsko omejeni rabi (zaponki) in dve pomensko različni, specificirani (omejevalni) nemški ustreznici (die Schuhschnallen, Kleider Spangen).
Poseben problem v tej sopomenski skupini predstavlja določitev osnovne sopomenke. Že omenjena znana merila (nemška ustreznica, kratek slovarski sestavek, praviloma odsotnost avtorskih in virskih oznak) namreč tu z izjemo prvega odpovejo, iskanje virsko najfrekventnejšega člena pa je izločilo dve sopomenki: zapenec/ zaponec. Obe sopomenki sta večpomenski z ustreznico die Heftel na začetku slovarskega sestavka in s petimi oznakami virov, od tega so štirje skupni: Cig., Jan., C, DZ., zadnji pa je v obeh primerih narečno omejevalen (zapenec - Rib.-Mik.; zaponec - Notr.-Levst. (Rok.)). Zaradi visoke stopnje njune medsebojne prekrivnosti menim, da sta obe osnovni sopomenki v obravnavani sopomenski skupini.
Kot edina nemška ustreznica se pojavlja die/der Heftel v osmih primerih -enkrat s pomensko omejevalnim dopolnilom für Jägernetze - v preostalih osmih pa družno z ustreznicami die Schnalle, die Spange oz. die Schliesse, običajno ločenih s podpičji, kar bi kazalo na njihovo pomensko različnost, ne pa vedno. Tako je npr. vejica med die Heftel in die Schnalle pri iztočnici zapona ter med die Schliesse in die Heftel pri iztočnici kopča, kar bi lahko bila napaka, saj nemški slovarji sopomenk teh besed ne uvrščajo skupaj.12 Po Grimmu bi nasprotno o sopomenskosti v teh primerih lahko govorili ('fibula').13 Slovaropisno vrednost vejice, podpičja in številčnih oznak pri Pleteršnikovi pomenski členitvi pa bi bilo treba opredeliti na bistveno večjem vzorcu.
00
m
12 Vergleichendes Synonymwörterbuch, Sinnverwandte Wörter und Wendungen. Der grosse Duden, Band 8, Bibliographisches Institut AG, Mannheim 1964. Synonymwörterbuch. VEB Bibliographisches Institut, Leipzig 1985.
13 Deutsches Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm, Vierten Bandes zweite Abtheilung, H. I. J., Leipzig 1877, stolpci št. 132-133 (der haftel) in 768 (der/das heftel); Neunter Band, schiefeln-seele, Leipzig 1899, stolpci št. 691-692 (die schliesze) in 11 Olli 63 (die schnalle).
Jožica Narat: Vzorčni prikaz obsežnejših sopomenskih skupin iz Pleteršnikovega slovarja
3 S popolnjevanjem slovenskih sopomenskih skupin iz Pleteršnikovega ^ slovarja se na sistematičen način pokažejo njegove sicer že znane lastnosti. ^ Pleteršnikov slovarje dvojezičen, a je v sami izpeljavi ta njegova osnovna lastnost ^ presežena. To mu je omogočila v prvi vrsti uporaba posebnih slovaropisnih oznak, s ^ katerimi je opozarjal na določena razmerja (tudi sopomenska) med slovenskimi C besedami, česar pa zaradi nedoslednosti izpeljave ne smemo razumevati absolutno. c#    Iztočnice so pogosto brez nemške ustreznice; dodano imajo le nadrejeno sopomenko
in šele pri tej (ne vedno) dobi želeno informacij o tudi uporabnik dvoj ezičnega slo varj a. O Narečno in časovno zaznamovano besedje je redno opremljeno z virskimi, zlasti ^ krajevnimi ali časovnimi podatki, njegova povezanost z manj zaznamovanim in ^ sopomensko nadrejenim besedjem pa je razvidna iz slovaropisnih oznak. Praviloma ^    imajo sistemsko osrednje sopomenke dodane (samo) nemške ustreznice (živalska in
rastlinska poimenovanja tudi latinske), vendar je razmerje med pojasnjevalno rabo N nemških ustreznic in slovenskih sopomenk v posameznih sopomenskih skupinah >    različno uresničeno.
^ Krajšave (»kratice«) iz Pleteršnikovega slovarja
M    C: O. Caf, slovarsko gradivo
Cig.: [M. Cigale], Deutsch=slovenisches Wörterbuch, 1860 ^    Dol.: dolenjsko
@     DZ. : Državni zakonik (izpiski iz let 1871-1882)
Frey.(F.): H. Freyer, Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien ^ und Fische, 1842
^°    Guts.: O. Gutsmann, Deutsch=windisches Wörterbuch, 1789
^    Jan.: A. Janežič, Deutsch=slovenisches Taschenwörterbuch, 2. izd., 1867
Jam.: U. Jarnik, Versuch eines Etymologikons der slovenischen Mundart in Inner=Österreich, 1832
jvzhŠt.: jugovzhodni del slovenske Štajerske
Kor. : slovenski del Koroške
KrGora: Kranjska Gora in okolica na Gorenjskem
Mik.: F. Miklošič (razna dela)
Mur: A. J. Murko, Slovensko-nemški in nemško-slovenski ročni besednik, 1832-33 Notr.-Levst.(Rok): notranjsko (Levstikova rokopisna slovarska ostalina) ogr.-C: ogrsko (Cafovo slovarsko gradivo) Polj.: Poljanska dolina na Gorenjskem
Rib.-Mik.: Ribniška dolina na Dolenjskem (iz Miklošičevih del) Savinska dol.: Savinjska dolina
Skrinj.: L Škrinjar, Svetu pismu Stariga Testamenta, VI. 1798, VII. 1802 vzhŠt.: vzhodni del slovenske Štajerske
172
Jožica Narat: Vzorčni prikaz obsežnejših sopomenskih skupin iz Pletersnikovega slovarja
A Sample Presentation of Larger Synonym-Strings ^
in Pletersnik's Dictionary ^
The comparison of four larger synonym-strings {pomlad, netopir, kljub, zaponec) in Pletersnik's Dictionary reveals that not all of them are treated according to uniform lexicographic principles. The lexicographic treatment is consistent only    ^ for those headwords which are central to the system (i.e. for those with German equivalents), elsewhere the treatment varies, even for extremely marginal headwords.     «
In synonym-strings of pomlad and netopir we find numerical and also proportional differences - but no typological ones - between the German equivalents    m and the Slovene synonyms listed after the labels. The reader can easily determine the    *™« principal synonymous word (and the same goes for the synonym-string kljub), as well as the marginal synonyms and related forms. With the use of labels Pleteršnik    < succeeded in showing the relationships within individual synonym-strings. In some     N instances the relationships are ranked, although not consistently. The synonym-string zapenec/zaponec shows regular use of German equivalents and extremely rare    *~* presence of labels when compared to the above items. As far as the Slovene language    ^ and its internal relations are concerned this synonym-string is in fact inadequate, and Pletersnik's inconsistent lexicographical treatment can be seen in the background.    O Most probably Pleteršnik did not plan to classify the synonymous lexical items;    *»j however, he realized this »plan« to a large extent - although not consistently. c/)
O ^<
s3
&3
173