GRADISOV VESTNIK leto xx. LJUBLJANA, junij 1978 št. 242 Dragi tovariš Matija! Ob tvojem življenjskem jubileju ti delavci Gradisa iskreno čestitamo z veliko željo, da bi še dolgo ostal med nami. Tvoje ime je vezano z našim delom, razvojem in uspehi Gradisa vse od ustanovitve dalje. Za nas si bil in boš vzor revolucionarne preteklosti, gradbinec sedanjosti in prihodnosti. Ni ga gradisovca, ki ne bi poznal tvojega imena, tvoje vstrajnosti in odločnosti, še posebno če se je šlo za napredek gradbeništva in za pravice delavcev. Prežeti s tvojimi idejami bomo nadaljevali našo pot v novo še lepšo in bogatejšo samoupravno socialistično družbo. Dragi tov. Matija še enkrat ti iz srca želimo vse najlepše in najboljše. Kolektiv Gradisa Ljubljana Iskrene čestitke vsem gradbenim delavcem ob njihovem prazniku 3. juniju Ivan Maček-Matija. Foto: Janez Zrnec Predsednik republike Josip Broz Tito je ob 70. letnici Ivana Mačka-Matije odlikoval tega slovenskega revolucionarja z Redom jugoslovankse zvezde z letno za njegovo dolgoletno revolucionarno delo, za izredne zasluge pri graditvi Jugoslavije, za razvijanje in krepitev zavesti občanov v boju za svobodo in neodvisnost naše domovine in za pomemben prispevek k jugoslovanski politiki miru in prijateljskega sodelovanja z drugimi državami. Ob tej priložnosti smo mu čestitali tudi delavci Gradisa. ENAJST KONGRESOV JUGOSLOVANSKIH KOMUNISTOV Program za bodočnost Če bi iskali najpomembnejši sklep sedmega kongresa ZKJ, ki je bil v Ljubljani, potem je to prav gotovo sprejem programa ZKJ. Naloge, ki so bile zadane v tem dokumentu, imajo dolgoročni značaj in so aktualne še danes. Zato je bilo v pripravah za 11. kongres ZKJ večkrat uradno poudarjeno, da se program ne bo spremenil, saj daje široke možnosti za nadaljnje delovanje jugoslovanskih komunistov, tako na notranjem kot tudi na zunanjem področju. V zadnjih dvajsetih letih, kolikor jih je preteklo od sprejetja programa ZKJ, so jugoslovanski komunisti dosegli velike rezultate, izbojevali so mnoge pomembne zmage. Vendar »nič kar je ustvarjenega ne sme biti za nas tako sveto, da ne bi moglo biti preseženo in da ne bi odstopilo mesto tistemu, kar je še naprednejše, še bolj svobodno, še bolj ljudsko«. Program ZKJ je pravzaprav razdeljen v deset poglavij. Prva tri obravnavajo sodobne družbene, ekonomske in politične odnose ter naloge naše partije v borbi za socializem v novih pogojih, mir in sodelovanje v mednarodnem delavskem gibanju. V programu je istočasno nakazano tudi kriza kapitalističnega sistema in sodobne pogoje borbe za socializem. »Socialistična izgradnja se ne odvija v ravni liniji,« je poudarjeno v programu ZKJ. »Cilji socializma so isti, vendar jih narodi realizirajo — zaradi najrazličnejših objektivnih in subjektivnih razlogov — po različnih poteh in z različnimi sredstvi. Vsakdo med njimi se vrazvoju socializma naslanja na izkušnje drugih, vendar vsakdo vnaša v to skupno izkušnjo svoj poseben delež, bogateč ga s svojimi lastnimi izkušnjami.« peto poglavje posvečeno ekonomskim in političnim osnovam socialistične izgradnje v naši deželi. V tej izgradnji socializma je država in njen aparat postavljena v drugi plan, saj so osnovni nosilci razvoja proizvajalec, delovni kolektiv, občina, in socialistične družbene organizacije. V programu je nadalje obdelana družbena ureditev, politični sistem oblasti delovnega ljudstva, odnosi med narodi Jugoslavije, gospodarska, socialna in prosvetna politika. Kritični pregled stvarnosti V poslednjem poglavju programa je obdelana vloga ZKJ in drugih družbenopolitičnih organizacij. ZKJ se je usmerila na to, da na vseh širših področjih družbenega življenja deluje kot vodeča politična sila in to predvsem z metodo prepričevanja in izobraževanja delovnih ljudi, ^ sami, neposredno upravljajo. ZK se bori proti tendencam, da bi družbeni razvoj prepustili stihiji, pa tudi tistim tendencam, da imajo komunist1 monopol nad oblastjo. S politično mobilizacijo množic,v e borbi za reševanje osnovnih ■ blemov socialističnega razvoja in položaja delovnih ljudi ZKJ aktivn0 tQ vpliva na razvoj socialistične zavest' g. množic, na utrjevanje politično .j idejne enotnosti delovnega ljudstva ^ ZKJ na ta način neprestano ved ^ vpliv socialističnih moči na ves druZ' ^ benopolitični sistem. nc Družbena vloga jugoslovanskih ^ komunistov torej ni vloga supe' 0|. riorne od naroda oddaljene elite’ ^ temveč vloga enakopravnega dela ^ delovnih množic. Taka politika p0; |0| ganja socializem naprej ker ga gr°dl ni] z vse širšim in večjim sodelovanje!0 te delovnih ljudi. Na ta način se uskla- ^ jujejo splošne in posamični interes1 |e ZK je vedno stremela za tem,da .hc kritično ocenjuje rezultate, etose-žene v družbenem razvoju dežele- q težeč za vse bolj razvite socialistične p odnose. Zato se bodo konkretne oblike političnega in ekonomskega > sistema tudi v naprej neprestano za-zvijali in izpopolnjevali. Saj kakor)6 navedeno na koncu programa ZKJ’ nič kar je ustvarjenega ne sme biti za nas tako sveto, da ne bi moglo b'' V preseženo in da ne bi odstop1!0 C( mesto tistemu, kar je še napredne)" ^ še, še bolj svobodno, še bolj ljudsko- a| Odgovori za bodočnost Kažipot za akcijo V programu ZKJ so potrjene dolgoročne naloge za praktično akcijo, za nadaljnji razvoj socializma. Sprejetje programa ZKJ na sedmem kongresu je obrazložil Edvard Kardelj. V svojem podajanju je nakazal razloge in cilje, zaradi katerih je ZKJ predlagala ta dokument. »Sedaj jugoslovansko komunistično gibanje ponovno oblikuje svoje cilje in naloge v obliki celovitega programa,« je poudaril Edvard Kardelj. »To dejstvo je samo po sebi dokaz moči in idejne zrelosti naše partije...« Neenakomerni razvoj in različne poti v socializem nakazujejo vrsto notranjih protislovij, vendar je to istočasno tudi močna vzpodbuda njegovemu stalnemu napredovanju. Vsak poskus, da se bi zakonitosti razvoja socializma omejile, mora neizbežno roditi neželjene rezultate. Doba v kateri živimo je postala doba uvajanja in utrjevanje socialističnih odnosov. Socialistična misel ni več usmerjena samo na rešitev kapitalističnega sistema, temveč gleda naprej, daje odgovore na vprašanja bodočnosti. V četrtem poglavju programa ZKJ je poudarjena socialistična revolucija v Jugoslaviji, medtem ko je |§i ________________ i - I ■ - ^ France Popit in sekretar občinskega komiteja ZK občine Moste-Polje D'0" Kodarin na seji aktiva ZK Moste Polje, ki je bila v veliki sejni dvorani gr«dl' sove poslovne zgradbe Pred komuniste je kongres postavil veliko novih nalog S skupno akcijo vseh družbenopolitičnih sil v naši družbi ne bo težko pre1*111 govali največje težave Rezultati poslovanja letos še niso zadovoljivi r ^red nami je drugi obračun ozi-|)°nia pregled poslovanja v letoš-lem letu. Res je, da aprilski obrali n* narejen tako natančno, kot je četrtletni. Sestavitev obračuna za e tri mesece je obvezna, saj ga je trebno predložiti Službi družbe-8a knjigvodstva. Manjša natančni pri sestavljanju aprilskega ■ raČuna se kaže predvsem pri žaganju stroškov in ugotavljanju lQ,Veznosti iz dohodka. Le-te so do-n:,ene na podlagi obveznih meseč-tev xkontacii- Zaradi tega tudi delila *'stega dohodka ni narejena do le nca, kar pomeni, da ugotavljamo ^^ebne dohodke in ostanek do- Ponovno je treba opozoriti, da je z letošnjim letom obračunski mesec enak koledarskemu mesecu. Prej se je končal obračunski mesec vsakega 15. v mesecu, sedaj se končuje zadnjega v mesecu. Pri prikazovanju in primerjanju rezultatov pa vsled tega pride do manjše nevšečnosti. Saj primerjamo rezultate štirih mesecev z rezultati iz treh mesecev in pol. Poleg tega pa je nujno poudariti, da pri pisanju tega teksta še niso na voljo vsi podatki za obdobje januar—april, zato so dosežene vrednosti za prikazane ekonomske kategorije ocenjene na podlagi gibanja v preteklih letih. p*n°vni podatki Stejmo nekaj primerjalnih podatkov v thio din: I—IV 77 GN 78 I—IV 78 I—IV 77 I—IV 78 I—IV 78 GN 78 V"""- VlP f)l*nosti iz dohc >i dohodki dohodka 1.020 717 4.237 3.261 1.290 884 126 123 30 27 1.027 4.495 1.307 127 29 681 2.904 912 134 31 22 83 27 123 33 324 1.508 368 114 24 »dka 90 407 99 110 24 162 749 203 125 27 72 351 66 92 19 črednost proizvodnje se je pove-Hp^,Približno za 26%. Če pri tem s,evamo že omenjeno podaljša- nje obračunskega obdobja za 15 dni in porast cen, se je realni obseg del zmanjšal za 2 %. Veliko večji indeks povečanja kažejo materialni stroški. Seveda tak indeks negativno vpliva na ekonomičnost poslovanja. Le-to lahko izrazimo z deležem porabljenih sredstev v celotnem prihodku. Lani aprila smo na 100 din porabljenih sredstev dosegli 146 din celotnega prihodka, letos dosegamo 139 din, to je 5 % manj. Dohodek Gradisa zanša 368 mio din, lani je znašal 324 mio din, povečal se je za 14%. Za osebne dohodke smo do sedaj namenili 203 mio din, v primerjavi z lanskim letom 25 % več. Zaradi višjega porasta osebnih dohodkov kot dohodka smo tudi v aprilu prekoračili z resolucijo dovoljene osebne dohodke za približno 15 mio din (10 TOZD). Tudi interna merila je pre- kršilo 10 TOZD v približnem zne- , sku 21 mio din. Omenili smo že, da so obveznosti t iz dohodka zajete le na podlagi mesečnih akontacij. Znašajo približno 99 mio din. Po odbitku obveznosti in osebnih dohodkov ostane 66 mio ostanka dohodka. Le-ta je namenjen deloma za kritje tistih obveznosti, ki se plačujejo iz ostanka do- -hodka (po raznih sporazumih) in za sklade. > ŠE NEKATERI POMEMBNEJŠI PODATKI V prvih štirih mesecih leta je bilo v Gradisu poprečno zaposlenih 6950 delavcev. Ti so ppravili 5080 tisoč ur, od teh ur odpade na efektivne ure 4409 tisoč ur. Poprečno zaposleni delavec je na mesec opravil 159 efektivnih ur in 24 ur nadomestil. Realiziranih ur smo obračunali do konca aprila 5019 tisoč, lani pa do 15. aprila 4298 tisoč. Povečanje je 16,8 % kar je manj kot znaša polme-sečno povečanje obračunske dobe. Pogojene ure so se povečale od 7899 lani na 9757 ur letos, to je za 235 %, predvsem na račun povečanja poprečnega kvalifikacijskega količnika. Omenimo naj še nekaj kazalnikov. Produktivnost merjena z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro je 200,45 din. V primer- 4 javi z lanskim letom se je povečala * za 14,5 %, to je nekoliko več kot so se povečale cene. * Naš glavni kazalnik dohodka na pogojno uro D-ph je 37,68 din. Lani ob tem času je bil 41,04 din. Vidimo, da se je precej zmanjšal. Osebni dohodek na pogojno uro v poprečju dosega 20,82 din (lani 20,54). Povečanje je minimalno — 1,4% omenimo naj še, da je poprečni osebni dohodek v Gradisu znašal 4975 din, leto dni poprej pa 4472 din. Povišanje znaša 11,2 %. Pri povišanju življenjskih stroškov za 14,1 % so se realni OD zmanjšali za 2 %. V. Z. ' Bili smo med najboljšimi Za letošnje leto pravijo, da je leto produktivnosti dela. Večina naših prireditev je namreč usmerjena v to, da bi z delovnimi rezultati dokazali, da zmoremo še več in boljše delati, saj je končno naše ustvarjanje dohodka odvisno predvsem le od tega, koliko bomo naredili na svojem delovnem mestu. Različni statistični izračuni nam kažejo, da tako družbena produktivnost kot produktivnost v lastnem kolektivu, v Gradisu ni na zavidljivi višini, kar nas bi moralo spraviti k razmišljanju, kako te rezultate izboljšati. Vemo, da na rast produktivnosti vpliva veliko dejavnikov, med katerimi je prav gotovo pomembna tudi usposobljenost delavca za delo, ki ga opravlja. In kako je s tem v Gradisu? Pred kratkim smo imeli v Ljubljani tekmovanja slovenskih gradbincev ne samo v športnih disciplinah ampak tudi na delovnem po- Vse lepo in prav, vendar manjkal mu je Gradisov znak na prsih Naši delavci so dokazali, da je nji- Železokrivci so bili drugi na tekmo-hovo delo vredno uvrstitve v finale vanju v Ljubljani DELO ODBORA VARSTVA PRI DELU V DVOLETNI MANDATNI DOBI Odbor varstva pri delu je imel v pretekli mandatni 9 sej, od teh 2 razširjeni. Na razširjeni so prisostvovali predsesniki komisij iz TOZD, socialni in zdravstvni delavci ter republiški inšpektor ing. Rus Franc. Republiški inšpektor je ob teh prilikah analiziral smrtne nesreče v gradbeništvu ter seznanil prisotne z novimi spremembami v zakonodaji iz področja varstva pri delu. Socialnim in zdravstvenim delavcem je bila predočena problematika o določenih socialnih problemih ter o minimalnih standardih, ki so bili večkrat kršeni. Odbor varstva pri delu je redno sledil gibanju poškodb ter boleznin, poleg tega pa je z delavci službe varstva analiziral težje ali smrtne nesreče pri delu. Nekaj važnejših točk iz dvoletnega programa dela: — dodatno izobraževanje vseh delavcev iz varstva pri delu — obravnava in usklajevanje pravilnika o varstvu pri delu ter požarnovarnostni pravilnik — obravnava plana sredstev za zaščito. — program dela delavcev službe varstva — reorganizacija službe varstva pri delu v — obravnava pomoči delavcem ob nezgodah — način dobave zaščitnih sredstev — iskanje rešitve problema prevoza delavcev v oddaljene kraje — republike — sodelovanje s komisijami varstva pri delu v TOZD — sodelovanje z gotovimi službami — sodelovanje s konferenco sindikata in organi upravljanja Podan je povzetek dela »Odbora za varstvo pri delu v dvoletni mandatni dobi. Iz programa dela je razvidno, da je bilo dokaj pestro. Odbor je usmerjal svoje delo v urejevanje delovnih pogojev za zdravje in osebno ter materialno varnost delavcev pri delu, prilagajanje varnega dela v sodobno tehnologijo, ter dodatno izobraževanje na področju varstva pri delu. Predsednik Odbora varstva pri delu podjetja LUDVIK ŠNAJDER/ dročju: naši delavci so sodelovali v tekmovanjih odrarjev, tesarjev, zidarjev in železokrivcev. To so bila izbirna temkovanja za finale v Izoli in pokazali smo, da po proizvodni plati temovanj sodimo v sam vrh gradbeništva. Tako so odrarji (Kne-ževič Mladen, Nukanovič Muharem' in Kantarevič Asim) dosegli 2. mesto v predtekmovanju, tesarji (Luka Novak, Primožič Vido in Ho-bloj Anton) tudi drugo mesto ter že- lezokrivci (Sejdič Ferid, Novak Iva in Šafarič Zlatko) prav tako drug., mesto v predtekmovanju. Le ua zidarji so se slabo odrezali, saj so b> šele na desetem mestu. . Kako je bilo na finalnih tekmova.j njih, vas bomo obvestili v nasledi številki Gradisovega vestnika, s' naši tekmovalci zaslužijo več p°z°. nosti in tudi prostora v našem g*aS V finalnem tekmovanju je potrebna še večja zbranost, kar kaže tudi p«8"*1 iz tekmovanja v Kranju NOVI KOLEKTIVNI IZVRŠILNI ORGANI ..^a predlog kandidacijske komi- lil rl 6 na sej' dne **• aPr'*a 1978 izvo-I delavski svel podjetja v svoje ko-llvne izvršilne organe za nasled-10 mandatno dobo sledeče člane: ®dbor za načrtovanje •n notranjo delitev Trw£ePic Aloiz’ diP*- in8- — GE Ljubljana, kot predseduj?’ Zupančič Franc, ing. — TOZD * Celje, kot član Zemva Štefan, dipl. oec. — GE Jesenice, kot član |n' Sosič Marjan, dipl. ing. — GE Lj. okolica — kot član Lin jfe8nar Franc, ing. — TOZD !r Sk. Loka, kot član Qr Smraje Bernarda — TOZD Ljubljana, kot član Špindler Albert — TOZD GE /•bor, kot član '. Ciringer Ivan — TOZD NG ^^bor, kot član h. , Košir Janko — TOZD KO u jana, kot član $kii ro*l Ciril, dipl. oec. — Delovna Pdost, kot tajnik °dbor za Investicije T^Šauli Slavko, dipl. ing. — KO Ljubljana, kot predsed- kn2 Lovšin Alojz — TOZD GE kot član kn Černivec Ludvik — TOZD a Maribor, kot član Uri K*°bučar jurjj> cjjp], jng. — /-u OGP Ljubljana, kot član h.,[Zupan Janez — TOZD SPO iuo| 1 -lana, kot član ni ' Uh Karel — TOZD »Grad-o P(uj, kot član Ma: ,Safarič Janko — TOZD GE 9'b°r, kot član MatiL1rStinc Ivan — TOZD NG v'bor, kot član be/amar Božidar, dipl. gr. ing. — Vna skupnost, kot tajnik Qdbor za varstvo pri delu Turnšek Janez — TOZD Lj. 2 'da. kot predsednik ovrh Miroslav, ing. — 3 " GE Jesenice, kot član ^0 u dissenstein Maks — TOZD 4 ^aribor, kot član Lorenčič Jože, var. ing. — TOZD SPO Ljubljana, kot član 5. Bojc Janez, dipl. ing. — TOZD NG Maribor, kot član Murn Dominik — Delovna skupnost, kot tajnik Upravni odbor centra za Izobraževanje 1. Zorec Alojz — TOZD GE Maribor, kot predsednik 2. Kraigher Zoran, dipl. oec. — TOZD PB Maribor, kot član 3. Pogačnik Ivanka — TOZD GE Celje, kot član 4. Tarman Ljuba — TOZD GE Jesenice, kot član 5. Požar Ljuba — TOZD KO Maribor, kot član 6. Zemljič Mirko — TOZD NG Maribor, kot član 7. Rakun Franc — TOZD KO Ljubljana, kot član Ranciiiger Darinka — Delovna skupfiost, kot tajnik Odbor za Informacije 1. Hernec Marjan—TOZD KO Maribor, kot predsednik 2. Benedik Franc, dipl. ing. — TOZD GE Jesenice, kot član 3. Šnajder Ludvik — TOZD SPO Ljubljana, kot član 4. Štrosmajer Franc — TOZD GE Maribor, kot član 5. Klančar Jani — TOZD NG Maribor, kot član Muminovič Nada — Delovna skupnost, kot tajnik Odbor za stansdard In rekreacijo 1. Zrim Viljem—TOZD GE Jesenice, kot predsednik 2. Lihteneger Ludvik — TOZD Ravne, kot član 3. Franderajh Anton — TOZD GE Koper, kot član 4. Plemelj Janez — TOZD GE Lj. okolica, kot član 5. Vertič Peter, ing. — TOZD »Gradnje« — kot član 6. Štuhec Franc — TOZD GE Maribor, kot član 7. Kraner Ferdo — TOZD NG Maribor, kot član Jeršan Jernej — Delovna skupnost, kot tajnik Odbor za razvoj In organizacijo l.1 Cvikl Ferdo, ing. — TOZD GE Celje, kot predsednik 2. Štukelj Vili) dipl. ing. — TOZD GE Ljubljana, kot član 3. Klenovšek Jože, dipl. ing. — TOZD PB Maribor, kot član 4. Bertoncelj Jože — TOZD GE Jesenice, kot član 5. Hren Franc, dipl. gr. ing. -Delovna skupnost, kot član 6. Stamenkovič Bora — T02£> Ravne, kot član 7. Cotič Vinko — TOZD KO Ljubljana, kot član Grobler Miro, dipl. gr. ing. — Delovna skupnost, kot tajnik Komisija za notranjo arbitražo 1. Šanca Vlado — TOZD GE Jesenice, kot predsednik 2. Berlinger Jože — TOZD GE Celje, kot član 3. Demšar Anton — TOZD LIO Šk. Loka, kot član 4. Gartner Vincenc — TOZD SPO Ljubljana, kot član 5. Špindler Albert — TOZD GE Maribor, kot član 6. Pečlin Vojteh — TOZD KO Ljubljana, kot član 7. Cafnik Franc, dipl. ing. — TOZD PB Maribor, kot član Marc-Klobovec Milka, dipl. iur. — Delovna skupnost, kot tajnik Odbor za ljudsko obrambo In družbeno samozaščito 1. Mesareč Stane — TOZD GE Celje 2. Tarman Ljuba — TOZD GE Jesenice 3. Pavlovič Dušan — TOZD GE Koper 4. Kratner Janez, dipl. ing. — TOZD GE Ljubljana 5. Martinšek Matjaž, dipl. arh.— TOZD GE Ljubljana — okolica 6. Mahorič Andrej — TOZD GE Maribor 7. Bevc Danilo, dipl. ing. — TOZD GE NG Maribor 8. Lihteneger Ludvik — TOZD GE Ravne na Koroškem 9. Hajdinjak Franjo — TOZD KO Ljubljana 10. Raušl Janez — TOZD KO Maribor 11. Kumer Franc — TOZD LIO Škofja Loka 12. Štoviček Jenda — TOZD OGP Ljubljana 13. Trobentar Oto — TOZD SPO Ljubljana 14. Milkovič Anton — TOZD Železokrivnica Ljubljana 15. Kovač Oto — TOZD Biro Ljubljana 16. Vodeb Ljuban — TOZD Biro Maribor 17. Pajnik Bruno — TOZD GE Frankfurt 18. Menhart Rudi — TOZD »Gradnje« Ptuj 19. Galič Milan — Delovna skupnost GIP »Gradis« Komisija za uskladitev nagrajevanja 1. Smole Mitja — TOZD PB Ljubljana, kot predsednik 2. Rozman Benjamin, ing. — TOZD Žel. Ljubljana, kot član 3. Janžekovič Darko, dipl. oec. — TOZD GE Maribor, kot član 4. Škrinjar Avgust — TOZD GE Ravne, kot član 5. Kranjc Rudi — TOZD GE Celje, kot član 6. Seljan Sonja — TOZD GE Koper, kot član 7. Lah Karel — TOZD Gradnje, kot član 8. Vesel Ludvik — TOZD NG Maribor, kot član 9. Kumer Franc — TOZD LIO Šk. Loka, kot član 10. Purnat Rajko — TOZD KO Maribor, kot član 11. Tarman Ljuba — TOZD GE Jesenice, kot član 12. Štok Janko — TOZD KO Ljubljana, kot član 13. Zaviršek Marina — TOZD SPO Ljubljana, kot član 14. Praček Alojz — TOZD OGP Ljubljana, kot član 15. Sosič Marjan, dipl. ing. — TOZD Lj. okolica — kot član 16. Grilje Ivan — TOZD GE Ljubljana, kot član 17. Brenčič Ignac, dipl. ing. — Delovna skupnost, kot član Jeršan Jernej — Delovna skupnost, kot tajnik IZ DELEGATSKE PRAKSE Za mnogo naših delegatov se je začelo novo morda prvo mandatno obdobje. Prevzeli so delo oziroma funkcije v samoupravnih organih ter v SIS. Dve tretjini je novih delegatov. Med njimi je tudi precejšne število mladih brez posebnih izkušenj. Vendar pa ni dvoma v novince, saj so izvoljeni iz središč, ki so zdrava. Naš delegatski sistem si smelo utira pot, ter si z njim uresničujemo ustavo in oblast. Delegati so nosilci želja delavcev, ki neposredno odločajo o vseh vprašanjih TOZD. Da se uresničujejo temeljne samoupravne pravice in jasno tudi dolžnosti v združenem delu morajo imeti delegati vsekakor tudi pomoč za opravljanje delegatske funkcije. Delegati morajo upoštevati interese sredine katera ga je izvolila. Po zavzemanju delegatskih stališč pa morajo delegati poznati svojo sredino, ki jim je zaupala delegatske naloge. Obveščanje mora biti hitro s strani delegatov svoji sredini oziroma obratno. Zakasnele informacije so neučinkovite in neuspešne. Še kakšno iz prakse. Gradiva za seje ali sestanke naj bi bila na- pisana kratko, dovolj jasno za vse delegate. Vsebina pa naj bo jedernata brez fraz in tujk, ki so se zelo udomačile. Poleg vsega tega pa naj delegati dobi gradivo pravočasno, da ga lahko sam prečita in predela s svojimi sodelavci v proizvodnji. Tako predelano gradivo in zaključke pa posreduje na sejah. Delegat naj smelo in korajžno posreduje zaključke posvetovanja svojih sodelavcev ter zahteva nedvoumne odgovore. Če bo tako pripravljeno gradivo, bodo seje plodne in kratke, kar je tudi cilj, da bo čim manj uporabljenega še tako dragocenega časa. Izogibati se je enoličnih in suhoparnih sej, oziroma sestankov ker so le - ti brez učinka. Delegat naj ne postane poklicni diskutant kj bi speljeval pozornost nase, ker s tem otežuje samo delo in krati čas drugim, ki bi mogoče kaj več koristnega povedali. Ob vsakem zaključku seje ali sestanka naj bi se še enkrat preči-tali zaključki ali sklepi in tako potem prišli v zapisnik nepotvor-jeni ali spremenjeni. L.Š. K dobrim življenjskim pogojem delavcev sodi tudi urejena zdravstvena zaščita: čakalnice v Gradisovi ambulanti v Celju Samski dom na Hudinji v Celju, ki je že nekaj let premajhen zato so celjsjj gradisovci poleg tega zgradili novega, kjer bo prostora še za okrog 300 dela cev Kaj pišejo drugi O nas iz • VEČ ERA« z dne 31. marca 1»7< Copate in kopalnice v sobah »Ob vstopu v dom se vsakdo sezuje in si natakne copate. Tako je v obstoječem in tako bo tudi v novem samskem domu.« In res sva z Bogomirjem Kosarjem, upravnikom Gradisovega samskega doma na Hudinji v Celju takoj pri vhodu srečala stanovalce v copatah. To seveda ne bi bilo nič posebnega, če ne bi vedeli, v kakšnih lesenih in zidanih provizorjih so svojčas živeli (ponekod morda so še) samski delavci, ki so jih včasih tako natlačili, da še svojega stola ni imel vsak, tako da mu je bilo ležišče tudi za sedež. Celjski Gradis je sedaj tik pred tem, da dokončno reši problem bivališč za svoje delavce. Ob že nekaj let starem samskem domu na Hudinji s 145 ležišči namreč gradi novega, v katerem bo prostora že za okrog 300 delavcev. Zidava se je sicer malce zavlekla, toda računajo, da bo poleti že vseljiv. Posebnost nove Gradisove hiše za samske delavce (nekater imajo družine v domačem kraju v Bosni, Sloveniji ali kje drugje) je v tem, da bo imela sleherna soba svoje sanitarije in svojo kopalnico. To je bistveni prispevek k udobju bivanja v hiši, ker so skupne sanitarije vse kaj drugega kot prijetne. »Večina sob bo imela po štiri postelje, nekaj sob pa bo tudi s tremi ali dvema posteljama,« je razlagal upravnik in dodal, da v domu sicer skrbijo za čiščenje prostorov pa pranje posteljnega perila. »Najbrž tudi na skupne prostore pozabili, saj človek ne more ves prosti preživeti le v sobi? .J »Klubski prostori so na vrhu,« je P0^. snil in kmalu zatem sva videla velik p' štor kot dvorano. . t Ta prostor nameravajo pregrad'1 zložljivo steno, da bi lahko l°e®■ spremljali ljubljanski in zagrebški tel* zijski program, kot celoto pa bodo k|uz) ske prostore lahko uporabljali tud' razne sestanke in prireditve. ,jjC Restavracije v domu ni (delavci hod I v razne restavracije), pač bodo p° nkll. stropjih imeli na voljo skupne čajne hinje. Tudi na bolniško sobo niso p®za li. . Je. Ko sem pred tem govoril z nekim^: lavcem iz doma, se mu je zdelo, da je ' din na mesec za bivanje v samskem do / velik znesek. Primerjal ga je narm stanarinami za družinsko stanova Seveda pa je pri domu treba všteti oi . vanje, elektriko in vodo, upravnik P% še pojasnil, da dom plačujejo s teren* dodatkom. Sicer pa cena za sodobno bivanje *^ skih delavcev gotovo ni ključni Pr°b vjf Glavno je, da prizadevanja sindikat® ^ drugih družbenih dejavnikov v niso ostala brez odmeva in da del° j, organizacije postopoma le gradijP r((. merna bivališča tudi za samske dela j Janko VO ni*|( Nova ambulanta v Celju ima tudi laboratorij Smela odločitev Od leta 1975 dalje smo se na prisojnih mestih samoupravno odlo-Cali o investicijski politiki tako, da Srr>o zmanjševali amortizacijske sl°pnje ter izključevali razširjeno reProdukcijo iz cen strojev, hkrati Pa dogovorili, da bomo Za nove na-°ave strojev, to je za razširjeno reprodukcijo, sredstva (denar) samoupravno združevali. Triletna praksa je bila taka, da smo anH)rtizacijo zmanjševali, prav tako 'udi cene (relativno), medtem ko je ostalo združevanje deklaracija, če ne upoštevamo nekaterih konkreten akcij, predvsem za namene ne-kalerih TOZD. Rezultat tega odločanja ni zavi-Qanja vreden. Istrošenost strojev je Zarudi pomanjkanja sredstev za n°ve nabave močno porasla. Zadnja seja, to je drugi sestanek nanovo izvoljenih delegatov Sveta skupnosti TOZD gradbenih enot in je sprejel po besedah predsed-'ka Sveta smelo odločitev, da se Povečajo amortizacijske stopnje do-°cenih strojev. Na podlagi takega k*ePa se bodo povečala sredstva iz aiT>ortizaci je za okoli 15 % kar v Gradisu ni malo! Zdaj, ko smo res smelo zastavili P Po soglasnem(!) mnenju delega-°v Sveta — pravo politiko na eni _ ez>. nam ostanejo še druge, vzpone steze. Katere so te? ^.Podatki kažejo, da nekatera po-I ,etja koristijo pretežno kredite in ~ v manjši meri lastna sredstva; s radis, ki se je ravnal vseskozi go-Todarno in stabilizacijsko, pa se je Zv*jal tako, da so lastna sredstva ^esegala vrednost kreditov za inve-..Jmje. Tudi na tej stezi smo se odlo-v 1 fa smelejšo politiko pri obliko-anju sredstev za naložbe (predv-em v stroje). Končno nam ostane v tej naši moupravni, dohodkovno pove-tj.n* družbi še ena, ekonomskopoli-ž .n°_ najpomembnejša steza — fuževanje sredstev. v bližnji preteklosti smo skoraj vse možne oblike združevanja in ne le najbolj kvalitetno, najbolj mukotrpno' in zato premalo učinkovito združevanje sredstev iz skladov TOZD po zaključnem računu. Možno zbiranje sredstev je tudi način, ko se samoupravno dogovorimo, da bomo zbirali sredstva — v skladu z določili zakona o združenem delu — tudi po kriteriju koriščenja sredstev in to sproti z delom. Nič manj pomemben je tudi način, ki ga bomo morali še tudi letos temeljito preučiti in sprejeti in sicer na podlagi samoupravno dogovorjenega sporazuma o osnovah plana. STANE UHAN Kaj je novega drugod? PovS( lem zatajili. Zato se bomo mo-zelo hitro odločiti in uporabiti Nova vrsta asfaltne emulzije V inštitutu za izgradnjo cest v Beogradu, je uveden postopek za pripravo nove vrste asfaltne emulzije z omejenim razpadanjem. Ta novi material se pripravlja s hladnim postopkom, v čemer je prav njegova prednost. Stroški tega postopka so znatno nižji v primerjavi s toplim postopkom. Montažni viadukt V Bruselju na trgu Simonie, nad zelo pomembno prometno žilo, je nedavnd postavljen montažni vija-dukt, dolg 575 in širok 9 metrov. Ta viadukt ima tri prometne pasove in je bil montiran v nepolnih treh dneh. Predvideno je, da bo viadukt na tem mestu ostal okrog pet let, oziroma toliko časa kolikor bodo trajala obsežna gradbena dela pri izgradnji podzemne železnice ter cestnega tu- 6*'no težkega dela danes opravljajo stroji nela. Čeprav se na njem nahajajo asfaltirana vozišča, prometni znaki in cel sistem signalizacije, se ta viadukt lahko zelo hitro in enostavno demontira in eventuelno premakne na drugo mesto, kjer se pojavi potreba. Realizacija projekta azijske avto-ceste Že leta 1959 je bil izdelan projekt bodoče azijske avto-ceste, ki bo povezovala vse glavne ceste na azijskem kontinentu v skupni dolžini preko 64.000 kilometrov. Samo skozi Indijo je ta avto-cesta dolga preko 15.000 kilometrov, od Va-gaha na meji Pakistanom pa gre preko Delhija, Agre, Kalkute in Ba-rasata do meje z Bangladešem. Na tem dolgem »odseku« azijske avtoceste so obstoječe ceste razširjene, stari in ozki mostovi so zamenjani z novimi in izdelane so tudi takoime-novane »obvoznice« po katerih bodo težka vozila obvozila velika mesta. Plavajoči betonski valobran V škotski na reki Clide, so nedavno postavili prve sekdje bodočega valobrana iz prednapetega betona, ki bo plaval na vodi. Ko bo končan ta nenavadni valobran, bo dolg 670 metrov in bo ščitil več kot 500 navezov v novi luki na ustju reke v jezeru Gure. Glavna karakteristika tega valobrana je v tem, da ob gibanju valov predstavlja horizontalno namesto vertikalne prepreke ter na tak način prekinja vertikalno gibanje vode, ki je značilna za širjenje valov. Tako valovi razbijajo tvojo energijo ob konstrukcijo valobrana in ostane za njim cona mirne vode. Konstrukcija valobrana sestoji iz sistema votlih gred iz prednapetega betona, ispeljanih v paralelni cik-ckak obliki. Odprtine so zapolnjene z ekspandiranim polistirenom. Plastični beton Neko japonsko podjetje je nedavno proizvedlo in dalo na tržišče novo vrsto gradbenega materiala, ki predstavlja nekaj med cementom in plastično maso. Ta novi material se lahko oblikuje in pri visoki temperaturi hitro strdi. Hitrost strjevanja se lahko regulira z ozirom na potrebe. Ta material je zelo ugoden predvsem za izvajanje konstrukcij, ki morajo biti odporne na ognju, kakor tudi za hitra popravila cest ali mostov. Predstavljamo vam j*r®jfe®dnjk izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata tov. LUDVIK ŠIFTAR je po stažu že starejši član kolektiva. Ker je ljubitelj motorizacije ga je zato zaneslo v naš kolektiv med strojnike. Pri enem izmed razpisov za kadrovanje strojnikov seje tudi on prijavil na tečaj. Kot kmečki fant se je hitro vključil v novo okolje. Dvomesečni tečaj je zaključil z odlično oceno. Po določeni praksi je postal žerjavovodja. Tudi na tem delu se je izkazal, stroj — žerjav je vodil odlično. Postopoma se je vključeval tudi v samoupravljanje. Večkrat je bil izvoljen v DS ali komisije, ki jih izvoli DS. Tudi na strokovnem področju je hotel nekaj več. Pred nekaj leti se je vpisal v strojno tehniško šolo. Študiral je ob delu. Kljub dokajš-nim zahtevam šole je bil kos opravljati delo in šolo. Tudi tu se mu je obrestoval trud in železna volja. Tehnično šolo je zaključil s prav dobrim uspehom. V pretekli mandatni dobi je bil tudi član izvršnega odobra sindikalne podružnice SPO. Z vestnim delom v sindikatu si je pridobil zaupanje v članstvo in je v novi mandatni dobi Izvoljen za predsednika sindikalne podružnice. Poleg tega pa je še izvoljen v več samoupravnih organov ter tudi kot delegat v občinskih forumih. S takim pestrim delovanjem je postal dober strokovnjak in dober samoupravljalec. Letošnji dobitnik sindikalnega srebrnega znaka je tudi naš tov. TEKAVEC FRANC. Njegovo delovanje je na področju sindikata. Bil je dve mandatni dobi predsednik sindikalne podružnice SPO. le sindikalni aktivist, ki se zavzema za boljšo organiziranost in enotnost v osnovni organizaciji ter izvajanje začrtanega programa doma. Vodstvo samoupravnega organa je prevzel tov. MARTINČIČ JANEZ. Petstotrideset članski kolektiv ga je izvolil za predsednika DS. Ni sicer prvič, ta funkcija mu je bila že prej zaupana, tako da prevzema to odgovorno nalogo že z določenimi izkušnjami. Na področju upravljanja je zelo aktiven saj je deloval vedno v komisijah samoupravnih organov. Njegovo strokovno področje je upravljanje strojev težke mehanizacije. Da bi to področje še bolj obvladal je študiral ob delu. Minulo leto je zaključil tehnično srednjo šolo in tako postal strojni tehnik. Tako obogaten z znanjem enega in drugega področja ter dober poznavalec razmer in kolektiva bo lahko uspešno upravljal zaupano nalogo predsednika DS. Vodstvo komisije za gospodarjenje je prevzel ing. SOBOČAN Predsednik DS tov. Janez Martinčič < IVAN. Ta funkcija mu je bila zaupana na prejšnjo aktivnost dela v organih samoupravljanja. Je iz mlajše generacije ter se je hitro vključil v samoupravni mehanizem. Na strokovnem področju ima vodenje upravljalcev avtožeija-vov, nadzor nad tehničnim stanjem ter razporejanjem. Tehnologija dela zahteva hiter tempo in zelo zahtevna dela, zato mora biti za opravljanje te naloge dober in popoln strokovnjak. S prevzemom funkcije predsednika komisije za gospodarjenje je prevzel tudi veliko odgovornost in dolžnost. Kljub temu da je ta komisija življenjskega pomena za kolektiv SPO pa smo prepričani vsi ki smo ga izvolili, da bo kos tudi tej naM Mogoče malo zveni tako, saj b® že speljeval, pa vendar pn n imamo tudi mi obvezo do njep naši aktjvni pomoči, tako bodo* svojim nalogam vsi delegati- V komisiji za samoupravno ® lavsko kontrolo so izvolili ŠIPKA PETRA. S svojo nostjo pri svojem strokovnem®? si je pridobil z&upsnje svojih s ^ lavcev. Prevzel je odgovora® zahtevno nalogo ter jo bo " sledno izpolnjeval seveda 8 f, močjo nas vseh. Kljub temu, ®’J prvič prevzel tako funkcijo up*'’. da jo bo sposoben dosledno > sevati, zato mu želimo m*s uspeha vsi samoupravljale!-^! Predsednik komisije za gospodarjenje na TOZD SPO tov. Ivan Sobočan pravno delavske kontrol® Peter Šipka Slovenski pregovori Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja. Vinograd noče molitve, hoče gnojilve. Ne hvali dneva pred nočjo. Bolj kot je tvoj, bolj se ga boj. Oče sina do praga, sin očeta čez prag. Lačna vrana siti ne verjame. Kdor hoče prijatelja zgubiti, mu mora denar posoditi. Tako te imam rad, kot trn v peti. Če o volku govoriš, volk pride. Kamor je šel bik, naj gre še štrik. Kdor laže, tudi krade. Po slabi družbi rada glava boli. Dolgi lasje, kratka pamet. Vsako telo ima svoje veselje, vsak bik ima svoj štrik, vsak vol ima svoj prov. Ljubo doma, kdor ga ima. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Nesreča nikoli ne počiva. Molčati zlato, govoriti slabo. Vsak je svoje sreče kovač. Ponoči je vsaka krava črna- y Ena lastovica še ne prinese P mladi. Stara navada, železna srajc* Majhna žaba daleč skoči. ## Bolje vrabec v roki kot gol®*L strehi. Lastna hvala, cena u>*p Bolje je s pametnim jokati kot se z bedakom smejati-Kar mačka rodi, miši lovi. Lepa beseda, lepo mesto naj** Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. ^ Roka roko umije, obe pa *>b( Ura zamujena, ne vrne se n° na. Dober glas seže v deveto v*8. Kdor košček kruha zametuj*1 večkrat drobtinic potrebuj* Gora ni nora, tisti je nor, * 8rc »or- hti|< Brez muje se še čevelj ne Kar je dano, je v črno jamo ^ pano. i Kdor z majhnim zadovoljen velikega vreden ni. bi V( ~\ REGRES PONOVO »NA RUKE« Jedna stara bajka neče nas, izgle-da> ni ovog leta mimoiči. Tek što su ?avršni računi svedeni, požurili se sa lsPlatom regresa za godišnji odmor, ^a° da su se radnici pobojali da im aJ novac nekud ne iščezne. Istina za V°'ju, to ne bi bilo prvi put, jer takva Sudbina nenamenskog trošenja *na|de ponekad sredstva namenjena hištvenom standardu. kao što je bivalo i ranije godina, re8res je najčešče isplačivan »na rnke« što sindikat ponovo dovodi u s,tuaciju da upozorava kako bi bilo 5Vrsishodnije orijentisati se na udru-2lvanje bar dela tih sredstava kros $amoupravne interesne zajednice za I... s ^elo armiračev je naporno, predv-Sem pa natančno odmor i rekreacijo. Tim putem kre-nulo je več Kosovo, gde se udružuje olovina sredstava namenjenih odmoru radnika, u Srbiji se taj posto-tak kreče od deset do pedeset odsto, u Makedoniji 30 odsto. Z Zagrebu su bezmalo s vi radni kolektivi potpi-sali samoupravni sporazum o udru-živanju sredstava za odmor u samoupravno interesnu zajednicu za odmori rekreaciju, u Beogradu su to učinila 102 kolektiva koja su pogodila 4.600 ležaj u savremeno opremljenim objektima, na področju Niša 233 kolektiva su osnovala svoju sa-moupravnu interesnu zajednicu. Takvog organizovan ja znatno ie više nego što ovi primeri govore, iako na-suprot njima ima još dosta pojava tapkanja u mestu i iscrpljivanja u razpravama da li bi SIZ trebalo or-ganizovati na nivou opštine, regiona ili republike. Ovakva neraščiščena pitanja a i pojave da je organizovanje samou-pravnihinteresnih zajednica postalo samo sebi svrha — što če reči da se sredstva udružena u njih često be-spovratno gube bez traga i otudjuju od radnika koji su ih izdvojili — ta-kodje je jedan od razloga što se mnogi pre opredeljuju da sami medju sobom raspodele svoj dinar namenjen odmoru nego da ga udruže u samoupravnu interesnu zajednicu. A taj dinar nije ni najmanje beznačajan — prošle godine dosti-gao je iznos od oko četiri milijarde dinara iako je regres dobila tek jedna petina svih zaposlenih. Sindikat ukazuje i na potrebu so-lidarnog udruževanja sredstava za radnike iz onih kolektiva koji po- sluju sa gubicima ili na granici ren-tabiliteta tako da im nedostaju sredstva za odmor radnika. Takvi fon-dovi mogli bi se osnivati na nivou radnih organizacija kao što je to uči-nio Industrijsko-poljoprivredni kombinat »Osijek« — u čemu, ve-rovatno, nije usamljen — da bi se obezbedila sredstva i radnicima iz onih osnovnih organizacija koje mogu poslovati sa gubitkom. Takodje se samo može pozdraviti praksa slanja na plačeni rekreativni odmor radnika koji rade na poslo- vima izuzetno teškim i opasnim po ---------------------------------------' zdravi je radnika. Precenjuje se da je prošle godine oko stotinu hiljada zbog toga što slanju radnika na re-radnika koristilo ovaj odmor. Osim kreativni odmor po pravilu prethodi toga, sindikat posebno podržava politička aktivnost sindikata da bi se ovakav vid odmora, koliko zbog odabrali radnici kojima če se odmor Domovina Sa imenom DOMOVINA niko se ne šali, DOMOVINA — to ime je sveto dušmana smo iz nje oterali, što je zamislio — sve mu je oteto. Složno i bratski smo se borili, Krvlju n asom smo je natopili te tako nikad napustili. Domovino naša, cvjetaj nam u sreči, u našoj slobodi mi čemu sve prepreke preči, Domovina draga — druga majka tisi, zemljo bratstva i jedinstva, s tobom svaki naš čovjek se ponosi M. N1KIČ očuvanja zdravlja radnika, toliko i platiti. biontaži elementov za halo na Bledu kljub modernim strojem brez člo- Gradnja hale za delovno organizacijo LIP Bled * ne gre Ko je danes radnik? Obično se dešava da teorija o druš-tvenom razvitku prednjačipredjživo-tom. Katkada se desi i obrnuto - život nadmaši zapisana stremljenja. To je slučaj i sa klasifikacijom naših zanimanja. Još uvek se delimo na radnike i službenike, iako smo u stvari svi postali rodnici, jer svi živimo od svoga rada, vezujuči svojti egzistenciju za sudbinu dohotka koji stvaramo. Još ranije je shvačeno da ovakva podela predstavlja ostatek starih gra-djanskih vremena iprevazidjen društveni odnos. Pa ipak, i dalje smo istrajavali na toj pečutnoj konvenciji, upisujuči strpljivo uvek kad se to od nas tražilo u odredjene rubrike da šmo »rodnici« ili »službenici«. Tek su reforma škole i prelazak na usme-reno obrazovanje nagovestili njen kraj i ozbiljno nametnuli potrebu zamene postoječe klasifikacijske lestvice zanimanja novom. Reforma je, naime, odbavila klasičnu podelu na gimnazije i stručne škole, opredelivši se za »obrazovanje uz rad i izrada«. Bilo je to početak kraja vekovne po-dele na umni i fizički rad. I dok se jaz izmedju njih sve više suiava, kao brana nadiranju tog novog, ostala je podela na radnička i službenička zanimanja, podela koja je več anahro-nizam i ima mnogo manje osnova u životu nego što smo i sami toga sve-sni. Sa promenama u društveno - ekonomskim odnosima i političkom sistemu zemlje stvoreni su uslovi da radni čovek ovlada dohotkom koji stvora, da on a ne neko drugi umesto njega odlučuje na šta če upotrebiti višak vrednosti svoga rada. Istina, oviprocesi su još u začetku, ali je istina i to da je radnik izašao iz svog najamnog položaja, da se onaj koji stvara materijalna dobra nalazi u istom društvenom položaju kao i onaj drugi njegov kolega koji stvara duhovna dobra. U njihovom statusu nema, dakle, razlike, oni su na istoj društvenoj rozini boreči se u suštini sa istovetnim problemima, što, naravno, ne isključuje specifičnosti koje svaka profesija sobom nosi. Sve to upučuje na što skorije na-puštanje dvojne podele na radnike i službenike, ali se nova rešenja sa dosta muke pronalaze. Več dve godi-ne, naime, traje rasprava o takozva-noj klasifikacijskoj lestvici zanimanja, a toliko traje i rad na društvenom dogovoru o jedinstvenim osnova^1 za klasifikaciju zanimanja i sJrU^ spreme. Prema toj novoj društvi, konvenciji, koja je zasad u f°rrn. predloga, svi zaposleni bili bisvr5ta. lanr' u osam grupa, a svaka grupa sai vala bi odredjena zanimanja, j zumevajuči odredjeni stopanj sK skog i stručnog obrazovanja. A Kada se čitav ovaj posao prlflj kraju - a smatra se da je krajnjir ako ne kraj ove školske godine a o”. početak nove - nestače pola pojam službenika kao što je .t^, več davno pregazilo onaj klasl pojam činovnika koji se j iza moči državnog aparata. ‘° j peno ali sigurno svi se pretvara"j radnike, ali radnike oslobouj'^ . svog najamnog položaja, ''"“V. koji se sve više primiču ideala s 'hodnih ličnosti koje svojim stvl>,j. lačkim radom obezbedjuju sebi eg stenciju, odlučujuči istovrernen° šta če se u njihovom kolektivu tst u čitavom društvu - utrošiti dobo koji su oni stvorili. "i li Vi ik< Z y.f*»rr(veič Brez besed PISMENOST: OBRAZOVANJE - ČINIOCIVEČE PRODUKTIVNOSTI Stara je, ne jednom potvrdjena istina da pismen i obrazovan čovek bolje i lakše radi, umešnije se služi sredstvima rada, postiže vede rezultate i veču produktivnost od onoga ko je još daleko od sveta pismenosti. Istraživanja vršena poslednjih de-cenija u svetu višestruko su ukazala pismenosti i društvenog i ekonom-skog razvitka i napretka zemlje. Društvo koje se razvija, prati novine u tehnologiji i nastoji spovesti mo-dernizaciju u svi m područjima života i rada u svojoj sredini sve više se suočava i s nužnošču da podigne obrazovni i stručni nivo radnika. Naučni i tehnički progres traže da ljudi tokom radnok veka menjaju kvalifikaciju ili pak stiču kudikamo dublja, nova znanja vezana za zanimanje kojim se bave. Obrazovanje odraslih je područje kojem se, razumljivo, i u našoj zemlji poklanja pažnja, tim pre što je Jugoslavija pre rata bila medju evropskim zemljama s visokim procentom nepismenih. Akcioni programi opi-smenjavanja odraslog stanovništva, uz širjenje opšteobrazovnog nivoa uopšte, bili su, pored ostalog, putevi da se poveča pismenost u celoj zemlji, naročito u onim našim kraje-vima gde je procenat nepismenih zabrinjavao. Pa ikap, suzbijanje nepismenosti teče sporo, pa se smatra, da su težko ostvarljiva predvidjanja o iskorenjivanju nepismenosti medju odraslima do 40. godine života do 1985. godine, ako se sadaš-nja akcija ne proširi i ne ubrza. Razmatrajuči ovo nadvse aktualno i značajnu društvena pro- blematike, naš poznati stručnja ^ obrazovanje odraslih, profeso -č Dušan Savičevič iz Beograda, s ^ j pažnju na činjenicu da P'smClLjslU viši nivo obrazovanja i širem s. ( utiču na porast nacionalnogdo po glavi Stanovnika. U oVOin. n,v0 blikama gde su pismenost i «aj obrazovanja veči, kao što je to u SR Sloveniji, veči je i nacio dohodak po glavi stanovm obratno. Može se zaključiti da ženi rad u celini ima ekonomsk' pj res (iako on nije jedini) da Prl 0ju-iskorenjivanju nepismenosti1 Polpismenosti i podizanjii nivoa o nog obrazovanja odraslih, kaze “ fesor Savičevič. Osnovne organizacije ti- rada, kako ističe.ovaj stručnjak,. ^ raju preuzeti deo odgovorno ^ opismenjavanja i osnovno o ^ vanje odraslih, a to znači °m°~ažn£ svojim radnicima da posečuju oblike obrazovanja, skratiti ,n\0gU' dan ili nedelju, kad god je to če, obezbediti pogodne jei smene, izvore i sredstva za u j slično. v v - j Dosadašnja iskustva u j1, °LyK lji pokazuju da organizacije u vy|i nog rada mogu uspešno u^eS.a|(a," u ostvarivanju takvih zada „jc podsticanju radnika na °^raZ P i finansiranju troškova naS*ai;ypP' se, pored ostalih, istuču Poj ^ vredni kombinat »Beogra kombinat »Servo Mihalj« ,z^to'1 njanina, rudnik »Trepča«, rudnici Kreka-Banoviči«, Ze J Sisak i dmai kolektivi. 8: D I)! k li 81 >i P( lii lil V d. i; V( 1 1 i I Ci fervih treh ekip so dobiU za nagrado lepa knjižna darila MLADINSKI KVIZ ZNANJA 1978 m d d. ’« ■a- j/j tli oh m' [ | *^°t že nekaj let nazaj smo tudi e.l°s mladinci organizirali kviz zna- Jaia skupaj sredstva za razširi-majhnih proizvodni P a ■ kapacitet ali modernizacije kako iz vseh sredstev. Seveda spora- Delavciso se zavestno o j, ni določa še marsikaj drugega, jKSSSSSSs st *“* tili so se »dela«. Danes so Satnoupravni sporazum so v lati tukaj in huda pr % železokrivnici in v Armiraču kolektiv je ze za njim ■ ^ dojeli j 1978, podpisali pa Ob vsem tem pa niso <• p ■ maja 1978. Na ta dan so se jali sistemsko plat raZV°L,0s<> člani delavskih svetov žele- kot so vedeli, da je potre a . nvnice in Armirača, na pol lovanje znotraj delovne o s Ljubljano in Zagrebom, cije, so se zavedali, da m / J Otočcu. varjanja ni le Gradisov ^ ampak daleč naprej. ZeŠJUjci so se kot stari prijatelji in tri leta nazaj dobro sode 1 ^‘“vci, saj se resnično poznajo delovnim kolektivom »d' Prejšnjih let. kier so se sreče- idl°^‘ /H pri delih za čistilno na- _________ ______ P° ' 0 Novograda, Pionirjev ob- sodelovanje, ki je zraslo j' ^ ljubljanske banke v Novem njah prejšnjih let in ne ^ % bolnišnice itd. Čaka jih še malnostih, kot se je 10 spo iV^to delo na žitnih silosih v dogajalo. Samoupravn A ,)p lovcih in najbrž so sodelova-zum govori o skupnem ^ :>n dobrega tovariša Franca. Trideset let je gradil, gradil )e stavbe, gradil je svoje življenje, tovarištvo je gradil tako trdno in nesebično, da nanj danes njegov odhod pomeni nenadomestljivo izgubo. Bil je vzoren oče in mož, bil je vzgleden član kolektiva, predvsem pa je bil človek $ poštenim srcem in odkritim značajem in te svoje vrline je prenašal na sodelavce ter tako ustvarjal sodelovanje in tovariško vzdušje, ki pomeni *» uspeh kolektiva vsaj toliko« kot najboljši strokovnjak. Tvoje delovno mesto bo zasedel drugi, vsi tisti, katerim *• zgradil topel dom, niti ®* vedo, da danes legaš v grob« tvoje mesto v naših srcih pa ostalo nezasedeno, ker iskr*' nega tovariša in odkritega pd' jatelja ne more nihče nadomestiti. Kadarkoli bomo na slom* novozgrajene stavbe pritrdi® pušeljc, ga bomo pritrdili m® tebi v spomin in skrom®0 zahvalo za tvojo zvestobo. Počivaj v miru! SRČIČ JOŽEFA TOZD Ravi»e 4 ampak, da se lahko le-ta rodi iz naroda, v delovnem kolektiv delovnem okolju. Najbrž n‘s° samo v »Primorju« odkrili, lahko prav delo inspirira n>arSt katerega človeka, da ustvarja > kaj drugega kot zidane objekt’ najbrž je tudi pri nas kdo, ki Ir likovno ali literarno ustvarjat>1 pomeni pomembno dopolnile vsakdanjega življenja. Potreba , bi jih bilo le poiskati in predstav11 njihova dela. Prav gotovo " lahko že naslednje leto pripravil1 pomočjo naših likovnikov lap°’ lastno razstavo. - ..JB i< h u sl ; ti ■j m s« v< zr la V( sk bi b< ■ ' •zs V Rešeti Fejzula, V.P. 3678-1 41002 Zagreb V ORMOŽU S POLNO PARO . Niti obilica padavin in naraščaja podtalnica nista ustavila začr-tanega ritma na gradbišču sladkorne ">varne v Ormožu. Za bežnega obi-^ovalca na gradbišču še ni kaj vide-,!> čeprav je v dosedanja pripravama dela bilo vloženega ze ogro-'"no dela. Največje težave je do Sedaj povzročala podtalna voda, vendar so tudi njo Gradisovi delavci *nali ukrotiti. Velike črpalke in de-avčevi napori so uspeli in prečrpali v^do, tako da sedaj dela potekajo , ,°raj nemoteno. Za potrebe gradeča je že postavljena Gradisova et°narna. Sredi maja pa bodo že vidni prvi zabetonirani temelji na katere bodo monterji začeli montirati jekleno ogrodje. Vodstvo in delavci na gradbišču so se z vso resnostjo lotili dela, kajti rok je kratek, tovarna pa mora steči v pogon takoj ko bo sladkorna pesa dozorela. Organizacijski stroj je stekel z vso točnostjo. Vodstvo gradbišča sproti opravlja vse morebitne zastoje. Po besedah Petovar Želka dipl. ing. ni bojazni, da naše obsežno delo ne bo do roka opravljeno. ŠTROMAJER FRANJO Blata in vode je bilo vedno dovolj •n-: i,nnni Obveščanje po svežih poteh Vedno bolj nam je jasno, da samoupravljanje danes ne gre več brez dobrega informiranja. Pri izgradnji le-tega pa sta odgovorna tako sindikat kot Zveza komunistov in ta dva sta v Gradisu pripravila problemsko kohferenco o obveščanju v naši delovni organizaciji. Na tej konferenci so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Področje celotnega obveščanja v Gradisu Sistem informiranja v naši delovni ■ organizaciji mora zagotoviti obveščenost vseh delavcev, zato je potrebno, da bomo v bodoče veliko pozornosti posvetili predvsem obveščanju v samih TOZD. V ta namen je potrebno ojačati informacijske skupine in jim dati svoj smisel. Oddelek za informacije bo v krat-,kem pripravil gradivo, ki bo zajemalo označitev dela člankov informacijskih, skupin. Potrebno bo pripraviti tudi seminar za člane informacijskih skupin, kjer bomo s skupnimi močmi naredili plan dela na področju obveščanja. V tem času pa je ena prvih nalog ta, da predsednike informacijskih skupin povežemo v odbor za informacije pri delavskem svetu podjetja, v TOZD pa vključiti v informacijske skupine tudi tajnike samoupravnih organov. Oddelek za informacije je dolžan obveščati javnost o delu naše delovne organizacije. V ta namen je potrebno letno pripravljati krajše tiskovne konference in redno vzdrževati stike z dnevnim in pokrajinskim časopisjem in RTV. Z ozirom na obseg dela na področju obveščanja v delovni organizaciji sedanji oddelek za informacije ni dovolj zaseden. Potrebno je takoj zaposliti še enega novinarja, predlog pa dostaviti na sejo prvega delavskega sveta podjetja. Potrebno je izoblikovati tudi predlog, da bi v okviru možnosti tudi za področje ma- riborskih TOZD zadolžili nekoga, ki bi skrbel za obveščanje v teh štirih TOZD. V vseh ostalih TOZD pa bi bilo potrebno nekoga zadolžiti, ki bi po službeni plati bil zadolžen za obveščanje v svoji TOZD. Vse informacije, ki se razpečujejo na ravni delovne organizacije, naj bi bile posredovane iz oddelka za informacije; v ta namen se je potrebno dogovoriti s splošno službo pri delovni skupnosti tudi o načinu posredovanja sklepov samoupravnih organov na ravni delovne organizacije, tako da bi bili ti sklepi v najkrajšem času v rokah delegatov. Potrebno je izdelati tudi enotne kriterije za pisanje zapisnikov ali celo obrazce. 2. Gradisov vestnik: Gradisov vestnik naj odslej izhaja 14-dnevno (seveda ob pogoju, da se oddelek za informacije ojača). S tem bi naše glasilo postalo veliko bolj aktualno in tudi polemično. Gradisov vestnik je dozorel po obliki in vsebini v kvalitetno glasilo. Še naprej pa moramo stremeti, da časopis utrjuje enotnost v podjetju. Potrebno je tudi, da je naše glasilo bolj akcijsko, bolj kritično do posameznih dogajanj v delovni organizaciji. Za kolegij je potrebno izdelati opozorilo, da so direktorji služb oziroma osebe, zadolžene s strani uredniškega odbora, dolžne/dajati redno informacije o posameznih vprašanjih s področja njihovega dela. (Za Gradisov vestnik ali Gradisova obvestila). 3. Gradisova obvestila Informacije za Gradisova obvestila so dolžne dajati strokovne službe v delovni skupnosti. Za izvajanje, oz. dajanje informacij je odgovoren direktor posamezne službe. Oddelek za informari * ’ naj v bodoče redno izdaja ob lla in pripravi večjo pestrost in raznolikost posredovalnih informacij. udeležilo tudi nekaj Gradisovih ekip Proslava ob prazniku dela na TOZD GE Ljubljana Konec aprila je dramski krožek mladinske organizacije TOZD GE Ljubljana, s pomočjo sindikata pripravil proslavo ob prazniku dela in dnevu OF. Osrednji del proslave je bil kulturni program, ki je obsegal kar osemnajst točk Uvod k vsemu temu je podal Janez Kratner, ki je na kratko predstavil poslovne uspehe naše TOZD v zadnjem času, pa tudi kaj vse nas še čaka v prihodnje. Nato je predsednik kulturno-prosvetne komisije mladinske organizacije, spregovoril nekaj uvodnih besed v sam program in se pri tem dotaki ' pomembnosti prihajajočih praznikov ter podal vzroke za proslavljanje teh dnevov. Nato so sledile recitacije, pesmi posvečene padlim za svobodo. Za recitacijami so se zvrstili kratki skeči in odrsko delo »Ja-zovac pred sudom« Petra Kočiča. Po programu je sindikat pripravil zakusko z obilnimi sendviči in pija- čo, kar smo pospravili vsi pris°tn izvajalci in gledalci. Poleg mladincev iz naše T0^, pri izvajanju programa sod Q\ tudi nekateri mladinci iz TOZi/ ^ Ljubijana-okolica, naši učen • ( tej priložnosti bi povabil vse z p resirane mladince in mladi0 ^ tudi tiste, ki po starosti niso ve dinci, da se nam v našem kul ^ ustvarjanju pridružijo negled j iz katerega TOZDA so. Vsa pomogel s svojim prizadeva se bolj uspešni in se bolj * A izvedbi prireditve ob °aS' f membnih praznikih. ?eveo j vabim tudi vse ostale, ki n° Jjer pa ne morejo sodelovati, da P sju nastopajoče vsaj pogledati i° r šati in tako s svojo prisotnostj^^ slovesnosti bolj svečan videz-da se boste odzvali našemu v nas ne boste razočarali. J NIKIČ r Roman Albreht: $ Kadar organizacije medsebojnih odnosov ne urejajo nai P0 0. tržnih cen ampak instrumentov, ki jih same določijo, se lahk® .. apj, varjajo o cenah na ta način, da eliminirajo stihijne vplive tržnm K ^ r ne morejo po postavi nobenega udeleženca v takem sporaz neenakopraven položaj glede pridobivanja dohodka. Sklep delavskega sveta delovne organizacije ni drugi nivo odi jj, ampak je odločanje nivoju TOZD, s tem, da so se delavci dog« da se bodo za neko stvar odločili skupaj z več TOZD. Iz vestnika Gosp®4**^# zbornice Slovenije št. 1®'^ jt Čemu se smejejo v Gradisu Ne diraj lava dok spava! . Delavec Mijo je delal v gradbeni J4mi iz katere je črpalka črpala podano vodo. Delo mu ni šlo najbolje °dtok, pa se je naslonil na lopato, da odpočije. Toplo pomladno prle-,ko sonce mu je tako dobro delo, da Je nič hudega sluteč zadremal. Vse bi bilo lepo in prav, če neki *‘°mek ne bi spet pokvaril črpalke. Y°da je pričela naraščati. Mijovi so-, lavci so zlezli iz jame, njega pa, ?variški kot so bili, niso hoteli moti-Po napornem delu v akordu si *°vek res lahko odpočije... Ker voda ne pozna šale in zleze v Vsako luknjo, če je le mogoče, so ji prav prišli tudi Mijovi škornji in je lepo z vrha namakala Mijove noge. Ta seveda vode ni bil posebno vesel, posebno še, ker ga je tako okrutno zmotila pri aktivnem odmoru. Prebudil se je, se v hipu zavedel kaj se dogaja in hotel prav tako kot tovariši, »potegniti črto«, na suho. Vendar to ni bilo tako enostavno. Med odmorom se je namreč tako prilepil ob blato, da je kar skočil iz škornjev in jo potem, že itak moker, ubral na obalo. Sodelavcem je bilo sicer zelo žal, da je zabave konec, smejali pa so se z Mijom vred. Dobro vprašanje, še boljši odgovor l Pripravljalna dela na tovarni z,organizacijo pripravljalnih del, me ?,®dkorja v Ormožu zahtevajo ve- je stvar zanimala in sem ga nič hu-dela in potrpljenja. Če delo ne dega sluteč vprašal: »Kje boste pa od rok, se hitro pojavijo težave postavili razdelilno omarico?«.... 11 človek postane jezen nase in na me je mrko pogledal izpod čela, in s° okolico. Takšne volje je bil ver- mi zabrusil: »Na koncu tega kabla!« }etno tudi električar...., ki sem ga rečal pri polaganju zračnega bloka Prisotni sodelavci so se nesramno v Sozdičku nad tovarno. Ker sem bil režali, jaz pa se bom, ko bom dobil dolžen, da se ukvarjam delno tudi honorar za objavljene zgodbe. Zidal in zidal, pa... Gradili smo razdelilno transformatorsko postajo pri Sladkem vrhu. L.krog objekta smo delali drenaže, j s° na mestih dosegle 6 metrov r°bine. Na tem mestu je bil potre-: J* tudi ustrezen zbirni in revizijski Drugi dan po razopaženju je J^r (imena se žal ne spominjam) {vPravljal manjša gnezda v betonu. jarek drenaže je položil ploh in °ječ na njem opravljal delo. Slučaj je hotel, da je bila zemlja zaradi dežja razmočena in ilovica se je pod težo visokega jaška neneho-maposedala. Pri tem se je jašek nagibal in predno smo se v to dokončno prepričali, se je ta že vidno in nevarno nagnil. Jašek namreč še ni bil zasut. No, nevarno situacijo smo hitro rešili, zidar, ki je popravljal beton in se je jašek nagibal proti njemu, ne da bi kaj opazil, je ka- Bret besed sneje razlagal? »saj se mi je nekaj sem imel roko že skoraj pred čudno zdelo«, je govoril in se popra- nosom«. Še nekaj minut bi tako štu-skal za ušesom, »najprej sem žari- diral, pa bi ga jašek po nosu. Tokrat baval z istegnjeno roko, na koncu pa bi se mu morda le posvetilo... Še ena iz zimskih iger Kot organizatorji smo se hoteli izkazati tudi na športnem področju in smo marljivo trenirali. Nekaj dni pred tekmovanjem smo imeli skupni trening veleslaloma. Vsi smo kar najbolj zavzeto zvozili prvi tek in se pripravili na drugega. Trening se je normalno odvijal, dokler ni prišla vrsta na Petra. Imel je malce običajne nervoze pred startom, vendar se je postavil odločno pred startno prečko. To je videl pri Stenmarku. Prepričan pa sem, da je podrobno proučeval tudi Steinerja ali vsaj In-nauerja. Kako bi si sicer drugače ra- zlagali njegov silovit start? Na star-terjev znak se je namreč kot bi ga izstrelil iz katapulta odgnal tako, da so smuči po zakonu vstrajnosti ostale na startu, sam pa je s palicami v roki planil po strmini. Ker se nekaj ni ujemalo z ostalimi fizikalnimi zakoni, je Peter še pošteno padel, popadalo pa je tudi nekaj nesramnih prič. Od smeha. Resnega treninga je bilo seveda konec, Peter pa še danes trdi, da je šlo za sabotažo. Dokazal pa tega še ni. Morda bi pa Norčiču le lahko dal kakšen koristen nasvet? J.icVOS’ po^rKPr Na plus 32 stopinj In zakaj v tovarni ne delate? Zaradi spomladanskih del na njivah in poljih, ker so vsi delavd v »bolniški« 18 — GRADISOV VESTNIK Z” Nepričakc v Mladinske športne Igre Gradisa ivano I. mesto mladincev SPO J Težko je sešteti vse občutke veselja, toda res je, da še zmeraj ne moremo verjeti, da smo osvojili prvo mesto na mladinskih športnih igrah 1978. Na same igre smo se odpravili z občutkom in voljo, da predvsem popravimo lanskoletni nastop in zasedemo vsaj V. mesto na letošnjih igrah, zgodilo se je, da smo osvojili prvo mesto. Sama akcija za nastop na VII. mladinskih športnih igrah se ja začela februarja 1978 na sestanku razširjenega predsedstva OOZSMS. Med drugimi sklepi smo zadolžili in na novo izvolili referenta za šport in sicer — Rodak Antona, Stanov Milana (predvsem za nalogo, da organizirata in zagotovita ekipe za VII. MŠIG 1978, kakor tudi vse treninge. Iz skromnih sredstev OOZSMS smo organizirali trening za namizni tenis v marcu in aprilu vsak teden po 4 ure. Kegljanje je potekalo nemoteno že prej na Gradisovem kegljišču. Kupili smo dve nogometni žogi, šest loparjev in mrežo za namizni tenis. Kot pomočnike referentom za šport smo izvolili še Vados Ivana, Mesarek Ivana in za zimske športe smo določili Rečavnik Toneta. Moramo pa priznati in dati vse priznanje in pohvale tudi organizatorju za res brezhibno organizacijo in potek samih iger. NAMIZNI TENIS V namiznem tenisu smo osvojili prvo mesto, za kar gre vsa pohvala igralcem Vados Ivanu, Kežman Du-brovku in Kežman Slobodanu. Seveda posebej Vados Ivanu, ki je vse nasprotnike premagal z najvišjim možnim rezultatom. Dodati pa moram, da je ekipa Vados in Kežman Dubrovkom in Mesarek Ivanom tudi na lanskih MŠIG 77 dosegla prvo mesto. STRELJANJE V tej panogi smo upravičeno dali največ možnosti Kološa Slavku, ki je kot lansko leto prišel iz Maribora in uspel zbrati največ točk — 165. V pomoč sta mu bila še Ogorevc Gvido in Mernov Peter. Omeniti pa moramo tudi Vuskovič Ivana, ki je bil trener ekipe in je aktivno sodeloval pri pripravah. S 430 krogi smo dosegli II. mesto — ekipno. KEGLJANJE Pri kegljanju se bomo v bodoče morali še bolj pripraviti, predvsem pritegniti k resnejšemu sodelovanju več mlajših. Toda vsa pohvala So-bodošu in Balentu, ki sta letos prvič nastopala in dobro zastopala barve strojno prometnega obrata. Tretji član ekipe je bil Matija Petrič, že izkušen kegljač. Seveda pa se ob tej priliki moram zahvaliti Janezu Te-kavec, športnemu referentu pri IO GOS, za skrb ter prevoz kegljačev iz Kodeljevega na kegljišče. MALI NOGOMET Igra mladih nogometašev nas je prijetno presenetila. Saj so pri dokaj težkem žrebu premagovali težke tekme, ki so se vrstile v zelo kratkem časovnem presledku. Posebej pa, ker nismo imeli dovolj igralcev za menjave, za prvi dve tekmi še nekako, zadnji dve tekmi pa sta bili že kritični. Nastopali so: Hercezi Tomo (Rebernik Ivan), Stanov Peter, Kiš Mijo, Stanov Milan, Staviček Zdravko. Fantje so res dali vse od sebe, pokazali solidno tehnično znanje, disciplino ter tovariški in športni odnos do soigralcev in nasprotnikov. Doseženo tretje mesto v malem nogometu je glede na možnosti in prvič malo bolj organiziranega pristopa popolnoma realno in zadovoljivo. ► .■ f -nn .aiVjM $(»• ij!r ir imr ih odra ŠAH Tudi v tej panogi smo dosegli solidno IV. mesto, če še upoštevamo, da smo nastopili brez rezerve, oziroma takorekoč z igralcem manj in smo morali predati kakšno partijo brez borbe. Prvič so nastopili vsi trije igralci. Suljanovič Šefik, Bojan Slobodan ter kolikor je čas dopuščal Stanov Peter. Izredno požrtvovalnost je pokazal Stanov Peter, saj je igral v moštvu za mali nogomet in med odmorom še šah s tem, da je vse dobljene partije dobil z matom že v prvi minuti igre. Drugič pa bomo morali posvetiti tudi tej panogi več pozornosti, saj sta fanta imela predvsem Šuljanovič Šefik težave z uro. Skratka, malo več treninga za hitropotezni šah in uspeh bo še Večji. Toda vseeno iskrene čestitke za doseženo IV. mesto, predvsem prijetno presenečenje za vse nas. Končno VII. igre so za nami, bogatejši smo za še eno izkušnjo, pripravljati se moramo še bolj temelji- to, predvsem pa pozivamo vse mla* (do 27 leta), da se javijo športni 5 referentom in da če se le da, tren rajo v tistih panogah, kar jih vese Rabimo mlade športnike za vse pa noge — za streljanje, šah, kegljaj. mali nogomet in namizni tenis. ® j ganizirali bomo treninge v skladaj našimi možnostmi. Zato vsi tisti' se bodo prijavili Rodaku, Stanarj ali v Mariboru Kiš Miju prosim' potem resno vadijo. Namreč k smo letos zmagovalci, nas v naslejj; njem letu čaka organizacija mladinskih športnih iger gradisa. Še enkrat se zahvaljujem vsei" nastopajočim na VII. MIŠG 78 j u; pokazano požrtvovalnost in fer '8r.■ a kakor tudi podpredsedn* OOZSMS SPO Ahčin Mariji-* veda tudi vodstvu TO», g. STROJNO PROMETNI OBRA s), in vsem ostalim, ki so kakorkoli p" magali pri organizaciji VII MŠIG 78. nastop1 Predsednik OOZS^ *-IVAN HORVA' Po 7 islužeri zmagi še zaslužen počitek Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih TOZD GE KOPER IZPISKI SKLEPOV : Prejetih na 2. delu 2. redne seje delav-i /eto sveta TOZD, ki se je vršila dne 8. ' ‘"78 ob 10.30 v sejni sobi. . SKLEP ŠT. 16 ‘isotni so soglasno sprejeli predlog ■ •eev,'ega reda s tem, da je bila 1. točka dn Ce*ot' obravnavana na 1. delu seje — 41504 — Upravljanje avtobusa— prespemu Pravilnika upošteva pri i0. se popravi kriterij praksa iz 1 leta na 3 členu, ki se nanaša na regres za letni doleta, kar da 5 razredov in skupno 17. ra- pust po tč. »d« variante III. t. j., da se zred. točka »d« črta v celoti. 4. 1978. M j ^nikar na današnji seji je tov. E. SKLEP ŠT. 18 ,9">ančni obračun od 1. 1. do 31. 3. Ha! ° nai obravnava tehnični kader, ki r nrl.u80*ovi, kateri so razlogi za slabo j ^aktivnost v TOZD ter predlaga h,.cPe za izboljšanje finančnega rezul-y v i. polletju. spr e"n^r>' kader se zadolži, da čimprej °vede nagrajevanje po delu. 8ah n'^ni kader mora o izvršenih nalo-Poročati delavskemu svetu na na- slednji seji. SKLEP ŠT. 19 l97fi sPreime finančni obračun 1. 1. 8~~3l. 3. 1978 kot predlagan. | s . SKLEP ŠT. 20 Prejme se poročilo o angažiranosti. D SKLEP ŠT. 21 dar$v av**c' svel na obravnavane gospo-ke načrte nima pripomb. lg^sP°darski načrt TOZD za leto let^P^darski načrt DS skupne službe za eJ978 in Ig^Podarski načrt DO Gradis za leto Ha ,, ^aje nespremenjene v obravnavo žb°re delavcev. 0 SKLEP ŠT. 22 e av$ki svet potrjuje 15. sklep delav-i ^ 9 S- Ob letošnjih jubilejih rdečega križa °sprejeta članica Nada Šiklič Jubilejnih 30 let K <8,1,0 se tisto jutro odpravljali z >aVt°busoma na Pot P° Hrva-sli|j ^ag°rju si nikakor nismo mi-^rti0 a se bomo vračali zvečer &i|0jv v pravem snežnem metežu. ju . aprila, ko smo se člani ZK b°r P0^3*' v Kumrovec in - 0 okolico, da skupaj prosla- rence tov. Zemljič, pa je v svojem in imenu konference pozdravil vse jubilante. Na koncu so nam zavrteli še film z arhivskimi posnetki revolucionarne poti tov. Tita ter dia pozitive napravljen v času gradnje doma. . —iuiivu, ua mvu^juj uiuMd- Zunaj nas je zmotil dež, vendar ‘Sr t ..letnico naše organizacije, nas niti okvara na avtobusu, ne pravi n naši č,ani: Lisjak Alojz, snežni metež, ki nas je na poti za nekaj časa celo ustavil, nista spravila v slabo voljo. Pesem je odmevala po avtobusu vse do Maribora, kjer smo drug za drugim počasi odšli proti domu. Bilo je lepo in zanimivo hkrati. Nekateri med nami so prvič videli mogočen spomenik Matija Gubca, ---------------------- Kumrovec, Tuhinjske toplice in še •9’ r''?aCjj zgodovinsko pot naše orga- marsikaj. fi" 'Je v Gradisu, sekretar konfe- ŠTROMAJER FRANJO Vb — Rupert in Lipič Tomo, so Sf ^dvajsetletnikov praznovali sejo smo imeli v prelepi mladinskega doma v Ku-‘Ni-U' Predsedstvo je bilo iz vrst lt0ri„.Ov- Sekretar tov. Veit Vinko IB ki so že 30 let člani ZK: Tomo Lipič, Alojz Lisjak in Rupert Babič Mladi vedno najdejo priložnost, da se spoznajo in o marsičem tudi pogovorijo Najbolj humanitarna mednarodna organizacija Rdečega križa slavi letos pomemben jubilej, praznuje namreč 150 -letnico rojstva ustanovitelja te organizacije HENR YJA DUNATA, ki je ob vojnih grozotah bitke pri Solferinu občutil potrebo po ustanovitvi organizacije, ki bi po veljavnih mednarodnih sprejetih načelih človečnosti vodila skrb za, v začetku predvsem, vojne ujetnike in ranjence. Na njegovo pobudo so bile natp v Ženevi sprejete še danes veljavne deklaracije o delovanju RK in njegovi vlogi v vojnem in mirnodobnem času. Tudi slovenska organizacija RK se je v mesecu maju pridružila temu jubileju, ki ga je združila s proslavljanjem 25 letnice prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji, te najpomembnejše aktivnosti te organizacije, ki združuje na tisoče prostovoljnih krvodajalcev širom Slovenije. Geslo » Človek človeku kri za življenje« že 25 let vodi vedno številnejšo množico krvodajalcev v spoznanje in predvsem občuje, da s tem ko dajejo najdragocenejše kar imajo, kri, del sebe, da rešujejo številna življenja, tistih, ki bi brez teh, nesebičnih, velikokrat preveč anonimnih darovalcev, postali žrtev objema smrti. Številne proslave ob tem jubileju bodo dosegle višek ob 4. juniju - dneva krvodajalcev, ko bodo v vseh občinskih or- ganizacijah RK srečno proslavili ta jubilej, ko bodo najzaslužnejšim krvodajalcem in aktivistom podelili zaslužena priznanja. Ob tem bi se veljalo zamisliti o organiziranosti in položaju krvodajalca v našem kolektivu. Ali se bo ob teh jubilejih kdo spomnil tudi naših krvodajalcev in ali sploh vemo kje imamo darovalce krvi, koliko po številu, ali imamo ustanovljene aktive krvodajalcev oziroma aktive RK, kot naj bi se v skladu z načeli organiziranosti RK Slovenije imenovali in s tem prevzeli, ob seveda, sodelovanju tudi drugih aktivistov, vsebinsko nove naloge. Vemo/ da v TOZD kovinski obrati Maribor že 10 let deluje tak aktiv. Ali še kje? Pišite nam! MH ‘v-; s,',: MLADINSKE ŠPORTNE IGRE 78 V letošnjem letu so bile mladinske športne igre v Ljubljani. Pripravljen športni park Kodeljevo je pričakal udeležence iger v lepem sončnem vremenu. Tekmovalci in gostje so bili dobro razpoloženi in v takem vzdušju so se igre tudi pričele. Zbor udeležencev je potekal pred dvorano'Kodeljevo in športniki so nato v vrsti odšli na nogometno igrišče, kjer je bila svečana otvoritev. Vse tekmovalce, zbrane pred tribuno, so pdzdravili predstavnik OOZSMS Ljubljana-okolica, predsednik koordinacijskega sveta ZSMS Dominik Murn in predsednik konference OOS GIP Gradis Raušl Janez. Igre je svečano otvoril predsednik OOS Ljubljana-okolica Turnšek Janez. Pričetek samih tekmovanj je bil na vseh igriščih sočasen in že po prvih kolih tekovanja je bilo videti dobro pripravljenost in srčnost vseh tekmovalcev. Organizatorji letošnjih iger — mladinci TOZD GE Ljubljana-okolica — so se izredno potrudili in verjetno bodo vsi gostje, sodelujoči in gledalci delili moje mišljenje, da so bile igre letos najbolje organizirane. Ob vsakem zbiru točk in nato na polovici tekmovanja je bil izdan bilten, iz katerega je bila razvidna uvrstitev posameznih ekip in doseženi rezultati. Ob zaključku tekmovanja je bil vrstni red sodelujočih: — mali nogomet: 1. Ljubljana-okolica 2. Celje 3. SPO ekipami zagovalcev v posameznih panogah. Načelo naših iger, srečanje mladih naših TOZD, je bilo v popolnosti doseženo, saj so imeli mladi možnost, da se poleg športnih tekmovanj pogovorijo še o svojih uspehih in težavah v OOZSMS in pri svojem delu. Medsebojno smo sklepali nova poznanstva, tokrat tudi z mladinii delavci iz drugih sorodnih delovnih organizacij SGP Slovenija ceste 1° SGP Primorjem. „ Na tekmovanju so sodelovali tudi mladi iz KS Nove Jarše, s katerih}1 smo se v takem obsegu srečali prv,c’ čeprav živimo in delamo v isti krajevni skupnosti. ,, MURN DOMINI* — namizni tenis: 1. SPO 2. LIO Škofja Loka 3. Ljubljana — šah: 1. Celje 2. Maribor 3. Ljubljana — kegljanje: L Maribor 2. Skupne službe 3. Ravne — streljanje: 1. Gradnje Ptuj 2. SPO 3. LIO Škofja Loka V se navzoče je pozdravil predsednik konference OOS GIP Gradis lov. Jdnez Raušl Končni vrstni red: L TOZD SPO TOZD Maribor TOZD LIO Škofja Loka TOZD Ljubljana TOZD Celje TOZD KO Maribor TOZD Ljubljana-okolica Skupne službe TOZD Gradnje Ptuj Dom učencev Športni park Kodeljevo je lepo okrašen pričakal naše tekmovalce 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. TOZD Koper TOZD Nizke gradnje TOZD Ravne TOZD KO Ljubljana TOZD OGP Železokrivnica TOZD Jesenice TOZD PB Maribor TOZD PB Ljubljana Ob tem se je odvijalo tudi športno srečanje med gosti (mladinci SGP »Primorja« in »Slovenija cest«) in 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. Celjani so prišli na igre lepo opremljeni in skoraj bi mislili, da smo na nem državnem prvenstvu m* rx Prišli so športniki iz vseh naših TOZD iuro znanje m icnniKO Zmagovalna ekipa s prikupno gostiteljico BALINANJE L Tehnika, Ljubljana, 2. Instalacija, Ljubljana, 3. Konstruktor, Maribor, 4. Izolirka, Ljubljana MALI NOGOMET 1. Konstruktor, Maribor, 2. Primorje, Ajdovščina, 3. Ingrad , Celje 4. Obnova, Ljubljana V$e ce,,lnončič je z uspehom vodila rettionije na igrah Nogometna ekipa Ljubljana-okolica je bila prva **V|||. športne Igre gradbincev Slovenije Ostali pri treh finalistih di^i^lekmovanja v posameznih Inah so končana. Po nekajme-8orj., napornih tekmovanjih v Za-ljiinj ^ariboru, Novi Gorici, Ljub-^niu ■ 0vem mestu, Postojni in Ve-Sbov naP°čil trenutek, ko se bodo Po„0 ]še štiri ekipe iz vsake panoge (lQ|0.Vn° srečale v velikem finalu in letu h p *MI MESTO V ROMUNIJI VLADO, BRATIC KRAJEVNA SKUfNOST LJUDSKA TEHNIKA LOŠČILO AVSTRIJA ROTORJE NA MAbtAR-6KKM