"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL ICTOKT BUY •MIT«* ITATII JVAR P A V* \mMFf KUPUJTE VOJNE BONDEI ŠTEV. (NO.) 154 CHICAGO, ILL, TOREK, 16. NOVEMBRK - TUESDAY, NOVEMBER 16. 1943 LETNIK (VOL.) LIL Rusija bo v kratkem očiščena KONFERENCA V MOSKVI IN JUGOSLOVANSKA VLADA Predstavniki glavnih zavezniških držav na konferenci v Moskvi so se kaj previdno in dvoumno izrazili, koga vse smatrajo za pravega zastopnika Jugoslavije in Grčije. KRIZEN SVETA IZGREDI V LEBANONU; ANGLIJA ZNA INTERVENIRATI London, Anglija. — Že sredi zadnjega tedna so prišle v svet vesti, da je nastala v Siriji in v Lebanonu nezadovoljnost, ki se je začela izražati v javnih demonstracijah proti francoskim oblastem, ki imajo mandat nad deželo. Sitnosti so začele, ko so lebanonski nacionalisti! ----- začeli naglašati zahtevo po polni neodvisnosti, katera jim je bila obljubljena po Francozih v novembru leta 1936, da se jim bo dala po dobi treh let. Ta pogodba z Lebanonci pa ni bila pozneje nikdar ratificirana od francoskega parlamenta. Ko je vojna izbruhnila leta 1939, še predno je minula doba treh let, je ostala zadeva tega vprašanja pri starem. Pozneje, ko je bila Francija • zasedena, je francoski zastopnik takozvanih "prostih Francozov" izjavil, da Izšla je "BARAGOVA PRATIKA" za prestopno leto 1944 Letos je povečana za celih 32 strani. Krasno ilustrirana s mnogimi različnimi slikami. Povestni del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Praiika stane letos s poštnino 40 CENTOV, kar je poslati ▼ čeku. Money ordru ali t gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849 West Cermak Road, CHICAGO (8). ILL. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI " ~ f Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. RUSI LE SE 56 MILJ OD POLJSKE MEJE V UKRAJINI • ~ Moskva, Rusija. — Od petka do ponedeljka so ruske armade osvojile v Ukrajini do 170 malih mest, vasi in naselij. S zasedbo Zitomira in tamošnje železniške proge so prišle v posest najvažnejše železniške zveze med Kijevem, Varšavo, Odeso in Leningradom. Nemcem je vze- ' ta s tem vsaka praktična železniška zveza z njihovimi postojankami ob Črnem morju. Ruske čete, ki stalno napredujejo so se približale zapadno od Zitomira že prav blizu poljske meje. Le še 56 milj loči Ruse od predvojne stare poljske meje. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da bodo Rusi očistili svojo deželo vsakega sovražnika še pred božičem. Ob Azovskem in Črnem morju divjajo zadnje tri dni hudi viharji, ki ovirajo bc>je. Vendar ruske čete stalno napadajo nemške pozicije in zlasti pri mestu Kerču divjajo najhujši boji. Nemška vojska v Krimiji je popolnoma odrezana od celine in je odvisna le od nemške avijatike glede dobave orožja in drugega provijanta. Nedeljsko poročilo omenja, da so Nemci zasegli v Bolgariji vsa črnomorska pristanišča, kamor bodo z malimi ladjami prevažali po morju svojo vojsko iz Krimske. Da bi mogli vzdržati dolgo v Krimski ni govora, ker ruski pritisk je prehud. Vojaški strategi poročajo, da v Ukrajini gre naprej ena največjih bitk. Med poletno in zimsko ofenzivo ni bilo nobene pavze. Pred dobrima dvema tednoma je jenjala poletna o-fenziva, a ob istem času so udarile nove sile, kozaške divizije, ki zdaj neusmiljeno preganjajo Nemce v Ukrajini in jih tirajo vse povsod nazaj. ZRAČNI UDAfTNA NEMČIJO, BOLGARIJO IN DRUGO Alžir, Afrika--V nedeljo večer so zavezniški letalci, ki so se dvignili iz afriških baz izvršili občuten zračni napad na bolgarsko prestolnico Sofijo. Škoda ni še ugotovljena, a biti ne more mala, ker mesto je gorelo na več krajih po napadu. Bombardirana so bila tudi druga mesta v Bolgariji. V soboto in v nedeljo so zavezniki izvršili zračne napade tudi na zapadna nemška mesta, kot Bremen, Kolin in druge kraje. Vsa mesta so bila že mnogokrat napadena in so večinoma v razvalinah. Zračni napadi se bodo v dolgih zimskih nočeh množili in večali. Tako čaka Nemce to zimo pravi pekel. Na italijanski fronti divjajo hudi boji za gorske pozicije. A-merikanci imajo zelo težavne čase v gorovju nad mestom Venafro, kjer naravne pozicije dajejo Nemcem vse ugodnosti za obrambo, vendar stalno uspevajo in potiskajo Nemce nazaj. Iste težave imajo Angleži pri Alfedeni in Attessi. Zadnje mesto je že v angleških rokah. Hu- di boji divjajo tudi pri Mintur-ni, kjer zavezniki pritiskajo proti Formiji in Gaeti. Zavezniki so v zraku v premoči in to jim je v veliko pomoč. Hitrejše napredovanje je pričakovati, ko pridejo zavezniki enkrat preko gorskega terena, ki se še vleče do kakih 25 milj v smeri proti Rimu. O partizanskem gibanju v Jugoslaviji poročajo, da so slednji zavzeli Koprivnico v Hr-' vatski in s tem prerezali železniško progo med Budapestjo in Reko. Boji divjajo v hrvatskem Zagorju in ob' slovensko-itali-janski meji. Nemci poročajo, da so zasedli otok Krk in več drugih otokov ob jugoslovanski obali. kakor hitro se bo uravnala neka stalna francoska oblast izven Vichya, da se bo lebanon-sko vprašanje rešilo. Zdaj, ko se je organiziralo pred meseci narodni oslobodilni francoski odbor v Alžiru, so Lebanonci začeli na novo siliti za rešitev vprašanja neodvisnosti Lebano-na. Ker pa ima narodni francoski odbor v Alžiru vse polno drugih težav, naravno se tega vprašanja še ni lotil. Lebanonci pa so zgubili potrpežljivost in (Dalje na 4. strani) VESELA BEGUNSKA MLADINA Veselo prepevajo pesem o svoji rojstni domovini, korakajo ti noliski i«»trt M , . n^i. ▼ Angliji. Prip.lj.li .o jih i, Polj.k. p. polj^o-™*^.^^ J^ZiČl chicaSka nadškofija PRAZNUJE STOLETNICO Chicago, m. — Chicaška nadškofija proslavlja te dni. t stoletnico svoje ustanovitve. Škofijski list "New World", je I izdal k tej proslavi krasno gra-vuirano prilogo, napolnjeno z bogatimi zgodovinskimi podatki nadškofije. Nadškofija je bi-! la uradno ustanovljena z dovoljenjem tedanjega sv. Očeta Gregorija XVI. 28. novembra 1843. Njen prvi škof je bil prevzv. William J. Quarter. Tedaj je bilo v Chicagi komaj 400 katoličanov z dvema duhovnikoma. Danes pa šteje chicaška nadškofija 1,560,000 katoličan nov, okrog 1600 duhovnikov in j jc največja nadškofija v zapad-ni hemisferi. Imela je pet škofov od 1843 do 1893. Tedaj je postala nadškofija in imela doslej štiri nadškofe. Predzadnji je bil -povišan v kardinala Nj. Em. George Mundelein, ki je umrl leta 1939. Sedaj vodi nad-škofijo prevzv. nadškof g. Samuel Stritch. Stoletnica te odlične nadškofije je stoletnica velikega dela in napredl^! MORMONCI IZKLJUČILI SVOJEGA APOSTOLA Salt Lake City, Utah. — "Desert News" glasilo mormonske cerkve v Ameriki poroča, da je bil te dni izključen iz njihovega sveta dvanajsterih apostolov, 72 letni Richard Lyman radi gresitve proti devištvu in nedolžnosti. Dolžili so ga raznih tozadevnih prestopkov. V RUSIJI BO TREBA POMAGATI 100 MILIJONOM Z ŽIVEŽOM Atlantic City, N. J. — Mednarodni urad, ki zbira sezname, katerim deželam bo treba tekom te zime priskočiti na pomoč z živežom poroča, da pričakujejo, da bo v Ukrajini, v baltiških državah in v Poljski, ko bodo dežele osvobojene treba prehrane za najmanj do 100,000,000 ljudi. Za pomoč se ozirajo v Ameriko. -o- Investirajte svoj denar v vojne bond« f Pomagajte svoji de-i želi do zmage! -- Kairo, Egi^L—-Nemci so se izkrcali v egejskem morju blizu Turšije na otoku Leros, v takoimenovani d o d e kaneški skupini otokov. Leros so imeli zaseden doslej Italijani. Za o-tok divja boj med Nemci in italijanskimi četami. Zadnjim pomagajo tudi Angleži. — Bern, Švica. — Od Nemcev kontroliran tisk v Italiji je objavil zahtevo/da naj se ukine s poukom na vseh univerzah v Severni Italiji. Nemci trdijo, da so po italijanskih univerzah kolišča proti nazijskega gibanja in propagande. — London, Anglija. — Ruska radio postaja iz Moskve je objavila v soboto vest, da bo Sovjetska Unija v kratkem izdala novo serijo poštnih znamk. Na znamkah bodo zastave Anglije, Rusije in Zdr. držav, z vzklikom: Živijo zmage Anglo-rusko-ameriške zveze! — New York, N. Y. —- Proizvodnja premoga v Združenih državah je zopet v normalnem teku, kakor poročajo iz Penn-sylvanije, Alabame, Ohio in II-linoisa. Zastoj v proizvodnji premoga pred kratkim je pa nekatere jeklarske topilnice zelo izčrpal kar se tiče premoga. Nekatere topilnice ga imajo komaj za sproti. : — Washington, D. C.—Vojni odbor za proizvodnjo priporoča vsem izdajateljem knjig naj omejijo uporabo knjižnega papirja v letu 1944 za 15%. Odbor pravi, da bodo skoro gotovo prejela tozadevna navodila tudi papirnice, da naj običajna naročila znižajo odjemalcem vsaj za 15 %. — Filadelfija, Pa. — Tukaj-šna kovarna bakrenih centov objavlja, da je treba s centi varčevati. Ker se rabi silno veliko bakra in drugih kovin za yojne namene primanjkuje teh kovin za izdelovanje centov. > som bankam je dano navodilo paj varčujejo in previdno razdeljujejo cente, drugače jih bo kmalu vsepovsod manjkalo. PREMOG SE BO PODRAŽIL Washington, D. C. — OP A urad, ki kontrolira cene blagu se sedaj bavi z vladnimi zastopstvi, za koliko naj se dovo-; 11 podražitev premoga pri toni. i OPA urad je predlagal 60c po-viška pri toni za trdi premog in 15c pri toni za mehki premqg. Tako gre, na enem koncu plače gor, na drugem koncu cene gor. Kača lovi naprej svoj rep. NEMCI UNIČUJEJO ITALIJANSKA NASELJA Rionero, Italija. — Ameriški vojni poročevalec, ki se nahaja na fronti z z«vezniškimiYeta- mi, piše, da Nemci požigajo za seboj italijanska mesta in vasi. Mesto Rionero so Nemci požgali predno so se umaknili. Tako so storili z mesti: Alfedeno, Ca-stel di Sangro, Scontrone in Montenero. Ljudje, ki so prišli po bojih na ameriško stran pripovedujejo, da če ob takih za-žigih skušajo ljudje rešiti kake premičnine. Nemci enostavno streljajo na nje. Tako zdaj o-kušajo Lahi nemško brutalnost na svoji lastni zemlji. Slabega ni za privoščiti nikomur, ampak Lahi so in niso bili nič manjši sadisti, kakor so Nemci, ko so na slovenski zemlji požigali slovenske vasi in mesta in kruto pobijali slovenske ljudi. Lahom usoda zdaj vračuje na lastni zemlji, vrnila bo z obrestmi tudi nemškim barbarom prej ali slej. -o- ŽELEZNIŠKA NESREČA Columbus, Ohio. — Osobni vlak Pennsylvania železnice na potu v St. Louis, Mo., je iztiril v nedeljo ob 1. uri ponoči, ko je zadel v neki avtomobil. V nezgodi je zgubil življenje strojevodja vlaka in trije potniki v avtomobilu. -o- ZA PODRAŽITEV ,MkEKA APELIRAJO Chicago, 111. — Zveza tukaj-šnih mlekarn in mlekarjev je vložila na urad OPA apel, da se ji dovoli zvišati ceno mleku za en cent. Ako se bo dovolilo, bo stal kvort mleka za naprej 17 centov in pol. Trgovinam pa ga bodo dajali po 15 centov in Pol. Jugoslovansko predstavništvo v zboru za italijanske zahteve Washington. — Glede članstva Jugoslavije in Grčije v zboru za italijanske zadeve, kjer jim priznava moskovska konferenca "posebne interese radi agresije fašistične Italije na njihova ozemlja v teku sedanje vojne", smatrajo wash-ingtonski krogi, da je izredno značilno, da je določena udeležba "Jugoslavije in Grčije", mesto "predstavnikov jugoslovanske in grške vlade." | Tukajšnji krogi smatrajo, da Sovjetska vlada ne bi hotela j pristati na to, da bi ti dve deželi predstavljala edino le priznana i vlada, v kateri ni nobenega' predstavnika različnih elemen- j tov odpora v obeh deželah. j - ^"» h. ~"" ""^" aH Jugoslovanski vladni krogi o j jugoslovanskem vprašanju Kairo, Egipt (ONA). — Napad Vseslovanskega Kon-1 gresa na generala t)ražo Mi-i hajlovičžf, katerega objavlja j moskovsko časopisje, je napravil globok vtis na tukajšnje; balkanske kroge, ki pripisujejo; največ važnosti dejstvu, da je bil napad objavljen ravno v tre-notku, ko je začela poslovati konferenca treh ministrov. Tukaj je splošno prevladovalo mnenje, posebno po obisku zunanjega ministra Anthony Edena pri predsednikih grške in jugoslovanske vlade, da se bo konferenca bavila tudi z bal-1 kansko politično situacijo. Občutek je bil splošen, da bodo zunanji ministri skušali najti sporazum, ki naj bi odstranil: globlje vzroke strankarske borbe, ki je v Jugoslaviji včasih zaplamtela v pravo meščansko vojno, in se je zdaj v nekoliko manjšem obsegu razširila tudi; na grško ozemlje, kjer so se pojavila v bistvu precej slična!' vprašanja kot v Jugoslaviji. V obeh slučajih so vzroki teh h notranjih bojev popolnoma neodvisni od vprašanja, da-li je i treba ali ne v boj proti zavoje-vaču. Gre le za vprašanja ideo- : logične orientacije in za bodočo formo vlade. Ako zdaj ne pride do sporazuma med Ameriko, Anglijo in Rusijo, se je bati, da bodo izbruhnili boji istega značaja v vseh deželah Evrope, tako da bi se "zavezniki po svoji vojaški zmagi nad Nemčijo nahajali v sredi strahovite meščanske vojne, ki bi začela stresati ves kontinent. Vprašanje, katero si tukaj stavijo vsi v nemirnem pričako^ vanju, je naslednje — kako je treba tolmačiti dejstvo, da je bila izjava Vseslovanskega Kongresa objavljena v Moskvi ravno v sedanjem trenotku? Je- j li to znak, da hoče Sovjetska Unija, da se to vprašanje razči- i sti takoj, ali je to le izjava ruske vlade, da bo Rusija nadaljevala svojo dosedanjo balkansko politiko? r Jako presenetljivo dejstvo je to, da ima Sovjetska Unija s tu-- kajšnjo vlado Kralja Petra, v r kateri je Mihajlovič minister vojske, korektne diplomatične odnošaje. Obenem pa Sovjeti povsem očividno priznavajo tudi takozvano Bihaško Republiko, katero so ustanovili partizani, v kateri imajo svoje diplo-matičnega zastopnika. Bihaške Republike nista priznali niti A-merika niti Anglija, kljub temu ;pa hnata obe velesili vojaško zvezo z obema strankama, s partizani in z Mihajlovičem. Partizanska vlada je bila ustanovljena decembra 1942 v Bihaču v severni Bosni. Poročila trde, da se nahajajo v tej : vladi vse politične stranke, in da se nahajajo v njej predstavni kf "dtrhovništva, profesorji m kmetje. Predsednik je baje dr. Ivan Ribar, bivši predsednik jti-| goslovanske narodne skupščine. Mihajloviču naklonjeni krogi trde, da je predsednik tega ekzekutivnega komiteja sin j tega dr. Ribarja, o katerem je znano, da simpatizira z levičarji. Jugoslovanski vladni krogi tukaj vneto zagovarjajo svojega vojnega ministra, trdeč, da so obtožbe Vseslovanskega kongresa "neutemeljene" in da je jugoslovanska sekcija tega kongresa le en sam član, Božidar Maslarič, jugoslovanski komunist, ki se nahaja v Moskvi že od leta 1929 naprej. Ti krogi trde, da je Mihajlovič v teku zadnjih dveh let garal za zavezniško stvar, da je zvesto izvrševal dela sabotaže, in tudi vse druge naredbe, in to za ceno strahovitih izgub človeških življenj, in strašnega preganjanja tisočev svojih sodeželanov. Danes, trde ti krogi, Mihajlovič še vedno izvršuje svoje operacije prtfti osišču na širokih predelih ozemlja, zakar pa se njemu ne daje in ne priznava nobene zasluge, ker nima sredstev, da bi povedal svfetu, kaj se godi, dočim imajo partizani na razpolago radio "Svobodna Jugoslavija", in so tako (Nadaljevanje na 4. str.) Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC nost, in nevarnost bo velika, da Roosevelt zgubi svojo po- 1 I polarnost in možnost kake ponovne izvolitve. J Kaj, ali ste zato, da bo vedno en človek sedel na predsedniškem stolu? Ali niste za demokracijo, da se predsedniško oblast demokratično deli tudi drugim, kakor to določa naša ustava? Yes, smo, ampak v teh vojnih časih nam pa govori naš razum, da boljšega predsednika od sedanjega predsednika Franklina D. Roosevelta ta dežela nima. Kadar bo konec vojne in bodo svetovne razmere ' urejene in bo mir zagotovljen svetu, tedaj pa le s premem-bo na dan. V teh razruvanih časih pa je velika nevarnost, } ne le za to deželo, marveč za ves svet, če pride do spremem-) be, če pride na vlado človek, ki bi gledal le na to, da bi po-* drl in odpravil vse, kar je dobrega napravil sedanji pred-) sednik. To je tisto dejstvo, radi katerega se nam zdi, da j bomo stali prihodnje leto pred veliko nevarnostjo. Stare napake se kaj rade ponavljajo! > - ■ , 1 i i_ t Torek, 16. novembra 1943 <3 I AMERIKANSKI SLOVENEC I Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891 Established 1891 • i . Izhaja vsak iorek in pelak. Issued •very Tuesday and Friday. Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1848 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnipa: Subscription: celo leto______$4.00 For one year---------,—$4.00 Za pox leta . ____...---2.00 For half a year--------2.00 Za četrt leta_____ „ _ 1.25 For three months------1.25 Za Chicago. Kanade in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto____$4.50 For one year----—$4-50 Za pol leta ~__2.25 For half a year---- 2.25 Za četrt leta ______________1.50 For three months-------------- 1-50 Dopisniki so proieni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkoro številko morajo bili dopisi ▼ uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. —r Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. . POZOR 1 Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ PRED NEVARNOSTJO Cas, v kakoršnem se nahajamo letos in se bomo prihodnje leto, ni nič kaj praktičen za narodne volitve, ki jih ; bomo imeli v Ameriki drugo leto. Marsikdo se bo .pri teh j j besedah začudeno vprašal: Zakaj naj bi ne bil praktičen ? | In odgovori bodo: V Ameriki smo vendar demokratični, svobodni, zakaj naj bi ne bile praktične volitve? l Vse je res tako, volitve same so na mestu, ampak čas, i v katerem bodo volitve, ni praktičen. Kaj pa je narobe s tem časom? Čas je vendar čas, pa naj bo danes ali jutri, j Čas je res čas, ampak kakšen čas, to je treba pomisliti. In pa predvsem to, kake razmere so v takem času in kaka mnenja in razpoloženja prevladujejo v gotovem času. Na to je treba gledati in potem šele se dtibi tisti vpogled, zakaj kak čas ni praktičen za to ali ono. V vojni smo. Sedem do osem milijonov naših mož in fantov se nahaja v vojaški službi in se bori vse križem sve- j ta. V vojno nismo šli sami, to je, da bi jo bili mi začeli, da bi bili mi koga napadli. Napadeni smo bili prav po tolovajsko dne 7. decembra 1941. In zdaj bijemo boj z rumenimi tolovaji v Pacifiku in Aziji, s fašisti in naziji pa v Evropi. Prve dve leti je šlo težko in še gre težko in še visoke; žrtve bomo plačevali za to vojno. Zmaga pa je na vidiku in bo dosežena. Ali pa se naj zadovoljimo samo z zmago ? Potem naj pa zopet ležemo nazaj na svoja izolacijska ležišča, kjer smo bili preje ? Tu je najvažnejše vprašanje. Svetovnega položaja v katerem smo, ne pozna nihče bolj, kakor sedanji predsednik Roosevelt. Bil je predsednik, predno je vojna izbruhnila, vodi deželo zdaj skozi največjo krizo in jo je pripeljal tudi do kraja, odkjer se zdaj vidijo prihajajoči žarki nove zarje, zmage nad sovražniki in žarki nove prihodnjosti. Kot tak izkušen predsednik, ki je proučeval svetovne razmere pred vojno, med vojno in ki ve, kaj bo najbolje za svet v bodočnosti, da se ohrani mir | ined narodi je težko nadomestljiv, če je sploh nadomestljiv. iVzemite z vlade njega in kaj boste imeli? Novinca, ki bo novinec v vsem. Zraven bo imel še druga politična nazi-ranja in vse dosedanje prizadevanje bi bilo uničeno. Ali se ne spominjate zadnje vojne? Se li spominjate, kako idealno je deloval pokojni predsednik Wilson? Ako bi bilo le malo tako, kakor je on delal načrte, bi najbrže te uničevalne svetovne vojne številka dve ne bilo. Toda kaj se je zgodilo? Ste že pozabili? Bilo je natančno takole: Narod se je vojne naveličal. In to nepotrpežljivost so znali razni naši politikarji spretno izrabiti. To, da so po vsaki vojni slabe razmere, ve vsakdo. Ampak vsega tega je bil kriv Wilson. Republikanski politikarji so vso odgovornost za vse nakladali njemu na rame. In vse kar je zamislil za svetovni mir, da bi svetovne razmere po zadnji vojni uredili tako, da bi bilo prav kolikor mogoče za vse, so podrli sproti. V kongresu in senatu so mu politični nasprotniki nagajali na vse načine. Sklepov na mirovni konferenci niso hoteli odobriti, tako je Wilson odšel iz javne pozornice poparjen, kar ga je pozneje duševno in fizično hitro uničilo. In zdaj, kaj pričakujete? Pričakujete kaj drugega? Počakajte prihodnjega leta, boste videli kako vpitje bo, koliko kritiziranja bo! Naši strankarski politikarji se niso spremenili čisto nič. Prihodnje leto bo najhujša agitacija proti sedanjemu predsedniku ta, da zavaja deželo na nevarna mednarodna pota. Predbacivali mu bodo radikalne tendence, ker se veže z Rusi in Stalinom. Blata bo na koše. Najnevarnejše je to za Rooseveltovo administracijo, ker se nasprotno mnenje proti njemu zanaša v vrste delavskih unij. Lewis je človek čudnih namenov. Tudi drugi so taki. Tako bodo skušali delavske organizacije obrniti proti njemu. Ve-lekapitalisti so pa proti njemu že itak ves čas njegove vlade, ker je preveč napravil za male ljudi s socialno zaščito in raznimi zakoni, ki ščitijo delavske pravice in delavce. Tako bo na eni strani deloval denar velekapitalistov, na drugi strani mnogo osebnih mrženj pa politična zasleplje- T. SERGEANT VICTOR J. CERYANEC PIŠE Na Pacifiku, 1. nov. Iz vseh delov Združenih držav sem prejel pisma od Vas, rojaki, ki berete Amerikanski Slovenec. Vsi, ki mi pišejo, pravijo, naj bi bolj pogosto pošiljal svoja poročila listu, ker težko čakajo, kdaj bodo zopet brali naslednji dopis. Nikoli si nisem mislil, da tako veliko ljudi pozna našo družino. Vsem, tudi tistim, ki jih ne poznam, obljubljam, da bom skušal pisati u-redništvu tega lista, kadarkoli se mi bo nudila prilika. T. Sgt. Victor J. Ceryanec Odkar sem mnoge izmed Vas nazadnje videl pred več kot dvema letoma, ko sem bil v Chi-cagi, sem videl in doživel marsikaj nenavadnega. Morda se Vam bo zdelo čudno, pa je vendarle resnica, da za nas, ki se bojujemo na fronti, ni sedaj nobena stvar bolj vesela, kakor če vidimo mrtve Japonce, pa naj padajo v gorečih aeropla-nih ali pa gorijo na tleh. Videl sem že veliko živih in mrtvih in vsako pot kadar vjdim katerega mrtvega, se počutim dobro in mi gre na smeh. Včeraj pa se je tukaj odigraval prizor, ki ga ne bom nikoli pozabil. Bil je praznik Kristusa Kralja, in po džungli je šla od ust do ust beseda, da bo na gotovem kraju opravljena sv. maša. Bilo je kakor da se je džungla odprla, zakaj pri maši je bilo dobesedno blizu 5,000 fantov. Kar je na tem otoku duhovnikov, so bili vsi skupaj in 30 peli slovesno peto mašo pri luči sveč. Ob obeh straneh oltarja so stali vojaki na pozor s puškami in nasajenimi bajoneti, medtem ko smo drugi klečali v travi. Mogoče sem le otročji, res pa je, da so mi solze zdrknile po licu, ko mi je prišlo na misel, kako je bilo takrat* ko sem bil pri slovesnih mašah v domaČi cerkvi. Skoraj vsi so pristopili k sv. obhajilu in so bili hvaležni, da so imeli to priložnost. Okrog sveč pa je brenčalo vse polno raznega mrčesa, in eden ali drugi se je zdaj pa-zdaj š skrbjo ozrl proti nebu, misleč, da to brenčanje prihaja od japonskih bombnikov. Toda imeli smo srečo: celo mašo ni bilo nobenega klica, naj bode- mo pozorni, ker se bliža napad. J Po maši smo imeli blagoslov, in bilo je zares lepo. Zahvalni dan se zopet približuje. Upam, da boste vsi doma ^ imeli kaj boljšega na Qiizi in da se boste malo poveselili. Za nas : v tej vlažni džungli, polni mr-j česa, bo ta dan prav tak, kakor vsak drug deloven dan. Nič \ boljšega ne bo za pod zob, pa tudi nič več kakor druge dni. Veseli pa smo, da si lahko vsaj/ malo preženemo tisti občutek želodčne praznote, ki ga ima večina kar nas je tukaj precej pogosto. Toda se ne pritožujemo, pač pa se pritožujemo, ko beremo o raznih štrajkih pri Vas doma; to boli. Včasih enemu ali drugemu tukaj pride na misel, če se splača toliko delati in toliko trpeti za tiste, ki doma štrajkajo. Medtem ko vemo, da nekaterih stvari skrajno potrebujemo, pa ne moremo dobiti, ker je štrajk v tem ali onem podjetju doma v Ameriki, vidite, to napravi na človeka čuden utis, ki ga ni mogoče popisati. Dne 29. oktobra sem bil na vrsti, da vodim svoj aeroplan, zadnji trenutek pa je prišla sprememba, in nekdo drugi ga je moral voditi. Komaj se je vzdignil od tal, je letalo nenadoma padlo doli in se razbilo, i in vsi, ki so bili notri, so zgoreli. ; Iz tega lahko vsi vidite, da bom imel obilo vzroka, da se zahva- • lim Bogu na Zahvalni dan. i Vem, da nekateri ljudje še ved- - no ne verjamejo v moč molitve, i toda jaz sem prepričan, da ko . bi ne bilo tistih molitev in de- • vetdnevnic, ki jih naši ljudje l doma opravljajo in darujejo za . mojo varnost, bi danes ne bil l več med živimi. Ga ni vojaka i tukaj, pa naj spada h kateri ko- ] ■ li veroizpovedi, da ne bi izmolil > molitvice v svojem strelskem jarku (dive trench), kadar zač- j . nejo padati bombe. Tega ne tr-i dim tja v en dan, temveč, vem, i da je resnica, ker sem jih že to-[ likokrat videl moliti, kakor sem . tudi sam molil v neštevilnih . slučajih. Na splošno je vse dobro in v » redu. Ne pripeti se mi nič izred-. nega, kar bi bilo vredno opiso-. vati. Iz dnevnega časopisja pa l lahko razvidite, kako zaposleni i smo. Udani Vam s "Vic". Urednikov dostavek: T. Sgt. i Victor J. Ceryanec je bil odli-, kovan z armadno srebrno zve- - zdo za junaštvo v zračnih bo-i jih. Ko nam je zadnjič pisal, je ) bil Staff Sergeant, zdaj je pa 7 Technical Sgt. "Vic" je chi- - caški fant, Šentštefančan. Mati i mu je pred leti umrla, ima pa v - Chicagi očeta, mlajšega bratca > in tetico Miss Mary Janesh. i Njegov naslednji brpt Harold v služi pri mornarici. Oče, Mr. , Joseph Ceryanec, je veteran i prve svetovne vojske, v kateri i se je kot mlad ameriški vojak i bojeval v Franciji. Victor je šel - k armadnim letalcem prosto- voljno še pred Pearl Harbor- si jem. Njegov naslov je: a T. Sgt. Victor J. Ceryanec b 7031451 90th Bomb. Sqd., * 3rd Bomb. Group A. P. O. 503 U. S. Army ® San Francisco, California. PISMO IZ ARGENTINE v i Argentina., Južna Amerika. ^ (Naslednje pismo je hodilo J iz Argentine sedem tednov. — j Ur.) s Dragi prijatelji in prijatelji- 1 ce, čitatelji in čitateljice Ame-rikanskega Slovenca, vse skupaj Vas prav lepo pozdravim. Ta list nas vse skupaj združuje ' in lahko rečemo: Po celem svetu gre glas — Amerikanski'Slovenec je za nas! Dragi čitatelji! Jaz sem tukaj v Argentini, v Južni Ame-! rilci, ali najraje ta časopis be-j rem, ker je notri največ in naj-| važnejših novic za nas, od tu in iz starega kraja. V vsaki številki vidimo, kaj počenjajo v naših rojstnih krajih krščene zverine Nemci in Italijani, ki so nasilno okupirali našo krasno domovino. Ali upajmo; dragi čitatelji, da ne bodo dolgo gospodarili po naši mili jugoslovanski zemlji. Upamo, oziroma prepričani smo, da se bo tam | kmalu spet slišala le slovenska i govorica, jezik, ki nas ga je naša mati učila, ki ga je pa danes | tamkaj zabranjeno govoriti.; Žalost nas obide, ko čitamo, ka- j ko delajo z našimi brati in sestrami v starem kraju pod okupacijo nasiljstva. Ali prišel bo j dan, ko bo vse to poplačano trpečemu narodu, ko bo zadoščeno za vse njihove muke in težave. Citali smo v Am. Slovencu, kako tujci podirajo šole po naši Sloveniji. Med drugimi so Italijani porušili £olo v Radovi-ci pri Metliki v Beli Krajini.. Ta šola je stala 76 let. Tam se je učil moj oče in jaz in tisoči in tisoči drugih, a sedaj je razvalina. Bog bo že obračunal s tistimi, ki tako delajo, a mi upajmo, da bomo pomogli še drugo šolo sezidati, da se bo zopet učil naš slovenski jezik v naši domovini in se bodo zopet prepevale slovenske pesmi po naših krajih, kakor je bilo poprej | navada. Naj smo prišli zvečer še tako utrujeni domov iz dela, smo vseeno kakšno zapeli. Ta-' krat, ko sem se poslavljal od | doma, smo zapeli tole pesem: Adijo, pa zdrava ostani, Podaj mi še enkrat roko, Spomin pa mi v srcu ohrani, , Ce tudi drug ženin tvoj bo! Ne bodem ljubezni te prosil, Ne bodem te prosil roke, A v srcu te svojem bom nosil Do svojega zadnjega dne. i Mislim, da ne bo več dolgo, -1 ko bomo spet lahko peli "Lepa I j naša domovina, o j junaška zem- II lja mila" in druge take pesmi, - |samof>otrpeti moramo in čaka- - ti dneva rešenja. Star pregovor , pravi, da potrpljenje je božja - mast. Nekateri k temu še radi i pristavijo: samo siromak, kdor 11 se mora ž njo mazati! Sedaj pa Vas, dragi čitatelji r i in čitateljice, vse lepo pozdravim. Z veselim upanjem priča- - kujmo zmago! Victoria za 11 USA! i Marko Golobic. NOVICE IZ ELY Ely, Minn. V cerkvi sv. Antona Pad. sta bila poročena po župniku Rev. Father Mihelčiču Adolf Jerich in Alice Miller. 2enin je sin Mrs. Mary Jerich, 510 E. Chapman St., nevesta pa je rodom iz : Forth Francis, Ontario. Po obe- i du, ki je bil prirejen v stanova- j nju ženinove matere, sta poro-i čenča odšla v Flint, Mich. Bilo j srečno! Nekaj ameriških slovenskih! vojakov v Italiji je pisalo svojim sorodnikom v Ely, naj jim pošljejo slovensko - angleško slovnico, da se bodo lahko učili slovenščine. _ Dne 7. decembra bodo v me-1 SVOJI ŽENI UKRADEL ZOBE "Odmerjanje je napravilo iz mojega moža najbolj zlobnega človeka na svetu," je Mrs. Nellie »Vileta v Chicagi izjavila pred sodni j o, kjer je zahtevala razporoko. Mrs. Vileta je rekla, da ji je mož izmaknil in skril umetne zobe, da ne bi mogla jesti mesa, in da je vse odmerjalne znamke za meso, kar jih je dobila družina, porabil zase. Nobenega vžitka (alimony) noče od njega. Samo zobe in njeno odmerjalno knjižico ji naj da nazaj. Sodnik je ženi ugodil. _ _ -o NAZIJI MOBILIZIRAJO MLADCE IN STARCE Stockholm, Švedska. — V vzhodni Nemčiji so dobili poziv vsi 16 let stari mladci in moški nad 45 pa do 55 leta. Zgleda, da Nemcem primanjkuje moških za vojsko. V Litvinski in Poljski pa izganjajo civilno prebivalstvo, kar pomeni, da pričakujejo v kratkem ruskega navala na Nemčijo. o- POHABLJENI VOZIJO PREVIDNO V Pennsylvaniji je 66 šoferjev, ki majo samo po eno nogo. Vsi so prestali varnostne preizkušnje. M>d 35,524 osebami, ki vozijo motorna vozila v tej državi, jih je 581 s poškodovanimi rokami ali nogami, 35 takih, ki imajo samo po eno roko, 336 slepih na eno o-ko, in 95 gluhih. Pravijo, da so pohabljene osebe najbolj varni in zanesljivi vozniki, ker so bolj previdni. -o- RUMUNCI IŠČEJO MIR Inštabul, Turčija. — Poroča se, da je v Ankaro dospela ru-munska princezinja Martha, ki je dobro znana v angleških višjih. krogih. Domnevajo, da bi rada prišla v stik z angleškimi i diplomati radi separatnega mi-ru z zavezniki. Iz angleškega jposlaništva so ji baje že odgovorili^ da pogoji so brezpogojna predaja. o "Amer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od ' obale do obale. stu Ely mestne volitve mestne administracije. Izvoliti bo treba sodnika, podsodnika in tri aldermane. Mr. Joseph Koščak, sedanji alderman, je do danes edini, ki se je prijavil kot kandidat za ponovno izvolitev. Poleg sedanjega sodnika Ed- * warda Toms kandidira za sodnika župan John Kapsch. I Vzrok, da si želi mesta sodnika i s je ta, ker mu plača, ki jo pre-!c jema kot župan, ne zadostuje, r za drugo naporno delo pa je < vsled bolezni nezmožen. j -0- 1 TO IN ONO ! 1 ARMADNI MOTORJI V i MINIATURI Iz majhnega semena zraste veliko drevo. Iz naslednjega bomo videli, da tudi gotovi veliki motorni vozovi "zrastejo" iz majčkenih igračic. Ko je britiška osma armada drvela ■ po pesku Severne Afrike, je u- ■ porabljala gumijasta kolesa, » ki so jih napravili po vzorcih, > kateri so merili samo štiri inče. i Te vzorce so preizkusili v An- - gliji na deskah, ki so jih posi- - pali s peskom.Ko so delali na-1 črte za omenjena kolesa, so i- I meli pred očmi, zakaj se kame- II li ne udira po puščavskem pes- - ku. Zato ne, ker raztegne in s razprostre svoje parklje, kar • najbolj more. Tudi gumijasto - i kolo mora biti kolikor mogoče - široko, da se ne bo pogrezalo -1 v pesek. Kadar so se morali ^ i ljudje v prvih dneh avtomobi- - lov peljati skozi puščave na - našem zapadu, so navadno iz- - pustili zrak iz gumijastih koles, da so se bolj na široko raz- » prostrla. DOGODKI I AmAL i * Smrt kosi Brooklyn, N. Y. — Tukaj je 26. okt. preminila gospa Frances McClain, komaj 32 let stara. Operirana je bila na slepiču, četrti dan pa je dobila pljučnico in umrla. Frances je hčerka tukaj dobro znanih staršev Frank in Frances Peterka. Zapušča moža, 10-letno hčerko, brata Franka in tri sestre, Marie, Joseph me in Christine. Naj v miru počiva. — Anton Anslovar. Pogrešan Warren, O. — Po obvestilu, ki so ga dobili starši iz vojnega urada, je St. Sgt. Louis J. Gla-van, 23, pogrešan nekje na Srednjem vzhodu. V vojni službi je bil poldrugo leto. Dodeljen je bil letalskim bombardir-jem. Zapušča starše, tri brate (dva pri vojakih) in sestro. Smrtna nesreča La Salle, 111. — Sgt. Charles Mlakar je 14. sept umrl za težkimi poškodbami na glavi, ki jih je dobil nekje v Evropi. Tako pravi uradno poročilo, poslano staršem Mr. in Mrs. Frank Mlakar. Pokojni je služil v armadi kot tehnik v oddelku za opremo. — i Padel I Girard, O. — St. Sgt. Albert jJamšek, strelec na bombniku,' I je bil 22. okt. ubit v letalski ne-5 zgodi nekje v Evropi. Tukaj za-; pušča starše, sestro in brata, ki je v armadi. Imenovala tri bombnike Joliet, 111. — Ko je KSKJ j pre4 kratkim kupila za $300,- 000 vojnih bondov tretje izdaje, je naklonila kredit-za ta nakup slovenski farni šoli sv. Jožefa. Šolski otroci sami so dobili od raznih rojakov nadalj-nega podobnega kredita za $8,000. Vsled tega je zakladni-ski oddelek v Washingtonu do- 1 ločil, da je naša šola upraviče-| na do gotovih bombnikov in da zanje lahko izbere svoja imena. Sestra Secunda, prednica šole je izbrala naslednja imena: "Victory Joe", Spirit of KSKJ", in "Immaculata". Na chicaškem Municipal Air-portu je bil 17. oktobra slovesno krščen bombnik "Victory Joe". Krstila ga je sestra Secunda. Izredna zmaga Cleveland, O. — Župan Frank J. Lausche, ki je bil te dni ponovno izvoljen za cleve-landskega župana, je pri zadnjih volitvah prekosil samega sebe. Izvoljen je bil namreč z 71 odstotki vseh oddanih glasov, medtem ko je pri prejšnjih volitvah, ko je bil prvič izvoljen za župana, dobil le 58 odstotkov vseh oddanih^ glasov. Njegove sedanje zmage ni pre-, kosil še noben drug cleveland-. ski župan. To med drugim po-( meni, da je z ozirom na dejstvo, da je Cleveland največje mesto v državi Ohio, župan Lausche najvažnejši in najvplivnejši demokrat v državi in bo prihodnjič gotovo kandidiral za governerja ali pa zveznega senatorja. Nov grob Milwaukee, Wis. — Dne 2. nov. je umrl Anton Kres, doma od Trebelna na Dolenjskem. Zapušča ženo, 80-letno mater in očima. ^ Umrla Pueblo, Colo. — Pred kratkim je umrla Katarina Jelov-šek, 61, doma iz Poljan nad ! j Škof jo Loko. V Ameriki je bila i 42 >et. Zapušča moža, dva sinova in šest hčera. Torek, 16. novembra 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 ČEVLJARJEV PRIMANJKUJE Oddelek, ki ima na skrbi vojaške zaloge v Fort Snelling, Minn., se praska za ušesi te dni. Kar se izrabi vojških čevljev v Fort Snelling, Camp Ripley, Camp Savage in vojaškem oddelku Minnesota univerze, je vse poslano v popravilo v Fort Snelling. Nekega večera i ------- Trail Blazers Lodge No. 41 Denver/ Colo. OH! ONLY TO BE A SOLDIER! It's reaUy "news" when a postman forgets to take a letter to the post office. That's what really happened, therefore, an article with an important announcement was missing from these columns last week. Said j announcement this week should suf-i fice to put over a successful enter-! tainment in our fun-loving community. ; Our meeting in October was a dan-j dy with a good attendance. As is the case when a large number attend, many good, constructive ideas and suggestions were offered. The social hour following the meeting was enjoyed, although the committee was unable to provide the elaborate program it wished because of wartime restrictions on "things and stuff'. Everyone had plenty to drink and eat and dancing was plentiful. All agreed that more of these social hours should be arranged in the future. It was nice to see so many of our SLOVENSKE KNJIGE NA RAZPRODAJI Na posebni razprodaji imamo sledečo zbirko knjig, le kakih 30 sestavov: 1. ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA. 11. zvezek iz leta 1932. Ilustriran s slikami slovenskih krajev, narodnih noš, tedanjega denarja, itd__________________________ 40c 2. RDEČI NAGELJČKI, nad osemdeset zbranih sloven- skih pesmi ______________________________________________________________ 45c 3. ENA BOŽJULCVETK, krasna povest 416 strani—.......$1.00 4. OD SRCA DO SRCA. 1. in 2. zvezek________________!.___ 50c 5. DRAMA OF EUROPE, zemljevid, ki kaže meje pred- vojnih držav v Evropi_________________________________________ I5c Skupna vrednost______________$2.50 V tej razprodaji dobite vso to zbirko za samo $1.25 TO PA SAMO DOKLER ZALOGA NE POIDE. Pošljite naročilo z zneskom takoj na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago (8), 111 SKUPAJ................................................... 559 EVERY ASSOCIATION MEMBER GET A MEMBER IN NOVEMBER Supreme President's Birthday Month FAŠISTI MORAJO POD KLJUČ VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE IV ix Dr. Kernorega ttft jf ANGLESKQ-SLQV. §! | BERILA |! "ENGLISH-SLOVENE READER" •• kateri se sedaj prodaja po zni- M AA ZZ SS žani ceni, samo.._______ZZ Wm Naročila potljite na t W5JBP. ' SS / AMERIKANSKI SLOVENEC 184» W. Cermak Rd., -t- Chicago, Illinois V m ©sinem svetu ▼ Castilliccio del Sauri, Italija, to bili fašisti. Ko je dospela tja briiiika osma armada, je prevzela mestno upravo, fašiste pa je vtaknila v ječo. Britiski strelci spremljajo dva taka ptiča. - ^ - Dr. it. Novopristopli ČL 1................................................................48 3................................................................84 4................................................................1 5................................................................16 6................................................................4 7................................................................7 8................................................................3 9................................................................11 11.......................................1 1 4................................................................25 1 5................................................................1 - 1 6................................................................37 17............_....................................28 21................................................................13 22................................................................3 2 3................................................................8 2 4................................................................7 2 7...................................3 2 8..........................................................1 2 9................................................................12 " 3 0..................................................1 3 1...............................1 Dr. it. Novopristopli ČL 82...................................8 33......................................................48 36..................................16 38.....................................34 41................................................................74 4 4_________________________________________________2 4 5.....................................3 4 6..............._..............................3 61-----7..............................5 5 2................................................................2 5 3................................................................1 5 4................................................................1 5 5................................................................2 5 6...................................4 5 7.................................1 59................................................................19 60—..........................................................5 61..........................................3 63..............................................................11 * 64................................................................1 66................................................................r Po zgorajšnjih številkah je razvidno, da je dr. Slovan št. 3, ! v Pueblu še vedno obdržalo prvo mesto z 84 novimi člani; in da -dr. Trail Blazers št. 41, v Denverju je še vedno na drugem mestu 1 z 74 novimi člani; in da društva sv. Martina št. 1, v Denverju ter 1 Three Star št. 33, v Chicagi sta še vedno na tretjem mestu z ena- ' kim številom novega članstva, vsako z 48. Toda peto mesto je 4 pa zavzelo dr. Western Star št. 16, v Pueblo z 37 novimi člani 1 ter je potisnilo dr. Slovenska Edinost št. 38, v Diamondville, 1 Wyo. s petega mesta na šesto mesto, katero društvo ima k do- f brem 34 novih članov. Sedmo mesto je pa še vedno obdržalo J dr. Hrabri Slovani št. 17, v Fredericku, Colo, z 28. novimi člani. Osmo mesto je pa zavzelo dr. Sloga Slovencev št. 14, v Helper, Utah z 25 novimi člani. Torej je že osem društev, ki je kvali- ( ficiralo, da tekmujejo za posebne kampanjske nagrade. Zgoraj omenjenih osem društev je pridobilo 378 novih članov v tej kampanji. Kako lahko bi bilo našo kvoto, 1000 novih članov, večkrat pomnožiti, če bi bila ostala društva tako aktivna kot so nekateri člani in članice zgoraj omenjenih društev. V tekočem 1 mesecu, ko naš spoštovani in agilni gl. predsednik, Mr. Jurjovec, praznuje njegov rojstni dan, je pričakovati veliko izprememb v stanju tekoče kampanje, kajti članstvo vseh krajevnih društev se bo požurilo, da bo našemu zmožnemu voditelju poklonilo lepo darilo za njegov rojstni mesec v obliki en par sto novih čla- j nov. Sobratu Jurjovecu bi ne mogli dati dragocenejšega darila kot, če bi vsako društvo v novembru, za njegov rojstni mesec, pridobilo vsaj po en par novih članov, vštevši tudi teh pet društev, ki do sedaj niso pridobila še prav nobenega člana. Kot je bilo razvidno iz glasila je sobrat Jurjovec obljubil $15.00 posebne nagrade onemu društvu, ki bo v mesecu novembru pridobilo največ novih članov; in sobrat Miroslavich, gl. podpredsednik, je pa obljubil še nadaljnih $3.00 društvu, ki bo v novembru pridobilo največ članov v mladinski oddelek in $2.00 pa onem« društvu, ki bo za prvim pridobilo največjo število. Torej so poleg kampanjskih nagrad razpisane še zgoraj omenjene nadaljne tri posebne nagrade, ki jih bosta sobrata gl. j predsednik in podpredsednik poslala v decembru onim društvom, ki se bodo v novembru najbolj obnesla. Poleg teh po-j sebnih nagrad, bo pa tudi Zveza plačala običajne provizije za vsakega novega člana, in sicer $1.00 za člana, ki se zavaruje za $250.00 zavarovalnine; $2.00 za $500.00 zavarovalnine in $3.00 za 1000.00 zavarovalnine. Za otroke, ki pristopijo v mladin-1 ski oddelek, pa po 75c, če se zavarujejo v razredu JA, kjer ifla-čujejo samo po 15c mesečno. Toda, če se zavarujejo v razredu JB ali JC, so pa provizije enake kot za člane, ki pristopijo v aktivni oddelek Poleg teh lepih provizij in posebnih nagrad pa VABILO NA PLESNO VESELICO Denver, Colo. V soboto, 20. novembra, bo dr. Trail Blazers št. 41 ZSZ, priredilp velikou predadventno plesno veselico v Slovenskem Don|u. Igral bo šest komadni orkester in bo postreženo v vseh ozirih vsem onim, ki se boste udeležili te veselice. Vabljeni ste tudi člani in članice sosednih društev v naši naselbini in okolici ter vam oblju-bimo, da se bodo člani našega i društva odzvali kadar bodo va-; ša društva imela, oz. priredila slične veselice. Naše društvo izvrstno napreduje in na zadnji seji je bilo sklenjeno, da mora št. 41 v tej 3campanji odnesti prvo posebno nagrado. Zato se apelira na vsakega posameznega člana, da skuša pridobiti vsak vsaj po enega novega člana, zlasti pa še v mesecu novembru, da bomo počastili našega gl. predsednika, Mr. Jurjoveca, za njegov rojstni mesec. Torej je bilo predlagano, podpirano in z velikim navdušenjem sklenjeno, i da naše društvo v tekoči kampanji pridobi 200 novih članov ter odnese sledeče nagrade: $250.00.gl. dobitek, ki ga bo pridobilo vsako društvo, če vpiše 200 ali več novih članov; $75.00 prvo nagrado, $15.00, ki jo bo sobrat gl. predsednik plačal onemu društvu, ki bo v novembru pridobilo največ novih ! članov in $3.00, ki jih bo predsednik našega dr., oz. gl. podpredsednik, sobrat Miroslavich plačal onemu društvu, ki bo v novembru pridobilo največ novih članov v mladinski oddelek. Torej zgoraj omenjenih $343.00 se je^zavzelo naše društvo, da mora odnesti v tekoči kampanji 35 letnice ZSZ. Da bo pa to nam mogoče storiti, pa J potrebujemo pomoč od vsakega j posameznega člana in članice, !da priskoči uradnikom na po-•moč, ter pripomore pridobiti vse zdrave ljudi, ki so belega plemena in pri dobrem zdravju v naše društvo. * Sedaj imamo pri našem društvu nad 55t) članov v dobrem stanju, naša želja pa je, da jih bomo imeli do novega leta 700. Pričakujoč bratske in sestr- OBISKOVALEC IZ BALKANA members predent and we do hope that many more will make it a point to drop around once a month. Having a good attendance will4 assure the promotion of jolly, peppy gatherings in fun and pleasure after the meetings. Please Take Notice! The usual meeting on the fourth Thursday in November falls on Thanksgiving Day, so it was decided to hold the meeting tHis month on Tuesday evening, November 23rd. Please bear this in mind. Be sure to bring those applications of new members to this meeting. Judging from th£ atmosphere and interest in the campaign shown at the last meeting our lodge is going "all out" to capture the extra prize of $15.00 in the Supreme President's Birthday Month of November offered by Mr. Jurjovec himself to the lodge obtaining the most total of adult and juveniles this month, also the $3.00 offered by the Supreme Juvenile Supervisor to the lodge securing the most new juveniles this month. Our lodge president, Jure, expressed the desire that we not only capture these two prizes in November, but increase our efforts in December to cinch the first 35th Anniversary Campaign prize of $75.00 and attempt to enroll the 200 members required to earn the additional sum of $250.00. He pointed out that this accomplishment would bring our lodge treasury the total sum of $343.00. Every member is anxious to help his or her lodge, so here is an opportunity to do so by just a little effort on the part of each member. All Trail Blazers reading this article are urged to get in at least one, or probably two new members in November to honor our worthy Supreme President—then keep it up in December to put us over the top. Your contribution of a new member will do the trick. BIG DANCE AND ENTERTAINMENT AT SLOVENIAN HALL ON NOVEMBER 20th Our lovely members of the lair sex were well represented at the October meeting, and these good girls lost no time in worthwhile deliberations for our lodge. One of the outstanding and noble suggestions as a nice gesture in consideration of the many service men who usually congregate at the Slovenian Home was that some form of entertainment should be provided for them. Other folks, in addition to service men. who come to the Slovenian Gardens seeking the company of our folks, axe disappointed not to find some form of public entertainment. So, to satisfy these pleasure-seeking people, and io provide a little fun and entertainment in our lovely community, the Trail Blazers will sponsor a huge dance in the Slovenian HalL 4468 Washington, on Saturday evening, November 20th. The admission of 50c will include dancing and a liberal snack of lunch. Other refreshments will be available. Music will be furnished by a six-piece or-; chestra. Spread the word around and help bring a large crowd. Invite soldiers, sailors, marines (and WACS and WAVES, too) for our girls insist that those in the armed forces deserve to have a good time that our good people in Denver are capable of giving and for which they are well known all over the land. (Aside :We 4-effers are not fortunate to wear a uniform, but our gals will whirl us around in a lively polka in spite of our creaking bones. Let us all make this a gala affair.) TO REMEMBER IN NOVEMBER November is a very important month for our lodge. A little effort and activity by you will place it as one of Jthe most outstanding months in our history. 1) Get a member in November. 2) Help bring a big crowd to the Dance on November 20th. 3) Attend the meeting on Tuesday, November 23rd. Your lodge officers and the Dance Committee hope -to get out a letter to all Trail Blazers giving more details of the November 20th Dance and more of our plans in our participation in the closing weeks of the Campaign. -0-' OGLASI V AM. SLOVENCU IMAJO VF.nNfl IT4PF-H. DR.JOHN J. SMETANA Pregleduje oQ in predpisa je očal« 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Aram TeL Canal 0523 Uradne ore: vsak dsn od 9 /intraj do 8:30 zvečer. Stran 4 • ••H**M*M*MI«*M*M«NNM«ftm«ftM«M &' I t i KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — [ Rusko — A, K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič MttMIHtfMM I* * t i* *>t •••iT "Ivan se je spomnil, da ne sme prestrašiti slepcev, zato je zazeval še enkrat in rekel že z zaspanim glasom: * "In kaj znaš pobožnega, siromak?" "O Alekseju, božjem človeku, batjuška, o Juriju Hrabrem, o Josipu Prekrasnem, ali morda o Golobji knjigi.. "Dobro," je rekel Ivan, ki so mu vidno oči že pričele mežati, "pripoveduj o Golobji knjigi. Bolje je za nas grešnike, da ponoči poslušamo kaj pobožnega." Prsten se je zopet odkašljal, se vzravnal in pričel s pojočim glasom: "Nekdaj se je iz groznih oblakov, iz groznih oblakov in strahovitih, dvignila božja nevihta. V tej nevihti božji je padla iz nebes Golobja knjiga. K tej knjigi Golobji se je zbralo štirideset carjev in carjevičev, štirideset kraljev in kraljevi-čev, štirideset knezov in knezevičev, štirideset popov in popovičev, mnogo bojar-jev, sila vojšČakov in drugih kristjanov pravoslavnih. Med njimi je bilo pet velikih carjev: bil car Jeseja, car Vasilij, car Konstantin, car Volodimerič in premodri car David Jevsijevič. In je izpregovoril car Volodimer: Kdo izmed nas, bratje, zna dobro čitati? Ali bi prečital to Golob jo knjigo? Ali bi nam povedal, za božjo voljo: Odkod je prišlo soln-ce krasno? Odkod je prišel svetli mesec mladi? Odkod so prišle goste zvezde? Odkod je prišla zarja jasna? Odkod so prišli silni vetri? Odkod so prišli grozni oblaki? Odkod so se vzele temne noči? Odkod je prišlo ljudstvo sveta? Odkod so prišli na zemljo carji? Odkod so se pričeli bo jar ji in knezi? Odkod so se vzeli kristjani pravoslavni? — In carji so molčali na vse to. In odgovoril jim je premodri car, premodri car David Jevsijevič: Tole, prijatelji, vam pravim o tej knjigi, o Golobji knjigi: Ta knjiga ni majhna; štirideset sežnjev je dolga in štirideset sežnjev široka. Ako jo hočeš vzdigniti, je ne vzdigneš; ako jo hočeš držati na rokah, je ne udržiš; ako hočeš pregledati vrste, jih ne pregledaš; ako hočeš hoditi po listih, jih ne prehodiš, prečitati knjige pa ni dano nikomur. Pisal pa je knjigo Bogoslovec Ivan, a čital jo je prerok Izaija, čital jo je tri leta, pa je prečital v knjigi samo tri liste. Ako pričneš čitati knjigo, ne prečitaš knjige božje! Sama se je knjiga odprla, sami so se listi preobračali, same so se besede čitale. Pripovedujem vam, gosudarji, ne kakor sem videl, pripovedujem vam, bratje, ne kakor sem čital, pripovedujem vam po spominu o starih časih starodavnih, po starem, kakor je zapisano. Prišlo nam je solnce krasno iz svetlega lica božjega; mladi, svetli mesec iz prsi Njegovih; goste zvezde iz oči božjih; jasna zarja iz obleke Njegove; silni vetri — to je dihanje božje, grozni oblaki — to misli so božje, temne noči pa so iz plašča Njegovega! Ljudstvo sveta je prišlo od Adama ; iz Adamove glave so izšli carji; iz njegove moči — knezi in bo jar ji; iz kolen — kristjani pravoslavni; od njega je izšel tudi ženski spol! In poklonili so se mu vsi carji: Hvala ti, silni car, premodri car, najmodrejši car, David Jevsijevič! Se to, gosudar, nam povej, še to nam povej in pripoveduj: Kateri car je vseh carjev car? Katera zemlja je vsem zemljam mati? Katero morje je vsem morjem mati? Katera reka je vsem rekam mati? Katera gora je vse goram mati? Katero mesto je vsem mesto mati?" Zdajci se je Prsten skrivoma ozrl na Ivana Vasiljeviča, katerega je vidno Čez-dalje bolj silil spanec. Zdaj in zdaj je oči-vidno s težavo še odpiral oči in jih zopet zapiral; a vsak čas se je neopazeno ozrl na pripovednika z zvedavim, predirljivim pogledom. Prsten se je spogledal s Koršunom in nadaljeval: "In jim je odgovoril premodri car David Jevsijevič: Jaz vam, bratje, še to povem, še to povem in razložim. V Golobji knjigi je zapisano: Med nami je Beli car cseh carjev car. On veruje vero krščansko, krščansko bogomolno. On veruje V Mater božjo Bogorodico in v Trojico verti-je nerazdeljivo. Njemu so se vse orde poklonile, vsi jeziki so se mu pokorili. Njegova oblast je nad vso zemljo, nad vsem svetom; vsem vlada njegova roka carska, pravoverna bogaboječa; in vse se klanja carju Belemu, zato je Beli car vseh carjev car! Sveta Rusija je vsem zemljam mati; na njej stoje cerkve apostolske, bogomol-ne in poglavitne. Okean - morje je vsem morjem mati; izšla je iz njega cerkev poglavitna, ker v tej cerkvi poglavitni počivajo ostanki popa rimskega, popa rimskega Klimentija. To morje je objelo vso zemljo; vse reke so se iztekle k morju, vse so se nagnile k Okean-morju. Reka Jordan je vsem rekam mati; v slavni materi reki Jprdan je bil krščen sam Jezus Kristus, Car nebeški. A gora Tabor je vsem goram mati, ker se je na slavni gori Tabor izpre-menil Jezus Kristus in pokazal slavo svojim učencem. Mesto Jeruzalem je vsem mestom mati, ker stoji to mesto sredi zemlje in je v tem mestu poglavitna cerkev; v cerkvi se nahaja grob Gospodov, v njem počiva obleka samega Kristusa, kadila se žgo neprestano, sveče gore ne-ugasne___" - Tu se je Prsten zopet ozrl na Ivana. Njegove oči so bile zaprte, dihanje enakomerno. Ivan Grozni je očividno zaspal. Ataman je Koršuna sunil s komolcem. Starec je stopil za dva koraka naprej. Prsten je nadaljeval s pojočim glasom: "In priklonili so se mu vsi carji: Hvala tebi, silni car, premodri car, David Jevsijevič! Se to, gosudar, nam povej: Katera riba je vsem ribam mati? Katera ptica je vsem pticam mati? Katera zver je zver vseh zveri? Kateri kamen je vseh kamnov oče? Katero drevo je vsem drevesom mati? Katera zel je vsem travam mati? In odgovoril jim je premodri car: Jaz vam, bratje, še to povem: Riba kit je vsem ribam mati. Na treh kitih stoji zemlja. Ptica estrafil je vsem pticam mati, ker živi ta ptica na sinjem morju. Kadar zakrili, zavalovi vse sinje morje, potaljajo se barke, pogrezajo se ladje pomorske. In kadar estrafil strepeta, ob drugi uri po polnoči, zapojo petelini po vsej zemlji, razsvetli se ta čas vsa zemlja ..." Prsten je pogledal Ivana. CaV je ležal 2 zaprtimi očmi; njegova usta so bila odprta, kakor usta spečega človeka. In zdajci je Prsten, kakor v zvezi s svojimi besedami ugledal skozi okno, da so dvorska cerkev in strehe bližnjih poslopij zažarele v daljnem žaru. Natihem je sunil Koršuna, ki se je še za en korak približal Ivanu Vasiljeviču. "Indra-zver", je nadaljeval Prsten, "je zver vseh zveri; ona hodi v podzemlju kakor solnčece pod nebom. Ona z rogom koplje vlažno mater zemljo in izkoplje vse globoke studence; ona izpušča reke, potoke, očišča vrelce in studence, daje ljucfem vodo za pitje in pranje. Alatir-kamen je vsem kamnom oče; na belem kamnu Ala-tiru je počival sam Jezus Kristus, Car ne-' beški, in se je razgovarjal z dvanajstimi apostoli, ustanavljal vero krščansko. Ustanovil je vero na kamnu, razsejal knjige po vsem svetu- Cipresa je vsemu drevju mati. Iz tega drevesa cipresovega je bil izrezan čudoviti sveti križ. Na tem oživljajo-, čem križu je bil razpet sam Jezus Krist, sam Car nebeški, med dvema tatoma, dvema razbojnikoma. Čibrije je vsem zelem mati. Ko je bil Kristus Bogj^azpet na križu, takrat je Mati božja Bogorodica k svojemu si|Ui razpetemu; iz njenih oči so solze padaje na zemljo in iz teh solza, prečiš tih solza,^se je zarodila in izrastla mati zel Čibrije. AMERIKANSKI SLOVENEC IZGREDI V LEBANONU; '1l ANGLIJA ZNA INTERVENIRATI (Nadaljevanje s 1. strani) * m v • - 3 tako je prišlo do javnih demonstracij, najprvo v deželni zbor- j niči Lebanona, ki so se pa kma- i lu pojavili tudi zunaj na ulicah ] in prišlo je do prask in spopa- ( dov med Lebanonci in Franco- £ zi. Slednji so dali aretirati več t lebanonskih uradnikov, poslan- j cev in celo predsednika zbor- < nice. j Nastop francoskih oblasti je -Lebanonce. ki so večinoma A- ! rabi, razkačil. Takoj se je poja- 1 vil odpor v glavnem mestu Bei-^ 5 rutu in po vsej deželici. Pro- * glašeno je vojno stanje, ker A-rabci napadajo francoske vo- 1 jake iz zased in odpor se raz- !1 dirja še naprej. Egiptska vlada ] je v soboto protestirala proti 1 nerodnemu francoskemu nasto- ' pu v Lebanonu. Položaj kaže, ' da bodo Francozi sami le težko !! kos položaju. Angleška vlada 1 je v nedeljo ukazala francoske-, mu narodnemu odboru v Alži-, ru, naj nemudoma reši in izravna nastali spor, ali pa bo angleška armada, ki se nahaja v Palestini vkorakala, da naredi1 mir. Zadnje se bo najbrže zgo-j dilo, ker Angleži ne bodo mirno gledali, da bi zdaj nastala kaka revolucija med arabsKim svetom proti zaveznikom, ko je I vsaka unča njih moči potrebna I v borbi proti Nemcem. Lebanon je mala deželica v Siriji na vzhodnem koncu sre- j dozemskega aiorja, kakih 115 milj dolg in 35 milj širok obmorski pas. Mesto Beirut je glavno mesto dežele. Prebivalstvo je arabsko in je štelo leta 1938 1,143,000 duš. Deželica je bila z Sirijo vred do leta 1918 pod Turčijo. Takrat pa so zavezniki poverili mandat nad deželo Franciji, ki si ga še vedno lasti. Vse ozemlje meri 3,740 kv. milj. Dežela pridelju-je tobak, žitoj sadje, vina in svilo. V starodavnih časih so deželi vladali Feničani, Perzijci in drugi. V šestem stoletju je bila dežela pribežališče preganjanih po Bizantincih v severni Siriji. Pozneje pa je prišla pod turško oblast, pod katero je bila do leta 1918. Torek, 16. novembra 1943 KONFERENCA V MOSKVI IN JUGOSLOVANSKA VLADA (Nadaljevanje s i. strani) mogli pripisati sebi vsč, kar se H je zgodilo. ' Zadnje tedne pa se poslužu- j je Mihajlovič radio aparatov, 1 katere je najbrže zaplenil od Nemcev ali Italijanov in začel oddajati na kratko valovni postaji "kot Demokratična Agen-tura v gozdovih in planinah Jugoslavije", ki pošilja svoje oddaje tudi v Ameriko. Tako Mihajlovič preko tega radia, kot jugoslovanska vlada tukaj, obtožujeta partizane, da na podlagi svojega radia pripisujejo . sebi čisto izključno- Mihajlovi-čeve zmage. V mnogih predelih dežele o-perirajo partizani in Mihajlovič v istih krajih, tako da se je nemogoče pobotati na podlagi teritorijalne opredelitve. Različne skupine, ki so le posredno odgovorne MihajloviČu, ker se nahajajo med Člani Komiteja narodnega upora,, ki priznava Mihajloviča za svojega vrhovnega komandanta, se tudi nahajajo na istem , ozemlju kot partizani. Podučeni tukajšnji krogi trde, da je mogoča edino le ena rešitev tega problema, in sicer sporazum v bistvenih vprašanjih, ki bi odstranil ideologična nasprotja med temi strankami, tako da bi jim bilo mogoče sodelovati pod skupnim vrhovnim poveljstvom. Ravno ta predpogoj je že zdaj veljaven za Grčijo in bo v bodoče postal veljaven tudi v vseh drugih evropskih deželah. m ~_- V NAJEM SE ODDA stanovanje s 4 sobami na naslovu 1903 W. 23rd Street, s prostorno trgovino spredaj. Rent $17.50. Pokličite na telefon: Graceland 0962, Chicago. (2xl6&19) PRODA SE trinadstropna zidana hiša, za katero je v ozadja še manjša zidana hiša. V večji hiši na frontu so trije flati in stanovanja zadaj v manjši hiši. Blizu Damen in Hoyne ave. na 23. cesti, Chicago, 111. Renti nosijo $75.00 mesečno. Proda se za nizko ceno. Za informacije kličite Seeley 7629. J. M. Trunk Količkaj zanesljiva zgodovina ne presega dobe kakih pet tisoč let, dasi bo nekaj starejša. Najmlajša je zgodovina Slovanov, kolikor je z zogovino povezana 'neka samostojnost in narodno politično izražanje. Rusi so med slovanskimi plemeni najzadnji. Ko jje Peter Veliki prišel na zapad pogledat, je izgledalo, da so njegovi spremljevalci kakor medvedje, ki so prihrumeli iz gozdov. Komaj da so znali z rokami jesti. Moskva pa je začela rasti, svet je začer govoriti 0 ruskem medvedu. Politično je šel Napoleon tja gledat, pa ga je ruski medved "muznil," da je prišel ves razcapan nazaj. Ampak bolj in bolj je začela Moskva prihajati politič-io in tudi vojaško na zapad, pri mizi diplomatov je bila na Dunaju, v Parizu, v Berlinu — zadnjič je pa v Parizu ni bilo. Morda je bilo prav radi tega slabo zadnjič v Parizu, ker so obravnavali brez Moskve. Ne vem. Vsekako je prišlo danes 1 o tega, da je vojaško Hitler hotel iti v Moskvo, pa so tam zarjuli: kertajh! in lahko da Moskva rjove tako dolgo, dokler ne pride v Berlin. O tem še ni zgodovine. Zgodovina pa je že danes, da so te dni prišle v Moskvo najvišje diplomatične glave, da se tam nekaj pomarnvajo, ker prej so se pomenkovali, pa ni šlo, in še iz daljne Amerike so šli v Moskvo! Smentana Moskva in tvoj — kavi j ar! * Se ta Moskva. Varšava nikoli ni mogla videti Moskve. Pogo-stoma se bratje najmanj marajo. Pri Slovanih je to »e v krvi. In Varšava je nosila glavo visoko, ko je zopet postala glava nove Poljske. Prmojd . . . ves svet je naš, tako je izgledalo. Hodila je v Berlin, da bi mogla kako pribrisati Moskvi. Ampak mlini meljejo in prišlo je 1. 1939 in Varšava je skop- nela kar čež noč. Zadja leta je le Warschau, če ne, pa puf. Poljska je le na papirju, dasi Poljaki še nikakor niso na tleh in bodo zopet Poljaki, ako jih sreča pamet ali se jim lesa od-pfe, kakor pri nas pravijo, ko manjka soli. Varšava je postala Warschau in vse to Berlin stri, in poljska vlada brez zemlje je nekaj špegala v — Moskvo. Prvič v zgodovini se je prigodilo, da so bili Poljaki v Moskvi. Niso bili dolgo. Bili s<5 tam, ker kam drugam ni kazalo, in če je kdo prisiljeno nekje, mu je vse napoti, ničesar mu ni prav. Berači, pravijo, so najbolj sitni. Sikorski je Tbil pameten mož, vsi Poljaki pa niso pametni, in Sikorski je padel v morje. Mr-žnja vzplamti, in Poljaki so postali Moskvi nadležni, da je Molotov rekel: mara ven! Zdaj so zunaj. Moskva pa raste in raste in v Kremlinu je zdaj svitlo in za ves svet se tam posvetujejo, in ponosni, pa tudi trmasti Poljaki so se spomnili, da bi še za nje kaj utegnilo pasti od tiste mize v Kremlinu,-in so sramežljivo potrkali na vrata v Kremlinu, če bi smeli iti nkzaj. Kosmatini so i v Moskvi, pa imajo le tudi srce, ker so rekli, da bi smeli pri-tti, ako prinesejo pamet s seboj, i Ne vem, če bodo Poljaki kje tisto pamet srečali, ker so jo prej pocefrali. "SPET UGODNA PRILIKA ZA NAKUP 1) Naprodaj skoraj nova hiša, 2 flata po 4 sobe, klet, podstrešje, spodaj oljna kurjava, zaprt porč, lesena garaža za 2 kaci^ Okolica Crawford. Samo $10,000. 2) Cottage s 5 sobami, lesen, blizu šole. Češka Kalifornija. 3) Cottage s 6 sobami, iz opeke, klet, kurjava na vročo vodo; tudi lesena hišica s 4 sobami zadaj, ki ima klet in podstrešje. Cena $7,700. 4) Iz opeke zidana hiša, 6 flatov, v A-l stanju, svetla, prinaša $150 na mesec dohodkov. Stove heat. En blok od 26. St. Samo $13,000. ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Rockwell 7196 2x B02ICNA NAROČILA JE TREBA NAROČITI PREJE • Letos manjka pošti raznašalcev in drugih delavcev še bolj, kakor lani. Zato je treba letos oddati božična naročila še preje kakor lani. Kar želite, da boste dobili za božič pravočasno, naročite že sedaj! BOŽIČNE.^ JASLICE PROSLAVITE BOŽIČ OB LEPIH JASLICAH Jaslice, kakoršne prikazuje gornja slika, so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive; 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčic in jaslic se zloži skupaj, kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro štiri čevlje in pol v dolžini in so en čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikoviteljših barvah, kar olepša vso hišo v kateri se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do deset let. Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. £ ..• ■>■.<;'.■ if . • " . j Zgornje jaslice stanejo s poštnino____________________________________$2.00 r. » Poleg zgoraj navedenih imamo v zalogi še par manjših jaslic: • ZELO LEPE JASLICE, tudi iz trdega papirja (Cardboards), trpežne za več let, stanejo-------------------------------------------------$1.00 Naročila se sprejema SAMO DO 10. DECEMBRA, ker poznejšim naročilom ne bo mogoče nuditi točne dostave. * "•.'."• >"Jr"' • -V X •. ' . ■ •V' , i .. . Vi!'- ' * ■ * . .. t.; Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu, kakšne jaslice želijo in za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Po C. O. D. teh naročil ne pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroške za C. O. D. nositi sam. Naročila pošljite na: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago (8), Illinois DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road l—3 in 7—8 P. razun ob sredah TeL Canal 4918 CHICAGO Reridenčni teL: L« Grange 3966 Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravi j ači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.