Fožtnlni plačana p potovlnl-X. lejtnik. 1932. november 20. 12. numera. Mesečne verske novine* Vu imčni prčkmurske evang. sinjorije reditel i vddavnlk t TLISAR JANOŠ, Murska Sobota. Rokopisi se morejo v Puconce poSilati. Ček računa št. 13,586; imč ,,Duševnl Hst" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvttnstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplačilo gorivzente viaki evang. diihovnik i vučitel. Reformacija. Pisao: ŠOŠTAREC FRANC ev. duhovnik v Subotici. Lejko se prdvi, ka je reformacija svet odslobodila od robstva dtisevnoga. Svet je 'zelo Sveto pismo čteti, ali njemi je zabra-njeno bilo. Reformacija je vroke dala bib-lio človeki. Či bi zda pred nas prišli ve-liki reformatorje, žalostno bi gledali na svet, šteri je tak betežen vu diiši. Keliko so se reformatorje trfidili i mantrali, naj se boža reč pred svet da! Zda pa gda bi jo vsaki lejko čteo, je zametana i doli po-glčdnjena. Nejga na etom sveti tak velike pomoči za človeka, kak je biblia. I zda, gda so prilike lak preveč teške, zdaj bi mogao vsaki človek pri biblii iskati po-moč. Biblia nas vodi k Jezuši. Jezuša niš-če nemre zametavati ali brezi Njega vred pridti. To je človeči dragi šorš, ka se vsa-ki more sresti, vkup pridti z Gospon Kristušom. Svčto pismo nas navči, kak je dober, lublčni naš Bog, kak je velika Nje-gova smilenost i za vsakoga grešnika. Z-Biblie spoznamo, kak je nezgriintano veli-ki aldov prinesao za na"s Gospon Jezuš. Tak je Itibo ete grehšen svet, ka je žitek dao za Njega. I zdaj da on vsakomi žitek pomoč, što se k-njemi obrne. Driigi nišče nemre posiišiti skuz, kak Jezuš. Driigi ne-mre dati trošta, pomaganja i duševnoga veselja kak on. Biblia nas vči, ka či je samo eden človik i Jezuš je ž njim, ka tisto več ža-dene, liki celi svet. Što z Jezušom hodi, tisti vse teškoče i skiišnje sveta doliob!a-da. Pri grobi Knox-a, velikoga reformato-ra, je pravo eden človek, ka se je nigdar ne bojao človečega lica, ar je Jezuš bio žnjim. Ne samo človečega lica se ne trbe bojati, nego ne glada, ne bojne, ne nikaj, ar či je Bog znami, što more proti nam bidti? Zda je celi svet od glave do pčte vu nevolaj, vu grozni teškočaj. Zda vald za naš narod, idi išči si pomoč od Boga, vzemi si vroke biblio, ona ti vse pokaže, ka je potrebno. Jezuš ti naj bode voj, Biblia pa dnevna zapovid. S tvojim žitkom i dobrim srcom po-svedoči, ka si evangeličanec; ne je zados-ta zezdvati se na to, ka si evangeličdnec, nego z žitkom dokaži, ka si bogši, poniz-neši i lubleneši, kak driigi. Gospodin Bog žele od nas, naj bodemo najbogši, naj driigi vidijo naša dobra dela i naj dičijo Očo nebeskoga! f GUSTAV ADOLF. - K 6. nov. 1932. - Mk. 8-35: nAr, kl šči žliek svoj obdržati, zgiibi ga; ki pa zgiibi žitek svoj za volo mo-jo i evangeliuma, te ga ndjde" Pred tristomi leti Je bioeden veiki krao, Odičeno ime Njegovo što nebi znao? Gda je divjao grozen Tresetletni vereboj, On je bio očakov Naši slaven voj. Po ves Europi je Njegvo irr.d riimilo Pred svetom je spravo Evangel'čancom diko; Kak Kristušov vitez Obarvao je navoke Pravico. slobodo Evangel'čanske v6re. Strdn 126. DUŠEVNI LIST november 20. Ali za to je on Velk',dragi aidovdao: Kak mantrnik je mrao Tčjunaški^avenkrao Ali diih, spomenek Njegov 'zhe navote, DokeČ 1. žhejo Evangei'čanske \6re Sinovje na zemli Njegovduh,glfj,fU hodi Med nami i kak voj N&s dale trošta, vodi. TQ prosi zdaj aldov, Tam z aldovom porršga; Slabim gaiajnam pomoč, Batrivnost, trost prinaša, Riztorjeruj čredi Oi pas'čra irL dati, Pon aga njej cerkev, SSlo, f rcv zdati. Z liibeznosti mečom Brdni cerkev drago I šereg te njegvi De prvle sledi zmago! JUVENTUS. 0es6t let. Vu irreni murs';e-sobočke ev^ng gmajne pozd-avlam naše male novine, BDiisevni L?sta, pri desčtletnici njegovoga tekžja i prosim Boga, naj sze povrožava tak vu vsebini, kak vu exem-p)a>aj, naj ga vsigdar veče Ifidstva čle i naj vs;gdar včkši blagoslov razŠurjava. V trursko soboSkoj ev. gmajni, v Noršinci se je narodo naš nLjiekši pesmar Kardoš JLacš Vu našoj gmajni žve cd vsakše strani v s ko poštiivani piseitel i pesmar, Diiševncga L''sta rd govorni red tel Fiisšr Jžnoš !Udi Eto dvoje irr6 zaduži nas i vsakšo kotrigo naše gmajne, naj z vesčljom čtemo i vsaka h.ša naroči ete naš mali list. Eden znamenti p;sštel je pravo, ka či bi Pavel apoštol zdaj živo, bi ttidi novine piso. Dies so novine velka moč, po njih se najležej raz^Uri^va vfenje naše, občiitenja i misli naše, ix raj^eč Jfidi čte novine. Či bi Kardoš Jšnoš, roiak naše gmf jne dnes živo, bi tud novine piso, eti v etom na-šem malom listi bi nazn&njao z nami svojepes mJ, čtenja z šterimi je naš d'Lgi malerski jez k osrš/lao, prav ce E/angeliuma i naše ev. vere razšflrjšvao, vu cčrkevni pesmaj dfiše naše k Bogi prizdigš^o i z Ircušta balžamom vračo. Našega Kardui Jancša spoumenek nas opo-mina na tcu, naj .Dtiševni L'st," šteri varje naš rnaterski jezik, lubimo i ga z radostjov členo. Ne bi bili vredni Kardoša, či bi tč diiševni kinč, šterc ga nam njegovi naslednfcke po etom listi nazveščavajo, nebi podperali i naprej potnagali. On je Noršinci i našoj gmajni večni h^r spravo. Tiihinci poiščejo vs?gdar bole na gcusti gori Noršince, naj vidijo ono mesto, gde so Kardoša zibaH, gde je detinstva blajžena leta tštrošo. Vu svetskoj bojni, gda so vu Francji, na s6/ernom kraji bodoče vžraše i vesnice, nepri-jštelski štuki do zemle porušili, samo eden va-raš je osto nezbantivani: Noyan. V-ete varaš so ne strejlili ni edno kruglo, ar tii se je narodo v 1509 tom leti švžjcarski refjrmator Kalvin To-ga velkoga rojaka spoumenek je obarvo te \A-raš, ar ešče neprijatel je (iidi poštflvo Kalvina spoumenek. Etak moremo pošttivati Kardoša spomenek mi tiidi. Poštuvanje naše proti njemi pa tak skž žerno v6 najbole, či čt^mo ete naš list: Šteri rav-no tak kak Kardoš vu živknji svojem; razštir-ji/a včenje i pravice sv. matere cerkvi naše evangeličanske, brdni jo proti neprijatelom nje-nim, ra? tršlo čredo pa na vkfiprazmenye i bra-tinsko liibezen nadtgava. Naj bode ziio t^ naš »Dliševni L5st" dii ševni pas'er naš, šteri vsakši mesec zatiiiple na dveraj naši, naj nas vči, trcušta i na vkupraz-n 6nye i liibčzen nadigšvle vse nas. Te vsega bJagoslova zmcžen Bog pa naj dž našemi lub!6nomi DQševnomi Listi ono Nye-govo neskrnčno miloščo, ka po eti prvi tcški deseti let j cbladavši vse zadejve, štere so do eti mao na pouti bilč na daie ttidi z bl goslo-vom prihaja k nam, zda že nyega spcznavši ga vs!gdar veče ludi z rfdostjov g^rivzeme i čie, n&j vsi naši verniki, ki vu Prekrrurji ži^ejo i vsi ki vu liih nski držčlaj si pridelajo kriih svoj, z ed-nim srcom i dfifov vadlfijejo : Jou je naš list." Najbole pa tou naj daiuje te dober Bog, ka vu Amer.ki j vu d ugi tuhinski mestaj živoči vor-nicke naši na dale vu prišestnosti tudi, vu Da-ševnom listi nšjdejo on močen zavezek, šteri je k ny;hovoj rojstnoj zemli i k kroži rodbine i poznancov prikapči. Či de tak, te se ne zgtibi naš narod, ne vgšsne evang. vera, a> vu vkiipdržanyi je rooč i živlenye. KOVATS STEFAN ev. sinyor Boi za živleinje. (J6b7, l.) „Jeli je ne določeni človeka žitek na zemli i jeli ne žive kak h!Lpec na etom sveti ?• Kelko-kiat moremo mi tiidi etak si zdtihavati z J6bom november 20. DUSEVNI LIST Strdn 127. vu vezdššnjem vrejmeni, gda je pun ete naš zi-tek z nevotemi, žalostami i z vdarcami ? Do eti mao smo ne vzčli na pamet eto zdiihavanje Joba, ali tem bole na pamet vzememo eto nje-govo zdiihavanje zda, gda komakoli glčdamo svetlost nindri nevidimo i čisto radost i blijžen stvo nindri nen&jdemo. I etak je to dnes po ce-lom sveti. Vseposčdik kmica kraltije i vu etoj kmici vseposčdik etak se tožijo lOdje : jeli smo ne gratali mi tiidi robslugi i jeli neživemo mi ttidi tak, kak hlapci ? Na Joba šorš je prišo ete cejli svejt, na Joba šorš je prišo sakši človek. Tak se nam vidi, liki da bi eden indašnji navuk dobo pa velj&vnost: boj za živlenje. Tak se nam vidi, liki da bi ete celi naš zemelski žitek samo boj za živlenje bio. Te rnočen po tlači toga slaboga, te velki požrč toga nižlcga. T6 vidimo ne samo med nami i med bližnjimi našimi, nego to vidimo ešče med Jiidmi i n& rodmi todi. Pun je ete svet z oranjenimi, vkiip sklačenimi i do zemlč dolipobitimi liidmi i žnji-hovim teškim zdiihavanjein. Ete boj za živlenje je bole krva/i i bole nesmileni, kak je svetovna bojna bi!a. Tihi je ete boj, šteri nej samo telo vmori, nego vmori ešče diišo našo ttidi. Mi, ki dobri krščanje ščemo bidti, never-jemo, neščemo vervati, kaj bi ete naš zemelski žitek boj za živlenje bio i kaj bi ete naš zemel-ski žitek boj za živlenje m o g o bidti. Etakši žitek samo divje stvare, ali pa vu votlinaj i vu gozdi živoči Ittdje majo, ali etakši žitek vu dvajsetoj stotini živoči liidje že nemrejo i nesmi-jo meti. Ar etakši žitek bi na nikoj spravo eto celo človečansko kulturo našo, na nikoj bi spravo več jezero let spravleno zevčenost, znancst i modrost našo, na nikoj bi spravo dtiševno živ-lenje naše i na nikoj bi spravo Boži kep tudi nad nami. Naše delo, sakšega krščenika delo i etoga Duševnoga Ltsta delo nemre drugo bidti, kak bojuvati se proti etakšemi živlenji, bojuvati se proti tomi, ka bi ete naš zemelski žitek samo boj za živlenje bio. Mi ešče vu tom robslugi, ešče vu tom hlapci ttidi toga gori na nebesa gledajočega človeka iščemo, vu njem tudi toga od Božega Diiha vodjenoga človeka iščemo, takšega človeka tščemo vu njem, ki je na slo-bodščino, na telovno i dOševno slobodščino stvorjeni. Znam, ka dosta ji jeste, kl so oranjeni gratali vu etotn boji za živlenje, mogoče takši tudi jestejo, ki tak mislijo, tak občiitijo, ka oni duže že nemrejo robslugi i h'Lpci bidti i ostL-noti, ar so že zgiibili celo svojo moč i vsigdar več i več nevole i skrbi irajo. Ali vervati more-mo, ka lakši šorš je tiidi ne btezi haska, brezi diiševnoga haska. Ar nika je ne bole na pošte-njL vredno, kak eden skrben, delaven i trpčči žitek, nika je ne bole na poštenj^ vredno, kak to, či cžlo svojo moč na to niicamo i obrnčmo, naj na svoji pelaj leko stojimo, nika je ne bole na poštenjž vredno, kak pred optiščavanja sto-piti i etak praviti: jas za vekivečnost delam, jas verjem vu vekivečnosti, mene nemrejo zničiti etoga sveta všlovje i nika je ne boie na pošte-njč vredno, kak proti stšnoti nevoli, gl^di i ne-sreči i batrivno glasiti i nazveščavati: ka mi dči-nok živemo i napredojemo, ar \u srdcaj naši mir kraliije i vu srdcaj naši bogati smo. Naš dober Oča nebeski na to ščč nas o-snavlati, m j mi ludjč bodemo na Boži kep stvor-jeni liidje, na to je šteo osnšvlati že te prvi človeči pdr ttidi, gda je vdztiro njega zparadi-šoma, zito žele od nas ttidi td, naj mi znojom lica jemo naš krtih. Sigurno osnavlanje je to, ali mi stno vredni na eto osna^lanje, zasltižili smo eto osnšvlanje, ar je te človek že preveč bluzi ktoinl, ka bi pozšbo to, ka je on Človek, ka je on Boži sin, ka je on na Boži kep stvor-jeni, i ka on v nebeskom kralestvi ma mesto. Na to opomina nas naš nebeski Oča vetom vezdašnjetn vremeni, to šče on nam zdaj pokž zati, ka kak zmožen je On i kak slabi smo mi i to mi ttidi previditi moremo, či neščemo sploj vesnoti, ncgo znoviČ k-Njemi šččmo pridti. Kak-koli žmeten naj bode ete nai boj za živlenje, kakkoli za robsluge i za hJapce vidimo i držimo szebe, ali ztoga ka smo mi Itidjč, ztoga ka smo mi krščanje, ztoga ka smo mi evangelčsnci i ztoga ka smo mi Boži sinovje, nigdar ni na ed-no minuto se nesmimo spozabiti. Bog brezi zroka, brezi cila nigdar nika ne-včini, zda ttidi zžto mžmo mi telko nevole i skrbi, naj iščemo i gorinajdemo dtišo našo i prek dUše naše naj znovič gorinajdemo Boga tiidi. I či znovič gorinajdemo diišc našo, te veče nebodemo robslugi, te veče nebodemo hlapci, nego te od nas tudi etak Jejko bode vadltivo te apoštol: MŽe ste pa ne več ttihenci i žalšrje, nego porgarje z-svčtimi vrčt i domšnji Boži." Zato bratje, moji liibleni, močni bojdite vu Go-spodni i vu moči zmožnosti njegove. Obirčte na Strdn 128. DUSEVNI LIST november 20. sč vse rožje Bože, da bodte raogli stati proti jžlnomi vrajžemi Šiitanji. Ar mi nemamo boja proti krvi i teli, nego proti poglavnikom, proti oblasti, proti svejta ztnožnosti, ki vu kmici eto-ga sveta Išdajo, proti diihovnim hiidobam za ti nebeski volo. ZLto gorivzemte vse rožje Bože, da morete protistžnoti vu tom hOdom dnevi vsa opravivši obsteti. S tojte sato opšsani na ledevjaj vaši z-istinov i oblečeni sprsnjekom pravlce, i obiiti na nogaj z-pripravov Evangeli oma toga mera. Više vscga ešče vzemte gori zaslobo te vere, z-šterov morete \se ognjene strele toga hudoga vgasiti. I lebko zveličanja vzemte i meč DtihS, ki je reč Boža\ (Efez VI. 10 17) Vekvečna liibezen. Z Božega daha tekoči svekel trak, Sveta rešitel: večna liibezen 1 Oh pridi, razženi zemle kmičen mrak, Zbogšaj i zvrači sveta bolezenl Brez' (ebe je vse lužno, pfistno eti, Bodočnost pretežka i žalostna; Blajženstva sunce nesija na nebi, Mantre puna sztava neznošena. 'I ovo človek, ki Boži kep nosi, Zavrže Boga, vu grehi živč, V-zvirlne divjo stšvo ponižani, Dfiso oskruni, vtnočvar ]o vtepč. Ti si pršva vkiipglasnost vu naturi Ino vsa zdrž^vajoča oblast. Tvo' svetlost nam naj sveti, ras spokori, Z-tžbe shaja bJajženstva popolnost. Oh pridi, čakajo te dobre dfiše Na toj nepopolnoj, krhkoj zemli, Gde necvetd trošt, nega žive vere I puna je z-grehmi i hfid6b'mi. Naj zbtidi z-kmice tamna človečanstvo Tak dugo ležeče vu zla blati, Da bode živo i ne duže mrtvo, Neda se več od hUdobe gnati. Pripelaj rdrod na pršvo spoznanye Svojga cila verno spunyavanye, Teb^ očo, stvoritela molčče, Ki si vse radost i zveličanye. Odvrni gizdost i srd z-ti zvišeni, Naj spozna vsaki brata svojega. — Vtihšaj odfirnost vu srdcaj nyihovi, Naslediijo Tebe voditela. Bratinstva, zložnosti lepo spoznanye Stvori vnšrod, kak sveto ideo, Da med nyimi s notri sžga vu naš žitek. šteroga preporodi. — Žtvč, ar je vu naše dvoječe duše pitanja popo-len i končni odgovor dao ; žive, žr je nam vsžm novl žitek dariivao z-tem, ka je sam sebe dao vu naša srdca. Pavel apoštol je naznano i november 20. DOSEVNI LIST Stran 129. najšao gori naprvle to, gda je etak skričao go-ri: ,tŽivem pa /ze več jas, nega žive vu meni Krlstušf (Gal. 2. 20.) Tak je t6 temelna pravica krstšanskoga žitka : Što vu Kristuši žive i vu njem Kristuš žive. Njegov dfih živč i sveti čeres veS stotin bojiivanja vu vsem gibanji vu narodov hištoriji, vu cčrkevnom delovanji rdvno tak, kak vu posebni Judi diiševni napreidenj plemenitom nagibi. Ti verni vkupnosti edna jedina bivost je li edno telo onoga Kristuša, koga dfih se razle je na njegove laszne dfiše i nateliko se vjedina znjimi, liki je dreva korona vjedinana z-vuzem-li bodočim korenjom, štero je na jezferk vrekov razprestreto. — Kristuš je telo, mi smo pa nje-gove kotrige. Etoga velikoga žitka i diihovne vktipnosti (vjedinanja) edna prosta kotriga srno tCidi nii prekmurska evangeličanska svčta tnati cčrkev. Kristušov dflh živč i dela vu nami, gda z aldov-mi dobročinenj plemenite nastave držimo gori i gšjimo; gda vu ti malički, nediižni srdcaj vere-plemenite rože g&jimo, ali tim odrašenim z-reč-jov i z-štampmi božo reč gJasimo i naz?est$a-vamo. Naše prekmurske evang. cerkvi, KristuSa vkupnosti edna takša kotriga, evangeiičanskoga našege žitka dreva že desčtoga leta plemeniii sšd rodčča mladika je naš evangeličanski verski ča-sopis: Duševni List tiidi. Deset let je malo vremen vu cerkevnom žit-ki, ali dčnok je velike znamenitosti na vekiveč-ni žitek gledoč, ar na ednoga celoga pokolenja osnavlanje, gajenje služi. Poravnšva, vodi njega dOhovni zitek knebeskomi zveličanji i pobož-nomi živlenji. Kristuš je matere c^rkvi telo, mi smo pa toga tela kotrige. Kotrige kteli čonte, raeso i žile zvežejo, ali kotrig gibanje i žitek živci od-pravlajo. Drevene kotrige so tuha dugovšnja last-nika, ar se nepodajo zapovedavajoči i žitek da vajoči živcov organizaciji i tak neomogočijo spunjavati živcov namenjavanje i ravnanje. Naj Kristuša živoga tela nebodemo mrtve, drevene kofrige i da naj bodejgvu nami duhovna vkiipnost i žitek, to drži za cil, to nameni do-prinesti i dosegnoti naš jubi dini verski časopis, naš Diiševni List. T6 je bilo njegovo pozvšnje, to je bila niegova opravica čeres desčt let. Za toga poz-v&nja volo je zišao, na te opravic spunjavanje je pelao i pobudjavao nas. Pr6k čeres desčt let je krič^či glas bio vu paščavi: »Povrnte se, i ravnajte p6t Gospcdnovo". Poti rejenja, poU pri-pravlanja delo je vsigdar i povsud težko ; deset-krat teškeše je pa tam, gde je grtint trdi, neob-delani, gde pečine trbe riišit; i presekš/ati. Teško i bojuvno de!o je bilo, štero je od-pravlao vu začetki i vu nadališvanji našega m& lcga časopisa podgovoren reditel i vreli njegovi pomočnici. K-ednoga maloga naroda, kmalomi šeržgi je gučao, štero lUdstvo je žijalo pravfco, želelo dahovno hrano, ali ne je naišlo prave poti, ne ofšvlajoče vretine; ne je vidlo ednoga razmenya voditelstva. Diiševni List je obudo, reč je zdigno z-krstšanskov trplivostjov, zliib^znostjov je trupao po srdcaj dveraj. Giičao je k-svojemi liidstvi po jezero IStnom, milom niaterskom jeziki. Z neob-Irfidnov, nepomenkanov močjov je glaso i glasi jezeroletni vekivečen navuk : ,,Lubi Gospodna Bo-gd i bližnyega, kak samoga sebe!' ŽStek i reč Božo je prinesao vu mala pre-bivališča prosti vernikov. Krisfušovoga diiha ži-voče sredstvo je bio i jeste. Novo moč, novo gibanye, svetoga tiivžrištva oživLvajočo krv, lti-beznosti topločo je vlejao i prinesao v-drevene i mrtve kotrige. Na lubeznost je včio, mir je glLso; prerazmenje, diihovno vkiip držanye, dfis vkupnost je gajo, vse je k-Kristuši povod-javao. Svedostvo je djao: »Znam, ka moj reši-tel žive !<( Vesela nsznanenya je nazvestšavao vervajoče obCfltnosti obladavno svcdostvo je zbiido: ,,Živetn pa ne več jas, nego žive v meni Kristul\a Po težkom začetki, des^t letnom bojuvanyi je z-mladike krepka veka zrasla, štera nam je svedostvo: ka je Boža mijošča k-nam ne bila zobtonska. Bog nam ]e vsigdžr na pomoč bio. Deset letnoga neobtrfidavnoga dela zahval-nosti pesem donijo vflsta celoga Prekmurja evan-geličanstva pri priliki Dusevnoga Lista desčt let-nice jubileumi. Svetek svetfmo, ali gled6či na pretekočega vremena skiišenya, nehenyajmo vu gedrnosti po zvžnya našega. Li napre i naprž moremo treii. Nova videnya, nova naznanenya opazivši, se našega dela krog vsigdšr na včkše razprestera i tak tiidi gedrneše dolovanye čaka na nds. — Čujemo odičenoga našega voja gfas: nKi svoje roke samo na pluga preloče položijo i samo ona gledajo, štera za nylml jestejo, je žnyi ni eden /ze spodoben na Božo kralevstvo." — Čutimo, Stran 130. DOSEVNI LIST november 20. kaj dOhoven naš voj i ti vu Bogi voprerninoči, svedostvo čineči naši prehodnikov, očakov diih nežele od tias kčsnoga pokoleuya samo marno ga zdenya dike, nego k-nyim prispodobna velka k-zrelim vernikom pristojna dela i žitek. Neščemo samo med ti mrtelnimi grobmi rožice pobčrati, nego na žitka cvelečem poli. Kak je to lepo pred nas postavo te veliki apoš tol: *Zčto kak ste prijali fezuš KristuŠa našega Gospodna, tak tiidi vu nyem hodte. Vkornyeni l gort poclmprani vunyem i potrdjeni vu verl, llki ste navčenl, obiljdvajoči vu nyem z hvdlo ddva-nyem.a (Kološancom II. 6, 7) Či je težki bio začetek, mogoče de nadal javanye ešče težkeše ! Ne samo te nevervajoče, ali nemaratne dtiše de trbelo z btidečov hožža nov z sna zdranfali, nego ti vcagajoči, vu siro maštvi, nevoli drgetajoči gledajo na nas i za pomoč prizdigavajo svoje rame k nam. Siro maško, vbogo naše liidstvo, šteromi komaj zide k-hrani na potrebno so, nemajoče penez, jeli zi-dejo žnyi napreplačnicke, ki bi mogli aidove prinašati na duhovno hrano ? Jeli zidejo dari z-t\ stršdajoči srdc? Gde ti veliki dfih v caglosti drevene, naj se zbtidi moč, da si vzemejo peldo z ti roali, z-ti slabi krepke vere I Eden tnali pojbar je pomagao oči pakete nositf. Kak na rokaj tnajoči z-velkim pakom ide po vilici, ga čGduvajoč stavi eden zoči idoči mož govorčči: Sinek, jcli pa ladaš ti tak veliko bremen ? Ka bi nebi ladao, odgovori deček, — moj oča dobro znajo, kelko ladam jas i neob težijo me više mdči ! S.etoga evangelioma se držeči tnali šereg, ne vcagaj 1 Zna tvoj Oča nebeski, kelko lada tvoja vervajfiča diiša ! Na probo te deva, da ne-obteži te više moči. Edne nove desetine zorja se deni pred na-mi, gori tak na delo, z-vere pomočjCv, z trošta vfipaznostjov, z-liib^zni blagoslovom napre, vsigdar li napre ! ! 1 Jezuš, ltidstva veselitel. HARI LIPOT ev. duhovnik. Novo cerkveno leto Jezuš z etimi rečami notrispela: ,,Jaz sem Alfa i Omega, začetek i konec ..." V grškom Lbčce-ji je prva litera Al-fa, ta zadnja pa Omega Sveta reČ nam to ščč v srcč vcepiti, da na nepoznanoj vandrar skoj poti loga novoga cčrkvenoga leta naša stalna voditeiska zvezda, naše prvo i naše zadnje, naš zaČ^tek i naš konec v vsakom deli naj bode sam Gospon Jezuš Kristuš. Tak je to v nebesaj, tak more to tiidi bidti na zemli, tak je to v Svčtom-pismi, tiidi tak more to bidti v našem živlenji, v našem srdci, v vsakom našem činenji, On naj bode začetek i konec. Jezuš naj živč v naši srcaj. V vremeni ža-losti naj On bode naš trošt, tem slabim naj On bode pomagač, tem triidnim naj On da novo vii-panje, pred oklajenimi dtišami se naj Njegovo ime sveti kak obrambo davajoča milošča, v kmič-nom sveti tem potrtim srcom naj On prines^ mir. Kak sunce na n^pi ravna dčn i noč, svet-lost i kmico; tak ravna Jezuš vs&ko naše čine-nje. V gojdno, gda se goriprebudiš, On naj bo-de tvoje prvo mišlenje i Njemi dšj hvžlo i za-hvšlnost, z Njim se zdrfiži, z Njim zvžži zavezek na cžli den. Či na delo ideš, Jezuša zovi sebom, a> samo pri Njem najdeš pomoč. Gda k stoli sedeš, ne pozabi Boga moliti i Jezuša k sebi zvati, naj On tvoj gost bode i naj On blagoslo-vi tč boži — dar. I gda večfcr nočna temnost tadi tebč zakrije, naj se odpržjo tvoja vtista na molitev. Ci v naše vsakdenčšnje delo, v počinka vremen, v naše rnenše i včkše stave k^m bole notrivzememo Jezušove zapovedi, tem bole se spunijo nad nami njegove reči: Jaz sem Alfa i Omega, jaz sem začčtek i konec. Naš Gospon Jezuš Kristuš! Ttidi v etom novom cerkvenom leti je to naša batrivnost, na-ša obramba, naš trošt, da si Ti nav5ke nepre-menliva liibezen i da Ti nas nigdar neostšviš. Ti si naš Zveličitel, ki si sam sebč alduvao za nas. Ti si naš Kral, ki nas braniš, ki ravnai na^ še steze. Ti si naše vupanje, Ti si naša vodi-telska zvezda med premenlivosti griidami. Oh hodi, primi nas za roko i mi borno Tebe nas-leduvali v celom našem živlenji. Toga Jezuša glasi že deset let naš BDu-ševni L'st". Toga Jezuša šče tfidi nadale naz-veščavati i jezero i jezero liidi šč^ pokrepiti z Božov rečjov. Oh Ti naš veliki Kral — JezuŠ, Ti naš liiblčni OdkUpitel, - Ti bodi obramba i ravnitel toga našega lista. Ti bodi potikazač tistim navdUšenim delavcom, šteri tč list voda-vajo i v njega pišejo, Ti blagoslovi njegove na-ročnike i daj, da v njem pisane reči v dobro november 20. DUSEVNI LIST Stran 131. zemio spLdnejo i gdč naj korenjd poženčjo i cd nok naj lepi s&d prinesčjo. Jezuš ti višešna modrost, Verni boži večna radost, Grešnikov p6t spravičanja, I vretina zveličanja. K-tebi mi zdaj prihajamo, Ar pri tebi nahšjamo Vu temnosti višno svetlost, I v srca krhkCči krepkost. Vari nas od vse b!6dnosti, I sveta gnUsne blaznosti, Naj vsi kak deca svetlosti, Siužimo Bogi v vrelosti. Amen. Zaka si spevao? A zaka? - Erči: Či si tak že ti i tvoje pesmi Pozablen i porob sprhlivosti! Preminenje. Po vnogoj skrbi i brigi, Mantranji ino zganjanjs. Ednok lepo vse premin^, Obstaramo, lehne, min^ Lfibezni, odiirjavanji, Trošti, trplenji, vupanji Ednok vsemi konec pride, Vsdki vso skrb doli dene. Drfigi za natni prideje, Preštimanja nečakajmo; Vse to ednok ta premin6, Bistro vremen vse odnese. Či nam žitka sveča zgori I zm^nkajo se nam moči: Teda vsemi konec bode, Obstaramo vsi, vsi bole, Za nami nov narod pride! F. J. Duševni List. Ob priliki deset letnega jubilcuma našega liiblenoga »Diiševnoga Lista" želčjo vsi naši liidje i čtitelje vsega najbogšega tomi plemeni-tomi Usti i prosijo našega Boga za njegov bla-goslov na to delo. Vsčn nam je »Diiš. List" dober prijatel grato i ga vsi čakamo z radostjov i veseljom. Želčmo posebno, da se naj razširi naš edini evangeličanski list v Prekmurji ešče dale, da najde več abonentov i z-stčm prinese več blagoslova i več včenja" našs vere med na-še domače ludi! Vsčti) onim, ki ga ešče nepoz-najo, priporočam, da si ga hitro naročijo i si vu te dugi zimski večeraj naj kratijo čas z dobrim čtenjom, štero krepi dušo i srce. Tudi v-našoj gmajni so ništerni vcaglivi ludje, šteri za toga rejsan težkoga vezddšnjega časa volo si ne vupajo D. list naročiti, liki jas mislim, da se splača te aldov doprinesti, ar hrana za dtiio je vsigdar ndjbole plemenita! Gornja Slaveča, 1932. XI. 10. KOVATS dfihovnik. Montevideo, 1932. oktobra 12. Želenje po dotni. Približavajo se blžiženi koledni svčtki , . . Istina, ka či pcglčdnemo kalendari, on nam tak kaže. ka ešče do nji d\ž meseca vremena jeste. Ali mi, ki na južnom poiglobi zeml^ živemo: se že v-misli napre moremo pripravlati k-tem svd-tešnjim dnčvom, či bar samo li v-tnisli vkup ščemo z timi svojimi lubl^nimi bidti . . . Na svet« božični večer si mislimo . . . Na on lepi, dtišo podigavajoči sveti indašnji božični večer, gda smo ešče vsi lepo vkiip se-deli okoli stoJa, napunjeni z duhovnov pobož-nostjov, vesčli vu srdci i duši cela familia. Gda je ešče ne odtrgnola očo od dece, od matere, deco od roditelov, bratjo, sestre rodbtno od krvi svoje ona velika sila, štera se siikešina, potreb-čina i str&danje zov^ i štera je daleč prek mor-ja v-tiihinsko zemlo raztepla vu meri i blajžen-stvi vkvpživoče kotrige pobožne familie. Oh, kak odičeno lepo je bilo 1 ... Vone se je droven sngg sejao, od znotra so siimeče kahle sijale mi!6 topločo na od radosti leščeči obra-zov vu blšjženstvt plavajoče liidi . . . Kakšte težki. trplenjapun si je bio teda žitek; ete sv^ti Sprhlivost. Či mi ednok pero z r6ke spadne, Sprhlivosti tenja me zakrije, I či z rodnice glas pesmi zide, Šteri mi vu hlddi k-grobi pride, I či pesem objoče mrtvoga, Zmoli se pri njem molitev tiha, I pri njem žalna pesem z-doni K-koncovi se na m€ BAmen" pravi: Strdn 132. DOSEVNI LIST november 20. večdr se je vsaka diiša radiivala, Lr je vkiiper bila familia, odvrnola je od sLbe vso. težkočo, zadovolnost je obsela vse, na vsake,, ešče i na te naj sirmaškeše familie sto je zišao svetešnji kalač, prebr&no spečenjč, šlero je od medti i cukra sladkeše bilo zato, Lr je je oča vzčo vu rokč i z-liibeznMm srdcom pontido ednoj vs&-koj kotrigi držine . . . Oh, kak davno je bi-16 ... d&mo . . . naimre nam prekmorja lučenim prekmutskim slovenom, ki i v etom leti nemremo z-našimi lubJčnimi vkup svetiti bJajže-ni božični sv&kov. Preminoče leto je ešče v- dosti živelo ono viipanje, ka dokeč se leto preobrne, pa bomo vidili liiblene naše i vkiip bomo svetili znyimi ete blžjžene svčtke — ali trošt naš se je razto-po, liki lajnski sneg. Med skuzami se spomina-mo z-dotna bodoči ifiblčni: očč, materč, br&tov, sesfčr i rodbine naše, šteri i ete blajženi večer okoli stola sedijo, gde je naše mesto pa pržzno i fa pržznost mesto toploče, zmrzlostjov napuni srdca . . . vsi ti dosna bodoči so nikši dar pri-nesli na božično dre^o, samo jedino mi daleč bodoči, prek oceana vrženi smo ne spodcbni to včiniti. Ali žive vu nami trošt, kaj i ednok pri-de vremen gda i mi talnici bodemo veseloga božičnega večžra, doma pri naši lubleni vživati vktipno blajženstvo i žnjimi se veseliti. Na b'aj-ženo pavidenje! ŠKRILEC ZOLTAN. Strelajte, či viipate! Vu ednom južnoamerikanskom v^raši, gde španyolski gučijo, je eden englar bio zgršbleni, ki je vu ednoj revoluciji tdl vzeo. Bio je osod-jeni na smrt, ka ga dcj strlijo. Že so ga vo sprevodili na mesto i ga pred soldake poslavili. ki bi to smrtno sodbo nanyem zvršiti mogli. Te oficer je že kornandirati š(oo »Ogen I" te kak blisk skoči angleški konzul pred toga obsoje-noga i podrži visiko pred nyirn angleško zasz tavo i zakriči: »strelajte, či vfipate!" Z drflge stršni pa amerikanski konzul razprestrč obri nyega amerikansko zastavo. Konec je td bio, ka smrtna sodba je nej bila na nyem skončana i pod an-gleško varncst je bio djani. Z etov prilikov, štera se pred par letmi zgodila, bi vam rad na znanye dao, tak nam krv našega Zveličitela Jezuš Kristuia stalno obrambo zagvtiša proti vsakšemi htidomi. Grejšnik ki vu Jezuši v8rje, je tak obra-nyeni, ka ga Kristuš z oblejkov svoje pravič- nosti zakrije, kx: MNika je nej zakunyenoga nad onimi, ki so Jezuš Kristuša lastnicke." Oni so odkiipleni z krvjouv Kristuša i obranjeni kak si-novje Boži. Dvouje vrste liistvo. Samo dvoje vrste iiistva |e bilo vu dn&ri potopa : Oni ki so vu bdrki i oni ki so zviina barke biJi, — dvoji vu priliki mreže evangeliuma : Te dobre ribe i te slabe (Mataj 13, 47-50), dvoji vu prillki od 10 devojk : te čedne i te nore (Mataj 25, 1 — 13), dvoji vu prorokiivanyi pi-tanoga dneva: ovce i kozli (Mataj 25, 32 46), dve stišni kržleskoga tronuša : dejsna i lejva,-dvoje, ali samo dvoje mesto gda pride slednya sodba: samo nebesa i pekel! Ja, nebčsa ! wTi odeti vu bejle duge sra-kice i Što so i odkec so prišli ? . . , eti so, ki so prišli zte velike nevole i cuprali so srakice svoje i obejlili so gvant svoj vu Agnecovoj kr-vi. Zato so pred kraloskim stoiom Božim i slii-žijo Nyemi d€n i noč vu cerkvi nyegovoj: i te sedčči na kr&ieskom stolci bode med nyimi pre-bivao. Ne bodo lačni, niti žedni več." (Ozna-nosti knige 7, 13-18) Ino peke!! »I kralouvje zeml^ i ti veliki i ti bogaci i jezernicke i vJadnicke i vsaki slu-ga i vsaki slobodnyLk, so se skrili vu liiknye i bregov pečine. I erkH so goržm i pečinam: spadnite na ras i zakrijte nas pred licom toga sedečega na kraleskom stoci i od srditosti Ag-neca, ir je prišao te veliki d^n srditosti nyegove i što more obstati." Čtitel eti redov, vu štero vrsto prideš t\ ? Hofriga Mkmte cephui i dBnoh zgDbleni! Trda reč. Ti si okrščeni, k Božoj sliižbi hodiš vu cčrkev, popevleš vu c^rkvi, ešče k sv^toj večžrji liidi hodiš. Vu cerkvene knige ti je im€ notrispisano, ti si mogoče eden gmajnski sliižbenik, ali mogoče diihovnik — i donok — zgiibleni! Kak? More eden kotriga krščanske cerkvi zgiibleni bidti i yu Kristuši ne tžla meti? Jezuša reči so istfna : BAr vnogi prido vu mojem imčni govor^či: Gospodne, Gospodne, ali smo ne . . . vu imeni tvojem dosfa čfidna dela vči-nili ? I te njim odgovorim : Nigdar setn vas ne pozno, odidte od mčne čin^či nepršvdenost." Spoznaš i dičiš Boga i Kristuša samo z viistami, src^ tvoje je pa daleč od Njega i z vragometnostjov napunjeno ? Ali si pa gviišen, ka zadobiš korono žitka vekivečnoga ? ,B6g vidi vu srce vsakšega !M november 20. DUSEVNI LIST Strdn 133. Vekoslav J. Korošec evang. misijonar: Nikeliko reči za premišlavanje. I. Lamudil. Gda sem pred leti deliivao v Bački kak razširjevalec krščanski spisov, sem ednok vNo-vom Sadi čakao na vJaV, šteri bi me meo peia-ti v Budisavo. Dugo sem čakao na vlšk, a kda je te bio pripravleni me sprejeti, kak potnika, sem se tak živahno zgo\a>jao z liidmi, da niti sem nL opazo, da je odišao vlak \z posiaje. — Bedak boš mi pravo. — Povej mi. ali ne na-pržvijo vnogi tak. Oni čakajo na milost Božo, a kda je ta tii, teda n ajo telko opravka z tem svčtom, da nepazijo na čas, kda jih Gospod Jezuš zove, Boža milošča je zdaj za tebe. Prija"teo poraisli, Ithko se bo ednok pravlo, da je prekesno, vlžk milosti, ki pela k ci!i je že odišao. Čti II. Kor. 6, 2. II. Megla. Bilo je v 1918. leti. Š6 setn \z rcestaUdi. ne (v Italiji) v tri kilometre od mesta cddaljeno ves Kampo de Formido. Bilo je že kesno večer, povsčdik je mr&čno bilo i gosta roegla se je kadila. — V toj gostoj megli sem se zgiibo i tak preci časa hodo naokoli, ne da bi najšeo pot do cila. Končno d6nok zaglednem v daljavi megleni posvet. Napoto sern se proti tomi pc-sveti. K sreči je blo fe posvet našega vojaško ga oddelka. Tak me je posvet pripelao do cila, brez njega bi se gotovo zgtibo i bi lehko prišao protivniki v roke. Ttidi v našem živlenji je megla okoli nas (Izaija 60, 2a), mi moremo gledati na naš pos-vet, na jtitranjo zvezdo, na Jezuša Kristuša. Če mamo Njega pred očmi, teda pridemo gotovo do cila. (Ps. 119, 105!) III. Do etec i n§ dale . . . V Vrbi ob Vrbskom jezeri, je na sredi tr-ga eden pomenlivi karaen z napisom: wDo etec i ne dale . . . I" Kda sem vido \€ kamen, mi je prišlo na pamet, da bi dobro bilo, da bi si vnogi v svojem živlenji dšli napraviti takši ka-men z napisom wDo etec i ne dale". Zadosta mi je z toga grešnoga živlenja, M&m začnoti novo živlenje. Čti: Evang. Luk. 15, 11 —24. IV. Zadiva. Pred leti sem dobo od moje matere pismo v šteroj so mi sledeče pisali: *DrLgi sin, m>:\? sem čiidne senje. Senjalo se mi je, da sem vidla Kdstuša visečega na križi. Bio je vse krvavi. Šteia sem k Njemi, a ne sem mogla, ar je bila šiirka voda med Njim i menov. Ne sem tnogla prek vcde, pa sem na milo jokala*. Voda je bila zapreka, da moja mama ne mogla k Kris-tuši. Premisli, ali so ne pred tebov tiidi kakše zap/eke, šlere te ne piistijo, da bi prišeo k tvo-jemi Odrešeniki JezušrKristuši ? Čti: Hebr. 12 1 2. V. Ka napravlS s tvojiml grehami? Vnogi lfldje^tnajo vnogo opravka s svoji-mi greh', šteri je tl&čijo. Oni prosijo toti Boga za odpiiščenje, a grehov pa ne odajo tomi, od šte-rcga svedoči Ivan Krstiteo MG!ej, Agnec Boži, ki odjemle greh sveta!" Takši napravijo na priliko etak: Franc N. ide k scsedi ino vkradne njemi voro. Potom ide znova k njemi i njemi pržvi: dragl moj sostd, jas sem ti vkradno vo ro, to je bilo grdo cd mene, odpiisti mi, a vo-ro si je obdržao. Ka*misliš, ka d*e njeml nato sosid pravo. Gotovo njemi pokaže vrata, vkrad-no si mi voro i eščezdaj šč^š"rne za norca metf. Spodobno činijo i vnogi. Oni prosijo Bogd za cdpiiščenjeagrehov ne predaio i tak njihova vest ne pride k miri. Ka napr&viš ti s tvojimi grehi. Dokčč je ne d&š prek Jezuši, ne prideš k pokoji. Čti: Evang. Mat. 11, 28-30. VI. Sam se ne reliS. Ednokgsem opazUvao vččlo, kak se je zgr^-bila v pavočino. Probala se je rešiti i z peroti-cami mejOtala i se pri tom ešče bole zaplela. Ne se je mogla rešiti iz mreže. — Mogeo sem njoj pomagati. Vtegno sem roko i raztrgao sem pavočimo i rešo sem jo gotove stnrti. — Vnogo šteri se šče iz svoje lastne moči iztrgati nireži grehov i toga posvetnoga živlenja, a ne vidi, da se pri tem ešče vse bole zapleče. Šatan se njemi pasmejepritom. Samo eden je močnejši i samo ib te lehko reši iz zank šatanovih i grehov. Išči samo pri Njem pomoč. T^ tnočen je Gospod Jezuš i nihče drugi ne. Njemi se moreš vdati. Koga Sin oslobodi, te je v istini sloboden. Deset let. Z-hvalodavanjem proti dobrotivnomi i rai-lostivnomi Bogi naznžnjamo poštOvanim čte-nj^rom Diiševnoga Lista, ka je naše delo k mej- Strdn 134. DUSEVNI LIST november 20. nomi kamni prišlo. Deset let je tomi, ka je na očivesnost prišla pr^a numera Duševnoga Lista. Med našimi težkitni razmerami smo se ne nalehci odldčili na vodavanje lista, Ali gnao nas je on duh vere, šteri nemogočnosti nepozna Stiskavala nas je lubčzen do cerkvi naši očakov i svojega srdca. Že davno smo gorzpoznali velko moč štarapa. Težila nas je dfišnavest, ka brez svojega lista, naši veredorcanyi takše iiste pus tijo k-sebi, šteri našo diihovno mater večkrat pomenSavajo i zbanlfijejo. Toj našoj Itiblčnoj, po dragoj ceni obar-vanoj i zevsL stranov od protivnoga valovja trap lenoj cerkvi smo zbudili tak vu Diiševnom Listi edno takšo živočo kotrigo, štera od mOseca do meseca notripride k-nyč jvernikom, k nyim gu-csi, nyL opomina: »Zdrži, ka maš, naj ti nišče nevzeme kor6no tvojo!" Bojdi vreden na vero tvoji očakov t Nepozabi, ka zadene evangelicsa-nec bidti. Što bi mogao tajiti, ka je dnesden polreb-no evangelium tanesti k-liidem, ar oni sami dostakrat ne pridejo po nyega, tem više se ešče ogiblejo onoga mesta, gde bi se na nye bliščila svetlost evangeliuma. — Nyihove dfiše pa žeja-jo. I či nyim mi nemo nesli duhovne hrane, pri-nesčjo jo nyim drflgi; ali \a nyč nebode pokrep-kUvala vu stalncsti kre evangeličanske c^rkvi, niti vu loj veri, ka Kristušov čisti evangelium, šteroga naša cerkev glasi, k-obladnosti pride. Dosta naši lublčni je dzdaleČ od svoje rojstne hiže i domovine. Vu tuhinski drželaj si iščejo vsakdenešnji krfih z svojimi žfilatnimi ro kami. Duševni List je gorlpoiŠče, gdekoli so, diihovno hrano nyim prinaša, semen evangeloma tori vu nyihova srdca. Ah, vnoga pistna svedo čijo, ka komaj čakajo vsako novo numero etoga lublenoga lista. Nemo oponašali pri etoj osvetnoj priiiki, ka kelko se je bojiivao Diiševni List vu tom pretečenom časi z furijarni neprerazmenya, nelQ-b^znosti i hudevole. Vcagali bi, či bi satni de-lali . . . komi ? Ne je vredno I . . . Ali vu ed-nora vcagllvom šeregi z batrivnostjov Davida stno znali delati, ar smo se vupali vu Gospodi šeregov. nKi se pa vfipajo vu Gospodni, oni doblvajo nove moči, podigavajo se na peroti, kako orli, bežijo i neobtrudijo, hodijo, pa ne opešajo." (Ež. 40, 31. v.) Zmenkanya Duševnoga Lista sami pozna-mo i znamo najbole. Nikaki so želeli, naj bi naš list prinašao tiidi svetske g'ase i dogodke, ne li cčrkevne. Pri ednom mesečnom listi, vu časira-d'6ja, dosta dnevni i tjedenski novin bi mi tak-še g!&se vsigdar kesno prinesli, gda bi dosta čtenyarov pravlo : to sem jas že davno čteo, ali čtio, že me ne interesera. — Drugi bi radi bili, či bi naš lfst mesečno večkršt prihajao. T6 je pa materišlno i fizično nemogoče. Zdaj goripla-čujemo na naš list, te bi nas pa ešČe več košto. Ki je pa meo nofripoglčd, keiko dela da i žele samo edne etakše numere vkfiper- i včposihv-lanye, tisti prerazmi, ka to delo na mesec več-krat je nemogoče reditelstvi zvršiti, ar celo glav-noga reditela svoje lastno pozvšnye z-vnogov skrbjov i delom sploh dolizaveže. Ali pri vse naši zmenkanyaj itak mamo zrok i juš vervati, i vnogi naši čtitelje tudi radi to posvedočijo, ka je vu pretečeni 10 letaj wne bilo zaman naše delo vu Gospodni." (I. Kor. 15, 58) Diiševni Ust je mogočna šk^r bio na razširjžvanye Božega kralevstva. Gori je pozvao pazko na dosta takšega dela, na štero bi si Jud-je nači niti nebi mislili. (Kiizmičov dsvetek, itv.) Kelko lepi idej je pomogao kodraski i pripelao kcili; mogočno je podp^rao vse naše verske nšstave. (Diački Dom, itv) Na stroškaj Diiševncga Lista smo od hlpa do hlpa vodali i razdelili po naši gmanaj, — navekše brezplačno, vredne priložbe: edno lepo podporno pesem v 2000 eksemplaraj; wVse je dobro, či je konec dober" ; wPrekmurja zna-meniti evang. možje* ; MBrez Boga na svžti* knižlce po 1000 1000 eksemplaraj. Proti naše-mi najvčkšemi i najdelavnešemi pisateli, Kardoš JanošJ,stnoztefnšetuvali doliplačati naš zahvalen dug, ka smo vozdrukati dali njegove velike vred-nosti rokopise, cel6: »Evangeliomske vere ino cerkvi občinske prigode" i MPel^re knige Mo-sesa i knigo Josue." — Edno osem Iet smo ob-javili vu našem listi Prckmurske evang. sinyo-rije ino Podpornice gy(ilešov protokulome i tak rešili šinyorijo od posebni stroškov. Dlka bojdi Bogi za vse, ka nam je do etigatnao na pomoč bio ! Veliko zahvalnost ttidi vadlujemo vsakomi, ki je reditelstvo i ete list z svojim vernim nepom^nkanim, nesebičnim delom, ali darom i rddnim napreplačilom podperao. Zda po des^tom letniki z Bo'ze milošče prekstopimo vu edenajseto leto, vu drfigo dese-tino, vu šteroj nadale ščemo na hasek bidti na-šoj evangeličanskoj cerkvi i varvati naš raater- november 20. DUSEVNI LIST Strdn 135. ski jezik; z celov močjov i po nšjbogšem na šem znanyi ino mogočnosti šččmo tema slfiziti. Prosimo naše čtitele, naj nadale tiidi pod-perajo i vodržijo kre etoga jedinoga slcvensko-ga evangeličanskoga ifsta, šteri je jedina na"j~ krepkčša kapča, štera na*s vse od G Sl&več do D. Lendave, od Hjdjša do Apačov, tem dale z v Amer ki i v drtigi zvonski orsag&j raztorjenimi našimi veredom^nyimi vkiip\Lže, rned nami evangeličansko zavednost i edinost zbiidja" va. Evangeličanski bratje ino sestre ! MV6 si kiipte k zveličanji prilično vremen, a*r so dnevi hudi." Hude, težke dnčve živč naše evangeličan-sko liidstvo. Nema zadosta pastčrov, šteri bi je pelali k Čistoj vretini evangeliuma, nema vučite-\ovy šteri bi osnavlaii vu dflhi evangeliuma našo deco. Vu toj težkoj sfavi prebiidte se vsi na vkiipno delo, vkiipno dužnost, vkiipno cdgovor-nost. Zdriižite se okoli Diiševnoga Usta ; vČite se žnjega bogabojazen, cerkviliibezen i verebra-tinsko vkupdržanye ! Tak pripravlajmo lepšo pri-šestnost našoj cerkvi ! Na Diiševni List, na nyegove čtiteles vkUp-delajoče pomočnike Boži obilen blagoslov prosi tGdi nadale z verebratinskim pczdravom: Luthar Adam ev. dilh., nastavitel i glavni reditel DUševnoga Lista. Pozdrav od našega piišpeka. Pri zaklfički ete numere smo dobili od našega prečasnoga pušpeka nsslediijoče pozdrav-no pismo. Postuvanomt Redltelstvl »DOŠEVNOGA USTA" vu roke reditela g. Luthdr A. diih. PUCONCf. Visiko poštiivani gospod Reditel ! Ar sem vu za"dr,yima dvoma tjednoma na-včkSe ozdaleč bio, potom sem se nikaj tjčdnov tUdi ne dobro ^uto, tak li zda pridem do toga, ka Vam poleg Vašega želenya ob priliki 10 let-noga obsfoja Vašega cdrkevnoga časopisa wDti-ševnoga Lista" nikaj pišem. Nakratci mam to včiniti i Vam morern pri toj znamenitoj obletnlci Vašega časopisa li moje pozdravlenye i blagoslova želenye poslati, to pa dflnok z punoga, istinskoga srdcd. Pozdravlam Vaš cerkevni list i Vas, pre-več pošiuvani gospod diihovnik kak toga lista srčnoga reditela, i pozdravlarn vse Vaše vrle, verne vkupdelajoče. Vsi ste se vu letaj najtež-keši škiišavanjov i napadanjov obnašali verno k evangeličanskomi dugovanji, verno k cerkvi reformac je i verno k našemi vrlomi evangeli-č nskomi cerkevnomi Ivdstvi vu Prekmurji. — Vaše dclo se ne samo vu Jugoslaviji, nego da-leč prek mej našega orsaga preštima, kak dobra s'fižba do naše cerkvi i do našega cerkvenoga liidstva. Daruj Vam Gospodin Bog moč i radost, da te mogoči, kak do etimao, tak ttidi nadale povi^va^i z dcsp^hom, vu razraenyi naše c^r-kvi, podložnost vere med ludstvom. — Vi i Vaši vkfipdelajoči lehko zadovolnostjov nazaj gledate na 10 letno pošteno i nazhajno delo. Gospod je pomšgao do tega mao, On bo-de pomšgao nadale tudi. Li batrlvno napre / Z lubeznivim verebratinskim pozdravom ! Dr. Ph. Popp pfiipek. Razločni tnali glasi. Radosti g\ks. „. . . kl seja vu bla-goslovi, vu blagoslovi bode i žeo." (II. Kor. 9, 6.) Naše šinyorije diihovnicke, inšpek-torje, kantorje i drtigi čestnickd so okt. 27-ga meli svojo jesčnsko spoved vu M. Soboti, po šteroj so Hdri Lipot domanj-ševski duhovnik voobslužavali Sv. veččrjo. Za tem je konferenca drzdna vu farofi, na šteroj je razpr&vleno več fontošni cčrkev-ni pitanj. Spomenek reform&cije okt. 31-ga je z nasiedavajočim obilnim redov^kom posvetila Puoonska fara: 1) občna pesem. 2) lilurgija/3) občna pesem, 4) predga, 5) tnoški khoruš z Krnec je pod vodstvom R&tkai Odčn š. ravna-tela popevao: ^Vretina vse dbbrot (267), 6) Banfi Števan i Ratkai Lasl6 vučiteljiščnilca sta napreda?a v dialogi Luthera voposluhnenje na Wormskom orsačkom spravišči. Zmes je krnski mo§ki khoru^ popevao ,,Trdi gr^d pesmi 1. veršuš." (Ete lepi i hčrešen dialog je po našem jeziki zda obprvitn bio naprOdani. Vu novom Kalendariji na očivesnost rpride.) 7) Vrčle de-vojke Ženskoga drttštva so popevale 3 veršuše Stran 136. DUSEVNI LIST november 20. edne pesmi. 8) Deklamalivali so : Boldižar V, Sveiek reformacije ; Kolar I. 1517. ckt. 31, Šoš-tarčc G Galyerobi, Franko G. Na reforrracije osvetek ; Kiičan A. Žive Luther, 9) Krnski moš-ki khoruš je popevao : ,,Diči diiša moja" pesem, 10) Banfi Števan vučiteljiščnik je cerkevno hišto rično napredavanje meo, 11) Krnski moški kho-ruš je popevao: ,,Radosti skuza poleva pesem, 12) ,,Ki od Boga odstopi" i ,,Zdrži človek v srdci mirovnost" khorali sta igrala na goslaj Ratkai Las!6 i Banfi Števa.n vučiteljiščnika, na orgolaj so nyidva sprevajali Ratkai O:?6n and-rejski šolskl ravn&te', 13) Zaprtna raolite^ 14) Občna pesem, Po osvetnosti je cffertcrium na-berani na Gusfa/ Adolfa driištvo. Nabrano je 255 50 Dip. Srdčna ha!a vsem, ki so se vrelo tfiidili za to, ka smo tak Iepo mogoči bili po-svetiti (6 naš svčtek! Nekupte si driigoga kalendarija, ne-go počakajte naš novi »Evangeličanski Kalendari", šteri naskori zgotovleni bode. Dosta interesantnoga, Iepoga i hasnovitoga čtenya bode vu nyem. Spomenek Gustav-Adolfa. Nov. 6 ga se je Puconska fara z genlivov diišov spominala z toga, ka je ravno pred 3001etmi te vitžzni šved ki krao na bojišči pri Lutzeni svoj žitek gori-aldiivao vu branenyi evangeliuma i evangeličan ski verebratov. Svetiivanye spomina Gustav Adolfa je etak doliteklo : 1) Občna pesem ; nPie bUjdte se ino čujte" (1-4 v), 2) Liturgija, 3) Občna pesem : wTrdi grdd . . .• (1 — 3 v.), 4) Predga, 5) Devojke Ženskoga driištva so pod vodstvom Lokty Elze popevale: »Jezuš moja radost" pesmi 3 veršuše, 6) Duhovnik so na-preda''anye me:i od toga : Kg ma praviti G. A drUštv'0 evangeličanskoj ženi ? 7) Devojke so popevale : wKa za vrednost m& krstšanstvo" pes-mi 3 vršuše, 8) »Gustav Adoifa spomenek" so deklamžilivali Kos K., Pod!esek L.. Franko Š. i Ko ač K., 9) Občna pesem: 207, 4v., 10) Gdčna Lokry E!zh so napredali hištorijo Gus fa' Ado fa, 11) Devojke so pope^ale bcjnsko pesem Gusfav Adoifa : BNevcagaj, oh čreda mala," 12) Z^prtna moiitev i občna pesem 207, 5 v. — Offertorium na G. A. driištvo je vozanesao 200 Din. •j* Mikola Andr&š. Doli je zapro Bog žit-ka knigo ednoga seroga Šimeona, modroga pat riarcho. Nov. 14 ga je nas po svojem blagoslov-Ienom žitka tekaji ostavo naš pcštiivani i lub leni M!ko!a Andraš v G. Petrovci, star 88 Iet. Kak veren i skrben oča je bio, to preČfitijo i znajo najbole nyfgovi liiblčni: sin Ferenc dorra i Šandor, ravnatel evang. girnnaz!je v Pešti, na-dale 2 čere i lepi šereg vnukov vnukic. — Kak blagoslovleni Kristušov vučenik je bio, od toga bode vsigdar zahva'no svod6stvo devala Petrov-ska fara, štere materialni dugcnany dober šafar je bio 27 let. Za nyegovoga šafar&tva časa je zozidani farcf 1888 1. i cerkev 1894 1. Kak cer-kevni delavec je z bremenom svoji 80 let ete naš časopis tiidi goripoiskao z ednim navučnim cerkevnohištoričnim artikuluSom svojim. Kak vreli delavec je bio vsakoga napreidenya, to giasijo rsjegova občni hasek sliižeča vČinjena dela. Dosta clehša/anja je spravo liidčn pri porciji, pred 60 letmi kak krožni šacar zemle On ie bio propa-gator prve najmeti od Hodoša do Grada; on je b