izao)e okrajni >»lbcs boc.diistiCn#* sveže delovnih ljudi * Trtrovljab — Urejuje m odgovarja urednlik.1 cdboi — Odgovorni urednik: Slane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna « Ma-tboru — Naslov uredništva tn uprave; •Zasavski tednik« Trbovlje 1. uprava rudnika — Račun prt podrulnin Narodne banke » Trbovljah 614-T-146 — Ll»t izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din, četrtletna 100 din. mesečna 40 din — Posamezna številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne in tib oe vračamo
štev. 28
Trbovlje, 15. julija 1955
Leto VIII.
Zasavsko planinstvo nekdaj in danes
Pred desetimi leti so bili položeni prvi temelji za razvoj telesne kulture v novih pogojih, v novi, svobodni državi Jugoslaviji.
Temeljita sprememba notranjega •družbenega reda, ki nam je prinesla resnično ljudsko demokracijo, je močno »djeknila tudi pni delu organizacij, ki ilnajo nalogo dvigati in utrjevati teles-uo zmogljivost človeka. Nedvomno je cna teh organizacij tudi planinska or-
Ljudska pest je trdo pomedla s temi pijavkami in nastopil je nov dan, jasnejši in svetlejši kot kdaj koli. Sonce je posijalo tudi v zasavske doline in izvabilo na bližnje vrhove tudi tiste, kj so prej poznali le temo jaškov in gole stene stanovanjskih barak. Planinska misel je globoko prodrla v zavest delovnih ljudi Zasavja in danes združuje Planinska organizacija od Zagorja, preko Trbovelj do Hrastnika
delavstva in delavske mladine, ki bo v planinah našla svoj resnični in zdravi oddih po težkem delu.
Fedor Košir
predsednik Planinske zveze Slovenije
Alojz Dular:
Planine vabijo
eanizacija, ki pa ima poleg naloge, da močno četo navdušenih planincev vseh usmerja čim več ljudi v planine tudi vrst poklicev.
Planinstvo u Trbovljah
še druge, lahko rečem, mnogo širše in delikatnejše naloge.
Predvsem moramo vedeti, da dvig plesne kulture danes ni stvar posameznika, temveč dolžnost družbe, ker je telesna kultura močan člen v verigi ukrepov, ki naj pomagajo dvigati modalne in etične kvalitete Ljudskih mno-z'c. Hoja v planine vsebuje poleg osnovnega momenta — krepitve telesa, tudi še mnoge kulturne in vzgojne mo-uiente. Tovarištvo, disciplina, spoznavanje .prirode in (zakonitosti njenega življenja in odmiranja, razvijanje čuta ljubezni do svoje zemlje, odločnost, samozavest, vse to in še nešteto drugega, so karakteristični momenti, ki jih pravi Planinec pridobi, če hodi v gore z zdravim čutom, da je član naše velike socialistične družbe, ki pričakuje od vsakogar, da bo po svojih močeh pripomogel k uresničitvi tistih ciljev, za katere so milijoni žrtvovali življenja v pretekli vojni.
v Zasavje je del naše lepe, gorate debele. že pred vojno j® marsikateri Ljubljančan rad prihajal na Kum, na
Delavski proletariat je bil po svojem bistvu vedno progresiven, le da so mu prejšnji režimi to progresivno miselnost vedno dušili z žandarskimi bajoneti in odtegovanjem sredstev za življenje. Ko si je delavski razred Jugoslavije priboril svoje pravice, ,je na vseh poljih udejstvovanja razvil neverjetno delavnost in ni naključje, da tudi zasavska planinska društva odlično pojmujejo vlogo planinstva v našem družbenem življenju in v najidealnejši povezavi s političnimi in ostalimi organizacijami gradijo trdno osnovo za nadaljnji razvoj planinstva v Zasavju.
Naša velika skrb naj bo tudi v bodoče posvečena pridobivanju in vzgoji
Koder so planine, tam so tudi njih sti. Ako gre novinec prvič v planine in dijo delovnemu človeku dom v planili ubitelji in obiskovalci. Naši bližnji je v družbi dobrega planinca, mu bo ta nah. vrhovi: Partizanski vrh, Mrzlica in Kum gotovo odkril mnogo lepot med potjo, so vaba za vsakogar v dolini, da jih ki so 'bile do tedaj za njega še tuje, čimprej obišče. Tu pa se odpre opazo- društvo pa je dobilo novega člana. Tako valcu razgled na naše sosednje vrhove: pridobivanje članov je najbolj koristno Čemšeniško planino, Sv. Goro, Kozje, in učinkovito.
Kopitnik, Lisco, Ojstrež in še druge vr- Planinstvo se goji v naših krajih ze hove tja do Alp, ‘ki človeka vlečejo in preko 50 let. Od začetka so bili le povabijo s svoje lepoto.	samezniki, močno pa se je pri nas raz-
Človek, ki ljubi prirodo in zna gle- vito planinstvo v letu 1930. Takrat se
je ustanovilo poleg že obstoječega SPD še turistično društvo »Prijatelj prirode«, v katerega so se vključili mnogi iz delavskih vrst, posebno pa je bila
dati in opazovati njeno lepoto, bo 'postal obiskovalec planin in se z užitkom zazrl v to čudno ob vsakem se koraku spreminjajočo sliko. Mnogim pa je to lepoto treba pokazati in tako vzbuditi čut do narave in njene odkrite tajno-
•Mpzlioo in na vrhove, ki obkrožajo savsko dolino. O prebivalcih Zasavja, o rudarjih in delavcih pa smo slišali jn vedeli le to, da se v trdi borbi s kapitalističnimi izkoriščevalci bore za
zastopana mladina. Ta mladina • pa ni gojila planinstva samo za zabavo, pač pa je pridobivala, usposabljala in usmerjala v naprednomasleče borce vedno nove člane po navodilih Komunistične partije. Iz teh vrst mladincev so bili štirje, ki so kot mladi revolucionarji dali svoja mlada življenja v Jugoslovansko planinstvo proslavlja Kongres bi moral zasedati že pre- španski revoluciji [Jože Kralj, Rudi v letu 1954-55 lep jubilej — 80-Ietnico teklo leto, vendar je ’jbil odložen na Cešnovar, Srečko Vidic, Gustl Jazbec], organiziranega planinstva. Leta 1874 se letošnjo pomlad. Trajal je dva dni, in Mnogo pa je bilo planincev za časa je namreč ustanovila prva planinska sicer 23. in^ 24._ aprila v Zagrebu v okupacije dobrih borcev in aktivistov
I. kongres planincev Jugoslavije
Mnogo truda in dela so prevzeli zasavski planinci Hrastnika, Zagorja, Radeč in Trbovelj z gradnjo koče na Pre-hodavcih v Triglavskem pogorju.
Vse te naloge so lahko za tistega, ki dela z voljo, lahke vsakemu napredno mislečemu športniku v naši socialistični državi, kjer nudijo vso pomoč politična in oblastvena vodstva, lahka ob socialistični zavesti, da služimo s tem skupnosti.
Pri nas sta dve planinski diruštvd. V kolikor, je to potrebno, naj presodi čas in pokažejo rezultati dela. V kolikor so pa to osebne želje, upam, da bo prešlo, le škoda, ako bi pri tem trpelo planinstvo. Vem pa, da je koristnega dela dovolj za obe društvi ob treznem vodstvu. Naloge pa, ki stoje še pred planinskimi društvi s pridobivanjem članstva poleg spoznavanja prirodnih lepot, je odvračanje mladine od prekomernega uživanja alkohola, utrjevanja telesa in odvračanje od mračnjaštva k sociali-
organizacija na Hrvatskem v Zagrebu. Domu JLA. Udeležila so se ga planin- [heroj Franc Vresk], ki jim je poznanje stični ideji, vzgajati članstvo v izven-
°	*	mlr.n /1	i »» uro /~l	n x m >7 nori	AD fl	n Q._	i	_______ _ i__vi 'i	_____ j :	•_ it	min r\wt	/1 /vi ti	In lil h	i leirvvcnVt iti	v o
_	.	,	.	, ,ska društva	iz vse države z nad 400 de-	planin mnogo koristilo	ob prehodih in
Iz tega razloga je čutilo	vodstvo Pia-	legati, ki so	zastopali 347 društev. Kon-	piemikih v NOV. Od	osvoboditve do
n inske zveze	Jugoslavije	(PSJ), da je	&res je vodilo delovno predsedstvo iz	danes je poteklo deset	let. To je pre-
skromen košček kruha, za obšito j svoje tako" visokem	jubileju, da na manife-	pl^^SedSik	tudT^'po re^ltotih^dtia^Mnogo čtonov
družine, za golo življenje, nevredno	stativen način pregledamo	dosežene	pla,nincev Hrvatske, tovariš Vječeslav	planinskega društva je po svojem delu
ttoveka, ki daje vso svojo življenjsko	uspehe vseh osemdesetih let, s	posebnim	Hcljevac. Med drugim je pozdravil v	v podjetju veliko prispevalo da so se
moc zato, da se peščici ljudi polnijo	ozirom na povojno delo planinske or-	svoji OTedi zastopnika JLA in zastopni-	abnovile postojanke na naših vrhovih,
Pi s krivično pridobljenim denarjem,	gamzacije v FLRJ.	ka nemškega planinskega društva,	kjer najde zavetja im. postrežbe vsakdo.
medtem ko so planinske organizacije bom našteval prostovoljnih ur za ostalih sosednih držav pozdravile kon- gradnjo na Mrzlici, Kumu in Partizan-gres brzojavno.	skem vrhu, pač pa bi pohvalil vse tiste,
Po pozdravnih govorih zastopnikov	ki s tihim nesebičnim delom ustvarja-
raznih sorodnih in političnih društev	jo in obnavljajo postojanke, katere nu-
BESEDA BRALCEM!
Planinsko društvo Trbovlje je imelo že dalj časa v načrtu, da ob 10-letnici osvoboditve Jugoslavije izda podobno brošuro revialne oblike, kot so to storila že nekatera druga društva. To namero pa je društvo opustilo in to zaradi tega, ker bi vsebina napisanih člankov zaradi manjše naklade te brošure ne dosegla tistih, katerim je snov namenjena, in sicer najširšim krogom bralcev naših zasavskih krajev, z edinim namenom in ciljem, da planinstvo čimbolj populariziramo.
Z uredništvom »Zasavskega tednika« smo sklenili, da izdamo zbrani material v obliki časnika kot izredno številko »Zasavskega tednika«. To izredno številko tednika prejmejo brezplačno vsi naročniki »Zasavskega tednika«. Vsem podjetjem in ustanovam, ki so izdajo te številke časnika Podprle z objavo oglasov, pa se PRISRČNO ZAHVALJUJEMO.
V pričujoči list so vključeni članki ne samo s planinskega, temveč tudi z gozdarskega, lovskega in ribiškega področja, tako da je Zasavje obdelano prvič z vseh plati hkrati in to s področij, ki so tesno povezana s Planinstvom,
Vsem sotrudnikom se za sodelovanje pri počastitvi 10-letnice osvoboditve in 10-letniicc rasti povojnega planinstva v novi Jugoslaviji iskreno zahvaljujemo, hkrati pa smo hvaležni upravi in uredništvu »Zasavskega tednika«, da nam je omogočilo izdajo te posebne številke.
Prepričani smo, da je društvo z izdajo tega Lista izpolnilo določeno Vrzel v opisih Zasavja, hkrati pa doseglo svoj edini cilj — da gorskemu svetu v zaglavju naših dolin ohranimo in pridobimo nove in navdušene obiskovalce.
Planinsko društvo Trbovlje.
armadnem delu in jih usposobiti za zaščitno in obrambno službo ter utrjevanje zavesti do dela in idejno politične predanosti do naše zemlje. To pa se že dela, le pospešiti in širši krog je treba zavzeti in mu dati večjega razmaha. To pa mislim na ta način, da se pritegne k aktivnemu delu več članstva, ne ipa da dela samo odbor, kar je največkrat oplaziti pri društvih. Iz članstva je treba Iskati novih delavcev, ki so voljni delati, da se vzgojijo in bodo sposobni prevzeti funkcije ter postali novi funkcionarji v društvih.
Upravni odbor Planinskega društva v Trbovljah
oziroma organizacij je predsednik PSJ tovariš Rade Kušič podelil 158 zlatih in srebrnih častnih znakov z diplomami, n to delavnim članom in društvom s posebnimi zaslugami. Iz Zasavja je prejelo srebrni častni znak z diplomo PD Hrastnik z utemeljitvijo, da je eno najstarejših in naj delavne jših društev. Glavna poročila, to je trije referati, so bila natiskana v brošuri, ki pa so jih funkcionarji vseeeno prebrali, in to poročilo predsednika PSH Rade Kušiča o »Planinstvu in njegovem razvoju v naši državi«, poročilo Bogdana Kurepa »O izgradnji planinskih objektov« in poročilo dr. Mihe Potočnika »O alpinizmu in gorski reševalni službi«.
Poročevalci so v svojih poročilih zajeli vsa obdobja razvoja planinstva od početkov v posameznih republikah do današnjih dni. Razumljivo je, da so poročila zajemala delo planinskih organizacij pred I. svetovno vojno le bežno, v pretežni večini pa so registrirala delo po zadnji vojni v novih pogojih. K dnevnemu redu kongresa je spadalo tudi odlično predavanje akademika dr. Gušiča o Dinarskem gorskem svetu in o tamošnjih ljudeh^ predavanje športnega zdravnika dr. Dlmitrijeviča o pomenu planinstva za razvoj in zdravje človeškega telesa in nazadnje še predavanje inž. Goliča o propagandnem delu planinskih društev. V nadaljevanju kongresa smo v diskusiji slišali mnenja in predloge 'posameznih delegatov o delu planinskih društev z mladino, o sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami, o gradnji novih planinskih objektov, o gospodarski problematiki posameznih društev s ipo-sebnim ozirom na vzdrževanje koč in domov, o propagandnem delu društev, o inozemskih odpravah alpinistov idr.
Kongres je s svojim delom pregledal dosedanje uspehe, dosežene v osemdesetih letih obstoja organizacije na jugoslovanskih tleh, pokazal smer in poti, po katerih naj v bodoče hodi in se razvija, hkrati pa je izrekel zahvalo in priznanje vsem nesebičnijn tisočim članom za družbeno koristno delo, ki so ga opravili ali ga še opravljajo v blaginjo delovnega človeka in s tem v korist svojega naroda.
r
PROGRAM II. PLANINSKEGA TEONA V TR60VLJAH
v času od 9. do 17. julija 1955

V
V	okviru II. Planinskega tedna, ki ga prirejala letošnje lelo skupaj obe planinski društvi, t. j. Planinsko društvo Trbovlje in Planinsko društvo Kum-Trbovlje, bodo naslednje prireditve:
Slavnostna seja obeh planinskih društev, po seji otvoritev Foto razstave planinskih slik v mah dvorani TVD »Partizan«.
Množični izlet na Mrzlico.
Planinsko predavanje.
Predvajanje barvnega filma »Mt. Everest« v kinu Delavski dom.
Turistično predavanje.
Skupinski izlet v Bohinj in na Črno prst.
V	okviru planinskega tedna uredijo trgovska in uslužnost-na podjetja svoje izložbe. Planinsko društvo Trbovlje pa izdaja v okviru tega tedna posebno številko »Zasavskega tednika«, ki ima izključno planinsko vsebino.
V	okviru II. Planinskega ledna bo množični izlet 7. avgusta 1955 na Kum, v septembru pa celovečerni koncert Planinskega okteta iz Maribora.
Vse prirediive bodo najavljene s točnimi podatki o času, kraju in dnevu s posebnimi lepaki.
r
Ante Beg:
MOJI POGLEDI NA PLANINSTVO
Planinstvo je zame srčna zadeva — o teh pa ne govorimo radi.
Planinsko udejstvovanje mi daje življenjsko moč in nudi uteho v vsakdanjih človeških težavah.
Ne bi rad delil moralno-etičnih naukov tovarišem planincem zasavskih črnih revirjev. Rad pa bi blagohotno c-pozoril mlajše tovariše na bistrejše opazovanje vse žive in nežive narave na njihovih gorskih pohodih. Nikakor ni cilj gorohodca le vrh in svojstven razgled! Poglejmo samo pisano rastlinstvo, ki se mestoma bori za obstoj na strmih pobočjih, grebenih in policah ter je nepogrešljiv okras planinskemu okolju, ki daje lep del vsebine doživljanja zvestemu prijatelju gorske narave.
Zato pa naj bi bilo vsakokratno naše »romanje« skrbno pripravljeno, vzpen počasnejši in preudarnejši, da bodo vtisi trajnejši v vrsti nepozabnih planinskih doživetij.
Lojze Močivnikar
Janez Kovič
Spomini na ustanavlianje
PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRBOVLJAH
Posebnosti gostinstva v planinah
Močno je vzkipelo življenje in pa kulturna razraščenost v Trbovljah po prvi svetovni vojni. Pri tem razraščanju kultumoprosvetnega dela je imelo brez dvoma glavno zaslugo delavsko izobraževalno društvo »Svoboda«, ki je s svojim širokim programom vsestransko omogočavalo napredek svojim članom, posredno pa vsem revirskim ljudem. Misel in program tega društva nista oplajala samo njegove člane, pač pa preko njih večji del trboveljske doline, somišljenike in simpatizerje delavskega gibanja in delavsko čutečih ljudi.
Društvo je imelo v programu med mnogimi kulturnimi in športnimi področji tudi izlete v bližnje in kasneje tudi v daljne domače planine, bili pa so prav ti izleti bržkone osnova poznejšemu razmahu planinstva in turizma v Trbovljah.
Izleti, ki jih je prirejalo izobraževalno društvo »Svoboda«, so bila množični, kar je še sedaj razvidno iz raznih priložnostnih fotografij. Kasneje so tudi posamezni člani »Svobode« začeli zahajati v skupinah v hribe. Eden izmed takih izletov, ki ga lahko omenim, je izlet na Plešivec — Uršljo goro. Ob nedeljah in praznikih so se zelo pogosto zbirale skupine in skupno odhajale na turo, v večernih urah pa so se izletniki od sonca ožgani vračali v dolino.
Tla za planinsko organizacijo so bila pripravljena.
V družbi s tovarišem Ante Begom sem takrat že obiskoval visokogorski svet v Julijskih in Kamniških Alpah. Prijatelj Beg me je vpeljal prav v vse lepote gorskega sveta in odgrinjal ten-čice, ki so doslej zakrivale moje poglede na prirodo, eno za drugo. Začela sva govoriti o planinski organizaciji, ki jo je nujno ustanoviti v Trbovljah.
A kako? Zelo pereče vprašanje je bilo, na kakšni politični podlagi bi o-snovali društvo. Čutil sem, da bi ne bilo prav, da bi v proletarskem središču Slovenije ustanovili planinsko društvo na nacionalni podlagi. O tem sem se večkrat posvetoval s svojimi delovnimi tovariši iz tabora socialistov.
Slovensko planinsko društvo [SPD], ki je delovalo na področju Slovenije, je bilo ustanovljeno leta 1893. Podružnice so se ustanavljale ena za drugo po vsej Sloveniji, ki so prevzemale kot eno izmed glavnih nalog, da se bojujejo na vseh poljih, pa tudi v planinah, z nemštvom. Zaradi tega je imelo takratno SPD predvsem nacionalno obeležje.
Centrala in vodstvo planinskih društev je bilo v Ljubljani pri osrednjem društvu. To osrednje društvo je imelo svojo podružnico nekaj let pred prvo svetovno vojno, to je še v Avstriji. Bilo je sicer maloštevilno, kar pa je za tiste čase razumljivo. Med vojno je to društvo razpadlo, maloštevilni člani te podružnice, ki so ostali planinci tudi še kasneje, pa so se po vojni včlanili pri ljubljanskem osrednjem društvu. Med te dobre in zelo zavedne člane štejem v prvi vrsti tov. Mahkovca st. iz Trbovelj. Se danes se dobro spominjam njegovih pripovedovanj o svojih planinskih turah. Najljubše so mu bile Karavanke z Golico. Prekolesaril in
prehodil je vso gorsko področje Italije kot turist.
Kasneje je bilo ustanovljeno poleg že obstoječega SPD tudi planinsko društvo »Prijatelj prirode« s centralo v Sarajevu. Bilo je izrazito levo orientirano. Z dušo ‘in telesom sem bil pristaš tega društva, vendar sem še nadalje ostal pri mojih znancih, s katerimi sem koval ustanovitev podružnice Slovenskega planinskega'društva v Trbovljah.
Posvetoval sem se s tov. Mahkovcem, ker mi je le-ta že prej pripovedoval, da se je ukvarjal z mislijo, da bi ustanovili v Trbovljah planinsko organizacijo in da se je v tej zadevi že obrnil na osrednje društvo v Ljubljani, kjer pa ni naletel na posebno dobro razumevanje. Sklenila sva najino idejo uresničiti. Pri nadaljnjem »vrtanju« mi je želel mnogo sreče.
Težko sem pričakoval tovariša Anteja Bega, da pride iz šole, kjer je šolo val. Nanj sem se še najbolj zanesel, ker mi je tudi on dal prvo idejo. Zavihala sva rokave in začela z organizacijo. Naj-prvo sva pridobila za delo še tovariša Pliberška in Kostanjška. Na sestanku smo ugotovili število planincev iz naše doline in sklenili, da jih povabimo na prvi sestanek, kjer se bomo dogovorili o nadaljnjem delu. Prve člane smo nabirali z nabiralno polo, kjer je vsak s podpisom potrdil svoj pristop k podružnici SPD Trbovlje.
Ustanovna seja je bila v posebni sobi gostilne Dreo, 8. maja 1928 pa je bil pri 280 članih ustanovni občni zbor podružnice v dvorani Ane Forte na Vodah. Osrednje društvo iz Ljubljane je zastopal pokojni Anton Knafeljc.
S tem sem navedel nekaj dejstev, ki naj osvežijo spomin na ustanovitev planinske organizacije v Trbovljah.
Gostinska dejavnost ki jo v nižinah, mestih in vaseh po navadi ocenjujemo kot zgolj obrtno ali gospodarsko prizadevanje delovnih kolektivov po čim večjem ekonomskem efektu in podobnih občedružbenih kriterijih, ima v planinah, daleč proč od svojega življenja, svoj poseben, specifičen pomen.
Daleč smo še od tega, da bomo od gostinskega delavca v dolini pričakovali kaj več, kot to, kar nam je že po pravilih svoje službe dolžan nuditi. Nagibi, zaradi katerih ljudje obiskujejo gostilne, so tako različni, da je povprečnemu gostincu največkrat nemogoče prodreti v razpoloženje svojih gostov in ga seveda temu primemo z razumevanjem postreči. Dolinsko gostinstvo bo prav zaradi svoje komercialne note, ki na žalost danes igra še vedno svojo vodilno vlogo, ostalo daleč od notranjih potreb gosta vse dotlej, dokler se oba činitelja, tako gost kot gostinski delavec, ne bosta vživela drug v dragega ter tako v medsebojnem sporazumevanju vskladila potrebe in dolžnosti družbenega izživljanja. Koliko vode bo še preteklo in koliko očitkov bo še izrečenih na račun gostinca, pa tudi njegovega gosta, dokler ne bo iz naših gostinskih obratov izginil tisti mehanizirani odnos, ki danes duši razvoj te lepe gospodarske veje. Pozdravljamo mehanizacijo gospodarstva, stroj naj nadomesti trud človeških rok; toda v gostinstvu — kjer poleg materialnih uslug iščemo še nekaj več — nam dobrega razpoloženja ne bo prinesel ne avtomat in ne brezdušni robot.
Cesto se nervozni razburjamo nad navidez slabo kakovostjo gostinskih storitev, nestrpni smo zaradi prekomernega čakanja, cena se nam zdi pretirana. Ne bom zanikal, da v tem pogledu gostinstvo ne šepa, saj sem bil mnogokrat sam priča podobnim nevšečnostim. Na drugi strani pa lahko
po temeljitem opazovanju ugotovimo, tla slabemu razpoloženju gosta niso toliko krivi navedeni razlogi, temveč skrajna nepazljivost gostinca, ki bi lahko z delom svoje dobre volje, če že ne odpravil, pa vsaj omilil sleherno pomanjkljivost, ki se po nerodnosti vkrade v njegovo delo. Prav v srce nas bo zabolelo ko bomo videli včasih mlade lin zdrave gostinske ljudi, ki pri svojem delu brezizrazno strme nekam daleč mimo gosta, z narejenimi gestami brezdušno prihajajo in odhajajo, ne zavedajoč se tega, da nas njihovo podjetje z izobešeno napisno tablo vabi k sebi — v goste! In ta pomanjkljivost je tisto kar nas v gostinstvu najbolj draži — čeprav največkrat podzavestno — ki v veliki meri dokazuje že stokrat in stokrat dognano resnico, da ni vsakdo za ta poklic.
Toda pustimo za danes ta živi problem in se povzpnimo više — v planine!
Že ob sami predstavi na to svojstveno kraljevstvo se nam vzbudi nemir v pričakovanju nečesa veličastnega, neznane sile nas vlečejo v svoje okrilje, neskončno majhiti, vendar tako zelo vzvišeni se počutimo, ko se nam z vrha gore odpirajo daljnji razgledi. Na mah izginejo vse skrbi in težave vsakdanjega življenja zavest lastne moči zraste v nepojmljivo višino, zreti mir okrog tebe, te naredi drugačnega človeka. Nisi več delavec, ne uradnik, ne študent — človek si, ki naenkrat jasno vidiš pod seboj ves tvoj svet in se zavedaš da je to ves — tvoj svet!
Gostinec, ki imaš v planinah opravka z ljudmi, ki ti prihajamo v goste, zapomni si gornja razmišljanja, skušaj
... da je bila ustanovljena prva planinska organizacija na svetu v Angliji leta 1857 v Londonu z ustanovitvijo Alpine Cluba;
... da so ustanovili na naših tleh prvo planinsko organizacijo leta 1874 v Zagrebu;
... da je bila ustanovljena prva slovenska planinska organizacija 27. februarja 1893 v Ljubljani, in sicer na pobudo skupinice mladih slovenskih planincev, ki so se imenovali »piparji«; ti so namreč ob svojem rednem obiskovanju naših planinskih predelov opazili, da prodira nemška planinska organizacija čedalje bolj tudi v naše domače gorske predele in jim daje razna nemška imena ter odkupuje vrhove posameznih gora, da lahko na njih pobočjih ali vrhovih postavlja planinske koče; zato je imela ustanovitev SPD v začetku predvsem nacionalni značaj;
... da je bila ustanovljena prva podružnica SPD v Trbovljah 8. decembra 1912. leta, druga pa 8. maja 1928. leta, ki pa se je zaradi organizacijskih sprememb po drugi svetovni vojni preimenovala v Planinsko društvo Trbov-lje;
... da so ustanovili Planinsko društvo Zagorje leta 1947;
doumeti vse razpoloženje, ki ga vzbudi gora v zemljanih, ko se od časa do časa vračamo po zaslombo k njej kot k materi. Ne skušaj nam s čemer koli porušiti duševnega ravnotežja, ki smo si ga pridobili v borbi s strmino.
Kaj bi radi od tebe, ki nas — to verjamemo — željno pričakuješ?
Predvsem si želimo tega, česar v dolini nismo bili deležni v taki meri, kot b bilo potrebno, to je originalnost, pristnost v tvojem odnosu in v pristnosti tvojih uslug, kot je pristna in nepokvarjena narava, ki je okrog nas.
Ker smo že po naravi skromni ali pa nas je k temu prerodila gora, ne bomo od tebe zahtevali nobenih posebnih specialitet, temveč se bomo zadovoljili s preprostimi jedili in pijačami, ki jih lahko prebavi vsak želodec. Imej jih vedno na zalogi v zadostni količini!
K tebi smo prišli iskat miru, zato ne dovoli, da nam ga kradejo posamezniki, ki mislijo, da imajo pravico spremeniti planinski dom v pristaniški bar.
Vsakdo si v spomin na lepa doživetja želi ohraniti spominček ali pa ga posredovati drugim, zato bi bilo prav, da jih imaš na razpolago, bodisi v obliki razglednic, znakov ali dragih simboličnih predmetov.
Imej usmiljenje tudi s tistimi, Iti nimajo mnogo pod palcem, zlasti z mladino; na splošno pa naj tvoje cene ne razodevajo želje, da se morajo investicije za planinski dom rentirati v čim krajšem času.
In če bi hotel vedeti še kaj več, pojdi včasih na obisk na sosedno planino; kar ti tam ne bo všeč, popravi pri sebi, pa bomo še bolj zadovoljni odhajali z gora.
... da je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Kum — Trbovlje leta 1950; dotlej so bili člani tega društva včlanjeni v PD Trbovlje;
... da so ustanovili Planinsko društvo Radeče leta 1951; že pred tem pa je obstajala pred leti podružnica SPD v Zidanem mostu;
... da je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Dol pri Hrastniku leta 1954;
... da je pričel izhajati »Planinski vestnik« leta 1895 kot glasilo slovenske planinske organizacije SPD. »Planinski vestnik« izhaja še danes v znatno obsežnejši obliki z vsakokratno slikovno prilogo ter velja za najcenejšo, hkrati pa po letih izhajanja za najstarejšo slovensko revijo;
... da je bila zgrajena leta 1898 na Mrzlici ena izmed prvih slovenskih planinskih koč v Sloveniji — »Hausen-bichlerjeva koča« na Mrzlici (1119 m) — odprli pa so jo ob navzočnosti številnih planincev in izletnikov dne 28. septembra 1899; zgradili so jo v spomin na žalskega narodnjaka in šolnika Hausen-bichlerja;
... da je Dom na Mrzlici zgradila podružnica SPD Trbovlje leta 1931, odprla pa ga je 20. septembra istega leta.
Trboveljski planinci na Ojstrici
Če morda ne veste, vam povemo...
Jože Stok-Korotan:
U naročju mrzlice
Bilo je cvetoče pomladi. Košato listnato drevje se je bohotilo v jutranji zarji. Iz žametnega zelenja so polzele debele kaplje kristalno čiste rose. Vsa narava je bila sveža in opojna. Ko je izza dolenjskega gričevja pokukalo majsko sonce, je bila le Mrzlica tako velika, da se ni potopila v megleno jezero, ki je poplavilo zasavsko kotlino in vse dolinice Revirjev.
S kurirjem Mirkom sva sedela na kamnitni rebri Mrzlice in potopljena v globoko razmišljanje zrla v jutranjo sinjino. Pomladno jutro je bilo še lepše, ko se je iz bližnjega bukovja zaslišalo ptičje petje. Vse to je ustvarilo tako sanjavo vzdušje, da se s kurirjem nisva zavedla, kako naglo se je vzpenjalo sonce nad obzorje in izsušilo megleno jezero.
Sredi dopoldneva sva se z Mirkom povlekla nad kozjo stezico in si tam uredila skromno ležišče. Ko sva legla k počitku, sva se zopet pogreznila v partizanske spomine.
Oh, kako prijeten je spomin na revirske hribe in planine, na njihovo spokojno zatišje, na šepetanje črnih smrekovih gozdov in zelenega bukovja, kjer je bil partizanom dom in varno zavetje. Noč in prostranstvo gozdov sta nam bila vedno najboljša zaveznika.
Tudi Mrzlico smo imeli revirski borci za svojo zaščitnico. Uh, koliko partizanov je našlo varno zavetje pod njenim krilom, ki je okrašeno z bogatimi gozdovi segalo proti Hrastniku, Trbovljam in Savinjski dolini. Oh, kako radi smo se zatekli v njeno naročje, tja, kjer smo se vselej odžejali, najedli in odpočili. Kolikokrat smo iz njenega objema odšli v doline, v nezadržen napad na sovražnika. Z njenih pleč pa smo mnogokrat, čvrsti in nepremagljivi, pognali v beg pisano sovražno drhal, ki je lazila za partizani in aktivisti.
Glej, takšna si bila, Mrzlica! Za partizane sta bili takšni tudi tvoji sestri Cemšeniška in Sveta planina; takšni pa so bili tudi tvoji bratje Kal, Gozdnik, Kolk in drugi. Oh, kako lep je tudi spomini na vsa naša taborišča nad Čečami in Rečico, na Čebinah in Pušavah, v Bukovju in Breznem, na Jablani in Zeleni travi — na imena, ki zvenijo nam partizanom kakor pomladna pesem.
Prelepo je bilo tudi takrat, ko smo partizani proslavljali pomembne zmage naših borb, obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte ali delavski praznik prvi maj. Tiste večere smo na revirskih hribih in planinah zakurili veličastne kresove,
ob njih razvili slovenske trobojnice ter prepevali narodne in partizanske pesmi. Naša pesem je mogočno odmevala po dolinah ter polnila srca teptanih in zasužnjen:h ljudi z občutkom sreče in zadovoljstva.
Nepozabni bodo ostali tudi tisti dogodki, ko smo se usuli s hribov v doline ter z bojno pesmijo na ustih in ognjenim orožjem v rokah rušili sovražnikove utrdbe, trli betice Švabski soldateski in izdajalskim kačam, ter uničevali vse, kar je koristilo sovražniku.
Nikdar ne bom pozabil tistega nočnega spopada z Nemci nad Katarino, ko je bil krvavi boj ena sama veriga rafalov in bombnih eksplozij, da se je Mrzlica neprenehoma lesketala v ognju in škrlatnordečem sijaju raket. Ko pa smo švabsko zasedo poslali k vragu, smo se spet vrnili v objem naše Mrzlice.
»Ej, Mirko, na javko bo treba!* sem v zadregi poklical kurirja, ko sem se iztrgal iz objema živih spominov.
V mraku sva s kurirjem prispela na Kal. Stajerčeva četa se je prav tedaj odpravljala v dolino. Z njo sva tukaj odšla na pot. V Brdcah smo potrkali na Kozoletovo trgovino, si nabrali živil in se zjutraj vrnili na Kal. Podnevi smo imeli tam zabavo ob pečenem kozličku in pletenki domačega sadjevca.
Popoldne je začelo rositi. Zato smo se s političnimi aktivisti odpravili v Ceprlinovo gostilno. Tam sem na sestanku z zaupniki in obveščevalci iz doline dobil tehtne podatke za izvršitev pomembnih akcij, predvsem za uničenje nemške postojanke na Katarini. Zato sem komaj čakal prihodnjega dne, ko bi morali priti na Mrzlico tudi Janezova in Matijeva četa...
Tisto noč nisem mogel dolgo zaspati, V mislih sem prehodil znane stezice, ki jih je hodila prva Revirska četa, spremljal pohode in borbe l. Štajerskega bataljona in vse tiste poti, ki so jrih premnogokrat premer,li drzni revirski aktivisti. Živo sem se spominjal tudi tistih dni, ko smo na Čebinah ustanavljali Zagorsko četo, v Ravnah Trboveljsko, na Kalu pa Hrastniško četo. Ob spominu na drzne komandirje teh čet, Janeza, Malija in Štajerca, pa mi je srce kar
zaigralo v veselem pričakovanju, ko si bomo na zboru teh čet na Mrzlici razdelili naloge in odšli v napad na postojanko.
V	jutranjem svitu, ko smo s Stajerčevo četo zapustili Lorbarjevo domačijo, da bi dan prebili v gozdu, je tam za hišo urezal puškin strel. Nemudoma smo se vrnili k hiši, kjer so nam domača dekleta povedala, da je kompanija nemške policije vdrla v hišo ter aretirala gospodarja in tri dekleta, ki so prišla iz Trbovelj v partizane, nato pa odhitela v dolino.
Takoj smo pohiteli za Nemci, da bi rešili ugrabljence, toda zaman. Švabi so tako nabrusili pete, da bi jih tudi hudič ne ujel... Ko smo nad Ravnami srečali dve dekleti, ki sta pobegnili iz nemških krempljev, smo se vrnili na Kal. Zvečer se je vrnila iz Trbovelj tudi tretja deklica, ki je ob zračnem napadu na Trbovlje izkoristila zmešnjavo Nemcev in pobegnila. Lorberja pa so gestapovci vrgli v temnico in ga zverinsko mučili.
Popoldne se je pojavil med nami obveščevalec Zdenko in nas opozoril, da se zbirajo v dolini velike nemške sile.
Hajka!
Na bojni sprejem Nemcev v naših hribih smo sc hoteli dobro pripraviti. Zato smo organizirali dobro obveščevalno mrežo, se založili z rezervnim. strelivomi ter ločili vse neoborožene novince in jih z močnim spremstvom poslali na Moravsko. Pod Mrzlico pa je ta kolona padla v nemško zasedo in se razkropila. Vendar so se razen enega vsi novinci spet zbrali skupaj in odrinili proti cilju.
Naslednje jutro, ko bi moral biti zbor bataljona na Mrzlici, sta Hrastniška in del Trboveljske čete zavzeli položaj med Spelcem in Dolgim vrhom. Čeprav smo bili opkoljeni z vseh strani, smo mirno čakali, da bodo Nemci trdih na našo bojno črto.
Borci so si za grebenom zgradili trdne zaklone iz kamenja. Tako pripravljeni so nestrpno merili na oddaljene točke, kjer so se premikali nemški vojaki in vermani.
V	smeri Velike Reke so se nenadoma oglasili nemški mitraljezi. Ko so v odgovor zapresketale
partizanske puške, smo takoj uganili, da se je Zagorska četa usekala z Nemci. Streljanje je počasi ponehalo, nenadoma pa se je spet razlegel po dolini mogočen krohot avtomatskega orožja...
Pššššt!.. Pozor! Glejte, fantje! Nemci se narn bližajo. Bodite pripravljeni! Se deset korakov, še trenutek, in ...
Partizanske puške in brzostrelke so zaropotale kakor se spodobi. Ogenj je bil tako učinkovit, da je prodirajoče sovražnike prikoval k tlom in jim ni dovolil, da bi se postavili po robu-Ko so se v njihovih vrstah razstreščile še trt naše ročne bombe, so se borci na glasno poveljc dvignili iz zaklonov in se pognali na juriš proti Nemcem. Partizanski udar je bil tako bliskovi in odločen, da je sleherni odpor sovražnika utonil v mladi krvi.
Prvi sovražni obroč je bil naglo prebit, drug* pa se je pretrgal, še predno smo naleteli nanj-Nemški vojaki in vermani so se strahopetno razbežali in se poskrili v zaklone. Za nami * začel streljati šele takrat, ko smo bili mi že n varnem, v objemu Gozdnika.
Opoldne je tudi pri Veliki Reki streljanji ponehalo. Kazno je bilo, da se je Janezova e e prebila iz obroča in se umaknila na savinjs vznožje Mrzlice. Zvečer je bila nemška hal
končana.	j
Ko smo se naslednji dan zbrali na Kalu, n. manjkalo niti enega borca. Vsi smo bili zo,fl ^ in čvrsti. Prav ko smo se začeli pogovarjat» napadu na postojanko na Katarini, se je poj0 na Kalu tretji bataljon Slandrove brigade nalogo, da poruši rudniško vzpenjačo na hrt*-niškem nasipu, zavzame b»inkcrje verkšucev mobilizira Revirčanc v našo vojsko.
»Tudi revirski partizani pojdemo s SlandrJ^ ci v napad!* smo skleni i in si takoj razdjec, naloge. Zagorska četa je odhitela v K'*°iuCe, Trboveljska pa na Nežo v napad na verk-1 Hrastniška četa pa je odšla s Slandrovci v pad na bunkerje na zasip . ■.
Zvečer je bojna nevihta že prepluml® '(ef Revirje. Bombne eksplozije, prasketanje Pu' regljanje brzostrelk in mitraljezov je bilo■ „ mogočno, da so planine in hribi kar vrisk
veselem odmevu.	y
V jutranjem svitu, 3. junija 1944 smo ^ nočnih borb kot zmagovalci spet vrnili v 0 1 naših partizanskih planin.
PIONIRJI* PLANINSTVA* NOSILCI* SREBRNEGA* ČASTNEGA-ZNAKA
Karel Režun (nosilec srebrnega častnega znaka), Trbovlje:
Začetki moje hoje v planine
Ante Beg
Okoli zasavske koče na Prelioilavdli
Veselje do planin sem dobil že v zgodnji življenski dobi. Spominjam se, da so me najbolj razveselili trije turist na Planini, posebno eden od teh, ki ?e bil brez srajce in zelo rjav. Kot desetleten deček sem sklenil, da moram tudi jaz postati enkrat tako rjav.
Z očetom, ki je bil tudi planinec, sva Sla ob priliki pod Mrzlico oziroma pod Kriško planino gledat divjega petelina. Kil je udomačen in je priletel iz gozda na žvižg rudniškega lovskega čuvaja njemu na ramo. Takrat sem dobil posebno nagnjenje do narave in občutil sem vso lepoto pohajanja na vrhove, v Prirodo. Po večletnem bivanju v tujini, ko sem se vrnil nazaj k rudniku, sem dobil še večje veselje do planinskega
sveta.
Spomladi l. 1899 je prišel k meni iz Žalca mlad učitelj, po imenu Hausen-oichler, in me nagovoril. Zvedel je, da rad zahajam v gore in da se sploh zanimam za planinstvo. Prosil me je, Ce bi hotel sodelovati in pomagati pri otvoritvi planinske koče na Mrzlici, ki da bo odprta v jeseni tega leta. Sodelovanje sem mu obljubil in sem kasneje preskrbel, da se je slovesne otvoritve koče na Mrzlici udeležila tudi trboveljska rudarska godba, poskrbel Pa sem tudi za agitacijo, da se je slav-la udeležilo večje število ljudi. Otvo-ritev je bila izvedena tako slovesno, da kaj takega ni nihče pričakoval. Tega dne sem pristopil kot reden član k podružnici SPD v Žalcu. Koča je bila na
uporabo vsakomur, ki si je izposodil ključ v gostilni Koren (Plavšak, kasneje Zupan) v Trbovljah.
Ko se je osnovala podružnica SPD v Trbovljah, sem seveda pristopil takoj v njeno članstvo in pomagal pri organizacijskem in gospodarskem delu. Leta 1931 je zrasla na Mrzlici nova koča, l. 1935 vodovod, pred začetkom druge svetovne vojne pa so zgradili tudi cesto na Mrzlico.
Pri' svojih osemdesetih letih moram priznati, da sem v planinstvu doživel najlepše čase svojega žvljenja, tako glede zdravja, veselja, in lepcrte. V duhu imam ves planinski svet še v svežem spominu, gledati pa ga ne morem več zaradi oslabelega vida. Ker so mi bile pri srcu vedno le planine, sem se v prostem času najraje zadrževal med takimi ljudmi, ki so na prirodo gledali z istimi očmi kot jaz sam, ker se mi je zdelo, da so še najbolj odkritosrčni in najbolj iskreni prijatelji. Zaradi tega priporočam vsem, ki bodo brali te vrstice, da se pridružijo ljudem, ki radi zahajajo v gorski svet, kar ne bo žal nikomur ne zdaj, še manj pa ob spominih nanje pri »osmih križih«.
Zasavska planinska društva — Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Radeče — so zgradila im odprla 22. avgusta 1954 novo planinsko postojanko na Prehodavcih. Kamenita stavba stoji na prelepi razgledni kopi grebena nad prvim triglavskim jezerom, že na trentskem svetu, v približni nadmorski višini 2050 m. V neposredni bližini je po letu 1918 potekala državna meja med Jugoslavijo in Italijo. Italijanska vojska je postavila nekaj metrov niže pritlično kamenito obmejno stražnico z neogibnimi strelskimi jarki, betonskimi zakloni in žičnimi ovirami. Do te mejne postojanke so nadelali dobro tovorno pot (»mula-tiero«) iz Loga preko Lepoč in planine Trebiščine — prav do tedanjih državnih mejnikov. Drugo tovorno pot so nakopali iz sklepa Zadnjice na sedlo Dol (med Ozebnikom in Goriškim robom) ter od tod skupno s prvo potjo na greben.
Iz koče in izpred nje uživajo obiskovalci te skromne, a prikupne planinske zgradbe, obsežen razgled proti zahodu. Nasproti leži raztegnjen hrbet Ozebnika (2048 m) s pisanimi gorskimi pašniki, kjer zvončkljajo večji in manjši tropi ovac z niže ležeče planine Trebiščine. To samotno 'in malo obiskano razgledno točko z bujno alpsko floro
Uspeh zasavskih planincev — koča na Prehodavcih (2050 m) Julijske Alpe
Avgust Kostanjšek:
Moj odnos do planinstva
dobrimi 33 leti so bile narod-p0‘. e in politične razmere v Trbovljah Soi-TT drugačne kot so danes, ko omo-ijanu Jpdska oblast slehernemu diržav-pN ’ dn Lahko poljubno deluje na vseh beščiVT • telesne vzgoje. Bila nas je vlad v ,’dealistov, ki smo kljub takrat širi*' , ernu nemškemu življu pričeli m b! ] ,vansko misel, kar v tistih časih telovTi lahko. Ustanovili smo slovensko PrOSv t ° društvo in druga kultumo-stv0 1 društva, medtem ko planin-jib ,ni TnoRio pognati v Trbovljah svo-Za.w0rGnin' Kot telovadec in organl-, ,S0Tn se bavil največ z mladino, Prti t iIX> pa ie bilo izživljanje v za-1922 ^uIT^dnici vse premalo. Ze leta niCo NT so sam dal vpisati v podruž-je v Tv bjuhljana. Sčasoma se nas vilo, , rb°vljah nabralo precejšnje šte-3Woi,, ,so nas gore vlekle v svojo rnorc r, j	nam nudile prelest, ki jo
6 nuddi le narava.
Tedai
Slovenit sm° ustanovili podružnico TrbovlOu83 Planinskega društva v v začeti ' Po naših zasavskih hribih koč rv	bilo udobnih planinskih
bichie,.^ Alrzlicri je samevala Hausen-CevkvO Va koča. na Kumu in Sv. Gori koč boi; 8°stilna, sicer pa smo sc takih znane J,.ogiibati ter hodili na nam ne-°snovaie 'T'e- Posebno kasneje, ko se je Pa	društvo »Trezne mladeži« in
skavtov i ' k° sem ustanovil društvo n Sozdnikov v Trbovljah. Go-
stiln smo se izogibali, rajši smo sami šotorili na popolnoma čistem in samotnem vrhu, kjer smo počasi spoznavali vso pisano floro našega okoliša. Ko sem prvič svobodno prehodil vse področje Julijskih in Kamniških Alp, je bilo to zame popolnoma novo razodetje. Od takrat smo se začeli imenovati prave planince. Sicer sem že v prvi svetovni vojni prehodil vse koroške obmejne gore, ker sem služil pri planinski v noti, vendar s tesnobo v prsih, ker te gore le niso bile naše.
Kaj me je vedno vleklo v gore? Težko je to povedati tistemu, ki brezobzirno in brezbrižno hodi po svetu, ki ne vidi pokrajine okrog sebe in mu je glavni cilj le pridobivanje sredstev ali uživanje dvomljivih dobrin. Meni so gore nudile več kot more nuditi zakajena gostilna žejnemu, meni so postale gore duševna potreba. Ni med nami človeka, ki bi ga prvo pomladno cvetje po dolgočasni zimi ne razveselilo in če takega človeka parkrat usmerimo na višje stoječe vrhove, bo vedno bolj in bolj občutil razloček med življenjem v dolini in bivanjem v planini. Vsekakor pa mora biti planinec dober fiizkultumik,

kajti moč in lepota se pri bivanju v naravi zaraščata v harmonijo. O vsem mojem delovanju za razvoj planinstva v Zasavju bi lahko napisal precej več, sicer pa je delo v odboru postranskega pomena, glavno je vendar udejstvovanje. Potrebno bi bilo našo mladino še vse bolj usmerjati v prirodo in s tem v gorski svet, čeprav je v tem pogledu storjen že precejšen korak. Opazimo pa lahko, da se določena društva vse premalo zavzemajo za to, da bi s svojimi člani pohitela na sonce. Posebno pozornost pa je treba posvetiti šolski mladini in jo seznaniti vsaj z našimi okoliškimi vrhovi Kumom, Mrzlico, Planino itd., kjer se spotoma lahko ukvarjajo z botaniziranjem, geologijo, geografijo in drugimi sorodnimi predmeti. S tem hi si zagotovili zdravo pokolenje, hkrati pa tudi idealen naraščaj.
Polde Majdič
Ante Beg in Polde Majdič
so izpremenili med letom 1919 do 1939 zahodni sosedje v obmejno utrdbo. Še danes stoji na jugozahodnem pobočju grebena razpadajoča betonska kasarna alpincev in enot gorskega topništva. Od tod je bil prenesen na Prehodavce ves eterniit za streho in večji del ostrešnega tramovja. Na 'prostornem dvorišču kasarne oveto danes v miru posamezni šopi planik. Cisti vrh in Velika ter Mala Tičarica (trentska) zakrivata pogled v dno soškega korita med Logom in Bovcem. Od jugovzhoda proti severozahodu se nato vrstijo svetlejši in temnejši — bližji in oddaljnejši — grebeni zahodnih Julijcev: Kobariški Stol, Kanin, Svinjak, Bavški Grintavec, Poliški Špik, Viš, Pelci, Ozebnika, Jalovec, Mangart, Travnik, Mojstrovka, Prisojnik, Planja, Razor, Križ, Pihavc in Stenar — do sedla Luknje z robom Plamenic. Globoko pod nami se koplje v soncu zelena Zadnjica — a sosednji Ozebnik nam zakriva raztresene domačije skromnih Zorčev, Kravanjev, Ko-macov in drugih Trentarjev, ki so tovorili na Prehodavce gradbeni material ter zidali novo postojanko. Ce obidemo grebene od severovzhoda proti jugu, je najbližji Vršac (2194 m) z odsekanimi stezami proti Zadnjici Za njim pa iznad Zaplanje strmo bode v nebo Triglava. Dobro razločimo Aljažev stolp; daljnogled pa nam približa celo trop triglavskih romarjev, ki so dosegli svoj cilj in zamaknjeni občudujejo edinstven razgled z očaka naših vrhov. Pod širokim zahodnim ostenjem impozantnega Kanjavca se iskri malo, zelen-kastomodro prvo triglavsko jezero (Jezero pod Vršacem), v katerega Šumija izpod velikega snežišča ledenomrzel studenček. K temu triglavskemu biseru je do sedaj zašel le redek triglavski popotnik. Enako lep pogled je na drugo triglavsko jezero, ki je kot prvo zelenomodro triglavsko oko in večji del leta ne zasluži prozaičnega imena Rjava mlaka. Res pa je, da se to jezero v suhi poznojesenski dobi močno osuši in kaže tedaj več metrov visok teman obrežni rob. Z vrha Poprovca — soseda Kanjavca — zdrsne oko na Hribari-ce, Vršake in Zelnarico. Proti jugu se dviga stopnjevito greben Lop (Malo in Veliko Špičje) z gosto nagubanimi, strmimi zahodnimi stenami. Soško dolino zasledujemo pod Bovcem tja do ovinka pri Žagi.
še nekaj podrobnosti iz časa gradnje te nove razgledne trglavske postojanke! — Petega julija 1953 se je povzpela družbica zasavskih planincev v spremstvu Trentarjev iz Loga na Prehodavce in izbrala — po kratkem posvetu — oblo travnato kopo nad bivšo Italijan-
1000-krat na Mrzlici
ANEKDOTA O POLDETU
Za našega »bronastega« Poldeta vedo vsi, da ne pije nobenega alkohola ali pa se precej omeji na pitje in to zelo male količine.
Nekoč, ko smo se vračali z naše ljube Mrzlice, smo se oglasili na niže ležečih kmetijah. Seveda smo se dalj časa zadržali pri kmetu Jožetu, kjer si je naš Polde dal natočiti steklenico mleka in steklenico jabolčnika.
Pri tem smo si vsi dali postreči z žganjem in dobrim jabolčnikom, tako cta smo kljub pozni jeseni, ko že ni bilo nikjer cvetja, tega vendar imeli na licih. Bili smo, kot pravimo, malo v »rožcahi«.
Tako smo se vračali po precej nerodni poti, nam je naš Polde kar naenkrat zdrsnil s steze na niže ležeči kolovoz. Seveda si je pri tem padcu poškodoval obleko in lahko bi se mu primerilo, da si kaj napravi na nogi ali roki.
V strahu, če se mu ni kaj zgodilo, ga začnemo klicati: »Polde, si se kaj poškodoval ali kaj?«
Prve besede, ki jih je spravil iz sebe, so bile: »Ali so steklenice še cele?«
V hrib me je vleklo že od mladosti, morda že takrat, ko sem pod Lisco še krave pasel. Z vstopom v knapovske vrste pa se je začelo čisto drugačno življenje, namreč borba za vsakdanji kruli, borba za preživljanje družine. Vendar sem ob priliki le skočil sem in tja na kako reber. Po prvi svetovni vojni pa sem navsezadnje začel še sam z zbiranjem raznih izletniških skupin iz vrst delavcev in takratnih članov »Svobode«. Ce se ozrem nazaj, mislim, da je bilo takrat storjeno delo zelo plodno In koristno.
Čeprav sem že v letih, vendar se mi odnehati še kar ne da. Precej planinskih vrhov sem že obredel, naj si bo v domačih ali v Julijskih, Kamniških planinah, Bosni ali v Visokih Turah, vendar so mi vsi enako pri srcu, le Mrzlica je izjema, kar ni nič čudnega, če povem, da sem lansko leto stopil nanjo tisočič. Mnogo zdravih, sončnih in vedrih ur sem prebil v prijetnih družbah na izletih in mnogim sem pomagal, da so prav tako spoznali vrednost zahajanja v planine. Doslej mi za to še ni bilo žal, najmanj pa še za tiste čase, ko sem z vso silo izbijal iz pleč revmatizem.
Ob lanskem jubilejnem pristopu na Mrzlico sem se moral spomniti tudi moje žene in v srcu in na glas sem se ji moral zahvaliti za vsa leta nazaj.
Tudi danes moram to poudariti, da sem le z njeno pomočjo in z njenim razumevanjem obhodil toliko gorskega sveta, zato pa sem ostal kolikor toliko čil in zdrav, navezal v tem času mnogo poznanstev med turisti, mnogim nudil vodstvo pri izletih, na vse skupaj pa me sedaj v starosti veže lep spomin. Enako srečen občutek želim prav vsem planincem!
sko karaulo za definitiven temelj novi koči. Načrti so bili že pripravljeni v Hrastniku, kjer domuje predsednik gradbenega odbora in »gonilna sila« pogumnega kolektivnega podviga Zasavskih planincev v daljnem triglavskem pogorju — tov. Stane Brečko. Teden nato so pričeli z odkopom, sejanjem peska, zlaganjem suhe škarpe ter donašanjem najpotrebnejšega gradbenega materiala iz doline in z Ozebnika. Le pet parov žilavih trentarskih rok je do konca avgusta dogradilo zidovje. Nato je v dobrem tednu družina spretnih bohinjskih tesarjev postavila ostrešje in prekrila stavbo, ki je prvo leto, čeprav izpostavljena, prav dobro kljubovala vsem zimskim metežem in viharjem.
V juliju 1954 so pospešeno nadaljevali notranja dela v stavbi. Tudi ta je opravilo pet Trentarjev, katerim so do-našali dnevno trije tovorni osliči iz Loga — povprečno po 80 kg — razni gradbeni material in notranjo opravo. Take se je v avgustu bližala gradnja dovr-šitvi — z mnogimi žrtvami graditeljev, zasavskih prostovoljcev ter ob krepki podpori zasavskih ljudskih oblasti, podjetij, množičnih organizacij in Planinske zveze Slovenije.
Čeprav stavba še ni dovršena v vsej začrtani notranji razdelitvi prostorov in nima še popolne oprave, je vendar gradbeni odbor sklenil, da je odpre že 22. avgusta 1954 ter zasilno oskrbuje še preostale tedne jesenske planinske se-zije. Letos bo treba izpopolniti opravo, zgraditi cisterno, dozidati vetrolov pred vhodna vrata itd.
Dostopi: Od koče pri triglavskih jezerih prispeš na Prehodavce v zložnih dveh urah. Iz Loga v Trenti je okoli štiri ure vzpona; od koče na Doliču pa je preko Hribaric dobri dve uri in po4 hoda. Ko bo dograjena zanimiva visokogorska zavarovana steza preko severozahodnega ostenja Kanjavca, se bo pot skrajšala za polovico.
Izleti: Po grebenih Lop (Veliko in Malo Špičje) na vrh Lepe Špice (2398 m), na Ozebnik (2084 m), bližnji Vršae (2194 m), Kanjaveo (2568 m), Triglav, čez Globoke Konte na planino v Lazu, Debeli vrh, za Zelnarico na planino Dednjo polje, čez Dolič na Luknjo, Pihavc, Križke pode, Rezar v Trento itd. Seveda niso vsi dostopi na posamezne vrhove, niti markirani — vendar najde izurjen hribolazec primerne dostope brez teh pripomočkov. Alpinisti-plezal-ci pa imajo v tej novi postojanki oporišče za svoje drzne podvige po manj raziskanih predelih Julijcev. V marcu in aprilu — večkrat tudi v maju — pa so zaliti predeli okrog koče tja do vrha Hribaric in navzdol do koče pri triglavskih jezerih pravi eldorado za alpske smučarje!
Gornja dolina triglavskih jezer velja pri večini triglavskih »romarjev« za nezanimivo, pusto področje, ki ga preko-Iračijo — navadno že utrujeni i— z vrha Triglava oziroma triglavskih postojank. Dobri poznavalci tega predela pa trdijo ravno nasprotno! Živobarvno alpsko cvetje prekriva skalovje in trate — le opazovati je treba okolico poti! V lanskem juliju so oživljali to kamenito »puščavo« desettisoči čudovito modrih čaš kluzijevega encijana — ponekod na kvadratni meter preko 106 cvetov! Sivo skalovje so pokrivale ža-metnozelene blazine planinske velese s tisoči in tisoči snežnobelih cvetov. V bližini tretjega jezera (pod Hribaričarni) pozvanjalo stotine in stotine zlatorumenih cvetov planinskih pogačic, drobnih vijoličastih snežnih zvončkov, belih snežnih zlatic, planinskih vetrnic itd. S tem skromnim opisom pa še zdaleč ni izčrpana dolga vrsta živobarvnega cvetja, ki tja do pozne jeseni oživlja gornjo zajezarsko dolino — med njimi so zastopane skoro vse vrstnice naše zaščitene in nezaščitene alpske flore. Velika škoda je, da za jezerska dolina ne uživa več zaščite kot alpski naravni park. V zadnjih letih namreč pasejo Trentarji tu okoli po več sto ovac, ki neusmiljeno pustošijo vse rastlinje. Spodnji del doline — od opuščene doline pri Utah — do velikega Ledvič-jega jezera — pa si privoščijo kot pašno področje voli, prignani celo s Koprivnika. Cimprej bo treba obnoviti zaščito tega edinstvenega triglavskega predela, kjer še životarijo — v ostri borbi s trdo prirodo — vse številne ■cvetne družine naših Julijcev.
Polde Majdič na Mrzlici
H
LEP JE PLANINSKI SVET
Po grebenih Zasavja in Posavja
Malo je okrajev razen gorenjskih, ki bi imeli tako valovit in mikaven svet, kot ravno naš okraj; če pa prištejemo še bodoči sektor krškega okraja, bomo lahko trdili, da je tem koščku sveta, to je od Save pri Litiji pa do Hrvatske, kot nalašč izbran za planinska izživljanja za ljudi, ki po trudapolnem delu v rudniku ali tovarni z manj prostega časa radi pobite v naravo med zelenje k soncu in naravnim lepotam nasproti. Ta razčlenjenost hribov valovi od najnižje točke 139 metrov nadmorske vi3i-ne ob izlivu Sotle, v Savo, pa do najvišjega očanca Zasavja, ki gleda z zavidljive višine na niže ležeče vrhove in ostale kraje tja do Gorjancev, Snežnika, Julijcev — Kamniških planin do Pohorja. To je Dolenjski Triglav, Kum (1219 m).
Marsikaj vidi, kar je nam manj znano ali pa nič, pa si nočemo ogledati teh kop — vrhov, ki 'ima vsak za sebe svoje posebnosti, če pa že ravno teh ne, pa predstavljajo lep izlet za vsakega, še tako neizkušenega obiskovalca planin. Zato si je vredno ogledati najprej nje, potem pa šele druge višje vrhove. Spodnji del ima poleg Lisce, ki jo bom posebej še omenil, znani Bohor (1023 m), ki še vedno šumi s svojim bogastvom gozdov, na njegovem vrhu pa bo verjetno kmalu stala planinska koča, ki bo zamenjala dosedanjo zasilno, ki jo imajo gozdarji, lovci in delavci; vreden je obiska. Njegovi bližnji in daljni sosedje so Pleševica (730 m), Veternik (712 m), Orlica (698 m), Sv. Gore (621 m), Cirnik (624 m), Goli vrh, Kumšperk (598 m), Silovec, ki je Bizeljčanom zanesljiv vremenski prerok. O tej gori pravi ustno izročilo, da je votla in polna vode, ki bo nekoč prodrla in poplavila ves kraj. Znamenita in romantična vas je Stojdraga, 520 m visoko ležeča, v njej pa stanujejo potomci slavnih Uskokov.
Vsa okolica Bizeljskega in drugih krajev v tem koncu so prisojna pobočja nizkega gričevja, povsod na prikladnih mestih zasajena z vinsko trto, ki daje tamkajšnjim prebivalcem edini zaslužek. Samo Krško pa je že bolj industrializirano središče, medtem ko so Brežice znamenite iz zgodovine, o čemer še zgovorno priča zgodovinski grad iz 9. stoletja. V Brestanici, tik nad Savo oziroma železnico, stoji na strmih pečinah na krasni razgledni točki ponosen grad, ki je bil zgrajen v 11, stoletju. Tudi Sevnica ima zgodovinski grad iz takratne dobe — ta pa leži na lepem gozdnatem grebenu nad trgom. Precej imajo, zato se lahko odločijo, kam ob nedeljah, seveda če so skromni — če pa ne naj pohitijo na naš zgornji
konec, kjer lahko obiščejo pri Radečah dvigajoče se bregove in hribe.
Prav lepi sta razgledni točki Svibno (580 m) in Žebnik (477 m), da Kuma ne omenjam; zanj bom povedal na drugem mestu. Za temi točkami ne zaostajajo Brunk (561 m), Brunška gora (450 m), Loška gora (420 m), Podkraj pa od 200 do 750 metrov nadmorske višine, Močilno (574 m) in še mnoge druge. Po svoji zanimivosti so vredne obiska tudi razvaline radeškega gradu, ki je bil zgrajen okoli leta 1000; od tam je pogled na niže ležeče Radeče in savsko strugo. Svet se širi in prihaja v nižino. Ob potoku Sopoti se vije bivša vojaška cesta, ob njenih bregovih se dvigajo piano tasta gričevja od 400 do 543 metrov višine, nad njimi pa kraljuje Ključevica (1077 m), Nebeška gora (962 m) in Lenovec (902 m).
Kdo bi naštel še vse ostale vrhove, ki se dvigajo na levo in desno ob tesni Save in v neposredni bližini iste. Pa vendar zaslužijo nekateri, da jih omenim, in ti so: na spodnjem koncu Razbor (483 m), poleg Vel. Kozja in Kopitnika, pa Turški les. Savna peč s svojo hribovito lego nad 370 m višine, Sv. Jurij (791 m), Sv. Stefan (597 m), Turje (550 m) malo dalje špičasti Hum (585 m) z zanimivo alpsko floro, od Rečice med Maličem (934 m) in Pernicami 884 in) se nahaja Šmohor (784) in Šmihel. In-pozantno se dviga sosed Mrzlice Gozdnik (1092 m); še jih je manjših, ki obkrožajo naše kotline, kot so Kovk (600 m), Plesko (460 m), Ojstro (540 m), Retje (521 metrov), Sv. Marko (533 metrov, Planinska vas (620 metrov) in Knezdol (600 m). Na drugi strani pa je Dobovec (674 m) čez Kum pa Bora vak (730 m), Gorenja vas, mali Kum (820 m), Podkum (770 m) in Kozlova gora. V nadaljevanju pa so slikoviti Polšenski dolomiti s svojimi vrhovi in slemeni, Orljek (898 m), na katerem je baje nekdaj stal grad, strmi dolomitski Ostrež (841 m), Zamboh (782 m) in še drugi. Nasprotno od teh pa je Jabla-niški vrh (919 m), Sv. Gora (849 m), Ro-viškl vrh (932 m), Ržiški vrh (774 m), Krešica planina (1055 m). Tolsti vrh (1077 m), Zahojski vrh (996 m), v daljavi pa Slivna (870 m). Lepo je osojno pobočje hriba Rebar (875 m) pri Trojanah in ima v podaljšku Križanovo goro, ki je še malo znana razgledna gora, potem je Učak (609 m), Kamnec (860 m), Javor (1131 m), nižje ležeči Tabor in še mnoge druge. Tudi na našem koncu imamo poleg poznanih še dosti neznanih in zanimivih vrhov vrednih obiska. Zato se potrudimo in jih obiščimo, saj znane, ob priliki pa še omenjene, da jih spoznamo.
Kum 1219 m
Med veličastne vrhove v Zasavju sodi vsekakor Kum s svojim velikim obzorjem razgleda, ki sega od mejne Hrvatske, Gorjancev, Snežnika, Julijcev, Kamniških planin in Pohorja. Vmes pa je nešteto manjših, lepo izrazitih hribov, ki so privlačni za tamkajšnje prebivalce, seveda tudi za nas. Lahko trdim, da je edinstven razgled z vrha Kuma, ter tako ta vrh poplača ves trud obiskovalca, ki si želi lepega razgleda po naši domovini.
Ne samo to, da nam nudi ta vrh lep razgled, temveč nam nudi tudi bogato planinsko floro, med katero sodijo tudi
tod naprej nas vodi markirana pot izmenično po gozdu in travnikih do samega vrha, ki ga opazimo šele, ko smo pod njim.
Zagorjani pa se vzpenjajo na Kum po poti mimo gradu Prusnik skozi Ce-bulovo dolino; tudi ta pot je prav prijetna, čeravno malo strma. Lahko pa se odločijo za pot ob potoku Sklendro-vec do Podkum a in naprej mimo Bo-rcvak-a in malega Kuma na sam vrh. To pot si izberejo tudi obiskovalci iz Dolenjske in spodaj ležečih vasi.
Kum s svojimi senčnatimi pobočji nudi odlično smuko tudi v pomladi. Po-
redke cvetlice, ki so z zakonom zaščitene. Tudi fauna je dostojno zastopana, tako da nudi obisk te gore tudi razvajenemu turistu mnogo presenečenj in lepih doživetij.
Pristop na Kum je mogoč z več strani. Radečani se lahko povzpnejo nanj kar v treh smereh. Hrastničani pa čez Matico, medtem ko se lahko Trboveljčani in tisti, ki se pripeljejo z vlakom, odločijo za dve varianti; od teh bom omenil le eno, ki jo običajno uporabljamo, in to je po lepo složni cesti od mostu čez Savo do naselja Dobovec, od koder pa se nam še nudi prav lep razgled po sosednih vrhovih. Tudi cvetja ne manjka ob poteh, gozd nam pa nudi prijeten hlad v 'poletnih mesecih. Od
stojanka je precej pridobila z zgraditvijo smučarske žičnice, še več pa bo pridobila, ko bo koča povsem prenovljena in opremljena.
Na planincah luštno biti
Cemšeniška planina 1206 m
Mogočno se dviga ob podaljšku zagorske kotline nad visoko ležečimi naselji, kot so Breznik, Razbor, Čemšenik, Jesenovo, Križe in Znojile. Cemšeniška planina, pravzaprav je to mogočen hrbet, poraščen z gozdovi, medtem ko ima osojno stran posuto s travnatim pobočjem, ki valovi v 'poletnih mesecih v prekrasnih barvah poletnega cvetja, tako da se zdi človeku kot sama velika preproga, ki jo nevidne sile premikajo. Nepozaben je pogled na to lepoto barv in različnih oblik cvetja. Vmes pa človeka preseneča žvrgolenje škrjan-čka, ki se dviga in spušča k svojemu v travi ležečem gnezdu. Ure in ure bi človek ogledoval početje, ki človeka povsem sprosti in v tem pozabi na vse skrbi.
Da, v teh višavah si človek spočije duha in pridobi novih moči. Od planote, kjer. stoji koča, pa vse naprej do piramide, se nam na južni strani nudi krasen razgled na globoko spodaj ležeča naselja, nad katerimi se dvigajo sosedni vrhovi. Med njimi pa se vijejo bele ceste, iz daljave pa nam prihaja na uho vrvež vsakdanjega življenja iz naših rudarskih bazenov. Vse to nam ostane nepozabno v spominu in iz hvaležnosti do teh doživetij se bomo še vračali nazaj v te višave. Prav lep je pogled na slikoviti grad Gamberg v ruševinah, ki stoji na strmem skalnatem hribu. Sezidati ga je dal leta 1040
Ortolf III., Svibenski. Rodbina je potem dobila ime Galenberg. Tudi ta sila takratnega gospodarstva se je uklonila duhu časa in razvoja. Od piramide se nudi lep razgled na ostali del zasavskih hribov in del Savinjske doline.
Dostop na Cemšeniško planino je mogoč iz več strani, od Št. Gotarda po gozdu, kjer sedaj grade cesto, iz Čem-šenika po kolovozu ali pa mimo Sv. Primoža. Dokaj strma pa je pot iz Jesenovega. Sestop pa je najboljši od piramide na koncu Čemšeniške planine po travniku, kjer se poslužimo vej in svojih sedišč in smo takoj v dolini na sedlu pod sosednim Kisovcem (906 m), od tu pa po cesti, kamor pač želimo. Trud' se nam bogato poplača, saj doživimo tisto, kar drugje mi mogoče, to je brezplačno vožnjo.
■-POSTA?! ŽIČNIC
vtFlPF
W/A ''-'SS d
»Še malo, Janez, 'pa bova kot prva na neznanem vrhu«
Veliko Kozje 987 m
Ko odsopiha- velika »črna kača« ob Savinji iz Zidanega mosta proti severu, lahko vidimo že po nekaj metrih vožnje na desni strani dolomitno skalovje različnih oblik. Vse te čudovite oblike se pogrezajo v vsej veličastnosti v temino bukovih gozdov, ki leje ob vznožju. Oko se nam pri pogleda na to hribovje ustavi na golem vrhu, ki se drzno vzpenja proti sinjemu nebu. Pri tem pogledu se nam zde čeri še bolj strme
Mrzlica 1119 m
Mjf
in so prav lepe, ko so obsijane od sonca. To je Veliko Kozje. Marsikdo ga gleda iz vlaka in se čudi, tako kot sem se nekdaj tudi sam. Danes pa ne predstavlja vtrh nobenega problema več; celo za alpinistično šolo nam je bil-Njegove izrazite krajše stene so prav pripravne za preizkušnje naših alpinističnih sposobnosti, so pa tudi detajli, ki človeka zaskrbe. Znani alpinist in gorohodec dr. Tuma pa je zapisal: »Kjer je volja, tam je pot«. Tako je tudi v Velikem Kozjem. Seveda niso vsa pota na vrh taka. Običajna pot, ki nam služi pri obisku vrha, je iz železniške postaje Zidani most čez most nad Savinjo, pod vijaduktom naravnost od mostu, nekaj časa ob železnici in tako skozi naselje mimo bunkerja na grebenu, ki je žalosten spomin na preteklo vojno. Od tu se nam nudi krasen pogled na železniška vozlišča in mostovje ter na tok obeh rek, ki se pod mostom stekata; od tod naprej teče Sava vse bolj počasi. Šumenje njenih valov pa se nam zdi, kakor da se pogovarjata dve sestri, ki sta prišli iz raznih dežel, ena izpod Triglava, druga pa izpod Kamniških planin. Dolgo se nista videli in marsikaj si morata povedati.
Od bunkerja naprej pa nas pelje pot po mladem bukovem gozdu. Le redke hiše srečujemo. Skoraj smo na travniku; še malo in že smo pri zadnjem kmetu. Še kratek sprehod po travniku med cvetjem in že se moramo po gozdu vzpenjati na vrh. Pogled od tu je nepozaben. Prav posebno pa nam je pri srcu lepo cvetje, ki raste na videz prav iz skal; mnogo ga je in zaščiteno je, kar je edino pravilno.
Dostop-na vrh je še mogoč od Gračni-ce ali pa po grebenih od Lisce.
Med mikavne in zelo obiskane gore sodi vsekakor Mrzlica, ki se dviga ponosno nad trboveljsko, hrastniško, Savinjsko dolino in Rečico nad Laškim. Ponosna kraljuje med dolinskim svetom s svojim stožčastim grebenom s tremi roglji, zato se je je prijelo ime savinjski Triglav. Naši rudarji pa ji pr avijo »knapovski Triglav«. Naj bo kakršni koli, kar je res, je res, lep vrh je in razgled z vrha se širi po obzorju vrhov kot stozoba žaga. Človeku se zdi, kakor da gleda skozi okno visoko zgrajene hiše. Lepote, ki jih vidimo od tod, ostanejo nepozabno v spominu. Obisk na Mrzlico je mogoč v vsakem letnem času brez kakršnih koli pripomočkov, čeravno so tu odlična smučišča. Posebno lepo pa je v času bujnega cvetja, ki se vrsti od rane pomladi do pozne jeseni, dokler se ne odenejo vrhovi s snežno odejo.
Planinsko cvetje je bogato zastopano, med cvetjem pa najdemo tudi redke cvetlice, ki so zaščitene. Posebnost pa je cvet Asphodelusa ali po naše povedano, beli čepljivec ali zlati koren, da celo sredozemka ji pravijo, nato še ji pravijo Španka, ki se kar dobro drži. Preveč je raznih cvetlfic, da bi jih omenjal, zato pohitite sami in prepričajte se o tej bogati izbiri raznega cvetja, ki vas bo presenetilo po lepih barvah in raznih oblikah. Ko boste hodili proti vrhu ali pa po južnem pobočju, se vam bo prav nalahno pozibavala bolonjska zvončica ali laška zvončica, ki ima neverjetno lepo zgrajene cvete, ki so umetnost zase; in še jih je lepih in bogatih po barvi v presenetljivih oblikah, tako da se človek težko loči od njih.
Obisk na to lepoto in bogastvo razgleda vam bo ostal za zmeraj pri srcu in še se -boste vračali nazaj na Mrzlico, kot to dela naš »bronasti« Polde. Sledimo mu, žal pa ne bo nikomur.
Pristop -na Mrzlico je mogoč iz več strani. Savinjčani se kaj radi poslužujejo poti čez Št. Pavel, drugi zopet od celjske strani čez Žalec, Griže ali pa od sosednega Šmohorja, Kala in Partizanskega vrha. Največ nas -pa hodi s tujci vred od zadnje avtobusne postaje po rebri do Katarine in naprej po lepo zložni poti čez travnike na vrh, ki je viden že od daleč. Vso pot se nam nudijo krasni razgledi na vse strani. Mogoč je tudi drugi, manj razgledni pristop. Izbira je dana, zato kar veselo z nami na vrh Mrzlice.
Partizanski vrh oss m
Že samo ime nam pove, da je na tem vrhu bilo stikališče in zbirališče enot NOV IN POS. Vendar pa Partizanski vrh, ne samo da je slaven iz narodne revolucije, temveč je prav priljubljena izletniška točka ne samo za Trboveljčane in Zagorjane, temveč tudi ostale ljubitelje naravnih lepot. Res je, da ni kaj posebnega razgleda z vrha razen na južni strani, ko lahko gledamo zadimljene kotline rudarskega bazena Zagorja in Trbovelj. Na obzorju pa se nam nudi nekaj več razgleda, tako da je v tem pogledu zadoščeno pristopniku, ki želi nekaj videti.
Vendar tradicija >vl'eče, žal pa da vrste obiskovalcev Partizanskega vrha niso tako popolne, kot so bile nekdaj. Še bo treba besed, da nas bo obiskovalcev čim več, da se ognemo zakajenim gostinskim obratom in prašnim cestam v dolini ter pohitimo v naravo, daleč proč od hrupa dnevnega življenja.
Prijetna in sončna so pobočja Partizanskega vrha in više se dvigajočega Javorja (1131 m), ki nam v zgodnjih spomladanskih dneh nudita polno sonca in zdravja. Pisane poljane cvetja pa
so lep počitek za naše oči, ki preko tedna ne vidijo teh krasot in si kar željno vpijajo v to bogastvo narave, ki je tudi na tem delu planin bogato zastopano. Ne manjka tudi zastopnikov živalskega sveta.
Mikavni so sprehodi po kolovozu proti sedlu St. Lenart. Med mladim smrečjem se človek počuti mlad in njegova pljuča vdihavajo svež gorski zrak, pomešan v vonjem smrekove smole. Zares lepi so ti sprehodi, za katerimi ne zaostajajo tudi tisti preko travnika pod vrhom Javorja, ravno tako v gornjem koncu po smrekovem gozdiču. Zabave in razvedrila je dovolj.
Dostop na Partizanski vrh je mogoč iz več strani. Iz Zagorske mimo »Mamice« ali pa čez Znojile mimo Lenarta-Lep dostop je s sosedne Mrzlice P° grebenu čez Prečno, katerega se kaj radi poslužujejo Hrastničani in Savinjčani. Trboveljčani pa lahko izbiram0 ali čez Planinsko vas ali pa čez Klek Obe poti sta dokaj strmi, vendar Pa zanimivi zaradi menjajočih se lepot. Tudi tujci lahko izbirajo poleg Trboveljčanov.
V ZASAVJU IN POSAVJU
Kal 956 m
Lisca 947 m
Sv. Gora S4Q m
Kopasta Liisoa ji pravimo, saj zasluži to ime. Njen vrh je ena sama velika kopa, ki prehaja na severu in vzhodu v padajoča pobočja, ki so poleg vrha v mesecih, ko skopni sneg, kaj kmalu posejani z množino raznobarvnega cvetja. Barva cvetja pa je sveža in lepa, sončni žarki pa zlate njen blesk. Tako da lahko trdim, da so cvetlice na Lisci na pogled lepše kot drugod.
Pogled z vrha pa je veličasten. Na velikanskem obzorju gora se' nam prikažejo tudi Kamniški velikani Prav blizu so nam domači vrhovi mimo Homa (616 m) in velikega Vrha (621 m) je slišati šumenje Bohorja (1023 m). Pod nami globoko v nižini pa se leno vali Sava, ki se vije kot širok umazan trak, ki ima le redkokdaj tisto prirodno barvo vode velikih globočin. Ob njenem bregu pa se vijejo ozki srebrni pasovi
dvotirne železnice, po kateri od časa do časa prihrumi »lukama ti ja«, ki vozi ljudi in material na vse strani.
Mnogo je videti z vrha, travnate poljane pa so kot naročene za razne igre, s katerimi si krajšajo mladi in stari obiskovalci čas. Zlato sonce jih ogreva, za spomin pa jim pusti nekaj svojih pramen toplote na ožarjeni koži telesa, tako da jih lahko vidimo kakor rdečekožce ali pa rjavokožce.
Prav nalahno boža razgrete obraze in telesa vetrič, ki pihlja od Bohorja. Nehote nam pogled pohiti v nižavo proti Bregu in Radečam, kjer vidimo polja kot velike zaplate raznih barv in oblik, iz prsi pa se nam izvije vzdih, ki je vzklik: »Kako lepa si, naša domovina, vse premalo te ljubimo in obiskujemo!«
Z vrha so mogoči pohodi proti St. Lovrencu na Veliko Kozje ali pa v do-
Kal ali boljše rečeno Kalska planota, je greben širokega hrbta te planine. Prostor na tej planoti je primeren za množične izlete ali za kakšne množične Prireditve. Lepo je gledati trop belih °vac, ki se pasejo mimo in brezbrižno; zanje skrbi pastir in gospodar. Nad njimi pa se pode oblaki kot nemirne ovce — ovčice. Razgled od tu ni posebno bogat, vendar ima tudi Kal dovolj mikavnosti, tako da z njim privlači obiskovalce narave. Velikanski prostor pred kočo je zelo primeren za razne igre. Travnik in ostala pobočja so posejana z veliko množino travniškega cvetja, ki žari v različnih odtenkih barv. Med cvetjem p>a je tudi redko Planinsko cvetje, ki ga je zakon zaščitil.
Lep>o je ležati v pisani travi in gledati pasoče se ovce, puri tem pa se ozirati po vrhovih sosednih bližnjih in daljnih gora. Nad glavo pa ti plavajo beli oblaki, vmes pa preletavajo krila tci. Doživetje px>sebne vrste. Za kočo Pa je redek smrekov gozdič, ki bi se dal urediti za prijetno sprehajališče, °b poteh pa bi bilo postaviti nekaj klo-Pi za oddih in pomenek obiskovalcev. Kalška planota bi s tem mnogo pridobila.
Tudi primerna smučišča ima Kal, zato je obisk priporočljiv v vseh letnih časih. Posebno pa je lep spomladi, ko se narava prebuja in vse brsti. Nekdanje težave z vodo so odpravljene, tudi luč že zdavnaj sveti. Od tod so lepi izleti po pobočju planote od piramide,
od koder je lep pogled na Dol pri Hrastniku in naprej na Kovk. Na Šmohor drži od tu prav prijetna gozdna p>ot, ki se združi z ono z Mrzlice. Po gozdu za kočo pridemo mimo turškega znamenja px> strmem -pobočju v slabi pol uri hoda na Mrzlico, ki ima bogat razgled.
Dostop na Kal je mogoč iz več strani, vendar je vsepovsod dokaj strmo, pa vredno truda za človeka, ki rad obiskuje planine in taka kopasta pobočja. Za zanesljivost poti pa so poskrbeli marljivi marka cisti, ki so napravili ob vseh poteh dosti rdečebelih očesc, ki vas zanesljivo pripeljejo do zaželenega cilja.
Ostrež 841 m
Polšnik je lepa gorska vasica, ki leži na prostrani polici pod vrhom Špega in je med vojno občutila vse njene tegobe in strahote. V bližini Polšnika pa se dviga strmi dolomitski Ostrež, ki ne zaostaja za lepotami ostalih zasavskih vrhov. Še več — celo prednjači v svoji impozantnosti, ko se strmo vzpenja med slikovitimi dolomitskimi vrhovi in slemeni. V globoki savski tesni pod temi vrhovi pa si je Sava skozi dolgo dobo let izlizala strugo, ki je zelo ozka, morda celo najožja na celi njeni poti. Nepozaben je pogled v te višave iz drvečega vlaka, ki bobni po tej ožini, ki ji pravimo tudi »cesarske kamre«.
lino Gračnice in naprej v Rimske Toplice.
Dohod je najlepši od železniške po-
Dostop "a Ostrež je mogoč iz Renk	^bočje^med 'ntfvamMn ™o^ovi pristopajo na vrh, ki je mogoč iz Mlinš
cez Ravne ali Polšnika čez Preveg, mi- "."naselia ^	položni poti preko vasi Zabave, iz Izlak preko Smu-
™ Rw	~	do širte c™spet naMer mimo čidola in Zagorja preko Colniš in --
Med vrhove z večstoletno zgodovino sodi v Zasavju Sv. Gora, na kateri je bilo odkrito predzgodovinsko gradišče in grobovi, o čemer nam še danes zgovorno pripovedujejo terase, nastale pri izkopu. V srednjem veku je na rtastem griču pri vasi stal grad, last gospodov iz Roviš, ki se omenjajo že leta 1226 do 1228. Tudi cerkvica z mogočnim obzidjem bi lahko, če bi mogla, marsikaj povedala o nasilnežih, ki so domovali in tlačanili tamkaj živeči narod pod Sv. Goro in v njeni okolici. Marsikateri planinec s strahom in gnusom opazuje votlino v zidu, ki je služila za sramotilni oder. Zakoni takratnega gospod-stva so bili kruti in nepristopni, kakor tudi njih gradovi, ki so mrko gledali raz vrhov in pečin na ubogo rajo podložnikov. To je zgodovina teme in siromaštva. Danes pa stoji na njih temeljih ali v bližini koča, ki nudi obiskovalcem udoben dom in mu je postreženo z jedili in pijačo.
Kaka razlika od nekdaj! Zal pa se vse premalo zavedamo, kaj imamo s tem, da smo svobodni, da lahko prosto govorimo in hodimo, koder hočemo. Res, zob časa briše sledove zaostalosti, mi pa si ustvarjamo sebi in našim potomcem lepšo in boljšo bodočnost. Tudi na planinstvu se vse to pozna, zato naj koča na Sv. Gori ne bo zgrajena samo zato, da stoji, temveč da jo čim pogosteje obiskujemo in v njej, kakor tudi v njeni okolici, uživamo svobodo in prostost. Zlato sonce sije za vse enako, zato pohitimo v naravo, da se na-užijemo te lepote in gorkote. Lepota razgleda pa nam bo še povečala užitek obiska tega vrha. Tudi cvetja ne manjka, ki je mogoče prepojeno s krvjo in znojem naših prednikov.
Vsekakor je to priljubljena izletniška točka. Obiskovalci v raznih smereh
Kopitnik 914 m
Obsavska cvetana bi mirne vesti lahko rekli, saj to ime zasluži spričo velikega cvetnega bogastva, ki se razteza od vznožja pa do vrha v vsej le-Poti in razkošnosti. Nepozabni so pogledi na velike čaše encijana, ki se lahno pozibavajo v grušču. Iz skalnih Razpok nas pozdravlja avrikel — lepi ieglič, lepe so vejice rumenega gladeža, veliki so kompleksi teloha in še različnih drugih cvetk, manj ali bolj zna-nih. Vge so lepe in svežnost barve jim ^je svatovsko oblačilo, s katerim popravljajo obiskovalce tega koščka sve-p Da, to je Kopitnik; ne vem od kod ° irne, mogoče od vrhov, ki naj bi bili !*pobni podkvi ali pa je ime od skal, ,u katerih ima ena izmed njih obliko ppita. Vseeno je, od kod ime, vendar _ern Ponosen, da imamo pri nas v Za-avju tako bogat vrh poleg Velikega 2"°^ia in Ostreža s planinskim cvetjem. edkim planinskim cvetjem, pravim. Kdor še ni gledal v pomladi tistih Dl.fSrJ*h mesnordečih blazin volčina, ki iznivi0 duhti in je viden že od daleč Sy d vznožja! Na vrhu in po gozdu pa Danharn mec* resjem ipokaže beli cvet tud- i e Blagayane, igalke imenovane, se levček ji pravijo domačini, ki terhtma iz<^a Po prijetnem vonju, s ka-zdrav i0pozaria obiskovalce nase. Tudi kot	e rastline uspevajo tukaj okoli,
ster\	Primer dišeča perla (Waldmei-
'• lisasta kopriva in še druge.
cei mnogih znanih cvetlic je pre-raznihrnz®lena, zajčje deteljice, kukavic, zlat;p “®tic, med katerimi je opojna je turi- s svojimi ledvičastimi listi in bi Vs 1 zaščitena. Premnogo jih je, da njervj, Naštel, pa vendar je dosti ome-Dote ’ ?a si jih vsak, ki je željan le-gleda njih krasoto.
se naj0® ie mogoč v več smereh, zato b° pr.-.ysa!t sam odloči, s katere strani staje i^Pil na vrh. Od železniške po-v hree ^si-nik gremo ob železnici strmo Dola th--etT®avno P6^ in Turski les. Od SeSa m,LfIrast-niku čez Turje. Iz Zidaka vin;.j čez planoto Širje ali pa ob
ia 'Zizlont mz\ct natft no
ter nato po grušču med skalami po steni med cvetjem na vrh. Tudi iz Rimskih Toplic drži markirana pot na vrh. Z vrha pa se nam nudi krasen razgled.
Nikomur še ni bilo žal, ki je šel na Kopitnik, čeravno ni tam koče, pa tudi vam ne bo.
mo Sv. Katarine, pa tudi iz Zagorja čez Konjšico. Posebno lep in zanimiv dostop je od Podkuma čez Padež, mimo Orljeka (898 m) in naprej na vrh, ki nam nudi bogat razgled po sosednih vrhovih.
Ostrež je bogat po lepi planinski flori, ki je dobro zastopana poleg ostalega cvetja ob poteh in tratah. Tu najdemo prav lepe primerke avrikla, ki se pozibava v lahnem vetru, varen pred gra-beži. Tu sem zajde le redkokdaj noga planinca, tako da bi bil Ostrež lahko užaljen, da mu posvečamo tako malo pažnje in so obiski na njegov vrh prav redki. Morda je temu krivo to, da na Ostrež ni markiranih poti ali primernega zavetišča, zato ga le redki obišče. Zavedajmo se, da so prirodne lepote skrite in oddaljene od naselij in biva-' lišč ljudi. Zato se moramo malo bolj potruditi in lepote bodo pred nami ter sklenili bomo še obiskati ta košček planinskega sveta v našem bogatem planinskem Zasavju.
Ko-Ra.
cerkvice Sv. Jošta na vrh. Pot je ponekod široka, drugače pa dobro zaznamovana in varna za vsakega obiskovalca. Drugi dostop pa je namenjen za obiskovalce iz spodnje strani, in sicer od železniške postaje Sevnica, ki pa je znatno daljši.
Pohitite, Lisca vas vabi!
blane, potem po cesti do Kisovca, nato čez Semnik na vrh. Največ pa je obiskovalcev, ki se podajo iz železniške postaje Sava pri Litiji čez Tirno in Ro više ali pa iz Litije čez Vače Klenk — Cvetež in Vovče na vrh. Vsa pota so markirana in primerna tudi za slabega pešca.
ooooooooo-oooooooooo<»oooo<>oooooo<
BOHOR NAS VABI...
naselja Zidani most, nato po vasi Straže pod Kopitnikom
Dh tihi večerni uri
Zasavskim planincem in delovnim ljudem rudarskih revirjev, ki sl žele prijetnega razvedrila v planinah, je zeleni Bohor s svojimi lepotami kaj malo poznan. Pohorske planine od osvoboditve dalje, kljub svoji priljubljenosti iz predvojnih let in zgodovinske pomembnosti v časih naše osvobodilne vojne še vedno niso doživele tistega množičnega obiska in razmaha planinstva, kot ga po svoji lepoti zaslužijo. Planinci so se vse ‘bolj usmerili na zasavske planine in na Lisco — Bohor pa je ostal nekako zapostavljen. Res je, da se precej pogreša planinska postojanka vrh Bohorja, ki je bila v časih okupacije požgana, vendar je izlete nanj vredno organizirati, kar bi bila hvaležna naloga vseh zasavskih pianin-kih društev. Tudi šolska mladina bi lahko — kot nekoč — prirejala svoje majske izlete na Bohor, saj bi se na njem naužila zdravega gorskega zraka ter se hkrati seznanjala tu z minulimi dogodki iz časov narodnoosvobodilnih ibojev, na katerih je to področje izredno 'bogato. Nešteto bunkerjev, kurirskih postaj, zavetišč za partizansko tehniko in še drugo — vse to so dragoceni spomini, ki jih je vredno obujati, zlasti letos ob praznovanju desetletnice naše svobode.
Predvsem bi (bilo potrebno, da se Bohor v planinskem in turističnem pogledu spet poživi. Mlado, pred letom dni ustanovljeno planinsko društvo na Senovem si mnogo prizadeva, da spet obnovi planinsko postojanko na Bohorju,, na miesitu, kjer je že nekoč stal lovsko-plaminski dom. Vendar so za to potrebne še razne materialne in finančne žrtve, ki jih bo treba še doprinesti. Člani društva upajo, da bodo po zgledu starih, bivših lovcev in planincev, ki so si tukaj pred mnogimi leti postavili svoj dom, uredili spet prijetno planinsko postojanko pod Javornikom, najvišjim vrhom Bohorja. Med današnjimi planinci so še tovariši, ki so že nekoč zasajali lopate v trda bohorsfca tla in ki jim bodo pomagali tako z nasveti kot z delom.
Nekdaj skromna družina planincev in lovcev, na čelu s priletnim tovarišem
Golobom in mladim Radijem, je opravila svoj čas veliko delo, ko si je postavila lično planinsko postojanko — danes pa je na Senovem in v Brestanici že dokaj veliko število planincev, ki imajo voljo in željo pomagati, da se planinstvo v kraju obudi in na Bohorju postavi primeren planinski dom.
Pa tudi tovariši, ki jim je oddih na svežem planinskem zraku najbolj potreben — rudarji iz senovške doline — so se že izjavili glede potrebe graditve takšnega doma na Bohorju. O tem vprašanju so govorili tudi na zasedanjih svojega delavskega sveta in verjetno je, da bodo, v kolikor bo le mogoče, tudi pomagali to zamisel izvesti.
Čeprav Bohor zaenkrat še nima planinske postojanke, je izlet nanj prijet-
ZA DOBRO VOLJO
Vnet planinec pravi Janezu: »Janez, Mount Everest je pa le padel«. »Sem slišal, ja, škoda ga je, ni bil slab general. Kje pa je padel?« »Na Koreji«.
Turist gre s težko nabasanim nahrbtnikom skozi Mojstrano in povpraša očanca, staro gorenjsko grčo: »Oča, kako daleč je še do Aljaževega doma?«
____________ __________ _ _	Očanec pa kakor da je gluh in mu-
no doživetje za vsakogar, predvsem pa tast, koraka dalje. Ko sta bila že kakih za planinca. Enodneven izlet na Bohor petdeset metrov narazen, zavpije za tu-
je mogoče opraviti skoraj iz vseh krajev Zasavja in Posavja, saj so od vsepovsod ugodne železniške zveze do izhodiščne postaje Brestanice, od koder spet drži redna avtobusna zveza do Senovega. Izlete pa je mogoče napraviti tudi z ostalih strani, predvsem iz Planine. Prav prijetna je tura preko Oslice [836 m] na vrh Javornika [1023 m] ali v obratni smeri. Za tiste, ki bi se odločili za dvodneven izlet v bohorske planine, pa preskrbe prijazni domačini v podbohorskih vaseh prijetna prenočišča kar na senu. Prav tako prijetna izletna točka so že same Lošce, partizanski kraj pod Bohorjem. Od Senovega do Lošc je nekaj nad uro hoda, prav toliko pa je od tod do vrha Bohorja. V Lošcah je tudi spominska plošča partizanskim borcem, ki jih je po izdaji ustrelil okupator. Vse hiše in domovi, posejani -pod Bohorjem, so pridno pomagali partizanom v času borb, jim nudili hrano in zavetje. Tu žive socialistični graditvi vdani ljudje, ki se iskreno razvesele vsakega obiska iz dolinskih krajev.*
Izleta na Bohor še ni bilo nikomur žal; kdor se je le enkrat povzpel na te nad tisoč metrov visoke planjave, še vedno rad pride. In prav je, da mladina, pionirji, taborniki in ostali, planin
ristom:
»Tri ure«.
»Zakaj mi pa tega niste takoj povedati?«
»Sem moral poprej videti, kako hodite.«
in njihovih lepot željni delovni ljudje, predvsem pa naši planinci, čim številne je začenjajo zahajati v ta del mičnega, za sedaj še malo znanega hribovja v Spodnjem Posavju. Želeti je, da Bohor spet oživi kot nekdaj, ko so se vzpenjali nanj planinci in turisti ne samo iz naše ožje domovine, marveč v velikem številu tudi iz sosedne Hr-vatske, predvsem pa iz Zagreba. Po prirodnih lepotah in po spominih, ki vežejo te planinske kraje na slavne dni narodnoosvobodilne vojne, pa Bohor to tudi brez dvorna zasluži.
Bohor spet vabi, posebno sedaj v pomladi ter nato skozi vso -poletje in jesen, vabi staro tin mlado, zlasti pa aktivne člane planinskih društev, tako domačine iz Senovega kot vse ostale iz drugih zasavskih krajev in revirjev, da spet požive bohorske planjave in gozdovi, da se vedro razpoloženje in vesela pesem razprostre in širi po bohorskih strminah.
V vpisno knjigo na Mrzlici vpisuje Polde poleg imena tudi število vzponov na ta vrh. Ko je dosegel številko 568, mu je pod opombo pripisal korenina Režun »284-krat sem ga srečal.«
*
Če vprašaš Poldeta, ko leze na Mrzlico, kam gre, ti po navadi odgovori: »Domov!«
*
Pokojni Janko Mlakar, znani hribolazec in planinski pisatelj, se je ob nekem predavanju hudoval nad mladino, češ da se v gorah nespodobno vede. Za primer je povedal, da je v Julijcih srečal dva turista različnih spolov, ki pa sta bila oblečena samo z nahrbtnikom in gojzerca-mi.
Kakšna sta le bila?
Ena za lenuhe: »Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor!«
»Urša, danes grem na lov.«
»Lovro, danes ja ne boš nič ustrelil.«
»Kako pa ti to veš že v naprej?«
»Veš, danes je nedelja in so trgovine zaprte!«
*
»Lov je pa res lep šport. Sveži zrak, gibanje v naravi, napeto pričakovanje.«
»Na vsak način! Je pa tudi edina prilika, da se izogneš hišnemu redu.«
»Ti lažnivec, v Savi si lovil ribe? Od kdaj pa plavajo v Savi morske ribe?«
*
Mimoidoči zakliče ribiču, ki verno namaka mrežo v Savi:
»Kaj pa danes lovite?«1
»Sulce!«
»Ste že katerega ujeli?«
»Se nobenega!«
»Kako pa potem veste, da lovite sulce?«
Stane Koselj, Radeče
Zimski obhodi v Zlatorogovem kraljestvu
Ko smo po dolgih Zimskih nočeh prepotrebni spomladanske precsnove, nas vsak lep senčni dan nehote kliče in vabi v naravo, da bi z njo vred oživeli in se okrepčali z novjiimi silami za lažje premagovanje dnevnih nalog in naporov.
Po dolinah nas še preganja spomladanska vlažna megla, ko sonce troši po snežnih poljanah v višinah svojo ener-gijo.Kdor pa še ni užival spomladanskega smučanja v višjih legah naših planin, naj meseca marca ali v ugodnih prilikah še meseca aprila žrtvuje teden ali dva in gotovo bo ostal stalen obiskovalec teh krajev. Ni potrebno biti vrhunski smučar, zadostuje da imamo trdno voljo, da smo nekoliko vztrajni in da obvladamo osnovno smučanje na terenu.
Po obsežnosti, lepoti narave in izbiri terenov oziroma izletov ali tur, prednjači za spomladansko smučanje vsekakor Komna z dolino Sedmerih jezer, Krnskim jezerom itd.
Z avtobusom se peljemo mimo edinstvenega Bohinjskega jezera do slapa Savice. Od tam nas popelje pot v zložnih serpentinah v treh urah zmerne hoje do planinskega doma na Komni (1520 m). Tu se nam odpre svet na vse strani. Dom na Komni in koča pod Bogatinom ali Planina na Kraju imata dovolj udobnih prostorov. Saj razpolagata skupno s 37 sobami, 114 posteljami in 42 skupnimi ležišči in lahko sprejmeta vse došle goste. Od tod so smučarske ture vseh vrst. Za začetnike in bolj komodne smučarje je planina Govnač (pol ure od koče), poznana po svojih kotanjah in ostankih zgradb iz prve svetovne vojne. Tu in na Križu si manj pogumni poljubno lahko izbirajo terene. Malo daljši in prelepi so pohodi
na Kukovo sedlo, Bogatinovo sedlo, Lanževico, Krnsko jezero in ob ugodnem vremenu na Krn. Mi pa se napotimo v dolino za jezerom do koče pri Triglavskih jezerih in naprej do Pre-hodavce.
S Komne nas pelje pot po prostranih valovitih s snegom zamedenih (zalitih) gričih.. Čudoviti so pogledi na zasnežen venec obkrožajočih nas bližnjih vrhov Škrbine, Podrte gore, Kuka, Bogatina, Lanžarice, Kala — vsi preko tisoč metrov visoki.
Sonce nas razkošno obseva. Pot nas vodi za spremembo skozi smrekov gozdič. Prav prijetno nam prija senca košatih in bolj nizkih smrek. Še bolj nam pa ugaja, ko po triurni hoji preko Galerij zagledamo šesto Triglavsko jezero in takoj nato tudi kočo pri Triglavskih jezerih. Tu nam postreže vešča in neutrudna oskrbnica Cilka z vsemi dobrotami. Najprej navadno pogasi žejo s čajem. Koča pri Triglavskih jezerih je postavljena med petim in šestim jezerom. Z vzhoda pa jo ščiti Tičarica (2091 m).
Do koče pri Triglavskih jezerih bi lahko prišel tudi po grebenih: Bogatinovo sedlo, Lanžerica, mimo Kala v Vel. vrata 5 do 6 ur. Tura je zelo lepa, samo malo zahtevnejša. Priporočljiva je seveda le ob lepem vremenu. Iz doline do koče drže tudi druga pota. Od Doma Savice preko Komarče, mimo Črnega jezera — štiri ure, ako ni preveč zasneženo. Iz Stare Fužine preko Vogarja, planine pri jezeru, planine Ovčarije in preko Štapc traja pot 6 do 7 ur. Ob ugodnih snežnih razmerah se ta pot uporablja v obratni smeri.
Namenili smo se v našo novozgrajeno, lani odprto kočo na Prehodavcih.
Dolina Za jezerom je očarljiva. Smuči nam drsijo v lahnem, vzponu proti Hribaricam. Na desni nas spremljajo za Tičarico, Zelnarica (2320m), nato Vrsaki (2428 in 2448 m), spredaj Hri-
Milan Kožuh
Razvijmo s skupnim delom možnosti za življenje v skupnosti
Težnja, omogočiti delovnemu človeku po delu v proizvodnji brezskrben in zdrav oddih z izleti v prirodo ali pa sprostitev v športu, povezuje planince in športnike v mogočno organizirano celoto.
Enotni cilji teh organizacij sicer z različnimi oblikami dela pripomorejo, da se delovni ljudje otresejo fizične in duševne utrujenosti, da se vračajo na svoja delovna mesta z veseljem do dela, da v odnosih do okolice zgube puš-čebnost, skratka vzgajajo se postopoma ljudje, ki jim je stopnjevana možnost življenja v skupnosti. Logična posledica takega načina vzgoje se pokaže v proizvodnji na posameznih delovnih mestih, v dvigu povprečne zdravstvene ravni, v padcu nezgod, v individualni živahnosti sprejemanja novih metod dela pri tako vzgajanih članih delovnih kolektivov in podobno.
Vrsta dobrih lastnosti, ki se preko planinske in športne organizacije nenehno vceplja v članstvo, služi v končni obliki le enemu cilju:	usposabljati
skupnost za uspešno izpolnitev nalog, ki omogočajo trajen pospešeni napredek in okrepitev obrambne moči ljudstva.
Če pobliže pogledamo ugotovimo, da se planinstvo in turizem odlično izpopolnjujeta s športom ali če hočemo, obratno. Duševno zdravi in zavedni ljudje, to je osnovni pogoj za članstvo. Pri delu v raznih področjih planinskega ali športnega društva se ta osnovna odlika človeka oplemeniti s tovarištvom, okrepi z razvijanjem telesnih sposobnosti, obogati s širšim obzorjem, ki ga terja in daje delo v organizaciji.
Športnik si po vztrajnem usposabljanju na igriščih zaželi lepega izleta v naravo, ki mu daje tiho sprostitev, kjer spoznava svojo domovino s strani, katerih še ni spoznal z obiski po raznih delavskih in mestnih središčih, obenem pa preizkuša svojo telesno sposobnost v premagovanju različnih prirodnih zaprek. Tudi najbolj vneti planinec se rad ob neprimernem vremenu ali pa redno v presledkih zateče v športna področja, da si z vadbo krepi telo za nove uspehe v planinstvu, pogosto pa tudi zato, ker se rad vrne v vrste, iz katerih je izšel.
Vse te enotne osnove in cilji narekujejo nujnost, da se planinska in športna organizacija v našem kraju še tesnejše povežeta. Poiskati se morajo možnosti in obiske skupnih prireditev — izletov. Posebno naši najmlajši morajo imeti večkrat priliko, dia se sproste v naših planinah.
Vodstvo športne organizacije lahko uspešno poveže dejavnost svojih sekcij s takim izletom, kjer bo mogoče na zasilnih prostorih, v planinah uspešno vaditi in izvajati pregled sposobnosti posameznika.
S sodelovanjem planinske in športne organizacije in s pravilnim delom z članstvom, bo tudi ustvarjena zamisel pametnih vodstev podjetij, ki skrbijo za zdravo telesno in duševno sprostitev članov kolektiva v prostem času. Do-sežimo sodelovanje organizacij in kolektivov na osnovi stopnje skupne težnje: po težkem delu v kolektivu — zdrava in vesela sprostitev v planinah in športu!
JAVNA ZAHVALA
Planinsko društvo Trbovlje se s lem prav iskreno zahvaljuje vsem lislim, ki so omogočili posebno izdajo »Zasavskega tednika« — posvečeno razvoju planinstva v Zasavju prej in sedaj v času 10-letnc svobodne graditve. Še posebej pa izreka zahvalo Okrajnemu ljudskemu odboru Trbovlje, Okrajnemu ljudskemu odboru Krško, LOMO Trbovlje, Papirnici Radeče in ostalim.
Planinsko društvo Trbovlje
barice (2357 m) in Kanjavce (2568 m). Z leve strani Veliko Špičje (2398 m) in Vršac (2194 m).
Ponosno stoji koča na Prehodavcih za prvim jezerom. Razgledi so edinstveni. Vidijo se domala vsi Julijci. Tu si smučarji lahko izbirajo različne ture. Lahke drže po dolini do koče. Malo težje so na Hribarice ali ob ugodnem vremenu na Kanjevec. Ali za Vršaki pod Tičarico čez Štapce nazaj do koče itd. V vsem tem svetu se smučar giblje neprestano v višini 1600 do 2100 in do 2300 metrov.
Poleg sonca, ki se ga človek naužije ob takih prilikah v polni meri, nam ostanejo v spominu -nepozabni vtisi in doživljaji, ki smo jih preživeli v tej gorski naravi, bodisi v družbi, bodisi sami. Zato ne smemo zamuditi nobene prilike ter moramo izkoristiti vsak prosti čas, da sprejmemo kar se nam nudi.
wlL
kk®
Tnali pozimi je lepo v planinah
Polde Majdič:
Delavstvo in planinstvo
S splošnim zanimanjem za organizirano planinstvo, ki se je začelo po Evropi sredi preteklega stoletja, se je tudi med posamezniki slovenskega rodu vzbudilo upanje v lastne moči. Postavljenim temeljem leta 1893 na Stolu s strani »piparjev« se je pridružila čez leta množica izletnikov, ljubiteljev prirode in planinskega sveta.
V	začetku, ko so se organizirale podružnice Slovenskega planinskega društva, delavstvo ni imelo v to organizacijo posebnega zaupanja, še manj pa zanimanja, in to predvsem zaradi stalne borbe z delodajalci za ohranitev in pridobitev pravic za življenjski obstoj.
V	revirjih se je začelo prvo organizirano delo na planinskem področju v letu 1912. Pokojni Naglav je zbral okrog sebe nekaj desetin ljudi, ki so se zanimali za planinski svet. V glavnem so bili člani te prve podružnice največ iz vrst inteligence. Društvo je z nastopom prve svetovne vojne zamrlo. Na novo pa se je postavilo na noge v Trbovljah leta 1928 s ponovno ustanovitvijo podružnice. Tudi tokrat se je delavstvo le v manjši meri priključilo društvu, ker so imeli določene predsodke, posebno še iz razloga, ker so vedeli za obstoj še nekega drugega društva, ki
je zasledovalo iste cilje. To je bilo turistično društvo »Prijatelj prirode«. Obstajalo je že od leta 1905 s centralo v Sarajevu, kasneje pa se je ustanovilo na področju države, predvsem na Hr-vatskem večje število teh društev.
V začetku leta 1930 so iskali posamezni tovariši iz Trbovelj in Hrastnika stik s člani te organizacije v Zagrebu in Mariboru z namenom, da se tudi v Trbovljah ustanovi za področje revirjev turistično društvo »Prijatelj prirode«. V ta namen sita bila prirejena dva izleta, in to 23. 2. 1930 na Kum in 23. 3. 1930 na Mrzlico, ki se ga je udeležil kot idejni vodja tudi dr. Henrik Tuma. Še istega in naslednjega leta smo napravili množične izlete najprej na bližnje točke v revirjih, t. j. v Retje, na Planino, kasneje na Golico, skupno z Avstrijci, na Triglav in na Lisco. Na teh izletih se je poznanstvo med udeleženci že tako utrdilo, da smo 28. 10. 1930 že imeli ustanovni občni zbor društva »Prijatelj prirode« v Trbovljah. Občni zbor je vodil dr. Tuma iz Ljubljane. Malo pred tem, t. j. 9. 8. 1930, smo priredili na Mrzlico množični izlet vseh »Svobod« in društev »Prijatelj prirode« iz Trbovelj, Hrastnika, Liboj, Zabukovce in Celja. Na tem izletu je
Otvoritev Hausenbichlerjeve koče
Prof. Jože Rotar, Celje
Hausenbichlerjeva koča na savinjskem Triglavu
Tako je imenoval Mrzlico žalski nadučitelj Anton Petriček, načelnik gradbenega odbora Hausenbichlerjeve koče ob njeni otvoritvi 28. septembra 1988. »Tega dne«, kot piše PV V/10 »je prispela iz vseh krajev Slovenskega, Štajerskega velika množica turistov na Mrzlico k otvoritvi planinske koče, ki se imenuje po vzornem, za naš mili narod velezaslužnem rodoljubu — Hausenbichlerjeva koča«.
Janez Hausenbichler [1838—1896] je bil velik rodoljub in narodnjak v drugi polovici preteklega stoletja, oče savinjskega hmeljarstva, žalski župan, častni občan trga Žalec in petih občin Savinjske doline. Ob 100-letnici rojstva leta 1938 so mu odkrili na bivši njegovi hiši v Žalcu spominsko ploščo z reliefom.
Zavedni Slovenci Žalca in okolice so se oddolžili Hausebichlerjevemu spominu za njegove zasluge zlasti zaradi prebujenja narodne zavesti v takrat precej nemškutarskih centrih Savinjske doline s tem, da so takoj po njegovi smrti [1896] sklenili postaviti na Mrzlici »Hausenbichlerjevo kočo«. Pri tej ideji je gotovo k umev al Fran Kocbek, predsednik Savinjske podružnice SPD, nekdanji žalski učitelj, ker so že leta 1893, ko je bilo ustanovljeno »Slovensko planinsko društvo«, hoteli postaviti na Mrzlici planinsko zavetišče.
V gradbenem odboru so bili člani »Savinjske podružnice 45PD« iz Žalca, med katerimi sta bila najbolj vneta nadučitelj Anton Petriček [t 1D43] in občinski tajnik Ivan Kač-Savinjski [tl904]. Odbor je takoj začel z nabiranjem prostovoljnih prispevkov, ki pa
bilo sklenjeno, da se odkupi zemljišče na tako imenovani »Štorovi ravni« na Mrzlici, kjer naj se postavi lastna planinska postojanka, in sicer kot prva delavska planinska postojanka v Sloveniji. Zamisel je bila kljub nasprotovanju takratne oblasti uresničena 17. julija 1932, ko je bila koča ob navzočnosti velike množice izletnikov odprta. Lahko bi imenovali postavitev te koče za zmago delavskega razreda v takratnih časih, saj so pomagali z delom delavci iz Prebolda, Celja, Liboj, Zabukovce, Laškega, Hrastnika in Trbovelj. Precej udeležencev je bilo tudi iz Zagreba.
Priznati moramo, da je odigralo to društvo posebno v revirjih veliko in nesebično nalogo, podobno kot SPD. Mnogo mladih fantov je bilo v času krize navezanih na to društvo, ki jini je posredovalo planinske izlete, hkrati pa ustvarjalo zveze s člani istih društev in istega prepričanja po vsej Sloveniji, Hrvatskem in Bosni. To njihovo pilipadnost planinstvu jin (socialistični ideji hkrati vidimo tudi danes, ko lahko z realnimi pogledi nazaj ugotovimo vrednost takrat vloženega truda za organizacijo društva. Saj skoraj ni takratnega člana, ki bi se v kasnejših letih izneveril delavskemu gibanju, borbi za delavske pravice, udeležbi v španski državljanski vojni ali borbi z» osvoboditev našega naroda izpod okupatorja. Pa tudi danes znajo ti član* kot predstavniki oblastnih in političnih organov ceniti delo planinske organizacije.
Z ustanovitvijo nove države so nastali za planinstvo tudi novi pogoji, v katerih pa ne more biti razdvojenega dela. Uspeh tega složnega dela vidimo on pregledu opravljenega dela ob letošnjem proslavljanju 10-Ietnice osvoboditve.
so le po malem prihajali in so do otvoritve nabrali 308 goldinarjev, kar je bila pičla polovica dejanskih stroškov. Nabiralno akcijo so razširili tudi na Trbovlje in Hrastnik, kjer so nabrali 50 goldinarjev. Pozimi .istega leta so priredili v ta namen še tombolo v Žalcu in potrkali na žepe zavednih, Slovencev, da so končno plačali vse stroške, to je 637 goldinarjev.
Otvoritev koče je bila prava nacionalna manifestacija, ki se je je udeležilo nad 260 zavednih Slovencev, med katerimi so bili mnogi vidnejši predstavniki slovenske planinske turist ike. Poleg slavnostnega otvoritvenega nagovora nadučitelja Petrička po blagoslovitvi, so govorili še univ. prof. Fri-schaiut iz Gradca — odkritelj Savinjskih planin, Fran Kocbek, predsednik Savinjske podružnice SPD, zastopnik in član Osrednjega odbora SPD M. Ve-rovšek in Ivah Kač kot domačin. Vsi govorniki so poudarjali, kako važna je slovenska turistika, ki pospešuje pravo rodoljubje ter širi in utrjuje prepotrebno narodno zavest.
Nastopil je moški pevski zbor iz Žalca in Gotovelj pod vodstvom še danes živečega upokojenega učitelja Rajka Vrečarja z uvodno pesmijo »Lepa naša domovina«.
Poživljeni s pesmijo in govorništvom, so se očetje našega planinstva in borci slovanstva proti večeru vračali domov. Koča na Mrzlici pa je gostoljubno sprejemala ljubitelje gora, dokler ni bila leta 1943 požgana proti tistim, proti katerim je bila postavljena.
Za dobro voljo
PLANINSKA SMOLA
Stari bohinjski očanec je pasel krave za Plešivcem proti Štabcam. Pa ma je nekega dne zmanjkalo tobaka; ko^ strastnemu kadilcu mu je bilo to naj' hujše zlo. Hudoval se je sam nad seboj, kako se je vendar mogel tako slabo za' ložiti, da mu je že v času najbujnejs paše zmanjkalo te »žlahtne travice«.
Poiskal je sosednega pastirja, ki i® bil precej oddaljen od njega, a na z®' lost ta ni kadil. Zato ga je lah/ko le P®' prosil, da mu popazi na živino, doki se sam ne vrne.
Odšel je v dolino proti Stari Fužint da si kupi tobaka. Med potjo pa je b?' bantil, ker ni imel kaj dati v s voj »čedro«. Pot mu je bila, ker ni ka“ ’ razumljivo neznosno dolga. V svoji v liki vnemi za kajenje je sredi poti čel stikati po žepih, če ni morda jj', kakšna trohica tobaka. Glej ga sPalT>i — V malem žepu površnika je na malenkost tobaka, pomešanega z , in smetmi. Kaj je mogel zato! NabiU, si je svojo pipo, ki mu je mlahavo . sela iz brezzobih ust in začel Prlž"lhal Tisti dan pa, kot nalašč, mu je Pj ie veter naravnost v obraz. Seveda s takoj znašel. Obrnil se je in P°*7 ,z vetru hrbet. Vžigalnik je zagorel /ybivi zadovoljnih ust so se spustili d’ av oblački dima. Se in še je potegnili v 0j zadovoljen je bil, zato je nameri y korak v smer, kakor je bil obrnJ je velikem zadovoljstvu med kajenj je bil že blizu planine, kjer je pasel opazil, da ni prav obrnjen.	. v
In spet se je moral vrniti oaz dolino po »žlahtno travico« • • ■

Planinec - ljubitelj
cvetja
Marsikdo se čudi njih krasoti in različnosti, vendar tega ne doume, zato si oglejte to bogastvo sami
Cutiim nekako dolžnost, da seznanim •“« krog obiskovalcev planin, kakor n h ki. ne vem iz kakih razlogov, e hodijo v naravo, na vrhove med pisane poljane tisočerih cvetk raznih barv ln °hlik, ene manj, druge bolj zanimive Po svoji obliki, vendar .pa vemo o njih re' malo ali pa skoraj nič, čeprav bi Fjcral biti vsak planinec pol botanika. i,nePja sem, da človek šele takrat la-ljubi in spoštuje, če pozna rastlino . 1 'kako drugo Slivo 'bitje, kako je stvar j eno, kašne življenjske pogoje za-j ®va. kaj je potrebno za njihov napre-sta’ ‘n, °bstoj; šele ko vse to ve, po-taja človek popolnejši, ker razume vljenje tudi drugih živih bitij.
»Na goro, na goro, na strme vrhe!« r avi pesem. Kaj vas .planince vendar Ko kliče in vabi na gore? Tako me m vas mnoge tudi že vprašal pre-nn°gi dolinec in dolinski Zakotnik, ki e Pride nikdar v višave. Kdor pa gre d if^kfat v planine, na vrh visoke gore, lik i Haenkrat toliko in tako mnogo raz-vtisov, da ne vprašuje več, kaj
si hoče v prvi vrsti okrepiti telo in razvedriti duha. Za planinca je že pol poti na goro dovolj mikavna in truda vredna, pot sama pa sproti poplača za prestane težave.
Pravo razvedrilo duha pa dobi le tisti, ki ima odprte oči in odprto srce za naravo in jo želi spoznati in je pozoren v planinah, zlasti na pisane hčerke gorske narave, na planinske rožice. Marsikdo se čudi njih krasoti in različnosti.
Vsa lepota travniških cvetk ,po oblikah in barvah, se nam nekako zdi vsakdanja, ker jih zmeraj srečujemo in se jim več ne čudimo, zato pa so planinske cvetice toliko lepše in bolj zaželene, vendar pa se mi zdi, da je narava hotela vso to lepoto in krasoto cvetic skriti v visoke, samotne kraje. Zato pa se mora, kdor si želi videti njih krasoto pač potruditi; žal ne bo nikomur. — »Če pa bojiš se truda in znoja, ne bo nobena teh cvetk tvoja!« — Narava pridno tke vse te cvetlične preproge. Cvetlice same pa nas premotijo, da pošto j imo, večkrat se jim čudimo, jih
Lep je cvetlični raj na planinah!
0, l6 privleklo na vrhove, ampak čuti govor na to vprašanje, četudi ga ne Se,re z besedami povedati. Nekaj po-nas ®a v tem gorskem zraku, da Vec*no poživi in zadovolji in zopet k sebi. Nekateri gredo v planine k/t^i. ^ePe@a razgleda z vrhov, več-j at hm ga preprečijo razne megle, kje tem°tern veselie razgleda in sprašujejo, mu so prišli gor? Pravi planinec pa
ogledujemo gremo proč od zaznamovanih poti, skočimo čez potok, jo mahnimo na, travnik, da jo uberemo po grušču da gremo skozi grmovje, da se vzpenjamo čez skale za cvetlicami, da si naberemo svežih spominov iz višav. Tudi reklamo delamo za obisk hribov s tem, da pripovedujemo znancem, kaj smo videli in doživeli v tem cvetnem raju.
Ne trgaj po nepotrebnem cvetlice!
Ko je
dgf"' Jc po nižini pomladna cveta na že ra,J1? miinila in se že razliva po polju
Cvetja ai'Vn0st in
različnost poletnega lzftehz tec^aj se hribi in planine šele ja snežne odeje in se počasi pora-pre?°mLjd, samo z razliko da gre ta ^Porod mnogo hitreje kakor v niži-razryivar ^ez no*j priklije iz skalnih « grušča polno cvetja, ki nas z nii ^ °čara, čim bolj se seznanimo havzi?0' In ho se vzpenjamo iz doline rn0 v na VI‘hove, se nam zdi, da gre-ki s naravi s časom naprej.' Cvetlice, kar j nižini na sončnih rebrih ravno-tr0v od.CVetele, dobimo nekaj sto me-Vise Vls® še v najlepšem cvetju. Še raVn v hribih pa najdemo cvetke, ki n‘žinah°dpira'0 svoje glavice, v toplih likor^	80 zdavnaj odcvetele. Ko-
te j Pridemo, toliko so bolj krasne tudi t	pomladi. Vsekakor je
Zabav2i Zan':rn'vo *n marsikdo se bo po-Po Sv t °b teh lepih primerih, ki se ca nižin°u'i barve le precej razlikujejo Danilu*’*11 vrstnic. Tako dobimo prve ček, Dre Pomladi: nežni beli mali zvon-stih ro^h.11110 mu tudi dremavka, v go-, bled n«, rumene pritalne trobentice, in rutJ1Itli Pricvetene na stotine belih v Poln en’b podlesnih vetrnic, ki so še Sod j.e P1 cyetu na planinah, ko so dru-*io rej lzgin,ile; rdečo reso ali pravil,-*egi0 b° Pomladansko resje, to je po-CVetha grrničeyje s kipečimi vejami; bptejn v ‘n venec sta mesnordeča, yilno >Ve . ° zeleno ramšelo ali pra-KUrje "an.ievec; votli petelinček ali Xscpovs'JjSCe’ 8a srečujemo skoraj
pomla.dni svišč — svedre encijan, skromna rastlina, ki se drži nizko puri tleh, da je varna vetra in mraza itd. Vse to so tipične zastopnice pomladne cvetane, a se dobe v zmernih višinah še v poletnem času v bujnem cvetju.
Prevelika je razlika med vročim poletjem v nižini in gorovjem! Čisto drugačen je cvetlični raj v planinah. Te žive barve in nenavadne oblike cvetnih glavic in te značilne raznobarvne ruše in blazinice majhnih cvetic ene in iste družine. Kako blagodejno vpliva na oči -planinca to družabno življenje ene in iste vrste cvetlic. V skupinah človeku še bolj ugaja, tako da se težko loči od njih. Človeku se zdi, da se stiskajo druga k drugi kakor ovce na planinah, kakor da bi se hotele ogreti ena od druge. Prav lepe blazinice imajo na primer z izredno lepim rdečim cvetjem, ki ga nastavljajo iznad goste, zelene, na skalne blazine bleščeči prstnik ali triglavska roža. Njene blazine bleščijo po skalovju v beli svili; listi so namreč odeti v belo, ležečo dlako, ki odbija svetlobo kakor čista svila in varuje mlade poganjke izsušen j a ob soncu in vetru; potem rdeči planinski menokras, prav lepa pa je rdečkasta pokalica ali Škrbec, katere pravo ime je planinska lepnica ali pritalna lepnica, ki napravi smaragdnozelene -blazinaste skupine, ki imajo vtkanih nešteto rožastordečih cvetov, ki zrastejo iz gosto rastočih stebel mahu podobnih ploščatih blazin. V gosti družbi rastoč se čutijo stebelca varna in blazine se širijo na dolgo in široko ter uspevajo odlično — znamenje, da je biazinasta rast dobra prireditev. Na vsakem stebelcu se odpre primemo velik rožastordeč cvet. Stebelca vse blazine cveto naenkrat tako, da blazina plamti od gosto pognetenega cvetja in njene blazine kar žarijo. Nad vse lepa je triglavska neboglasnica, ki ima nizko od dolgih dlak sivtibleščeče polutkasto blazino, posuto z obilnimi svetlomodrimi cveti, ki so ponos v čisti jasni modrini — vhod v svet pa je označen z rumenim Obročkom. Raste sama za sebe na goli skali.
Med redke, ki ra s to v skupinah in je tudi z zakonom zaščitena, je Cojzova zvončica, ki se je naselila v skalovje in jo zasledimo v takih razpokah, v katerih se je nabralo vsaj malo redilne prsti, tako da raste navidezno naravnost iz skalne stene in jo krase bledo-modri cveti, ki so ob robu zelo lično izrezani in pod robom nekoliko zadrgnjeni. Za to rastlino pravijo botaniki, da je preživela ledeno dobo in se rešila preko nje še iz prejšnje terciarne dobe. Lepotica med alpskim cvetjem je dražestna alpska ali planinska modronšči-ca, ki nastavi na koncu drobnih stebelc skupino prelestnih, izvirno krojenih vijoličastih cvetov, ki jih krasi dolga, nalahno ukrivljena ostroga. Modro vijoličasti so in imajo v sredi rdeče-rumeno liso, ki tvori živahno, pa vendar usmerjeno barvno nasprotje. Lisa je kažipot žuželkam, da pridejo do želenega medu. Cvet alpske madronščice je po obliki in po sestavljenih -barvah pravi edinec v alpskem rastlinstvu.
Vsej tej lepoti, to je planinskim cvetlicam, je življenje kaj kratko odmerjeno. Hiteti morajo, obenem pa kljubovati vremenskim neprilikam. Ponočni hlad in mraz na eni strani, dnevna blesteča svetloba na drugi, potem pa deževje in pogosta megla, iz katere se neprestano cedi vlaga, močni in mrzli vetrovi, novo zasipanje grušča, -pogosto ruvanje in neusmiljeno trganje in po-kenčavanje po obiskovalcih — vse to
Beli in rumeni planinski mak
Jtti; jv.' ? Y grmičevju, gozdovih in ga-^°liča«tk<*ansk*- žefran, ki ima velike veltolikn evYte> 2610 podobna mu je jrH[ ev,,. rnarijša nunka z večinoma be-jplg-ovat-,1’ pasU zob, to je čebula, poučim ,ln ima steblo s kimastim et°m z nazaj zavihanimi listi;
'■z
Zelo lepo se vidita v grušču beli in rumeni -planinski mak, ki raste na me-lu -kakor sredi, na novo posuti cesti in tudi v debelejšem kamenju ga najdemo. V vedno trdnem boju se ustavlja polzenju mela s krepko korenino. Kadar razpre iznad belega kamenja svoje zelo narežijane liste in beli ali rumeni cvet, ki imata štiri nežne večne liste in mnogo prašnikov, strmimo, kako more rastlina ustvariti tako krasen nakit v toliko težavnih življenjskih pogojih.
Čudne se zdijo vsakemu obiskovalcu planin dvocvetne rumene vijolice. Ne-števtine pa so vrste planinskih krečnic,. ki so se prilagodile na skalna in melna stanovišča, Večidel z blazinastjo rastjo in s pritalnimi rozetami so to polgrmi, steblike ali zelišča. Raztreseno se prikazujejo bele in rumene zlatice, potem raznobarvne pikčaste homulice ali brada vi čnik ter klinčki ali nageljni — med rahlo, kamenito trato pa rastejo razni planinski rmani itd.
Vse te male in srednje velike rastline se menjavajo po legi in višini in se poskrijejo na vlažnih prstenih tleh pred večjimi in zelo sončna timi zastopniki planinske flore. Nekatere izmed njih se gibljejo še v dostojnih mejah, velikosti, tako na primer izmed košaric razne rumene škržol-ice, ki so zveste sosede očnici. Vsa rastlina namreč brsti in cvetni koški so odeti v dolge bele kocine, ki jo varujejo pred zvenitvijo. Med tratami se pojavlja krasni rdeči rumeni grint, pravijo mu Pa tudi kresnica, ter ima drobno nareži jane liste, dalje pomarančasti dimek, ponosite rožno rdeči kač jak, mar-jetičasta neiblna z belim kolobarjem okoli rumenega sngdišča, zlata rozga,
divjakovec, kokovičnik — brdnja, črvi-vec ali arnika, ki jo spoznamo tudi med rumenimi košaricami na širokih, navadno štirih pri talnih listih in na ožjih dveh nasprotnikih, ki stojita na steblu. Predvsem jo pa poznamo po vonju cveta, če ga zgnetemo s prsti, poleg teh pa še razni glavinci itd.
Med velikane planinske flore pa je treba še prištevati omeje ali preobjede, ki se omamno šopirijo in so strupene. Podoba je, da se preobjede čutijo zelo varne. Kakor da hočejo izzivati, nastavljajo velike modre, v grozdu združene cvete. Prav taki že od daleč vidni in opozori ji vi cveti pa živini menda niso vabilo, temveč dobro znano svarilce, da se preobjede ne lot navzlic njenim sočnim vabljivim listom. Preobjedino cvetje je nenavadno prikrojeno in prikladno urejeno. Vsak cvet ima visoko čeladasti list, ki je .poveznjen nad dva medovnika, da jih varuje dežja in rose ter zakriva vhod nepoklicanim gostom med žuželkami. Tudi prašniki so tako odeti, da jih dež ne moči. Poleg preobjede so še bodeči tur ki in razni osati, izmed katerih omenim le naslednja dva, to je bodečo nežo ali kompavo ali vremenski osat, je izredno zanimiva rastlina jz prej omenjene družine koš-rric, drugi pa je najbolj bodičasti osat, ki raste na mokrih tleh. v bližini kakega studenca in se košati v skupinah ter ima v čudoviti ornamentiki narezljane liste. Seveda ne manjka raznih kobul-nic, med katerimi je najzanimivejša jaščarica. Med najzammivejšo planinsko cvetje -pa gotovo sodi mali alpski zvonček, ki raste ob robu snega v obliki snežniih, lepo nareži jan ih modrih in tudi svetlejših zvončkov.
morajo prestati te revice, krasotice. Klju-b vsemu pa se na gorah dobro počutijo. Zato jih ne Skušajte odnašati z gora v milejše podnebje, kjer bodo začele hirati in umirati.
Planinske cvetlice so res precej utrjene proti mrazu in dežju. Ne posmodi jih zlepa slana, ne ugonobi jih zlepa vlaga ali suša. Nazadnje tudi njim odbije zadnja ura -pod snegom in ledom. Zamrznjene sicer niso, le počivajo pod mrzlo odejo in čakajo nove mladosti — drugo pomlad — poletje. Ljubiteljem cvetja pa bi se tudi mrzla zima rada prikupila, zati riše z mrzlo sapo na okna naših stanovanj novo vfsto cvetlic, ki je umetnost zgse.
Vsakdo se je že gotovo čudil, pozimi na oknih lepo razlezi jan im ledenim listom južne palme — tudi to je svojevrstna lepota zimskega cvetja.
Da pa bo opis planinskega cvetja tem popolnejši, se vrnimo k cvetlicam, iz katerih kaj radi planinci napravijo šopke, s katerimi se postavljajo pred drugimi, češ: to sem nabral na tej ali oni gori. Zapomnimo si, da so cvetlice lepe le tam, kjer rasto in cveto, zato jih ne uničujmo!
Najlepše planinske cvetlice
K planinskim lepoticam moram v prvi vrsti omeniti, in sicer najlepše in najbolj znane cvetlice, med katerimi prevladuje bela očnica, planika ali peč-nica1. Najdemo jo na pustih alpskih tratah, kjer nas prav lepo pozdravi, ne manjka jo tudi, kjer se je še ohranila pred gra-beži na malih skalnih pomolih in -na težko dostopnih -policah, kjer strle iz strmih sten in delajo majhne ozke pasove ali bolje rečeno gnezda: cče-m dobro napravi, da spreminjajo in oživljajo mrtvo enakomerno skalovje. Mnogo je cvetlic, -ki prekašajo po lepoti očnico v barvi in obliki cvetja, vendar so tiste kakor sneg bele zvezde, ki oblikujejo očnico in so po svoje prikrojene, seveda nepravilno lepe. Ves svet je v soglasju z barvo stebla in listov, pa tudi po obliki je vse v enem slogu. Zaradi teh izrednosti in vnanjosti nima očnica tekmeca v vsem alpskem rastlinstvu. Planike s svojimi prebivališči v strmem skalovju so bile že mnogokrat vzrok prerane smrti brezvestnežev, ki so svoj pogum in drznost plačali s svojim življenjem, ko so šli nepripravljeni! za temi krasnimi cveti, ki imajo tudi še to -posebnost, da ko so posušeni, ostanejo neizpremenjeni. Lep je šopek, napravljen iz očnic, sleča in encijana. Vendar pa pravi prijatelj
alpskega rastlinstva raje vidi in obožuje očnico na njenem -bivališču.
Povsod znan in povsod doma na planinah je rdeči dragamastnik ali sleč oziroma ravš, pravilno dlakavi sleč. Njegovo žareče rdeče cvetje ga je proslavilo kot prvaka naše alpske flore. Cvetoče slečje je -krasota vseh krasot alpskega cvetja. Daleč tja Žani iznad živahno zelenih listov plameneče rdečilo bujnega cvetja v nedosežno učinkovitem barvnem nasprotju. Nepopisno lep je pogled, kadar se od slečevega cvetja blešči kar obsežno -pobočje, kakor v živi rdeči zarji. Vzhičeno ti zažari oko, kadar ga zagledaš. Sleč je majhen, košat grm z vedno zelenimi listi. Odlično je prilagojen osornemu vetrovnemu podnebju. Koliko velja, šele kaže, kadar cvete. Bleščeči rdeči cvetovi se združujejo na koncu vej.
Zaradi lepega vanilijevega duha so priljubljene temnordeče murke, -ki sodijo med orhideje.
Nepopisno lepo barvo imajo razni planinski svišči, svedrci, encijani ali za-spančki in so posebna krasota v alpskem rastlinstvu, ki se ponašajo z velikim in tudi malim izredno lepo barvanim cvetjem, da si jih marsikdo kar nagledati ne more. Pri oblačnem vremenu pa se cvet zapre.
Cvetlice v srednje visokih gorah in planinah
Po srednjevisokih gorah in planinah srečujemo vse pogosteje cvetlice, ki so n.am že deloma znane iz ravnine m niže ležečih gozdov. Med planinsko cvetje te vrste sodi in nas zanima zlasti fino dišeči kokorik ali ciklamen, ponekod mu pravijo tu-di soldatek. Ta prikima v bolj senčnatih prostorih z rož-nor-dečim in prijetno dihtečim (cvetjem in je v živem nasprotju z okolico. Potem lepi čeveljc ali ceptec in pa snežnobeli narcis ali bedenica; to je prijetno' duhteča cvetlica, ki predvsem bujno uspeva na Golici ter je vsakemu dobro poznana. Med redkosti naše dežele pa je! šteti lepo dišeči grm Blagajev volčin — igalka, ki ga neusmiljeno trgajo in uničujejo, čeravno je z zakonom zaščitena. Skoraj isto usodo deli z volčinom vedno redkejši lepi jeglič — avrikelj sko-r-aj se mi zdi, da ga vsi zakoni v zaščito tega cvetja ne bodo obvarovali pred poginom, temveč bo potrebno storiti vse, predvsem -pa prevzgojiti ljudi, kršitelje pa kaznovati. Lahko si predstavljamo, kako puste bi bile naše gore brez teh lepotic. Nekoliko bolje se godi tretji cvetlici te skupine, namreč žoltorumeni kranjski liliji ali zlati klobuk ali pa njemu sorodno zlato jabolko. Prvi se pojavlja tu in tam v gizdavi lepoti s svojimi rdečelisastimi cvetjii s temnejšimi pegami, drugi pa napravi podobo rumeno-rdeče cvetje. Med gorske in planinske cvetlice se lahko uvrsti -debeloglava rumena -pogačica ali evropski anjevec, ki ljubi vlažna tla in diši kakor avrikel. Svojih velikih rumenih visoko stoječih cvetov ne odpira popolnoma, zaprti ostajajo kakor zeljnate glave.
Niže po bregovih pa rasteta rdeči in rumeni žanjevec in gorsk-i šetraj ali kraški šetraj — ožepek, dve cvetlici, ki sta prav hvaležni, ker cveteta zelo dolgo. Mladina kaj rada stika za rumenimi in vijoličastimi mastnicami, ker se male žuželke lovijo na mastne pritlične liste, potem srčkano bele samoper-ke, ker imajo tako lepo razvrščene me-dovnike. Vse te navedene več ali manj znane cvetlice pa ustvarjajo le majhno zbirko planinskih in gorskih -rožic, spoznati jih je treba in še -bolj nam bodo pri srcu! Planinec, ki se zanima za naravo posebej in za cvetlice, najde tudi v človeških naseljih dosti zanimivosti, čeprav že te precej na jesen izginjajo; tu in tam se šopiri beli vrtni tobak, ki po ostrem vonju izdaja samega sebe. Tam lahko vidimo razne dalije ali ge-orgine in ne-bine — astre, ki so razvile zadnje popke, da vabijo zadnje žuželke. Na kraju njiv pa je še videti rumeni topinanbor ali laška repa, papežica. Toda vedno manjša postane zbirka lepotnih rastlin po vrtovih. Na Dan mrtvih pa vidite na grobovih le še krizanteme. Ostanejo le še razni pleveli, dokler jih ne pokrije sneg.
Lahko bi še govorili o jesenskih cvetlicah, kot je jemenska šmarnica ali škrbica, jesenski svišč, podlesek, morda gorska nebina, materna dušica — timijan, vr-bolistni volovec — primožek in že prej omenjeni šetraj.
Ne smel bi pozabiti ali vsaj malo omeniti pomladanske cvetlice, ki že pozimi kaj rade pririjejo na dan, to so: črni teloh, ljubka trobentica, ki navadno že v decembru pripiska veselo na dan. V zgodnji pomladi pa se prikaže svišč, marjetica, ki cvete pravzaprav celo leto, potem žanjevec, rdeča resa, potem zvonček, jet-mik, podlesna vetrnica, navadni kosmatinec, lapuh in pomladni žefran in še mnoge druge.
Narava je bogata in nam ves trud ppplača z lepimi pogledi na vso to lepoto -in morje nežnih raznobarvnih cvetov, ki se razvijajo od rane pomladi pa do pozne jeseni ali boljše rečeno: od snega do snega. Mnogo je zanimivosti v naravi, kjer se bori za obstoj tudi najmanjši cvet te ali one rastline, zato si je to -borbo in razvoj ogledati večkrat in hvaležni boste materi naravi, ki tke take lepe -pisane preproge, preko katerih preletavajo pridne čebelice, razni čmrlji ter raznobarvni metulji. Ob pogledu na vse te pisane barve pa se nam naše oko razveseli in v srou nam nehote postane toplo in iz ust nam gre beseda: »Nazaj v planinski raj!« poljane,
na pisane nasproti!
soncu -in zdravju
Zbral in uredil Ko-Ra.'
DOBER NASVET
Planinskemu tovarišu sem potožil, da imam vedno v čevljih mokro. Želim si dati umeriti nove čevlje, vendar ne vem, iz kakšnega usnja naj si jih dam delati, da ne bodo prepuščale vodo.
Kot dober planinski tovariš mi svetuje naslednje: »Za gornje usnje uporabi želodec, ki ne prepušča vode, a za podplate pa kožo s tistega dela telesa, kjer hrbet zgubi svoje lepo ime! Ta koža je precej utrjena in se ne bo nikdar izrabila. S čevlji -boš zadovoljen«, mi še pravi.
laž.
Matija Cerovac:
Geološka zgradba Zasavja
Karel Mercina
Hifctski mi v Zasavcu
Slikovitost in pisanost pokrajinskega reliefa Zasavja s svojimi oblikami in koničastimi vzpetinami, griči in hribi ter širšimi ali ožjimi dolinami in tesnimi soteskami je posledica prav tako pisane geološke zgradjbe tega lepega dela naše domovine.V Zasavju so zastopane hribine skoraj vseh geoloških dob od starega zemeljskega veka do najmlajše dobe in od prav trdih kamenin do najbolj rahlih peskov in glin. Zato ni čudno, da je razčlenjenost tal in rastlinska odeja tako pisana. Kamor koli obrneš -pogled, povsod se ti nudi nova in vedno drugačna slika. Enoličnosti v Zasavju ni. Ako stojiš na katerem koli izmed zasavskih hribov, Mrzlici, Kumu, Partizanskem vrhu ali katerem drugem, vidiš kot na dlani pred seboj močno razgiban in razčlenjen pokrajinski relief. Povzročile in oblikovale so ga v dolgih geoloških dobah notranje zemeljske sile in ga nenehno oblikujejo še sedaj zunanje sile v obliki mnogoštevilnih potočkov in potokov, (ki si vztrajno utirajo svojo pot k Savi.
Najstarejše hribine v Zasavju izhajajo iz tako imenovane karbonske dobe starega zemeljskega veka [paleocoik], t. j. iz dobe, v kateri so nastala največja znana ležišča črnega premoga na Zemlji. Zal, da te kamenine pri nas ne vsebujejo premoga. Nastale so namreč v morju, ki je tedaj pokrivalo vse naše kraje. To so običajno temnosdvi kremenčevi peščenjaki in pa temni, pogosto črni škriljavd. Karbonske kamenine sestavljajo jedro in temelj vseh zasavskih hribov in dolin. Na te karbonske kamenine so se nato ob začetku zemeljskega srednjega veka [mezocoiktrias] nasedli najprej v tanjših plasteh peščenjaki in Skrilj avci, običajno z značilno rdečo barvo. Nad njimi pa so se potem nakupičili na dnu tedanjega morja, večinoma iz ostankov morskih organizmov, velikanske plasti dolomita in apnenca. iz katerih so zgrajeni vsi najvišji vrhovi v Zasavjui »Njih debeli skladi sestavljajo temelj vsem mlajšim usedlinam iz novega zemeljskega veka [kenocoik], v katerega sodi tudi nastanek bogatih zasavskih ležišč rjavega premoga. Že v prvi polovici zemeljskega srednjega veka pa se je morje umaknilo iz naših krajev v Zasavju za dolgo, dolgo dobo.
V zemeljskem novem veku, v tako imenovani terciarni dobi, se je pričela ponovno burna epoha zemeljske zgodovine. Gorotvome sile so z nesluteno močjo in vztrajnostjo začele zopet spreminjati zemeljsko površino. Mogočna gibanja, dviganja in udori zemeljske skorje so pogosto preoblikovala relief; nastala so nova visoka gorovja, ki so se v glavnem ohranila še danes, dvigale so se cele pokrajine ali pa pogrezale v morje, katerega obala je stalno spreminjala lego in obliko. Tako je v začetku terciarne dobe, v ologocenu, pred nekako 30 milijoni let, vrdlo morje z vzhoda na slovensko ozemlje, kjer se je v globokih zalivih po dolinah in ob udorih zajedalo vse do Gorenjske ter izpiralo skalnate obale tedanje pokrajine. Ob koncu oligocenske dobe se je pričelo morje zopet umikati proti vzhodu. Gubanje zemeljske skorje je tedaj v Zasavju izoblikovalo med drugimi dvemi od vzhoda proti zahodu potekajočimi (slemeni [anltiklinali], trojansko in litijsko, s še sedaj najvišjimi vrhovi v Zasavju: Cemšeniška planina, Javor, Mrzlica in Kum. Med slemenoma pa je nastala široka kadunja [sin-klinala] od Laškega do Moravč. V njej
so se pojavila razsežna jezera, v katera so številni potoki nanašali glino in pesek in jih polagoma -plitvih. Jezera so se nato spremenila v razsežna močvirja 'in barja, na katerih se je ob toplem in vlažnem podnebju razbohotilo tedanje rastlinstvo. Velikanska drevesa sekvoj in močvirnih cipres, iglavcev in palm ter močvirnega grmovja, barjanskih trav in ostale podrasti, so s svojo življenjsko substenco prispevala k nagli rasti obsežnih šotišč, kjer rastlinski ostanki niso strohneli, ampak polagoma poogleneli. Ta šotišča je kasneje zopet poplavilo morje. S kopnega naplavljena glina in pesek sta prekrila nekdanja šotišča. Mnogoštevilne alge in morske živali, ki so v toplem morju bujno ,uspevale, so s svojimi aipneničastimi ogrodji še dalje debelile pokrov na dnu morja potopljenih šotišč, ki so se začela spreminjati pod vplivom pritiska na njih nagrmadenih kamenin in še večjih pritiskov, povzročenih od gorotvomihi sil ter temperature, polagoma v premogovna stojišča. Prvotno široki zalivi in doline so se pri gibanju stisnile v ozke kadunje, v katerih je isedlaj vkleščen premogov sloj vse do Laškega preko Hrastnika in Trbovelj do Zagorja in še dalje proti zahodu. Debeli skladi izvrstnega rjavega premoga, ki ga pridobivamo v zasavskih rudnikih, predstavljajo veliko bogastvo tega predela naše domovine in ekonomsko osnovo za gospodarski razvoj ne samo Zasavja, temveč tudi bližnje in daljne okolice.
Geološka zgradba Zasavja in od nje povzročene morfološke oblike pokrajine so vplivale tudi na način naseljevanja in življenja zasavskega preblivaistvat Redko kje se vidi toliko zaselkov in posameznih kmetij, razsejanih visoko po pobočjih gora, kot v zasavskih bregovih. Kot že omenjeno, so visoki vrhovi zasavskih hribov zgrajeni iz propustnih dolomitov in apnencev, ki ležijo na vodo nepropustnih škrljavcev in peščenjakih. Na stiku med njimi izvirajo visoko na pobočju številni studenci in potočki. Pobočja iz mehkih kamenin so položna. Na njih so se razvila lepa polja, travniki in pašniki. Ob robu skalnatih bregov, zaraslih z lepimi gozdovi in položnih, skrbno obdelanih pobočij, so ob izvirih bistre studenčnice kaj kmalu zrasle domačije in zaselki marljivih kmetovalcev. Kako pisan je pogled z Mrzlice, Kuma ali Partizanskega vrha zlasti v jeseni, ko cvete ajda, v dolino in po bregovih. Bele preproge se menjavajo z novo izorani-mi njivami vseh mogočih barv, ki jim daje prst preperelih rahlih kamenin; od bledcrumene preko rdeče in celo vijoličaste triadnih peščencev do sive in črne karbonskih škriljavcev. Nad njimi in po strmih globelih pod njimi, izdolbenih od mnogih potočkov, hitečih v dolino, pa se temnijo smrekovi, borovi in bukovi gozdovi, najlepši okras Zasavja.
In Sava! V slikoviti soteski si je v terciarju poiskala pot skozi skalnate masive triadnih apnencev in dolomitov proti vzhodu. Kakor so jo hotele gorotvome sile z dviganjem tal zajeziti, tako se je jezno zazrla v trde skale, jih rušila dn si nezadržno utirala svojo strugo. V pomoč so ji bili s svojimi vodami tudi potoki, ki se zlivajo v njo s severa. Ti so imeli lažje delo. Razdelali so in odplavljali mehkejše hribine nekdanjega terciarnega zaliva in v njih izoblikovali širše doline.
Kaj pa ognjeniki ali vulkani? Tudi vulkanske kamenine zasledujemo v Za-
savju, so pa le redke in manjšega obsega. Ob prelomnih razpokah je v terciarju privrela na dan na nekaterih mestih med Hrastnikom in Laškim ze-lenordečkasta fcaretofirska lava. Mnogo večja območja, pokrita z andezlitsko lavo in grobom, se razprostirajo severneje v Zgornji Savinjski dolini, kjer je bil tedaj Smrekovec največji delujoči ognjenik na slovenskem ozemlju. Zadnji sledovi nekdanjega vulkanizona so še danes topli in slatinski vrelci. Toplice in slatine vsebujejo mnogo ogljikove kisline, Id jo pošiljajo na zemeljsko površje še sedaj vulkanske sile. Tu se meša z vodo, ki pronica s površja v globino. Tudi v Zasavju privrejo na dan ob prelomih na mnogih mestih topli vrelci, od katerih so najbolj znani v Rimskih Toplicah, Laškem in Medijske toplice pod Trojanami. Ti prinašajo delovnemu človeku olajšanje r bolezni in zdravljenje.
S tem pa geološka slikovitost Zasavja še zdaleč ni izčrpana. Nešteto geološko zanimivih pojavov in izrednih zemeljskih oblik hrani ta lepi predel slovenske zemlje. Ne samo geologu, tudi vsakemu človeku, ki ljubi prirodo, se zaustavi korak, ko hodi po teh -krajih, da lahko občuduje lepote, ki jih je v tisočletjih in miiijonletjih svojega razvoja ustvarila narava.
PLANINSKI IZREKI
Priroda je, ki nas žene na višine od vrha do vrha. (Dante.)
»Kako priroda je svetla! Prelest in radost v nas vseh igra!« (Goethe.)
Dobremu gorniku je skrb za tovariša v gorah vedno važnejša od misli na lastni tvegani položaj.
Planinska nesreča je cesto posledica neznanja in nepravilnega odnosa gornika do nevarnosti gora.
Na povabilo zbiralca gradiva za posebno planinsko številko lista, M je namenjen javnosti zaradi čimvečje popularizacije planinstva v revirjih, da opišem ribiški šport in delo ribičev v na-šh krajih, bi rad v naslednjih vrsticah na kratko napisal nekaj o ribičih in življenju vodnih prebivalcev, ki žive v potokih Zasavja in ki izvirajo izpod vrhov domačih planin, da s tem z ribiške strani osvetlimo povezanost planinskega udejstvovanja in ribiškega športa.
Zelo so nam znani potoki Sopota, Medija, Boben, Kotredežčica, Trbovelj-ščica in drugi. V vseh teh potokih je življenje, včasih bolj, včasih pa tudi manj živahno. Oboje pa se ravna po raznih zunanjih vplivih po krivolovcih, zastrupljanju z industrijskimi odpadki, strelivom itd.
Glavno področje udejstvovanja zasavskih ribičev je pa le Sava. Včasih _je tekla po globoko rezani strugi sorazmerno čista in lepe zelene barve. Tega danes ne moremo več verjeti, in kdor Save ni prej poznal, si ne more ustvariti -prave podobe propadanja vsega rastlinskega in živalskega sveta zaradi umazanih odpadnih voda rudniških separacij in druge industrije. Na dnu struge se je nabrala plast blata, ki duši sleherno življenje rastlin, uničuje pa tudi ribji zarod. V kolikor so ribe še v Savi obstojale, je to le zasluga v veliki meri ribiškega društva, ki skrbi za zarod.
Pred desetletji je bila Sava, kot tudi ostali planinski potoki, pravi eldorado za ribiče trnkarje, sekanje in križakar-je; vsakdo od teh je prišel na svoj račun. Lov je bil vedno obilen in v cekru so se namešale vse zastopnice svojega rodu od podusti, platnice, -klina, ploščice, mrene, menjke, ostriže, smrkavca, čepe, lipama, bolena, som do sulca, »kralja« naših voda. Današnji sestav je precej drugačen, spremenila pa ga je odpadna voda, kot sem že omenil Poleg
Kolektiv
PAPIRNICE
RADEČE
šwtvta Tee m planincem Zasavja in ostalemu prebivalstvu Zaeavja i-n Posavja k 10. obletnici oevoboditve in 22. juliju, prazniku Dneve vstaje slovenskega naroda.
tega sem omenil tudi nazadovanje rastlinstva. Včasih je bilo savsko kamenje poraščeno z mahom, ki je dajal hrano ribjemu zarodu. Lepo je bilo viden pod-usitin blesk luskin, ki se je v iskanju hrane zvijala med kamenjem. Prav te podusti, ki se hranijo v glavnem s talno hrano, so izginile. Le na pomlad, «° potujejo na drstenje, jih še nekaj P°to' ve. Samo nekaterim okoliščinam ^ imamo zahvaliti, da je še ostal v nasen vodah sulec, glavna vaba ribičev športnikov, ker so mu glavna hrana ribe b®' lice.
V planinskih potokih pa je glav«3 vaba postrv, naj si bo zaradi velikost1 ali pa okusnosti njenega mesa. Ribišk® društvo si po svojih članih vsako lot® prizadeva z nakupovanjem zaroda P°' večati stalež postrvi v teh potokih, ker jih vsakoletne poplave ali puščanje raznih škodljivih snovi v potoke po gradbenih ali industrijskih podjetjih (žag0" vna, apno, fekalije, zemlja, itd.) mnog® uničijo. Zeto puste bi bile naše vode brez ribjega življenja, tako pa se P°' potnik, prav rad ustavi oib tolmunih U1 opazuj e življenje prebivalca v tak« omenjenem prostoru.
Pred vojno je bilo z ribarjenjem zel® težko. Posamezni okoliši so blii oddan1 v zakup raznim premožnejšim -priv®1' nikom, ti pa so oddajali ribolov po®3' meznim interesentom proti visoki °®' škodnim. Področja, kjer se je lovil sulec, pa so bila posebno -draga, ker mu je lastnik področja zasolil tako c®1®’ da je minilo vsakogar veselje po nje®1 Tako je bilo do leta 1945. Po osvobodit' vil se je stanje seveda spremenilo, tak® v lastninskem -pogledu kakor tudi gl®de organizacije društva in razdelitve raj®' nov. Med vojno so bile naše vode tak® izpraznjene zaradi uporabe razstreliv^ elektrike in drugih nedovoljenih sred' štev pri ribolovu, da je tedanje kme' tijsko ministrstvo za dalj časa preP®' vetialo vsak ribolov. Po odpravi teg^ stanja se je izvedla rajonizacija P°?aj’ meznih okolišev. Prvotno v TrbovlJ8" ni bila predvidena ribarska zadrug3-po posredovanju pri raznih or§atL oblasti pa je bila končno ustanovljen) zadruga tudi v našem revirju s P0®' reč-jem od Save do Črnega potoka vsemi pritoki razen Savinje. Zadrti čase pa se je področje razširilo še n del Save od litijskega mostu. Stanje 3® je s tem nekoliko popravilo, ker t®*: slabih voda nima v Sloveniji noben^ društvo. Kasnejše ribiško društvo Trbovljah je začeto misliti na 1®®^ ribogojnico. Čeprav so se zdeli začeti)1' ki — idealisti smešni v očeh drug1®) so jo vendarle zgradili, kljub mnogo1®) rim težavam, posebno kar se tiče j-f' nančne strani, v dveh letih in je ®r pred otvoritvijo. Vsi graditelji — ri®1' či so lahko na to svoje delo ponosh* hkrati pa je to v priznanje tudi drusl* in vsemu okraju. Ribogojnica je deM| že pričela z delom. Pripravljenih je z3) enkrat že 10.000 postrvjih mladic a111®) ribank in potočnih postrvi. Ves ta & rod se bo vložil v potoke. Ko bo z®m' ččeno vsem osnovnim potrebam P® škega športa, bo bo začela ribogojn3 pripravljati ribe tudi za široko potr°° njo.	I
Ribiški šport ima v naših revir) velike perspektive, odstraniti P® L glavne ovire, to je odpraviti šarenje r in gosi po potokih, zasledovati in strOB kaznovati krivolovce, poučevati šolS* mladino na škodljivosti njihovega de in zaščititi potoke pred zastrupljeni s strani industrije.
..............................
divi*
Zdravilna zelišča rastejo tudi v Zasavju
Vsak košček naše domovine ima svojo značilnost; ali se odlikuje po svoji naravni lepoti, ali po bogastvu, ki ga krije v sebi. Tudi Zasavje ima svoje bogastvo in svojo mikavnost.
Ce opazujemo to pokrajino iz vlaka, tako, kot jo pač vidi vsak, ki ga vlak popelje skozi, si jo predstavljamo le kot skopo in mrzlo, posebno še njenem gornjem delu, tam od Zidanega mosta pa do Laz. Verjamem, da se ne more nihče ogreti zanjo, kdor se ji ne približa. Kogar pa je življenjska pot kdaj zanesla v te globeli in na te hribe, prav vsak je pustil tu košček sebe, pa čeprav je drugje našel zapeljivejše kraje.
Prirod na bogastva, ki jih krije Zasavje v sebi, v svoji notranjosti, so znana daleč po svetu. Manj znano ali povsem neznano pa je, da so si mnoga zdravilna zelišča poiskala svoje domovanje tu v teh dolinah in na teh hribih in se prilagodila svojevrstnim prilikam okoliša. Ena so se naselila na pašnikih in senožetih, druga so se skrila v senčnate gozdove, tretja so si izbrala vlažna tla, četrta puste peščene predele, skratka, uredila so ai tako, kakor jim pač najbolj prija. Le v posebnih pogojih lahko namreč ustvarjajo v sebi tiste čudovite snovi, ki so zdravila bolnemu organizmu in s katerimi se človeštvo okorišča že mnogo tisočletij.
Ta zelišča propadajo iz leta v leto, neznana in neizkoriščena za posameznika, za skupnost. Mnogi bi si lahko našli nov vir priložnostnega zaslužka, posebno še starejše, fizično šibkejše osebe, kakor tudi otroci. Ne bilo bi odveč, če bi ob prostem času ali pa na izletih kdo obral ali izkopal to ali ono zel, saj bi mu vrgla stotak, skupnosti pa bi pomenila veliko korist. In če bi se v povezavi z odkupnimi podjetji za zdravilna zelišča še organiziral odkup na široki osnovi, bi bito mogoče do najvišje mere izkoristiti tista prirodna bogastva, k-i se sama ponujajo. Na vsem področju Zasavja se nahaja znana arnika (Arniča montana), ki uspeva predvsem v višjih predelih in daje s svojimi rdečkasto rumenimi cvetnimi glavicama, ki prav močno dišijo, izredno pisano sliko. Apnenčastih tal se izogiba. Ob suhem,
lepem vremenu nabiramo cvetne glavice brce peclja, in to tedaj, -ko še niso povsem odprte. Kasneje obrane, to je starejše cvetne glavice, niso za uporabo. Nabiramo pa tudi koreniko s koreninami, -ki jo izkopljemo rano spomladi.
Po dolinah in po hribih se je naselila zdravilna špajka (Valeriana officinal-is), ki jo pozna danes ves svet zaradi njene zdravilnosti in jo uporablja proti različnim nervoznim obolenjem. Farmacevtska industrija vseh dežel izdeluje iz nje najrazličnejše preparate v vseh mogočih oblikah. Nabiramo koreniko dve do tri leta starih rastlin v -pričetku jeseni; steblo odrežemo In koreniko operemo v tekoči vodi ter posušimo pri 40° C ali pa na soncu.
Na gozdnih posekah se je naselila volčja češnja (Atropa belladonna), izredno strupena rastlina, ki je s svojimi vabljivimi jagodami zastrupila že marsikaterega otroka. Izkoriščamo korenino in list; pri tem pa moramo biti zelo previdni in ne smemo otrok navajati na dela z njo. Tudi kranjsko -buniko (Scopolia camiolica), ki je sicer pri nas bolj redka rastlina, je opaziti v večji količini v senčnatih gozdovih pasu, ki se razprostira od Šmartna pri Litiji preko Kostrev-nice na Dolenjskem.
Splošno znan — kakor tudi zanimiv — je pravi lapuh (Tussilago far fara), kjer se že zgodaj spomladi nabirajo zlatorumene cvetne glavice brez peclja. Manj znan je njemu podoben planinski repuh (Petasites niveus), ki se razlikuje od lapuha po tem, da je njegova ploskev tri-oglata ali trioglato jajčasta in ob dnu lista srčasto izrezana. Treba pa je paziti, da ne nabiramo skupaj razne podobne vrste, ker se ob zamenjavi In pomešan ju zmanjša njihova vrednost.
Po vsem Zasavju raste navadna krhlika (Rhamnus frangula), kakor tudi čistilna krhlika (Rhamnus cathartica), za katero se živo zanima inozemstvo v neomejeni količini. Uporabljamo jo kot surovinsko bazo za razne čistilne preparate farmacevtske Industrije.
Navadni glog (Grataegus oxyacantha), ki raste kot drevo, opazimo posebno nad Trbovljami in
Hrastnikom na obrežju Save. Je zelo iskana droga, ki jo pridobivamo na ta način, da obiramo ob popolnoma suhem vremenu cvetne vršičke, in sicer v času, ki se prično njegovi cveti odpirati.
Vsekakor je treba vedeti, da lahko nabiramo zdravilna zelišča le ob suhem vremenu in da rastline ne smejo biti niti vlažne od dežja niti rosne, ker se prehitro pokvarijo. Skrajšati je treba tudi čas med obiranjem in sušenjem na najmanjšo mero, saj uničijo v nasprotnem primeru razkrojni procesi v kratkem delujoče snovi in droga je brez vrednosti.
Zebrat (Galeopsis ochroleuca) se je naselila v nižini južnih obronkov hribovja, ki se razprostira od Radeč do Sevnice na levem bregu Save, medena detelja (Mellitotus officinahs), zelo medonosna rastlina, ki jo tudi kadilci pip dobro poznajo in jo radi mešajo med tobak, pa si je izbrala za svoj glavni center področje med Loko in Bregom.
Splošno znani rastlini, to sta spomladansko resje (Eriča camea) in jesensko resje (Calluna vulgaris), vsebujeta tudi snovi, ki jih uporabljajo v zdravilstvu. Prva raste najraje po prisojnih gorskih pobočjih, druga pa po svetlih gozdovih in goljavah. Nabiramo cvete, ki jih je treba osmukati in očistiti listov.
Vsem je znana tudi šmarnica (Convallaria majalis), ki najraje raste v listnatih gozdovih. Njena odkupna cena znaša za cvet 800 din, za korenino 400 din in za list lOOdin za kilogram.
Na hribih, ki ležijo severno od Zagorja in Trbovelj, je v večjih skupinah veleevetni na-prstec (Digitališ ambigua), na desnem pobočju vse od Litije do Radeč -pa se je naselila na vlažnih gorskih travnikih bela čmerika (Vera-trum album), ki daje zdravstvu koreniko. Podobne pogoje zahteva tudi navadna orlica (Aqui-legia vulgaris), od katere pa zahtevamo predvsem seme.
Zoltovina (Genista tinetoria) in bodičevje (Genista germanica) sta si izbrali za svoje domovanje pusta tla Zasavja v sončni legi in tam jih najdemo v večjih količinah na levem in desnem bregu Save.
Nadalje uspeva še odgrizenka (Succisa sca-biosa) posebno rada na vlažnem ,in senčnatem predelu vsega področja. Navadna zlata rozga (Solidago virgo aurea) se drži gozdnih- posek.
V	večjih količinah je najti še veliki g janež (Pimpinella magna) -in navadni divji ja®'0 (Pimpinella saxifraga), od katerih uporablj®nv korenine in ki jih inozemstvo kupuje od n35 vsaki količini.
Ne smemo pozabiti še suhčastolistnega trpf^, (Plantago lanceolata) in velikega trpotca u, tago major), ki -pa morata biti nabrana 113 šena ločeno ter tudi ločeno oddana »dkutL mreži. Liste uporabljajo v zdravilstvu ter kupujejo v velikih količinah.
In končno, kdo ne -pozna tavžentrože -threa centaurium), ki ji pravijo tudi zlati fp1 ček. Zanjo se danes naša odkupna podjet?a.oSti zanimajo več tako kakor nekoč. V pretekj^ smo prav pri tej tako pisani in ljubki hudo grešili. Nabirali smo jo, kolikor se j® pri in nismo skrbeli za njeno razmnoževanje. imamo le še redko kje strnjene površine rastne tavžentrože, tako nekaj v podnožju
V	zdravstvu pa ima ta zdravilna ras ^ vedno večji pomen. Zlato so ustvarili n®?ai7ijej® na drugem kontinentu jo vzgajajo In pride
v velikanskih količinah.
Prav je, da spoznavamo samoniklo zc*J/lrid®r floro naših pokrajin in da jo izkoriščamo. y pomora veljati za vsakega nabiralca zakon n* vilo, da ne sme nikoli odstraniti in p°tiraj'‘efKe rastlin s tal, temveč mora najlepše Pr* pustiti za razplod nedotaknjene.	st®'
Zasavje, ki še ni s farmakognostičneg®,,^
1-išča raziskano, skriva v sebi še mnogo p® nega. Ta članek naj bi opozoril predvs .eJlo tista zdravilna zelišča, ki rastejo bolj 3 j, i® na večjih površinah in v večjih kolif1 .zVoZ-katere iščejo zdravstvo, gospodarstvo jn
Izlet v naravo, združen s spoznavanjem ^k® vilnih zelišč in povezan z denarno koristjo- op,-a-postane za marsikoga prijetno in korist n ^,-i levilo. Kum, Kal, Planina, Mrzlica in	■
doline in globeli so bogata naravna	*?!
zdravilnih zelišč, ki jih je treba najprej	\
potem pa izkoriščati. V kolikor bi u ^jifl a bodoče organizirati odkup samoniklih V-gti **,, večjem obsegu, bi le pomagali naši skup” področju, ki je v Zasavju še prepuščen pA1 n emu, vendar brezplodnemu vsakoletnen
čenju.
Mr. Tone Malavašič.
Trti®'
Ze od nekdaj, do koder sega naš spomin, pisano ali ustmeno izročilo, v vseh časih in dobah do 'današnjega dne le veljala goram posebna pozornost. V Prav starih časih kot bivališče demo-nov in hudih duhov, kasneje kot hiva-hsce bogov, danes pa predstavljajo gore vir in simbol zdravja, moči in sprostitve duha.
Planinstvo in .alpinizem nimata v vojem bistvu začetka, kajti porajala e je hkrati z nastajanjem življenja Posameznih rodov, plemen in narodov, Porajalo se je iz čiste potrebe za ohra-'tev življenja z iskanjem zelišč, z lo-°m in pastirjenjepi, kmetovanjem in ojevanjem, v današnjih dneh pa nam e velja gora s svojimi poraščenimi in §ohmi skalnatimi pobočji in vrhovi sa-0 kot dekoracija prirode ali okras na-.ega življenja, temveč objekt, ki ponu-J« človeku — »kroni stvarstva« — iz v°Jega naročja izgubljene darove mo-ernega in tehniziranega sveta, to je ■ar občutka za lepoto, dar odločnosti S-, samozatajevanja, spoštovanje do aznjega ter opazovanja in ne nazad-je diar odkritosrčnosti in veselja. Kdor darove, ki se nezavestno vsajajo ob smem ali pogostem življenju v pla-
ninski
em svetu v človeško zavest, se
'ma izoblikuje pristna podoba gor-
sčaso,
na zunai z robato, znotraj pa ®. o srčno kulturo, če le padejo ti Pllvj. na dobra tla. Dogodi pa se tudi, n učinkujejo ti vplivi na človeka prav ko razgaljajo vso slabost un, ki niso nikoli zahajali v gore s Poštenimi nameni.
tem* zahajanja v gore, ki po navadi melji na splošni ljubezni do prirode, moremo že več izražati s kakimi
ki-* Vjm* bedami, ker naš besedni za-“d ne premore kakih novih, še ne
C 1VCI1X111 1 V111, BC 11C
dnv an'^ Izrazov hrepenenja m obču-0[j, ania gorskega sveta. Stare so že vs iv*" obst°ia naša govorica, vendar je veri 3 bese(la, napisana ali izrečena, sveža in nikdar dolgočasna, krh^i. svet so pravzaprav začeli od-in ^ * ljudje, ki so bili daleč od njega takih v siv o j L domovini niso premogli v [a, Yi-^nah. številu in nedostopnosti liaezi]- Mogoče se je njihovo pojav-jj: Je v goratih predelih Alp, Andov, Veth a^e’ Aljaske, Špicbergov itd. isto-hom° ^abko z njihovim osvajalnim du-Sr, .’ z gotovostjo pa bi lahko trdili, da VseJe v teh ljudeh kulminirala želja dem3 ^roda v hrepenenju po ponov-četn S^.u s Prirodo kot posledica za-
klen^3 Industrijskega razvoja in prisojnosti na stroj za pridobitev o-do nib življenjskih potrebščin. Sklad-lahkZ naPredovanjem industrializacije reči ° °Pazu.iemo tudi napredek na pod-^rurv,0rg3Tlizirane®a Plianlnstv,a tudi v državah. Nasprotno od industrij-^ =a ali mestnega človeka pa vidimo, do i^ft ali drvar ali kdor koli, ki stal-Zivi v prirodi, nikoli ali vsaj redko
*♦♦♦♦<
Gora ni nora...
ne kaže posebnega zanimanja za gorski svet kot ljudje v mestnih ali industrijskih krajih, in to zaradi njihovega stalnega bivanja v naravnem okolju, zaradi prerojenega občutka neločljivosti od lastne zemlje, z občutkom prirašče-nosti na njivo, pašnik, gozd ali planino, zato tudi ne čuti potrelbe po posebni sproščenosti v prirodi, ker mu lente nikdar ne manjka v taki meri 'kot delovnemu človeku v dolini.
Gorski svet je postal že v preteklih stoletjih predmet vsakovrstnih umetniških obdelav, naj si bo literarnih, slikarskih, filmskih ali glasbenih, in to ukvarjanje traja tudi še v današnjih modernih časih. Snov, ki jo jemljejo iz te zakladnice, se vedno črpa, vedno na novo zastavlja, nikoli ne zastari in vedno je zanimiva. Vsak od teh ima na goro vsaj pogled, vsi ,pa se križajo v ljubezni do nje in hvalijo na pisan, slikan, zapet ali zaigran način, njen topel vpliv. Dantejevi in Goethejevi verzi o lepotah narave so prav tako iskreni kot Baumbachovi v »Zlatorogu«, Prešernovi o »kranjskem poglavarju«, Aljaževi o Triglavu, kot verzi pastirčka, ki svojo ljubezen in veselje do črede, ki se pase v planini, vreže v pastirsko bajto. Cela vrsta planinskih pisateljev si je z opisovanjem gora in planinskih doživetij zagotovila trajen spomin in občudovanje, pa naj bo to Švicar Charles Gos, Tržačan dr. Julius Kugy, naš dr. Henrik Tuma in drugi. Ne bo odveč, če uvrstimo v ta sestavek nekaj stavkov iz romana Oh. Dickensa o Davidu Copperfieldu, iz katerih je razbrati, kako je gorski svet ogrel po naravi sicer hladnega Angleža:
»Strašne višine in brezna, hromeči hudourniki, pusti ledeniki in širna sne-žšča so me navdala z vzvišeno grozo in občudovanjem, a dotlej mi niso povedali nič drugega ... Nekega večera sem prišel pred sončnim zahodom v dolino, v kateri sem hotel prenočiti. Ko sem se spuščal po ovinkasti stezi navzdol po pobočju, s katerega sem zagledal dolino, ki je zijala daleč spodaj, se mi je v prsih rahlo zganil občutek, ki ga že davno nisem bil vajen. Občutek za lepoto in mir in vsa pokojna okolica je pomirjevalno vplivala name. Še vem, kako sem se nekoč ustavil z neke vrste bolečino, ki ni tlačila, ki ni bila docela obupna. Vem, da sem malone upal, da se mi utegne obrniti na bolje... Po mirnem zraku se je razlegalo oddaljeno petje — pastirski glasovi; ko pa je priplaval mimo pobočja žareč večerni oblak, bi bil skoraj mislil, da prihajajo zvoki z njega in da ni zemeljska pesem. Kar nenadoma mi je v tem jasnem pokoju spregovorila ve-
lika Narava ter mi milo prigovarjala, naj položim trudno glavo na trato in se zjočem, kakor se nisem zjokal, odkar mi je Dora umrla ... Iskal sem narave, ki je nihče ne išče zaman in odprl sem srce človeškim skrbem, ki sem se jih poslednje čase strahoma ogibal.«
Redko minejo slikarske razstave v tujini ali doma, da ne bi bile zastopane slike s planinskimi motivi. Premnogim umetnikom dajejo podobe sončnega vzhoda ali zahoda, črede pasoče živine, plašni gamsi v skalnatih predelih, pisano cvetje, življenje pastirjev, drvarjev in divjih lovcev, viharniki na gozdnih mejah ali podoba vkoreninj enega kmeta in gornika, snov, ki jo lahko na preprost ali mojstrski način s sončnimi barvami pričarajo pred občudovalca v galeriji sredi monotonega mestnega življenja.
Splošno znano je tudi dejstvo, da so ljudje, ki stalno žive v planinskih predelih, po svojem značaju mnogo bolj veseli od ljudi, ki bivajo v ravnini. V tem se kaže neizpodbiten vpliv gorskega sveta na oblikovanje človeka kot družabnega bitja. Naj izrazitejši primeri tega veselja pa se običajno kažejo v pesmih in plesih teh gorjanov kot tudi v prepevanju tiisočev in tisočev izletnikov, ki najdejo v vriskanju in odme-vanju glasov od skalnih robov in previsov odsev svoje prisrčne sproščenosti.
Spreminjanje barv planinskega sveta v vseh letnih časih, od vročih, poletnih mesecev, umirajoče prirode v jeseni, strupenega mraza in zimskih viharjev, do spomladanskih snežnih plazov in porajajočega življenja gorskega cvetja, po smoli duhtečih smrekovih in jelovih gozdov ter živahnega tekanja divjadi, je dalo povod in pobudo mnogim skladateljem, da so iz tega pisanega življenja ustvarili večno lepe skladbe. Morda na j več j a med njimi, ki opisuje v svojih, stavkih to življenje v naravi, je Beethovnova »Pastoralna simfonija«. Naj mi bo dovoljeno, da izrazim na tem mestu svoje lastno veselje, da lahko vključim med skromni sestavek o pomenu planinstva tudi ime enega največjih duhov človeške družbe, ki je tej skladbi dal vso svojo genialnost v opisovanju narave, da ga doslej v tem še nihče ni prekosil. Ob poslušanju te skladbe se vsakokrat znajdemo na prostranih žitnih poljih, kjer ob lahnem vetru valovi rumeno morje kruha ob škrjančkovem vzletavanju, vsakokrat smo naenkrat v gozdu, kjer med šelestenjem drevja slišimo kukavico in slavčkovo ipožvižgavantje, plešemo na vaški veselici polko, smo priče idealiziranega poznanstva vaških fantov in deklet, nato pa se ob nenadnem viharju
pred gromom in bliskom umaknemo pod streho; kmalu se temni oblaki raztrgajo in med njimi se pokaže spet toplo sonce. Ko odhajamo domov, slišimo spotoma pozvanjanje kravjih zvoncev in vidimo pastirčka s piščaljo ob praznično žuborečem potočku; nato pa nastopi blažen mir.
Končno 'preglejmo planinstvo še kot »športno« vejo. Planinstvo ,po svoji vsebini pravzaprav ni šport, ker nima tekmovalnih ciljev ne namenov, pač pa je bolj kulturna organizacija, ki s pri-rodnimi sredstvi na nevsiljiv način vpliva na humanost človeka. Vendar nihče ne more oporekati temu, da se med udejstvovanjem v gorah le nekaj »dela« tudi v športnem smislu. Vsak izletnik, ki se odpravi na goro iz tega ali onega nagiba, opravlja med hojo težko delo, ki se včasih kar ne da primerjati z napori nekaterih športnikov v dolini. Vzemimo v poštev, da običajen izletnik opravi v 4 urnem vzponu na plinane 12.000 m/kg težko delo, to se pravi, da je opravil v tem času delo težaka, ki dvigne 1 kg snovi 12.000 krat 1 m visoko. Hkrati je s tem delom potrebno poudariti gibanje in funkcioniranje vseh udov in organov telesa, globoko vdihavanje čistega, zraka — ozona, koristno ,potenje, ki se prijetno izaazi na izgubi teže in pa izvrsten tek. po izvršeni turi. Kar je precej važno, je tudi senčna kopel, ki jo izletnik uživa ob lepem vremenu. Za delovnega člo-ka, ki prebije večino časa v temnih prostorih, igra prav sončno žarkovamje veliko vlogo pri okuepitvi, osvežitvi in počitku telesa. V nobenem primeru pa ne moremo primerjati športnika s planincem glede duhovne sprostitve. Izletnik med hojo in na cilju ne opravlja kakega koncentriranega dela, temveč se nezavestno sprošča, medtem ko tega o športniku ne moremo trditi, ker vedno v isti smeri zbira svoje moči, ker mu zadani cilji, štoparica, meter in stalna koncentracija misli na zmago ne dovoljujejo popolne sprostitve duha. Iz tega razloga dajejo nekateri športni zdravniki planinstvu prednost pred športom.
Redki možje so razkrili veličastno podobo planinskega sveta, po njih pa so narasli deset tisoči, ki hočejo uživati prej nepoznani čar gore, hkrati pa so vsem pionirjem od Tyndalla in Whym-perja do domačega Staniča, Kadilnika, Mlakarja in Badjure iz srca hvaležni za njihovo pionirsko delo pri razode-vanju krasot skalnate domovine.
Smisel in cilji planinstva niso v prevažanju z gorskimi železnicami in vzpenjačami ter bivanje v hoteliziranih gorskih predelih,, pač pa v hoji, dihanju, opazovanju, smehu, miru, iskanju prehodov, srečanju z gozdom in cvetjem, srečanje s plašno smo in ne nazadnje v prekrasnem, vse zadovoljujočem razgledu z vrha na niže ležeče va-
Na Mrzlici
V zgodnjem sem jutru prispel iz doline visoko nad mano nebo trepeta, pod mano, ko morje se kodra megla in v dalji se kopljejo v soncu planine,
Ko da dekleta si spletajo kite megle se vozlajo med grape razkrite — že sonce z bregov se med polja razliva in pogled na zemlji bogati počiva.
Hiše kmetiške ko beli cvetovi med travniki, njivami so posejane in ceste in cestice kakor pijane v'jo se čez polja, gube med vrhovi.
Ko pa razlije večerna se zarja v mrakotni daljavi se polja, vrhovi gube in ko po dolinah luči zažare, z vrhovi skrivnostno se ščip pogovarja.
Planinski izreki
Dag Hammarskjold, generalni sekretar OZN, je zaveden alpinist. Ob priliki je izjavil: »Gore imajo bolj romantičen kot dramatičen značaj; od človeka terjajo lastnosti, ki pridejo povsod prav: potrpežljivost in vztrajnost, smisel za realnost, za Skrbno sestavljen načrt, za natančno presojo nevarnosti in možnosti ter občutek odgovornosti, da uspeh zavisi le od nas.«
»V gorah' najdemo le to, kar sami vanje prinesemo.« (Lagarde.)
Spoznavajmo domovino, da jo pri-srčneje vzljubimo J
».. . naj je lepa le tujina, lepša nego dom naš, ni!« (Miroslav Vilhar.)
TO ŠTEVILKO
NAM JE IZ PRIJAZNOSTI TISKALA CELJSKA TISKARNA
sice, ki s svojimi kozolci dopolnjujejo naravno Okolje, na bližnje travnike in griče ter na obzorju zasnežene vrhove.
V takih trenutkih se nam razodene globoko v srce bogastvo in lepota domače zemlje in postane nam ne glede na dnevne težave vsakokrat dražja. Z vse češčim obiskovanjem gorskih rajd, z vplivi, ki izboljšujejo človekovo nrav bomo poskušali in pomagali zaceliti rane, kii jih je človeštvo utrpelo zaradi vse pogostejših sporov in vojn, da se bo začel povračati smisel za lepoto, smisel in čut za skupno življenje in bratovsko povezanost.
S ponarodelo »... lepšega nikjer ni kraja, kakor kraj je vrh planin...« bomo ugotovila, da »ni nor tisti, ko gor gre.«
•i
OKRAJNA
GOSTINSKA
ZBORNICA
TRBOVLJE
Z VSEM SVOJIM ČLANSTVOM:
Gostinsivo »MAjOLKA« Trbovlje, TURIST TRBOVLJE, Gostišče Delavski dom, »Svobode« Trbovlje II, »Svobode — Dobrna«, »Svobode — Zasavje«, S D »Rudar«, TVD »Partizan« Trbovlje, Planinska postojanka na Mrzlici, Kumu, Partizanskem vrhu.
Gostinstvo »)E1.KA« Hrastnik, Gostinstvo »Potrošnik« Hrastnik, Gostinsivo Dol pri Hrastniku, Planinska postojanka na Kalu, Okrepčevalnica pri Steklarni Hrastnik.
Gostinstvo Radeče, Gostišče »Svobode« Radeče, Kolodvorska restavracija Zidani most, Planinska postojanka na Lisci.
Gostinstvo Zagorje, Rudniška restavracija Zagorje, Počitniški dom rudarjev Izlake, Gostilna Trojane, Planinska postojanka Sv, Gora in vse ostalo članstvo
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU SLOVENSKEGA LJUDSTVA 22. JULIJU IN K 10. OBLETNICI OSVOBODITVE
V vseh gosliščili v okraju Trbovlje boste dobro postreženi s kvalitetnimi pijačami in raznovrstnimi jedili.
Hitra in dobra postrežba ter poceni — to je geslo vsega naprednega gostinstva v okraju Trbovlje.
VSE SILE ZA NAPREDEK IN RAZVOJ GOSTINSTVA IN TURIZMA
V ZASAVJU!
■
15. JULIJA 1955 — ŠTEV. 28
TEDNIK«
Vlado Gal, učenec rudarske šole, Trbovlje:
Izlet na Pohorje
Odlomek iz življenja trboveljskih alpinistov
STRAN
Bilo je neko nedeljo zjutraj med počitnicami. Jaz sem še ležal, spati nisem mogel in sem že eno uro čakal, da bi slišal pod oknom dogovorjeno znamenje. S prijateljem sva bila namenjena, da se to nedeljo sprehodiva po Pohorju.
Ko je bila ura štiri, sem slišal na dvorišču korake. Takoj sem jih spoznal. Preden je utegnil zažvižgati, sem že bil v hlačah, a na električnem kuhalniku se je že grel čaj, ki mi ga je
se nama je nudil krasen pogled na Ptujsko polje, ki se je razprostiralo pred nama. Izgledalo je kot veliko zeleno platno, zakrpano z rumenimi krpami. Tik pod nama pa sva videla belo mestece, ki se nama je zdelo kot igrača — Slovenska Bistrica.
Po ogledu zanimivosti pri Treh kraljih sva nadaljevala pot. Nahrbtnike sva pustila v koči. Prišla sva do cilja. Pred nama v kotanji se je svetilo črno
■'1
in hiše z gospodarskimi poslopji edinega kmeta v tem kotu postajali vedno manjši, mi pa se bližamo svojemu cilju. Še malo, in. že smo iz skal prišli na položnejšo pot preko Kocbekovega sedla, in le še kratek čas — že smo na cilju — na Korošici [1808 m], kjer nas je v Domu pozdravil takratni, sedaj že pokojni, oskrbnik. Sporočil nam je, da je prejel naše obvestilo, da pridemo, nam dodelil sobe, nakar smo se pričeli razpravljati. Olajšani težkihi bremen, smo šli iz doma na toplo sonce, ki nas je [pogrevalo v naše splošno zadovoljstvo. Žal pa je bil ta čas zelo kratek; že nas je klical dežurni k kosilu, ki se nam je neverjetno prileglo po dokaj naporni hoji s težkimi bremeni.
Skoraj isti čas kot mi, pa je prišel inštruktor iz Ljubljane, ki nam ga je na našo željo poslala .komisija za alpinizem PZS. Z delom smo pričeli takoj. Dokler smo bili v Domu na Korošici, v kot gornje Savinjske smo se seznanjali z uporabo vrvi, t..j.
— ’ vrvno tehniko, tehnično orientacijo,
moti zvečer pripravila. Nadel sem si nahrbtnik, popil čaj in že sem bil pri tovarišu na dvorišču, odkoder sva krenila na pot.
Bila je še tema, le na vzhodu izza Donačke gore so se opazila prva znamenja bližajočega se dne. Oblaki, ki so ondi plavali, so se začeli krvavo raz-žarjevati.
Stopala sva po cesti, ki se je vzpenjala proti z gozdovi poraslemu Pohorju, ki je bilo v temi videti kot velikanska temna zavesa, ki sega pod nebo, kjer žare poslednje zvezde. Kmalu sva se znašla v gozdu. Slika se je precej spremenila. Med tem časom je sonce s svojimi jutranjimi žarki obsijalo vrhove dreves nad nama, ki so žareli kot z zlatom obliti z vmes svetlikajočo se roso z žvrgolenjem ptic v porajajočemu je jutru. To naju je tako očaralo, da sva sedla na mehki mah ter strmela v to lepoto narave. V mislih sva si predstavljala, da sva kraljeviča v pravljični deželi.
Z občudovanjem sva prenehala, morala sva nadaljevati, posebno, če sva hotela priti do cilja, ki sva si ga zadala. Sonce je bilo že precej visoko in vedno bolj vroče je pripekalo, toda pod košatimi smrekami nama ni prišlo do živega.
Končno sva prišla do prve postaje na najini poti, to je do koče pri Treh kraljih. Tu sva se okrepčala, dobila od upravnika koče ključ od zanimive stare cerkve zraven koče. Iz stolpa cerkve
jezero, ki je s svojo lepo okolico in barvo, ki menda daje videz črnega očesa svoje okolice, res nekaj lepega in občudovanja vrednega. Na splavu sva se vozila po jezeru ter se nekoltiko ohladila, nato sva skočila v vodo in se os-
Vrnila sva se v kočo, se spet okrepčala, šla spat ter zmučena od hoje, čistega zraka in prijetne kopeli zaspala.
Pohorje! Ti si del mene samega! Daješ mi zdravja, veselje in me nenehno spominjaš na čase osvobodilne borbe. Hvaležen sem ti in vedno bom našel dovolj časa, da te bom obiskoval in užival tvoje naravne krasote.
Ko so naše sile bile še čvrste in med nami ni bilo toliko zakonskih mož in očetov, je življenje v odseku uspevalo — uspehi in velika doživetja so se vrstila eno za -drugim. Zal je danes nekoliko drugače, pa vendar spet čutimo pomladitev vrst novih alpinistov. Res, da ni krivo samo to, da odsek ne dela v tistem obsegu kot prej, temveč je pripisati vzrok v veliki meri visokim železniškim tarifam in veliki oddaljenosti od gora. Pa vendar tudi vse to ni ovira, če je dovolj dobre volje.
Da pa ne pride v pozabo, kar smo doživeli, želim opisati le delček doživetij v našem alpinističnem odseku, in to naš pokretni tabor v Kamniških Alpah.
Ko smo po temeljiti predpripravi in študiju naše poti sedli na popoldanski vlak, ki nas je popeljal po tesni Savski dolini preko Celja do Šmartna ob Paki, kjer smo presedli v avtobus, ki nas je še po bolj zanimivi poti pripeljal mimo trgov in vasi doline do Rogovilca. Tu smo .prenočili. Zaspati pa nismo mogli takoj, ker nam je -pogovor tekel o vseh tistih lepotah, ki smo jih videli med vožnjo.
Jutranja zarja zgodnje jesenskega dne nas je prebudila po zelo kratki noči. Obetal se nam je lep dan. Po krajšem zaužitju dobrot iz naših nahrbtnikov, smo si le-te še precej natrpane naložili na pleča in krenili na pot, čez Savinjo, ki živahno poskakuje po kameniti strugi, dalje v idilični Robanov kot. Kako prijetna je bila jutranja tišina, ko smo hodili po travnatih rušah ob poti; le tu in tam jo je zmotil droben ptič. Tudi govoriti si nismo upali, samo da ne bi motili tišine.
Na koncu Robanovega kota smo se ozrli nazaj na prehojeno pot in na obronke gora, ki so nas obkrožali. Nepozaben je hil ta ;pogled. Iz naših misli nas zdrami načelnik AO, ki že daje navodila za hojo po skalah in prečenju ključev ter rabi vrvi in klinov, ki so nameščeni za varnost na tej poti. Že se je razvila kolona devetih sključenih postav pod bremeni nahrbtnikov vse više in više. Čas pa je tekel naprej. Ob pogledu nazaj v dolino pa so drevesa
n*
td
D®
■bila
TRGOVSKO PO D J ETJE
la&ta
TRBOVLJE
NAŠE TRGOVINE:
TRGOVINA POD TEREZIJO (RADEJ) TRGOVINA NA NJIVI (PAŠ) TRGOVINA S ŠPECERIJO (DEŽMAN) TRGOVINA TRBOVLJE 2 (ROZMAN)
Nudimo bogato izbiro blaga za moške in ženske obleke, moško in žensko perilo, blago za posteljnino, konfekcijo, žimnice, velika izbira pletenin, kakor tudi ostalega blaga za Vaš dom. V naših trgovinah Vas bomo postregli vedno s svežim špecerijskim blagom, žganimi pijačami ter mesnimi izdelki. —- Z bogato izbiro in konkurenčnimi cenami našega blaga boste zadovoljni. — Oglejte si naše zaloge in prepričajte konkurenčnih cenah.
Kolektiv »IZBIRA« - Trbovlje
rabo kart [čitanje zemljevidov], prvi pomoči in še več koristnih stvari s področja alpinistitke. Vmes pa smo hodili plezat v bližnje Vršiče nad Petkovimi njivami poleg Dedca.
S temi vajami smo si pridobili osnovno znanje ter kondicijo za nadaljnje vzpone. Po treh dneh našega bivanja na Korošici smo po programu napravili premik, saj drugače to ne bi bil pokretni tabor, na Kamniško sedlo [1884m].
S seboj smo vzeli le najpotrebnejšo opremo in nekaj hrane. V jutranji megli smo se premikali preko Planjave [2399 m] ter sestopili na sedlu, kjer smo se odpočili in napravili načrt za popoldne.
Po kosilu pa so naveze odšle v ostenje Brane [2253 m], in kladivo je pelo svojo lepo pesem, ko srno se premikali proti vrhu od -klina do klina. Z vrha Brane pa se nam je nudil lep razgled po okoliških vrhovih, kakor tudi na niže ležeče doline.
Ko smo se nato spustili po zaznamovani poti nazaj na sedlo, je bilo že vse pripravljeno za odhod na niže ležeči Okrešelj [1378 m], ki na-j bi nam bil izhodiščna točka za plezanje naslednjega dne.
Razigrani, ožganih in zadovoljnih lic, osvetljeni od zahajajočega sonca-, se spuščamo navzdol. Sonce je božalo naše obraze. Bil je lep jesenski večer, kot nalašč za take pohode; zdelo se nam je, da se je jesen to leto zakasnila. Vse to pa je še večalo naše zadovoljstvo. Naš cilj, -ležeč nizko pod nami, je bil osvetljen o-d večerne zarje zahajajočega dne, kar nam je še globlje vtisnilo sliko lepote v jeseni v gorah.
Iz nizkega ruševja smo že zavili po nekaj ključih na jaso, nato spet v ruševje in med redke macesne, ki so se lahko pozibavali, kot da nas pozdravljajo — na uho pa nam je prihajalo šumenje padajoče vode. Da, to je slap Rinka, smo ugotovili. Ob poslušanju padajoče vode smo se kar naenkrat tabora -pa bo-do osta-la nepozabno v™ zna-šl-i pred -prijazno kočo, imenovano vsa doživetja in lepote tega P1®; gsš »F-rischaufov dom« na Okrešlju [1378 m]. Zal, da za to ni na razpolago moz^ Ta nam je nudil ugodno zavetišče, ka- in več časa.	K-u' I
kor že tisočerim pred nami, in bo se tisočerim za nami, ki se jim bo P°ra' jala enaka želja-, uživati lepe ure neskaljene planinske sreče v tem k°tu gorskih -krasot.
Noč je razgrnila nad domom svoj črne zavese, bledi mesec pa je pocas prikuka-1 izza gora in razlil svojo sve -lobo nad okolico. Tudi v našo sobo J posla-l nekaj pramenov svoje srebrn svetlobe — mi pa smo spokojno sp" ’ ne vedeč za vso to lepoto noči. Jutranj zarja nas je našla okrepčane, že v n kaj min-utahi po opravljeni jutranji t lova-dbi in zajtrku pripravljene za F/
Skoraj neslišno smo pohiteli v dol čeni smeri; tako sta odš-li dve navezi Selaj-Gerinovo smer, v severnem raz grebena Turške gore, ena naveza plezala Smerke-Jovikerjevo smeh vzhodni strani severnega grebena '• ? ške gore, naši dve navezi -pa sta sli Štajersko Rinko, ker smo _ plezali sev rovzhodni raz ali alpinistično imen° no RO 11.	,i;
Po krajši hoji po griču smo vstopaj obsijani od sonca, v stene. Kladiva pela svojo lepo pesem. Počasi s-mo ^ predovali. Še predno je vstopila d** druga na-veza v steno, sta prišla do čuvarja meje in zahtevala izkaznice dovoljenje za obmejni pas. Ker s bili pripravljeni tudi -na to, smo nevL teno nadaljevali s plezanjem, ki je “ jato -do precej pozne ,popoldanske medtem ko so ostale naveze že zdavn^ izstopile iz sten in so prihitele -k » ter nam od daleč svetovali, kje je b° ši oprijem al-i pa -boljše stojišče, zanje je bilo prijetno, tako da srno . rabili vse si-le, ne samo fizične, tenu tudi umske; bilo je vredno truda. _
Vsi veseli in zadovoljni smo 51 vrhu Štajerske Rinke segli v roke pohiteli pred bližajočo se nočjo Kamniško sedlo. Velika zmaga je » za nami. Večerja in spanje se nam prileglo. Zjutraj naslednjega dne r smo že spet hiteli, v več navezan r raznih smereh v ostenju ■*3^an «9 [2399 m], od koder smo ves čas PlezVM lahko gledali v nizko ležečo Logars^ dolino z višine, kot -jo lahko gledajo planinski orli in alpinisti.	9
Na vrhu Planjave smo se sesu megla nas je pokrila, mi pa smo koristili pridobljeno znanje na tem boru v orientaciji in srečno prispeli ' zaj na Korošico. Popoldne -so se ne , teri, ki še niso bili na Ojstrici [234» povzpeli na njen vrh. Zvečer pa le čelo -deževati, kar nam je pokvarilo črte za naslednji dan. Cas smo uFjp | bili za preizkus teoretičnega znanF ,e prekmalu smo se morali vrniti na ^ domove.	,.
Na tem taboru sta sodelovala tudi člana, alpinista iz Zagorja, ki sta izkazala kot odlična planinska tova' , ter je bil s tem -dan dokaz, kako 1^ alpinisti sodelujemo, čeprav smo različnih odseko-v in krajev.	M :
Vsem udeležencem tega pokretrp,
Ce morda ne reste, mm povemo... Nekaj o zasavskih gozdovih
je 'bila zgrajena koča »Prijate- ... da to v si™™;« on
je 'bila zgrajena koča »Prijate jev prirode« v Trbovljah in Hrastniku liti io»oVl ravni na Mrzlici dne 17. ju-orsarv ■ kot prva k°ča te planinske
organizacije v Sloveniji;
na Mrzito v?e tti 'Plinske koče ...da je bila dne 28. septembra dne 6 i L®svetovno vojno ustanovljena podružnica delavske ča-sn votosu^ 1942 unicene- da ne bi v ninske organizacije jevijoj^b^peracij dajaie okupator-	'
da je v Sloveniji 87 planinskih društev, v Jugoslaviji pa 347;
... da- je^ v Sloveniji 145 planinskih domov, koč in zavetišč, v Jugoslaviji pa 295;
-da je bila dne 28. septembra 1930
pla-
»Prijatelj prirode«
V gospodarstvu -trboveljskega okraia gozdovi spričo rudnikov in diru-ge industrije ne pomenijo mnogo, tako glede na odstotek prebivalstva, ki živi od nj-ih, kakor tudi če jih gledamo -kot vir
v Trbovljah; . da
dilj
1la^°5?:drugi svetovni vojni zgra- planinec,''ki^e ^krirJufij^Alp^do-
u ?a Mrzlici novo planinsko kočo in n™ Prisotnosti velikega števila pla-21 ; ,..m Pstali-h izletnikov odprli dne lubja 1946;
, • ■■da j e dne 15
Planinsko društvo Trbovlje
Prlo n,i saPtembra 1948 obnovilo in od-Povito a£Ss'ko koe° na Kumu; po ustaštvo 0»«° Kim-Trbovlje je le_to dru_
hkrati eVZel° kočo v sv°ie upravljanje, dernSiPa začel° z razširjanjem in mo-janke-ranjem svo^e 'Planinske posto-
na 'J? so v letih 1954 in 1955 zgradili niačrvnu Kurna Prvo smučarsko vzpe-SradaonaPnlek V Zasavju; vzpenjačo je P0ttinn° Kum-Trbovlje predvsem s mo^o smučarjev;
novVif^ if bil pri PD Trbovlje usta-cenrbra fg^nistični odsek dne 23. de-
Gore^.u0 leta 1912 v Kranjski gori na služboJ trroL r^t-^ov-ili gorsko reševalno zdravniu^ na Pobudo tamkajšnjega JJstanrvvff. dr' Demšarja; potreba po radi , 7tvi take službe je na-stala za- • nesreč se večjega števila planinskih v Triglavskem -pogorju; gostov,-, Je bil I. kongres planincev Ju-grebu 23• bi 24. aprila 1955 v Za-Ustanj,,.1! Slcer °b praznovanju 80-letnice
mačemu in tujem-u svetu, čeprav tržaški Nemec, vnuk slovenskega pesnika Vesela Koseskega;
... da je dne 10. aprila 1935 umrl dr. Henrik Tuma, idejni vodja- mlade slovenske alpinistične organizacije »Prijatelj prirode« med obema vojnama; napisal je več knjig, za nas -planince pa sta predvsem važni »Pomen .in razvoj alpinizma« ter »Imenoslovje Julijskih Alp«;
... da je bil Wilonitzer, ki je prvi stopil na Triglav, bohinjski ranocelnik; le-ta se je povzpel na Triglav leta 1778 v družbi z bohinjskimi domačini;
... da je stopil na vrh Triglava dne 15. avgusta 1795 slovenski pesnik Valentin Vodnik; ob tej priliki je zasnoval svojo znano pesem »Na Vršacu«;
• ■ • da^ je izšel prvi planinski spis v slovenščini leta 1866 v »Novicah«; napisal ga je Franc Kadilnik;
... da je bil med prvimi zimskimi alpinisti na svetu naš Valentin Stanič;
... da so 29. maja 1953 po večdeset-letnih poskusih premagali najvišji vrh na zemlji — Mont Everest v Himalajskem pogorju
Našim bralcem
Ta številka Zasavskega tednika je posvečena planinstvu. Redne številke ta teden ne bo. Pač pa bo izšla prihodnji teden prej, in sicer 20. julija, posvečena Dnevu vstaje slovenskega naroda, in bo v povečanem obsegu.
... da so bili začetniki športnega smu-čarstva na naših tleh »Drenovoi«, to so Rudolf Ba-djura, Bogomil Brinšek, Josip Kunaver in -drugi, ki so se hkrati ukvarjali s plezanjem v skali, s smučarstvom -in fotoamaterstvom;
... da je najstarejši član planinske organizacije v revirjih tov. Karel Režun; član planinske organizacije je postal ob odprtju Ha-usenbichlerjeve koče na Mrzlici dne 28. septembra 1899;
... -da so doslej prejeli za nesebično delo pri popularizaciji planinstva in pri gradnji planinskih objektov v revirjih
dohodkov. Ta moment pa stopi v ozadje, čim gledamo na gozdove s kompleksnega stališča, to je da gozdovi niso samo vir lesne surovine, temveč tudi stabilizator vodnega režima in ljudskega zdravja.
V tem članku -bi se pa kratko dotaknili opisa naših zasavskih' gozdov s posebnim pou-dankom na vrsto -drevja, ki v njih raste in pa v zvezi s -tem tudi lova in planiranja. Zaradi pravkar navedenih stvari se borno več ali manj o-mejili na področje naših planinskih vrhov: Kum, Mrzlica, Partizanski vrh, Kal in Ceniš eniška planina.
Z gozdarskega stališča gledano, predstavljajo ti vrhovi oziroma njihova pobočja absolutna gozdna tla, ki pa so tu in tam kljub temu spremenjena v kmetijsko površino.
Pobočje Kuma je z malimi izjemami popolnoma [poraščeno z različnimi drevesnimi vrstami listavcev in iglavcev, poudariti pa je treba, da na tem področju in [področju proti Radečam -in Loki prevladujejo listavci, predvsem bukev, hrast -in ostali. Omenjene drevesne vrste najdemo predvsem na juž-
okraju, četudi to gledamo z gospodarskega stališča ali pa s stališča lovcev in turistov.
Poseben problem za gozdarje predstavlja Čem-šeniška planina, ki je sicer s severni strani, to je v predelu Zaplane,_ poraščena z bukvijo, je pa zato z južne strani, ki gravitira na naselje Jesenovo, Razibor in Cemšenik, v glav-nem_ gola oziroma pokrita z senožeti. Tu čaka gozdarje velikansko delo, ki se je pravzaprav že pričelo. Pogozditev tega -področja bo ne glede na gospodarsko korist, ki bo nastala s prirastkom lesa, brez dvoma ugodno vplivala na njegove klimatske in turistične -prilike.
Ta, brez dvoma pomanjkljiv, opis bi naj prinesel vsaj približen vpogled v drevesne vrste na -teh terenih. Dodali naj bi k temu še to, da se v skoraj vseh teh gozdovih gospodari s prebiralnim načinom gospodarjenja, kjer pa tega še ni, ga pa bodo uvedli. Ta način nam zagotavlja trajni prirastek lesa in tudi trajno zaščito tal. Marsikdo se še naj-de, ki ne ve, da nam gozdovi pomenijo velikanski -rezervoar vode. Dež,
v Aziji; tega dne sta do-
UsWoVhx?iUer °b Prazn<>vanju 80-letnice segla ta najvišji vrh na svetu Novo- o-d PŽŠ srebrne častne znake tovariši' •tinskes- J Prvega jugoslovanskega pla- zelan-dec Hyllari in domačin Šerpa Ten- Ante Beg dz Ljubljane, Avgust Kostanj-d	"	HPD je zing kot člana angleške himalajske od- šek, Polde Majdič in Karel Režu-n iz
prave pod vodstvom Angleža Hunta. Trbovelj.
bnfff* društva (ustanovitev leta 1874) v Zagrebu;
Planinske -postojanke so trdno zgrajene ker 60 izdelane iz priznanega trboveljskega Portland cementa, ki iga proizvaja trbovelj-
ska CEMENTARNA.
Vsem delovnim ljudem pošilja delovei
kolektiv
Cementom
TaMU
borbene pozdrave in čestitke k 10. obletmici
naše osvoboditve in k prazniku slovenskega
Pa je
ljudstva, 22. juliju!
Prirodne lepote našega Zasavja vsako leto privabljajo številne izletnike in planice, ki se gotovo zanimajo tudi za lovstvo v naših krajih, posebno v predelih okrog Planine, Mrzlice, Kala in Kuma, ki s svojimi prijaznimi planinskimi postojankami sestavljajo tudi v turističnem pogledu središče trboveljskega okraja.
V lovskem pogledu je okraj Trbovlje razdeljen na 14 lovišč s skupno površino 46.000 ha, ki jih opravljajo lovske družine, članice Okrajne lovske zveze Trbovlje s svojimi 350 člani.
Po sestavu kultur ter podnebnih in topografskih prilikah sodi celotno področje med tako imenovana gorska področja, za katera je značilno hribovje z vrhovi do okrog tisoč metrov, poraslo pretežno z mešanimi gozdovi, ki so pogosto pretrgani s pašniki in travniki ter nizkim grmičjem. Obdelana polja in druge kulture zavzemajo le manjši del površine. Za ta lovišča značilna vrsta večje divjadi je srna, medtem ko v nižjih loviščih prevladuje zajec in poljska perjad, v višinskih pa gams. Seveda v vsakem od navedenih glavnih tipov lovišč živijo tudi druge živali, vendar v manjšem številu, oziroma se pojavljajo samo kot prehodni gostje, kar je odvisno od posebnih pogojev, ki pa jih mi z našimi čutili včasih komaj opažamo. Dogodi se, da že majhne spremembe teh pogojev povzročajo, da ta ali ona živalska vrsta brez vidnega razloga izgine iz lovišča ali pa se spet ponovno naseli v krajih, kjer je že več let nismo opazili. Tako ima tudi vsako od naših lovišč poleg osnovnega značaja, tudi določene posebnosti, katerih proučevanje daje lovstvu prav posebno mikavnost. Vse to pa sodi bolj v področje lovca-strokovnjaka zato se bom v naslednjem omejil samo na stvari, ki so splošno zanimive tudi za nelovca,
Srnjad je edina večja divjad, ki se je popolnoma prilagodila zaradi rastoče civilizacije spremenjenim ž:vljenskim pogojem. V svojih zahtevah je zelo skromna, zato njega gojitev ne povzroča posebnih težav in stroškov. Kot tipična
gozdna žival, ki hodi na pašo v večernem in jutranjem mraku, ljubi predvsem mešane gozdove z mladimi posekami in gostim podrastom, v katerem lahko preko dneva najde varno zatočišče. Bližina človeških prebivališč je ne moti posebno, tudi ob prometnih žilah jo pogosto vidimo. S svojimi ostrimi čutili si je v dolgoletnem kontaktu s človekom prisvojila sposobnost, da hitro spozna, kje ji preti nevarnost. Če jo zmotimo na paši, na samotni gozdni jasi ali poseki, kjer človeka redko vidi, nam to že precej zameri, posebno, če dobi vtis, da jo zalezujemo. Lovci v takem primeru navadno glasno govoreč ali žvižgajoč nadaljujejo svojo pot, tako kot da bi divjadi ne opazili. Srnjad instiktivno čuti, da ji taki ljudje niso nevarni in ob prihodnjem mraku jo spet vidimo na istem pašniku. Bolj občutljva je za motnje v svojh dnevnih zatočiščih. Če jo tam večkrat preženemo, ji zagrenimo obstanek na tem mestu tako, da se izseli. Zato je prvi pogoj za dober srnji stalež v lovišču popoln mir v tistih gozdnih delih, ki si jih srnjad zbere za dnevno zatočišče.
Turisti in izletniki, ki podnevi mirno hodijo po markiranih poteh, ne delajo lovu skoraj nobene škode, vsaj v srnjih revirjih ne. Gams, kot pretežno dnevna žival, je v tem pogledu mnogo občutljivejši. Turisti, ki so na svojih pohodih v mraku kdaj srečali ob gozdni jasi skritega lovca, so pa gotovo videli, kako je ta, mrmrajoč čudne besede, pobral svojo ropotijo in se napotil proti domu. Za ta večer je bil lov zanj končan.
BODI VESEL, TODA ZMEREN!
Pravi prekršek proti dobrim odnosom z lovci in tudi proti divjadi pa so planinci, ki jo vriskajoč in pojoč uberejo kar čez drn in strn skoz planjavo in goščavo.
Lovišča, skozi katera drže markirane poti do naših glavnih planinskih postojank, se danes že ponašajo s prav dobrim staležem srnjadi, ki
ne zaostaja več za predvojnim, ponekod ga celo znatno prekaša. Z redkimi izjemami so pogoji za gojitev te plemenite divjadi zelo povoljni. Dobre paše, posebno robidovja, tudi v hudih zimih navadno ne primanjkuje. Krmljenje divjadi je zato potrebno samo v izjemnih primerih, kadar zapade zelo visok sneg. Da so številne solnice dobro založene, pa naši lovci radi poskrbijo.
NAJVEČ ŠKODE DELAJO PSI
Največjo škodo lovu na splošno, posebno pa srnjadi delajo psi, ki jih nepoučeni ali malomarni ljudje puščajo, da svobodno divjajo po loviščih. Posebno nevarni so psi, ki gonijo tiho in taki ki svoj krvavi posel opravljajo po noči, ker se tako najlažje ognejo plačilu v obliki krogle. Čeprav jih lovci stalno zasledujejo, jih je vendar še precej. Drugi nevarni škodljivec je divji lovec, posebno zankar, ki pa je po zaslugi naših vnetih čuvarjev vsaj v območju industrijskih središč■ (lovskih družin) že skoraj povsem opustil svoje nečedno delo. Mnogo skrbi povzroča našim lovcem tudi zajedavec, tako imenovani nosni obad, ki vsako leto pokonča precej srnjadi. Skoda, ki jo povzroča srnjad na poljskih pridelkih, ni posebno velika. V kolikor pa nastane, jo lovci raje plačajo, kot pa da bi postrelili srne.
Za številčno dober stalež srnjadi se moremo zahvaliti predvsem dejstvu, da smo jo prvih pet let po osvoboditvi skoraj popolnoma zaščitili, oziroma odstrelili samo nekaj slabih srnjakov. V loviščih, kjer je normalni stalež že dosežen, pa bomo pri nadaljnji gojitvi posvetili glavno pažnjo ureditvi pravilnega spolnega razmerja in pričeli z močnejšim odstrelom slabe j-ših srn. Tako upamo, da bomo s časom dobili tudi kvalitetno boljšo srnjad. Za letošnjo lovsko razstavo namreč v vsem okraju nismo dobili niti ene kapitalne srnje trofeje. Seveda je razlog temu tudi dejstvo, da smo doslej vršili samo gojitveni odstrel.
Inž.' Franc Jenčič:
LOUSTVj II REVIRJIH
nem pobočj-u Kuma. Vsekakor treba omeniti problematično področje, ki se razteza severozahodno od Kuma proti Ključevci in vzhodno proti Či-memi. To gozdno -področje je pri lično degradirano ter ga -bo treba v interesu gospodarstva, pa tudi turizma- čimprej pogozditi ter na ta način zopet privesti nazaj h gozdni proizvodnji V ostalih primerih se moramo seveda opirati na razločne prilike (tla in klima), ter izbrati ustrezne drevesne vrste, ki bodo najbolje uspevale. Ko že govorimo o gozdovih Kuma, naj omenimo na kratko tu-di to, da so na tem terenu kot prvem začeli z gozdno-ureditvenimi deli, ki -imajo za cilj, da tudi gozdove privatnega sektorja uredimo po obče veljavnih gozdarskih načelih. Važno je namreč to, da vemo, kaj imamo oziroma s čim razpolagamo, ker šele -potem lahko -pametno gospodarimo.
Kar se tiče gozdovitnosti področje Mrzlice in Kala zaostaja za Kumom. Posebno velja to za ožje področje Mrzlice, kjer se nahajajo po večini degradirane gozdne površine. Razen tega je tu tu-di precej goljav, ki gospodarsko niso -izkoriščene, vendar je naloga gozdarske službe, da jih čimprej pogozdi ter tako zaščiti tla pred delovanjem aitmosferilij. Nekaj -bolje je na Kalu, ki je z vzhodne strani v glavnem preraščen z .-iglavci, ki so deloma -pomešani z listavci, z zahodne strani pa skoraj z čistimi sestoji bukve. Tudi na tem terenu bo treba marsikje s podsad-itv-ijo ustreznih drevesnih vrst -popraviti dosedanje stanje.
Drevesne vrste na- pobočjih in okolici Partizanskega vrha so v glavnem listavci (bukev), ki prihajajo na jugovzhodni strani vrha in iglavci, ki jih najdemo predvsem na severni strani. Ti gozdovi sodijo med najlepše v našem
ki bi na golih tleh hitro odtekel in mogoče povzročil tudi nastanek hudournika, počasi kaplja z listja na tla, se zadržuje v listincu ter od tu polagoma odteka po zemlji ali pa v zemljo in prihaja v obliki malih izvirov na dan.. Ravno v našem okraju, ki je pretežno hribovit, pride zaščitna vlaga gozdov glede na vodni režim še posebno do izraza.
Brez dvoma se marsikateri ljubitelj naših zasavskih hribov in gozdov zanima za divja-d, ki jo lahko na svojih izletih sreča. Prvo mesto vsekakor zavzemajo zajci in srnjad, zastopana pa je tudi v prilični meri nezaščitena divjad, kot lisica, jazbec, kuna belica in zlatica, divji prašič itd.
Kar se tiče pernate divjadi, moramo vsekakor omeniti terene Kuma, Mrzlice _ in Cemšeniške planine, kjer se zadržuje še divji petelin. Poudariti pa moramo, da je precej redek ter bi ga bito treba- zaščititi.
Neštete vrste divjadi nikjer ne dosegajo kapaciteto lovišč, zaradi česar je odstrel seveda minimalen. Tem več prilike ima pravi lovec za gojitev divjadi, ker se mu v kratkem času pokaže uspeh vloženega dela.
Uvodoma sem omenil tu-di vpliv gozdov na ljudsko zdravje. Ta moment prihaja do izraza ravno v naših krajih, v katerih je zek> razvita industrija. Kako se prileže našemu delovnemu človeku, če lahko izkoristi svoj nedeljski počitek na kakšnem prej omenjenih zasavskih vrhov. Mislim, da ni treba poudariti, da izletniških točk, vsaj v takem smislu kot obstojajo sedaj, ne bi bilo, če ti vrhovi ne bi bili obrasli z gozdovi. Šele ti dajo gorskim kočam pravi okvir in šele ti omogočajo res pravi oddih na svežem in zdravem zraku.	Inž. Franjo Urleb.
Način lova z brakado in strel na ši hrami, kot je bil pred vojno povsod ^r velja danes za nelovski in je po za^ :ejo ’! poiredan. Naši lovci se najbolj navdušuj^ zalaz, ki je zaradi težavnosti in potrebni ^ v spretnosti posebno mikaven. Tudi	p»'
klic srnjaka imata svoje ljubitelje. Zal in ostane »krona lova.«	cl'\
Strelja se izključno s kroglo z rt5®’1 Da bi se tako za divjad kot tudi za loVCU razstrelitve srnjadi čim bolj znižale, s^e’-tere lovske družine pri nas že uvedle pregled risanic in strelske vaje, vrl * ■■' morajo člani pred pričetkom lova so zanesljivi strelci. Sedanji letni 0uc’‘'ioSoV znaša v okrajnem merilu okrog sto k	j,o
roma en kos na 3—4 člane. V bodoče ^ odstrel verjetno še nekoliko povečal, namo, da se od normalnega poletnev lahko odstreli okrog 20 odstotkov.
9°Urno
Scg ,eSovih
% L>čke in
c:Jeli,
predvsem z vztrajnim zatira-sovražnikov, ki jih ima precej. 'n J-ovedi psi ne sodijo v lovišče, i, 4ite,, Z1 srno ® bl. dolgouhec uspeval. V naših lice Jrvi 2 - ‘ ece) sredstev vložili tudi za osve-iv J)ortlranjem plemenjakov iz oko-? vPlivniJndave' Na stalei zajcev seveda $l'ečp . T ten, temenske prilike, posebno spo-lh tudi P j cdu zadnja leta nismo imeli
kključ
*š£r-2l
^očrio' "1.Ue ka^e> da bo v Jeseni Pokalo. Lov na zajca izvajamo 710 na brakadah s psmi goniči. zajca pri tem načinu lova ni kate~r^k0t pa sv°jstven čar celega «aPet em se tov odigrava. Zvonenje 1 prirodn ?asledovanje gonje, prelepa je-°Uski druib' kondno zadnji pogon v pri-
ZAJEC DOLGOUHEC.
loV^t t
Druga najvažnejša divjad naših lo1:-: divji zajec. Ta je tudi glavni pred« \<fi ,-smislu zabave, pri katerem vsak c „ajec j fi družine lahko pride na svoj račun. ^,0^) vseh naših loviščih dobro zastopan, rrlt< > povsem enakomerno. Nekateri prede ju v ugajajo, drugi manj. Po številčnern fti0r J cev seveda naših sredogorskih lovišč ' r« se
glavne odlike tega lova.
Lisica zvitorepka
P* tih^išč. ZrfP!Ca je. Prav tako stalen gost Želi a Jesensk.i brakadi N •>„ tihot n-.-.’, da bi rdečekoža
S h
si vsak lovec morilka svoj Prek° njegovega ležišča, sicer :ige v lovišču. Med vojno so se ;y<i yrhnoiiJVyice v naših loviščih nena-3.0UJavnih : ■ kar je bil
ldru£
med drugim eden
primerjati z nižinskimi, kjer zajce _efr, kar mrgoli. Naši lovci kar ne verjM^ ttj lovišča, v katerih se v enem san ,z> upleni celo tisoč zajcev in en savn ‘	/
več sto nabojev.	£e Kf'
Pri nas smo že kar zadovoljni, lgVc brakadi, pri kateri sodeluje kakih z 6—s psov, pade pet zajcev.
letJalež fazZJokov’ d“ je propadel skoraj
*2leJ da
lo^JJrie v
Vij?' Je V1 kljub ']1 niso zeto pogoste, vztrajni «„ to eden Jmu vsako leto nekaj uple-
so [o«a^°u 771 jerebic. V prvih povoj-
- Jke družine potrošile -----------------
rav-ile lisičji rod na
mnogo
znosen

lovov.
1 nas nnajtežavnejših lovijb mnijo zelo redko.
■°t lovna y?stTni In psi jamarji. V žival pri nas ni pomem-
ben, čeprav ni ravno redek. Divjih mačk pri nas že dolgo ni več. Zadnja je bila uplenjena okrog leta 1923 pod Mrzlico
Divji prašiči so v trboveljskih loviščih samo prehodna divjad. Včasih se za delj časa naselijo v Jelovci in Javorju. Če je ugoden sneg, takrat navadno ostanejo pri nas — v obliki pečenke. Kot stalna divjad se držijo v območju Gozdnika in tudi v lovišču Polšnik jih je vedno nekaj. Klub temu je škoda, ki jo povzročajo na svojih pohodih, občutna in gre v breme lovcev. Zato ni čudno, da jih preganjajo, kjer se le da, čeprav je tudi pri tem upoštevati načela lovske pravičnosti. Odstrel vodeče svinje od nedoraslih mladičev štejemo lovci za nečloveško dejanje.
Tudi jeleni se včasih pojavljajo v naših loviščih. Načrtna gojitev pa pri nas ni več možna, edino komsko pogorje bi mogoče še nudilo jelenom primeren živi jenski prostor. Najbrže da bi tudi tam povzročena škoda na poljih in v gozdu ne bila v razmerju s koristmi, ki bi jih od tega imeli.
TUDI POD MRZLICO SO BILI GAMSI
V' tako imenovanem Kamniku pod Mrzlico je nekdaj prebival tropič gamsov. Zadnji od teh je padel leta 1917 na znanem stojišču »pri bukvi«. Od tedaj se na naši strani niso več pojavili. Nekaj jih je bilo še pred drugo svetovno vojno v skalnih rebrih na Kumljanskem. Prirastka pa, verjetno zaradi degeneracije, ni bilo. O ponovni naselitvi se pri nas mnogo razpravlja. Prevladuje pa mnenje, da sodi gams v kraljestvo zlatoroga. Pri nas bi bil podoben uveli planinski cvetki.
Divji petelini so včasih peli na vseh večjih vrhovih. Znana rastišča na Javorju, Mrzlici in Kumu pa so že nekaj let prazna. Pravega vzroka zato še nismo ugolov li. Letos smo z veseljem sprejeli novico, da je petelin spet pel v Javorju. Za ruševca so naši hribi prenizki.
Jereb ji stalež se je razveseljivo dvignil, odkar so lisice na kratko privezane. Tega se lovci posebno veselimo, ker ni lepšega lova, kot klic
jereba. Turistu ali izletniku pa bo jereb le redko prišel pred oči. Če pa ga bomo že po naključju prepodili, prav gotovo ob pogledu nanj ne bomo občutili tega, kar občuti lovec —- jerebar, če mu razboriti petelinček prileti na klic s piščalko.
Fazane in jerebice, ki so, kot omenjeno, med vojno pri nas popolnoma izumrle, smo več let zaporedoma vlagali skoraj v vseh loviščih. Neugodne zime in pomladi so nam napravile mnogo škode, tu in tam pa je le nekaj ostalo. Gojitvi te lepe divjadi bomo tudi v bodoče posvetili vso skrb.
Race in gosi, ki drugod prinašajo lovcu v zimskem času mnogo prijetne zabave, se pri nas pojavijo samo v najhujšem mrazu, in še to samo v malem številu. Več jih je ob Savinji in ob Savi od Radeč navzdol. Tudi golobi ne pridejo nikoli v večjem številu. Kdor pozna lov na kljunače, dolgokljunega gosta v trboveljskih loviščih zelo pogreša. Sicer jih vsako jesen in pomlad prileti tudi k nam nekaj, vendar je prelet zelo nezanesljiv. Z vztrajnostjo in dobrim fermačem bi mogoče spravil 2 do 3 pare peresc za klobuk.
Od redkejših živali je omembe vredna vel’ka uharica, ki se je baje naselila v Javorju. Ta vest ni povsem potrjena in gre mogoče le za tako imenovano uralsko sovo, katera ni tako redka, je pa zelo škodljiva. Ce je tako, se nam lovcem s ponarejeno izkaznico zaščitene uharice, ne bi smele več izmikati.
V skalovju kriške planine smo opazovali tudi velikega črnega krokarja, ki je zaradi redkosti tudi zaščiten (navadni »krokarji« pa žal na Mrzlici n so posebno redki).
Kanje-mišarji redno gnezdijo v Lemivju. Lepo jih je videti, če krož jo nad Mrzlico. Tudi kragulji in skobci včasih gnezdijo tam. Legel pa navadno ne izvalijo, ker so nekateri naši lovci prav posebno hudi nanje.
Od malih živali, ki ne sodijo med lovne, zasluži besedo tudi polh. Zanimivo je, da kljub vel k emu številu polhov na kumljanskem, pol-
šji lov, kot ga že stoletja gojijo na Dolenjskem in Notranjskem, pri nas skoraj ni poznan. Doslej mi je v Trbovljah znan samo en pravi polhar, po rodu iz Sodražice. Po njegovi zaslugi je nekaj našim lovcem že doumelo resnični čar Jurčičeve »Jesenske noči med slovenskimi polharji«. Za ljubitelje prirode je taka noč vsekakor nepozaben doživljaj.
Poročilo o divjadi in lovu pa ne bi bilo popolno, če ne bi omenil tudi naših psov. Tudi v tem pogledu nam je naš novi lovski zakon prinesel velik napredek. Lov je namreč dovoljen samo s čisto pasemskimi psi. To pri nas dosledno izvajamo, čeprav so bile spočetka težave. Tako je postal vsak lovec tudi nekoliko kinologa, kar je veda za sebe, in to prav tako zanimiva kot zamotana. Doslej smo gojili predvsem goniče, istrske in posavske brake, postopoma pa uvajamo tudi brak jazbečarje in lovske terijerje. Visokonogi goniči so za naša srnja lovišča nekoliko preostri in srne prevztrajno gonijo. Zelo pogrešamo nekaj barvarjev za delo na krvni sledi. Psi so v glavnem dobri. Dva sta dosegla na tekmah državno prvenstvo.
PLANINE IN LOVCI, TO JE ENO
S plgninci smo lovci že od nekdaj v najboljših odnosih, saj nam je vsem ljubezen do prirode skupna lastnost, ki se samo na različen način izraža. Vsaj v samih Trbovljah smo skoraj vsi lovci tudi člani planinskega društva. Planinski domovi so nam prav tako ljuba zatočišča kot naše lastne koče, v katerih so nam planinci vedno dragi gostje. Zagorjani imajo prijazno kočico pod Kuklo, Trboveljčani so si uredili lovsko hišico na Podmeji, pod Javorjem pa imajo zanimivo kočico visoko v drevju. Na Kalu pa si je lovska družina Hrastnik zgradila krasen lovski dom. Z združenimi močmi nameravamo lovci, planinci in ribiči iz cele rephblike zgrad ti ponosen skupni dom — našega »Zlatoroga«, ki bo najboljši odraz povezanosti in skupnih naporov ljudi, ki jim je pri srcu ljubezen do prirode in naše lepe domovine.
Gradnja ..Zlatoroga" o Ljubljani
Tine Lenarčič
0 POMENU MARKACIJSKE SLUŽBE
Pred nedavnim smo brali v dnevnem časopisju, da so se predsedniki treh republiških zvez, to je planinske, lovske in ribiške, domenili, da zgrade v Ljubljani skupen planinsko-lovsko-ribiški dom z imenom »Zlatorog«.
Ideja o postavitvi takega doma ni čisto nova, saj so o gradnji takega doma razpravljali že prav resno še za
PLANINSKI CITATI
Alpinizem nas uči ljubiti borbo brez dražljajev tekme. (Charles Gos.)
Tudi z vedenjem v gorah kažeš svojo kulturno stopnjo.
Polovičarstvo se v gorah maščuje.
Gore oblikujejo značaje — nikdar pa obratno.
časa pokojnega Jožeta Pogačnika, člana GO PZS. Iz te pobude je bil tudi osnovan pri Planinski zvezi Slovenije poseben sklad za gradnjo planinskega doma.
Gradnja tega doma se 'bo pričela po sedanjih izgledih že prihodnjo pomlad. Dom bo imel pod svojo streho prostore za# planinski, lovski in ribiški muzej, knjižnico, dvorano za zborovanja, trgovino s športnimi potrebščinami, upravne prostore in pa restavracijo z lovskimi in ribiškimi posebnostmi.
Menimo, da med našimi vrstami ne bo nikogar, ki bi gradnji tega doma nasprotoval, pač pa delo z vsemi močmi, četudi samo moralno, podprl. Druge alpske države so nas v tem pogledu že pred desetletji prehitele, je pa skrajni čas, da ohranimo porazgubljeni zgodovinski material v skupnem muzeju na enem mestu naslednjim generacijam kot dokaz ustvarjanja, napredovanja in višine preteklih desetletij.
Najbolje in najceneje kupiš v poslovalnicah
trgovskega podjetja
POTROŠNJA«
Trbovlje
Nudimo delovnemu človeku, vse kar potrebuje. Oglasite se v poslovalnicah:
PODLESNIK — TRBOVLJE II, RUDNIŠKI MAGAZIN (špecerija), RUDNIŠKI MAGAZIN (manufaktura), PRI MAHKOVCU, ZA SAVO, NA PO-SETJU in PRI ŠTIHU.
Vsem odjemalcem čestita k 10. obletnici naše osvoboditve kolektiv in uprava
»POTROŠNJE« — TRBOVLJE
Vsa planinska društva, kjerkoli že obstojajo, imajo v svojem sestavu običajno tudi markacijske odseke. Marsikomu se zdi obstoj takih odsekov pri društvih odveč, če pa se pobliže spoznamo z delom in nalogami le-teh, pa takoj ugotovimo, da igra označevanje in nadelava planinskih poti pri obiskovanju planinskih predelov zelo veliko in malokdaj, 'posebno pri izletnikih, ki gredo prvič v hribe, odločilno vlogo.
Človek, ki se podaja v gore, ne hodi samo že po izhojenih poteh v nižjih predelih ali bližnjih obronkih vzpetin, od koder z očesom še lahko dosega iz-
edino na ta način, da vse poti, ki drže iz raznih izhodiščnih točk na določen vrh, označimo s primernimi znamenji. To nalogo imajo kot svoje osnovno delo markacisti pri planinskih društvih. Njihovo vestno delo ima za posledico to, da planinec, ki odhaja na gorsko turo, varno hodi po nepoznanih pobočjih, da ne hodi in ne tava na srečo in da ne hod,i dalje, kot je potrebno za dosego cilja. Z označevanjem poti z določenimi znamenji se izognemo nepotrebnim nevšečnostim. Ko ima neko področje znamenja, ki jih planinec pozna, se vsak giba enostavno brez vsakega vodnika,
Na planine vedno vleče me srce
hodišče, pač pa odhaja mnogo više in mnogo dalje od vidljivosti svojega domačega kraja. Poda se tudi- v pokrajine, 'ki so nepoznane in večkrat tudi še neraziskane, in zato brez poti. Ker pa je planincu že v krvi, da ipri svojih potovanjih obleze čimveč različnih 'področij je čisto razumljivo, da se mora pri hoji na nekoga zanašati. In to naj bodo v prvi vrsti dobro označene — markirane poti.
V prejšnjih letih je bila navada, da so si planinci najemali za določene ture gorske vodnike iz vrst domačinov tistega področja, kamor so odhajali. Ta običaj je še sedaj v rabi v Zahodnih Alpah na področju sosednjih držav. Čedalje bolj pa se uveljavlja načelo, da bodi vsaka gora pristopna za vsakogar, ki se nanjo želi povzpeti brez pomoči kogar koli. Ta cilj pa lahko dosežemo
hkrati pa se lahko poslužuje priročnikov in planinskih kart, ki jim opisujejo pot.
Planinsko društvo, ki namerava graditi na kakem vrhu planinski dom, mora najprvo zgraditi, zavarovati in markirati pot, šele nato se lahko loti gradnje. Taka pot, ki je vzorno zgrajena in dobro zavarovana, kar je posebno- važno v skalnatih in prepadnih predelih gora, velja pri mnogih planincih in običajnih izletnikih, ki redno zadejo v gopsko prirodo, kot propaganda za planinsko organizacijo in priznanje področnemu d-ruštvu.
Če bi vsaka planinska organizacija ali društvo na svoj način označevala gorske poti, hi nujno nastal kaos. Iz tega razloga je bilo že op rojstvu slovenske planinske organizacije določeno, da se vse poti, ki drže na posamez-
TRGOVINSKA
ZBORNICA
ZA OKRAJ TRBOVLJE
pošilja vsem planincem in po njih ostalemu prebivalstvu okraja Trbovlje borbene in plamteče pozdrave
ob 10. obletnici osvoboditve
in DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
22. JULIJA
Kar želiš, to dobiš v poslovalnicah
trgovskega podjetja
PRESKRBA
TRBOVLJE
Delavski dom, Bevško, Terezija, Pri Razhoršku pri Požimii, pri Prelogarju in v Komisijski trgovini pri Delavskem domu.
Vsem odjemalcem čestita k 10. obletnici osvoboditve in 22. j ulij u
kolektiv »PRESKRBE«, Trbovlje
10 let svobodne graditve — nove tovarne novi proizvodi!
-Delovni kolektiv
STROJNE
TOVARNE
TRBOVLJE
čestita vsem delovnim ljudem k prazniku slovenskega ljudstva, 22. juliju in k 10. obletnici naše osvoboditve.
Vsemu delovnemu ljudstvu čestita k prazniku Dneva vstaje — 22. juliju in k 10. obletnici osvoboditve
Delovni kolektiv gradbenega ipodjetja
TRBOVLJE - SAVINJSKA C. III
ne vrhove na področju Slovenije, označijo z enakimi znamenji in smernim1 deskama. Kasneje so prevzele -enal® označevanje poti vse planinske organ?' zacije v naši državi. Teh znamenj J6 več vrst, so ipa različne za letne -in zimske čase. Znamenja se postavljajo a11 nameščajo na drevesa, kamenja, plot°' ve, zgradbe, pozimi pa se postavljajo več metrov visoki drogovi s mernimi puščicami ker se poletna markacijska znamenja zaradi debele snežne odeje pač ne vidijo.	’	II
Markirana pot se običajno začne ze na železniški postaji, kjer izletnik1 opozore velike orientacijske deske, iz' delane v olju ali mavcu. Tu se plam-nec n-ajprvo pouči o smeri pohoda, 0 času in o drugih okoliščinah, ki so .2® turo pomembne. Pot pa nadaljuje, čim pride iz centra, po znamenjih, ki InraJ pri nas običajno obliko bele pike, ob* k rožene z rdečo barvo. Ta rdečebej" očesca vodijo potnika vse do cilja, m je do zaželenega vrha ali do planinst^ koče. Ponekod so se ta znamenja maličila -tudi v rdečebele pasove, kar P3 seveda ni popolnoma v skladu z usti'
1 j enimi znamen ji. V -novejšem času n®' s tajajo v posameznih gozdnih in _ skal' n-atih predelih naše domovine tudi drU' ge markacije, katere nameščajo gozdar' ji in jama-rji. Prvi delajo tanke , pasove na drevju, s čimer označuj6! gozdne okoliše in rajone, drugi P® označujejo svoja pota z modrimi j menji, po katerih se jamarji usmeri jo pri svojem raziskovalnem delu v J' mah [v -glavnem v kraških predel1®'; Na posameznih križiščih so po nav® nameščene tudi smerne tablice, na kat6? rih je označena smer poti in pa
ki je še potreben za dosego cilja.
vi-
planinskih domovih ali zavetiščih dimo po navadi deščico, ki nam P°' naslov doma, posebno v višjih planl skih. predelih imajo koče tudi desk6^ znamenjem Gorske reševalne služb6 ^ GRS, ki izletniku pove, da je to 0 veščevalna točka za pr-imer nesreče.
V področje markacijske službe sP“ dajo tudi pločevinaste ška-tlje, ki so A nekaterih vrhovih vdelane v kamen v betonirane, da varuj-ejo pred unkff njem vpisne knjige in štampiljk6 stega vrha. Piramide, ki stoje na nelL terih vrhovih, niso planinska znamenj pač pa- jih postavljata civilna ali. jaška geodetska služba kot geod znamenja.	^
Zelo važno je delo markac-istov n* pri nadelavi novih in zavarovanju 5 ^ rih poti, posebno v skalnatih predeL kjer je od pravilnega nameščanj a. L,
a
leznih klinov in žičnih- vrvi življenje mnogih izletnikov.
Markacijsko delo zahteva pazi in resnost -pri dedu ter -precej lepo®11" čuta, sicer lahko skazimo del poti, t der potujemo, zaradi pregostega i*1 p okusnega markiranja.	^
Planinska organizacija prav rad® ^ obvezno vsako leto obnavlja plan11”
naprave in znamenja če tudi se
č<
kra-t vandalsko uničujejo. To del®
idealnem cilju, da se življenju za*^-ni človek ali družinski član -in
nih mestnih in industrijskih pr6-^;-odtegne v prostem času sleherni d^-t;
v prelepo naravo, saj je vsakdo P0*1 ben telesne in duhovne sprostitve.
Planinec se težko znajde v m65*11
j fOJ
Moj planinski znanec živi že ou j,-stva v mali vasici nad Solčavo. S°‘ j obiskoval dobri dve uri hoda, k)6 i-je za silo naučil pisati, brati ih ti. V računstvu je bil malo boljši, ^ y tem ko je menil, da se bo Pisa
brati naučil pri vojakih.
Dobro pa zna presoditi, kaj ie z,
kaj je boljše. Zato ni čudno, ko j j? del, da ljubljanski mesarji bolj56 gjl čujejo kot pa domača zadruga v j -čavi, da je sklenil peljati kravo,
f
je imel, naprodaj v Ljubljano. u Odpravil se je na pot. Krava ,a voljno sledila in se ni dosti h16”^ i® srečujoče in prehitevajoče avtob .aj,K
I
kamione, tako da sta po več ur 11 yi*” 1 hoji prišla v mraku v našo teP0 , | ljano.	a$el ,:
Kam pa sedaj? Kdo bi se_(jO® ( tem vrvežu življenja! Rekel si J L i> pa vprašal ljudi, saj j‘i-h je d I cesti!	. v L
Da si pridobi »korajžo«, st0*:>1£)ii P1, stilno na kozarec žganja, kra-vo veže na ulici. Ko se vrne lZ 8 ^i®1, kjer se ni zadržal več kot Pe . j o gleda po ulici kje je krava, privezal, ko je stopil v gostim '	i®‘
Krave nikjer. .. Pohiti do P1 v ličnika in mu pojasni, da mu Li odpeljal kravo, ki jo je Priv<;.aia, Kt stil na ulici. Miličnik ga le vp* ^ K je privezal kravo. Moj znan6.^ )o pove, da za majhno zeleno hi*> .t imela precej oken.	fii0t dGi
Miličniku se je takoj PasVL je v kravo privezal za tramvaj. k a,hfli‘y nato odpeljal. Zato sta jo st® smeri tramvajske proge, W gledala na naslednjem poštah trafOv. J čo ljudi, ki so se gnetli °'kri^cSar, L# in na tleh ležeče krave. -7 ‘. sV6y-ga poklicali, je storil svoje n® lastniku krave, naj gre z nJ jetje, da mu plačajo kravo. 0iW odpeljali, množica se je raa®* 's0 C pa sta stopila v upravo, k J6 p.nK® j, rekordnem času povedali upjaš®‘ t' listek o teži zaklane žival*- r j so mu jo po najnižji cen*, . D; izvršen zasilni zakol. . IVI d®J],/ Znanec pa je dal zao-blju**^^ nikdar več prodajal krav