Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. septembra 2021 - Leto XXXI, št. 38 stran 2 Sodelovanje med državama je zelo dobro Slovenski filmi, ... stran 3 Molili smo pri križaj stran 4 Druženje Sakalovčanov in Andovčanov stran 5 2 V Celju sta zasedali slovenska in madžarska vlada Sodelovanje med državama je zelo dobro Predsednik slovenske vlade Janez Janša je minulo sredo na celjskem sejmišču slovesno odprl 53. Mednarodni obrtno-podjetniški sejem in izrazil dobrodošlico Madžarski, ki je bila letošnja partnerica sejma. Dogodka se je udeležil tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orbán. Janša je v nagovoru dejal, da se gospodarsko sodelovanje z Madžarsko poglablja, Orbán pa je poudaril, da se po svetu vzpostavlja novo gospodarsko obdobje, v katerem kot zmagovalki vidi tudi Madžarsko in Slovenijo. Odkar slovensko vlado vodi Janez Janša, je po njegovih besedah sodelovanje med državama zelo dobro. »Od sredine prihodnjega leta bomo povezani z elektrovodi, vzpostavili bomo skupni sklad za razvoj čezmejnega območja, čezmejno stezo Ob robu sejma je potekala tudi skupna seja obeh vlad. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je po sestanku skupaj z madžarskim Premiera Orbán in Janša sta podpisala tudi pismo o nameri glede skupnega sklada za Prekmurje in Porabje zunanjim ministrom Pétrom Szijjár tom gospodarsko sodelovanje in odnose med državama ocenil kot izjemno dobre. Med skupnimi infra- Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch sta 13. septembra v Ljubljani podpisala Program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem za obdobje 20212024. Štiriletni program, v vrednosti 2,1 milijona evrov, je namenjen razvoju gospodarske osnove območja, na katerem živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Aktivnosti iz programa bo na podlagi pogodb po posameznih ukrepih med MGRT in Zvezo Slovencev na Madžarskem izvajala slednja. Ob podpisu programa je bila poleg obeh ministrov prisotna tudi predsednica ZSM Andrea Kovács. za testiranje samovozečih avtomobilov, pripravljeni smo na povezavo plinovodov in naša največja podjetja so prisotna v elektroin naftnem gospodarstvu ter v bančnem sektorju,« je še izpostavil Orbán. vzpostavitev plinskega koridorja Slovenija-Madžarska. Pomembna tema pogovorov so bile tudi manjšine. Janez Janša in Viktor Orbán sta pod- strukturnimi projekti obeh držav so: gradnja železniške proge Beltinci-Lendava-Rédics, krepitev vloge Luke Koper, ponovna vzpostavitev letalske povezave Ljubljana-Budimpešta, gradnja električnega daljnovoda Cirkovci-Pince ter pisala pismo o nameri glede skupnega sklada za Prekmurje in Porabje, ki naj bi na obeh narodnostno mešanih območjih zagotavljal gospodarski in socialni razvoj. Državi sta se prav tako zavezali k obnovitvi sodelovanja na področju izobraževanja ter zagotavljanju kakovostnega izobraževanja v jezikih manjšin. Državni sekretar dr. Dejan Valentinčič z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pa se je o manjšinskih vprašanjih in čezmejnem sodelovanju posebej pogovarjal s podpredsednikom madžarske vlade dr. Zsoltom Semjénom. Valentinčič je izpostavil, da je potrebno s strani Madžarske več pozornosti nameniti razvoju infrastrukture v Porabju. Beseda je tekla tudi o vidni dvojezičnosti, sogovornika pa sta se dotaknila še naslednje seje slovensko-madžarske mešane manjšinske komisije, ki bi naj bila novembra letos v Budimpešti. Na bilateralnem srečanju sta bila prisotna tudi slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köles Kiss in poslanec madžarske narodnosti Ferenc Horváth. Silva Eöry Fotografija: gov.si Pod Srebrnim brejgom … … so se bratve začnile. Grozdge je najprva na brajdaj, na lugašaj dozorilo pa se že na velke dojbere, se drüjzga, vküper mele, potem se macelejra ali po domanje pacniva, ka lejpo rdejčo farbo dobi, nisterni so prejšali že tö. Zagnauk tak vögleda, ka v grozdaj zavole cukra geste, kak pa vsevküper na konci vövdari, de se eške vidlo. Gvüšno pa je že tau, ka nisterni gučijo, kak je vse tau eške preveč rano, ka bole kesnej brati trbej. Leko, ka istino majo. Tisti, steri že berejo ali pa so dojpaubrali, njim nazaj gučijo, ka dnevi z dežom so prišli, grauzdje de pokati začnilo pa gniliti. Ja, pri pauvi človek rejsan nigdar gvüšen ne more biti. Zaprav, na rejci se zgodi, ka vse idealno vöspadne. Depa kakoli, mošt bau, vino bau. Kak dugo pa v bečkaj ostane, tau pa se nigdar ne vej. Vej se pa tau, ka se več ne smej, ka pa se leko dela. Vö je prišlo, ka brezi papera o negativnom testi, ka je človek cepleni ali pa je covid že za njim, ne more v bauto, na banko, v krčmo, na bus, na cug, na šift, na koncert, na stadion pa tak naprej pa tak tadale. Tomi se po slovenski pravi omejitev, po domanje bi prajli dojstavlanje. Pa ranč zavolo té omejitve je v Ljubljani do demonstracij prišlo, kakše so se eške nej vidle. Tau si je niške nej želo, depa dun je gorelo, gas za djaukanje se je špricko, štük za vodau ranč tak je demonstrante doj stavlo, ji je ladiu. Vküper je prišlo kaulak 8000 lüjdi, tisti, steri v betek pa vrastvo ne vörvlejo pa neškejo, aj nauve regule valajo. Gda so kaulak ausme večer do parlamenta prišli, so začnili v njega pirotehniko, glaže pa kamle metati. Kak povejdano, policija je mogla vse takše naprajti, ka je dojstavijo. Do kvara na parlamenti, na policajski avtonaj je prišlo pa tö nisterni policajge so v špital bili odpelani. Ene od organizatorov demonstracij je policija že nutzglasila, birovija de z njimi delo mejla. Že smo pisali, kak so eni od nji v nacionalno televizijo nutvdarili. Kak vögleda, se tau nede tak brž dojstavilo. V vsej tej nevaulaj kaulak betega pa je svoji 200 lejt slovenski nacionalni muzej svetil. Od najbole stare kulturne institucije pripovejdamo. Moramo vedeti, ka slovenske krajine so v tisti časaj zvekšoga pod Habsburško monarhijov bile. V Beči pa so nej preveč radi rejč »narodno« ali »nacionalno« čüli. Depa Napoleon je po Evropi nauvi red delo, un je na tau vcejlak ovak gledo. Prva ideja je v tistom časi spadnola, v kraugi Žige Zoisa se je narodila. Depa trbelo je čakati, ka se 1821. leta v Ljubljani velki kongres zgodi. Depa čas se ne more nazaj vrteti. Tak je ranč na taum kongresi ideja mesau gratala. Ranč na isti den muzej rojstni den ma, gda je krajina skrak maurdja kcuj k Sloveniji bila zakapčnjena pa ranč na té den je do točkar povejdani demonstracij prišlo. Bole bi teva dva velka svetka svetili, kak pa vse kaulak sebe na nikoj dejvali. Tak sta dva velkiva svetka za Slovenijo se z ognjom, skuzami, vničavanjom, z bitjom slavila. Na sveklo so nauve informacije o korupciji z vrastvom, aparatami za špitale vöprišle. Od toga kaj več drgauč povejmo. Trbej eške malo počakati. Naš Srebrni brejg pravi, ka un je že včeni čakati. Ja, dugo že tam skrak granice stodji pa vej, ka baukše malo čakati, kak pa tak nazlük kaj povedati. Miki Roš Porabje, 23. septembra 2021 3 Slovenski filmi, ki govorijo o nas vseh Pred izbruhom pandemije koronavirusa so v sombotelskem kinu AGORA Savaria trikrat priredili Slovenske filmske dneve, v letu 2020 pa do izvedbe filmskih projekcij ni moglo priti. Tudi zaradi tega je bilo razveseljivo, da zularna predstavništva jih v sodelovanju s slovenskimi lektorati in Slovenskim filmskim centrom predstavljamo v številnih evropskih in celo izvenevropskih kinematografih,« je dejala govornica in še po- Na 4. Slovenskih filmskih dnevih se je zbralo kar nekaj ljubiteljev slovenske kinoprodukcije so lahko med letošnjim 13. in 15. septembrom ljubitelji slovenskega filma zopet napolnili malo dvorano sombotelske kinoteke. Tridnevni festival se je odvijal v organizaciji Slovenskega filmskega centra, Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Generalnega konzulata RS v Monoštru, Kulturnega centra AGORA, Sombotelske slovenske samouprave in Oddelka za slavistiko na sombotelski univerzi ELTE-SEK. Lektorica slovenskega jezika na slednji ustanovi Mojca Jesenovec je pred projekcijo prvega filma navzoče prisrčno pozdravila na 4. Slovenskih filmskih dnevih v Sombotelu. Med gosti smo srečali Slovence iz samega mesta in Porabja, zadnje sedeže v dvorani pa so vsakokrat napolnile dijakinje srednje umetniške šole. Generalna konzulka RS Metka Lajnšček je izrazila veselje nad tem, da sta se v središču Železne županije v tednu dni vrstila kar dva pomembna dogodka, povezana s slovensko kulturo in umetnostjo (pred nekaj dnevi so v Galeriji Képtár odprli razstavo mariborskih likovnikov). »Letošnji slovenski filmi se ukvarjajo z aktualno družbeno problematiko in s kočljivimi vprašanji, ki pestijo mladega človeka. Diplomatsko-kon- udarila, da so bili ti filmi večkrat nagrajeni tudi na mednarodni ravni. V Budimpešti in Sombotelu so jih vrteli z madžarskimi podnapisi. Prvi dan se je na platnu odvijal film »Igram, sem« režiserja Miroslava Mandića, ki je po rodu pripravlja na vlogo klošarja, zato se potepa po domovih za brezdomce. Ko pobliže spozna življenje beračev, se v njem prebudi želja po svobodi ljudi, ki nimajo nobenega imetja. Strast do ljubljene ženske pa omejuje svobodo igralca Luke, ki se ne more sprijazniti s tem, da je filmska diva v njega zaljubljena – le pred kamerami. Drugi dan je bil na sporedu prvi igrani celovečerec Urše Menart z naslovom »Ne bom več luzerka«, ki pripoveduje o težavah generacije Y in je slovenski režiserki prinesel številne nagrade. Gledalci lahko spoznajo 29-letno Špelo, ki je diplomirana umetnostna zgodovinarka, vendar ne najde službe. Njene najboljše prijateljice so se že pred leti preselile na Zahod, Špela pa vztraja pri Sloveniji. Ko v tujino odide še njen fant, se mora po sili razmer preseliti nazaj k staršem. V filmu je predstavljen način razmišljanja mladih ljudi, ki se jim je puberteta podaljšala za deset let ali celo več. Z najtežjim vprašanjem se je ukvarjal tretji, obenem zadnji Glavna junakinja filma »Ne bom več luzerka« Špela (Eva Jesenovec) med iskanjem zaposlitve in identitete zaide tudi v dom za ostarele iz Sarajeva, trenutno pa živi v Sloveniji. Njegova koprodukcijska stvaritev prikazuje utrinke iz življenja treh igralcev, ki ne morejo stopiti iz svoje vloge. Mlada Lina dobi nalogo, da v filmu odigra tatico, in začne tudi sama krasti, da bi se vživela v vlogo. Tudi njeno resnično življenje začne postajati vse bolj filmsko, njeno razmerje s partnerjem pa čedalje bolj zapleteno. Meja med igro in stvarnostjo se zabrisuje tudi v življenju Nika. Igralec se film na festivalu, delo režiserja Darka Štanteja z naslovom »Posledice«. Pred očmi se nam je odvijala zgodba Andreja, ki ima zaradi neprimernega in nasilnega vedenja težave s starši, šolo, socialno delavko, policijo in sodnico. V vzgojnem zavodu si svoje mesto izbori v tolpi fantov, s katerimi se zaplete v avanture, zaznamovane z nasiljem, kriminalnimi dejanji, zabavami, drogami in alkoholom. Nova prijateljstva v njem najprej vzbudijo občutke varnosti in sprejetosti, kmalu pa se po spletu okoliščin znajde pred težkimi odločitvami. »Film je lahko zelo specifičen, lahko kaže na individualnost ustvarjalcev, hkrati pa je to medij, ki govori o življenju nas samih. O žalosti in veselju, ki sta enaka za vse, ne v Sombotelu že daljšo tradicijo. »Slovenska meja je zelo blizu in tudi Slovenci na Madžarskem niso oddaljeni. Projekcije v našem kinu so pravzaprav srečanja, na katerih se lahko člani skupnosti zberejo in si v dobri kakovosti ogledajo nove slovenske filme,« je dejal vodja kinoteke in dodal, da nekaj časa Borštnikov nagrajenec Gregor Zorc v vlogi igralca Nika v filmu »Igram, sem« glede na meje in kulturo, iz katere prihajamo. Po eni strani preko filma spoznavamo drugačnost, po drugi strani pa se lahko z določenimi temami in situacijami identificiramo,« nam je v pogovoru dejala koordinatorka festivala Mojca Jesenovec in pristavila, da je film odličen medij, preko katerega lahko predstavimo in spoznamo neko kulturo. Poudarila je, da se slovenski lektorati po svetu trudijo, da bi širše promovirali svojo matično deželo. »Slovenci in Madžari smo sicer sosedje, vendar se medsebojno ne poznamo dovolj dobro, jezikovna razlika je postavila veliko prepreko med narodoma. Je pa odlično, da se vse bolj odpiramo in spoznavamo drug drugega. Kultura je univerzalen jezik, preko katerega se lahko sporazumevamo vsi,« je še povedala lektorica in izrazila veselje nad tem, da so se po daljšem zatišju Slovenski filmski dnevi spet odvijali. »Končno so nastali pogoji, pod katerimi smo lahko ponovno priredili festival,« nam je začel pripovedovati direktor sombotelskega kinematografa Rudolf Mayer in pristavil, da imajo Slovenski filmski dnevi Porabje, 23. septembra 2021 še ne bo tako kakor pred epidemijo. »Ljudje se še bojijo zbirati v zaprtih prostorih. Pred nami je zelo počasen proces, ampak primeri iz tujine – predvsem iz ZDA – kažejo na to, da se gledalci prej ali slej vrnejo v kinematografe.« V sombotelskem kinu so se pred pandemijo odvijali med drugim Dnevi francoskega filma, Rudolf Mayer pa razmišlja tudi lokalno. »Slovenija in Avstrija sta nam izredno blizu. Moja stara želja je, da bi v našem mestu priredili regionalni filmski festival z udeležbo iz treh sosednjih držav. Upajmo, da bo te epidemije nekoč konec in bomo lahko ta moj načrt uresničili,« je zaključil direktor kinoteke. Na letošnjem festivalu so gledalci lahko spoznali novo bero slovenskih filmov in ugotovili, da imamo pripadniki srednjeevropskih narodov podobne tegobe in radosti. Če bo šlo vse po sreči, bodo organizatorji prihodnje leto ponovno vabili v kino simpatizerje Slovenije in Slovencev, in sicer s tremi novimi filmi. (Slika na 1. strani: Filmski festival v Sombotelu je odprla generalna konzulka RS Metka Lajnšček.) -dm- 4 PREKMURJE MePZ Avgust Pavel pel pri maši Člani MePZ Avgust Pavel ZSM Obrtnike so nagradili Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Murska Sobota je v Gledališči Park v Murski Soboti organizejrala srečanje obrtnikov in podjetnikov. Ob toj priliki so podelili jubilejna priznanja, tüdi za leto 2020, vej pa so lani zavolo epidemije nej mogli pripraviti slavja. Priznanja so raztalali za 10, 20, 25, 30, 35, 40 in 45 lejt dela v obrti. Zavolo betega predsednika soboške obrtne zbornice Vlada Mandiča je zbrane nagučala podpredsednica Verica Banfi. Povejdala je, ka se je glij v cajti epidemije pokazalo, kak fontoška je organizejranost obrtnikov in podjetnikov, vej pa je njihova organizacija svojim članom dala dosta čednih informacij, kak naj se ravnajo v cajti koronavirusa. Pravla je ške, ka so, čiglij njim je nej bilau lejko, nej zapejrali svoje dejavnosti. Slavnostni guč je meu Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije. On je raztolmačo, ka bi ukrepi, steri so valali v cajti epidemije, mogli mentüvati tisto, ka so si obrtniki in podjetniki stvaurili, samo ka je dostakrat nej bilau tak. »Z ukrepi se je goste naganjalo vö iz krčem in restavracij na slavja, stere so lidge meli za domanjimi stejnami,« je ške cujdau Cvar in pravo, ka se je virus tak ške bole prenašo. Ob podelitvi jubilejnih priznanj OOZ Murska Sobota za dugoletno delo v obrti in podjetništvi, je Blaž Cvar podelo tüdi dva bronastiva in en srebrni klüč OZS. Bronasti klüč sta daubila Okrepčevalnica bistro Tanja, Tanja Dervarič iz Murske Sobote in Gostišče Pri Rudiji, Rudolf Svetec iz Šalovec, srebrnoga pa Anton Küzma, sodarstvo iz Gančan, stero letos slavi 100 let držinske tradicije obrti. Küzma je pauleg toga daubo ške zbornično priznanje za 45 let dela v obrti. Silva Eöry Gornji Senik so 10. septembra v okviru 52. mednarodnega evharističnega kongresa sodelovali pri sveti maši na Hungexpu v Budimpešti. Sveto mašo je daroval Jean-Claude Hollerich, nadškof iz Luksemburga, pri darovanju pa so člani zbora zapeli pesem Darujemo, Gospod. Vsem članom je bilo v čast, da smo lahko zastopali slovensko skupnost na tej prireditvi in doživeli duhovno rast. Gyöngyi Bajzek Molili smo pri križaj Porabski slovenski penzionisti smo se 3. septembra napotili h križom, steri so postavleni na Gorenjom Seniki pri potaj, ka bi si malo napunili düšo, dapa tejli je pohod tö nej škaudo. Ranč nej pohod, liki prauška ali boža paut, kak smo spejvali: »Hodi düša na božo paut, na božo paut za Jezušom ...« Penzionisti iz Varaša so prišli z busom v pau edenajstoj vöri, z njimi smo šli najprva tavö k Gyürinomi križi, steromi se pravi Törkin križ tö. Tü smo zmolili eno steno (desetko) raužnoga vejnca. Potem smo spejvali pa smo pomali šli k drugomi križi, tau je Markin križ. S tejm križom se je dostavse godilo. V Gubinom rami so bili sodacke, pa je eden sodak v Marijo strejlo. Drugo paut je edna ženska, stera je nej v našo ves valaun bila, dola s križa vkradnila Marijo pa go je stejla odati. Tau je sreča bila, ka je pravla enomi moškomi (Herman strici) iz vesi, steri je k meni prileto v bauto, gde sem te delala. Ge sem vča- Pri vsakšom križi smo zmolili desetko raužnoga vejnca pa spejvali svete pesmi Križi pri potaj na Gorenjom Seniki so različni, ništrni so iz lesa (starejši), ništrni iz kamla Porabje, 23. septembra 2021 sin zvala policijo in Marijin kip je policija po dugom cajti nazaj dala. Na srečo sem ešče mejla dokumente, ka je te kip (szobor) moj oče v Budimpešti küpo. Paut nas je potem pelala tagor k Skininomi križi. Tam nas je presenetila Skinina Ana, stera duga lejta skrbi za té križ. Ona je nej znala, ka mi pridemo, mi smo pa nej znali, ka so njene nogé vse fertig. Duga lejta jo je vnukinja vozila k sveti meši. Baug plati nam je pravla, ka smo iz vsej krajov prišli k tomi križi, mi smo pa nika drugoga nej meli, smo ji zmolili desetko raužnoga venca. Odtec smo šli tadale k Žmitinomi križi, steri je v tistom tali vesi, ka ma pravijo Sobota. Tau je tista dolina, gde se ide gor na tromejo. Dragi penzionisti, Baug vam plati, ka ste tak lepau vküpprišli, ka smo leko z molitvov pa lejpim spejvanjom počastili B.D. Marijo pa prosili Božo mater, naj nam pomaga v težki cajtaj. Vera Gašpar 5 Druženje Sakalovčanov in Andovčanov 11. septembra so se Andovčani (člani Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci) napotili in s pohodom preko porabskih gozdov prispeli v Sakalovce, da bi tam uživali v gostoljubnosti Sakalovčanov. Lani, ko smo mi bili v Andovcih, smo se dogovorili, da naredimo tradicijo in vsako leto obiščemo drug drugega. V soboto okoli pol ene so prispeli naši gostje v Zeleni park, kjer jih je pozdravila predsednica sakalovske slovenske samouprave Predsednica sakalovske slovenske samouprave Lilla Bugán in predsednik andovskega društva Karel Holec Lilla Bugán. Na začetku so imeli pohodniki kratek počitek, in kot predjed smo jim ponudili pice iz lokalne picerije. Potem smo jim pokazali znamenitosti vasi, kot sta križev pot in svetlobni križ. Tam smo skupaj molili v porabskem narečju. Ko smo se vrnili z ogleda vasi, smo igrali kmečke igre. Žaganje, robkanje koruze in vrtanje s svedrom v les so čakali pogumneže, Udeležila sem se 57. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture Letos je seminar, ki se je odvijal pod naslovom Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, že drugič potekal preko spleta v videokonferenčnem orodju Zoom in je trajal 10 dni. Kljub temu pa je bil zelo dobro organiziran. Veliko udeležencev je bilo iz 24. držav, in bili smo razdeljeni v različne skupine. Jaz sem bila v nadaljevalni skupini 5. Prvi dan smo začeli s skupno otvoritvijo, na kateri smo izvedeli, kakšen program bomo imeli. Potem pa smo že nadaljevali v skupinah. V naši skupini nas je bilo 10 iz različnih držav. Zelo dobro se je bilo srečati s temi ljudmi, četudi preko spleta. Vsak dan dopoldne smo imeli lektorske vaje. Popoldne pa smo imeli možnost za udeležbo na različnih predavanjih ali na konverzaciji s študentkami in študenti ljubljanske slovenistike. Pozno popoldne smo imeli spremljevalni program, na katerem smo se lahko družili s študenti in študentkami iz Ljubljane. Regina Labritz študira v Sombotelu Pripravili so na primer kviz, s pomočjo katerega smo bolj spoznali Slovenijo. Govorili so tudi o življenju v Ljubljani, kot tudi o slovenistiki. Imeli smo tudi virtualni vodeni ogled Ljubljane in možnost za ogled slovenskega filma Ne bom več luzerka. Na splošno lahko povem, da je bilo zelo dobro, zanimivo in tudi koristno. Upam, da bo seminar naslednje leto potekal v živo in da bom spet dobila možnost za udeležbo. Regina Labritz Zlata maša Skupaj pri svetlobnem križu da se preizkusijo v starih kmečkih opravilih. Na koncu programa smo jedli okusne klobase, se veliko pogovarjali in se družili. »Pogosto potujemo več kilometrov, da spoznamo nove krajine, ampak ne spoznamo naših sosedov in njihovih znamenitosti. To je zelo pomembno, da se družimo in se pogovarjamo s sosedi, ker tega je v današnjem svetu zelo malo,« - je poudaril predsednik andovskega društva in Državne slovenske samouprave Karči Holec, ko se je zahvalil za povabilo in je predal v imenu društva darilno košaro. Popoldan je hitro minil, zato so se člani Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci poslovili od nas in – upamo, da z lepimi spomini - odšli (ponovno peš preko gozda) domov. (Slika na 1. strani: Preizkusili smo se v starih kmečkih opravilih.) Noémi Illés 9. septembra popoldne se je lepo napolnila monoštrska baročna cerkev s slovenskimi verniki iz Monoštra in okolice, da bi se skupaj z dušnim pastirjem Francem Režonjo zahvalili za 50 let njegovega duhovništva. Nalogo koordinatorja slovenskih maš v Monoštru je pred 14. leti prevzel gospod Franc Režonja, ki od takrat redno prihaja maševat v Monošter. Če pa sam ne more priti, poskrbi za duhovnika iz soboške škofije. V svoji pridigi je orisal prehojeno pot in poudaril, če bi se ponovno moral odločati za poklic, bi spet izbral poklic dušnega pastirja. (Več o tem naslednjič) MS Porabje, 23. septembra 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Začne se nalaganje Do sredine septembra smo lejpo vrejmen meli, nalagati je po vačaraj nej trbelo, samo v špajert pa samo te, če se je večerdja küjala. Dobro, tam, gde bola zmrznjeni živejo, tam se je po večaraj tü pa tam zato kadila raur. Gda trbej začniti nalagati? Leko povejmo, ka te, gda nam je mrzlo. Uradno je pa tak, ka od 15. septembra do 15. majuša. Depa tau samo za tiste vala, sterim drügi nalagajo, tau so tisti, steri v bloki živejo pa majo centralno ogrevanje. V tom časi, gda je dnevna temperatura tri dni povprečno nižeša kak 15 stopinj, te začnejo küriti po varašaj. V Somboteli Távhőszolgáltató d.o.o 11 gezero stanovanj ma prejk, v steri oni kürijo. Po pravici je tak, ka po blokaj se leko odlaučijo pa leko prosijo, če je malo hladno, depa povprečna temperatura še nej menje kak 15 stopinj, aj za nji že nalagajo. Tašo samo rejdko prosijo, zato ka tau pejnaze košta pa ranč nej malo. Tau tö istina, steri doma sami sebi nalagajo s svojimi drvami, če vse vküpzračunajo, je tö nej menje pejnaz. Sploj pa te, če vse morajo plačati, podiranje, transport pa kalanje. Tau so najbola starejši, steri že ne ladajo pa zavolo toga vse plačati morajo. Edno je gvüšno, etak ali tak, depa nalagati vsikši mora, gda je mrzlo. Depa nej vseedno, kak pa kelko. Gnesden že v več mejstaj zvüna izolirajo rame, nej samo nauve, starejše tö, etak dosta menje trbej nalagati. Zdaj tau pravijo, ka najbola idealno je, če je ram izoliran pa cevi, stere segrejvajo, so v plafoni pa v stenej, etak nej trbej bola vraučo vodau v te cevi kak 25 0C, stero s sončnimi kolektorji segrejvajo. Zaka ne nalaga vsikši tak? Zato, ka tau je sploj draga tehnologija, več deset lejt trbej, ka se splača. Tak ka dočas, ka nede falejša, večina Porabcov z drvami, z bükevnimi pa hrastovimi nalaga. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Pogoj PCT velja skoraj vsepovsod Od minule srede velja odlok, ki za skoraj vse zaposlene in uporabnike storitev zapoveduje izpolnjevanje pogoja PCT. Pogoj ‒ prebolel, cepljen ali testiran ‒ z redkimi izjemami velja praktično povsod in za vse, med izjemami ni niti obisk zdravnika ‒ razen v primeru nujne pomoči ali če tja pospremimo mlajše od 15 let. Prav tako je treba pogoj PCT izpolnjevati za obisk banke, bencinskega servisa ali pošte, pa tudi trgovine z živili ali lekarne, če je ta znotraj trgovskega centra, potreben je za vožnjo na javnem potniškem prometu (razen za učence in dijake), obisk verskih objektov in tako dalje. Vsi potrošniki, ki niso prebolevniki ali cepljeni, morajo hitri antigenski test (HAG) opravljati na 48 ur ali PCR-test na 72 ur. Zaščitne maske morajo nositi vsi v zaprtih javnih prostorih, zunaj pa le, če ni mogoče zagotoviti zadostne razdalje. Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja PCT se upošteva vsako verodostojno dokazilo, iz katerega sta razvidna identiteta in datum cepljenja, testiranja oz. obdobje prebolevnosti. Darja Bavdaž Kuret je postala posebna svetovalka v ZN Predsednik 76. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) Abdula Šahid, ki je bil izvoljen 7. junija, je na položaj svoje posebne svetovalke imenoval nekdanjo veleposlanico Slovenije pri ZN Darjo Bavdaž Kuret. Gre za drugi najvišji položaj slovenskega predstavnika pri ZN, potem ko je Danilo Türk od leta 2000 do 2005 zasedal položaj pomočnika Generalnega sekretarja za politične zadeve. Darja Bavdaž Kuret je vodila slovensko misijo pri ZN od avgusta 2017 do junija letos, ko jo je nasledil Boštjan Malovrh. Je izkušena diplomatka, ki je doslej zasedala številne veleposlaniške položaje, med drugim v Izraelu, Indiji, na Madžarskem in Švedskem. Kak se leko branimo prauti komarom? Komari (szúnyog) gestejo po cejlom svejti, radi majo toplo, sparno vrejmen pa mokro okolje. Drauvni so, vsevküp 6-10 mm velki. 3500 fajt komarov ali sumičov živé na svejti. Ništrni so nej nevarni gé nej na človeka pa nej na živino, samo nas ščipnejo. Dapa vsigdar več taši geste, steri s nevola, samo je nej fajn, je neprijetno. Zato, ka ne moremo vöprestati, ka bi se nej škrabali, tisto mesto, gde nas ščipnejo, fejst srbi. Tropski komari, malarični ino tigrasti so nevarni. Največ gestejo v Afriki in Ažiji, dapa pri nas že tö večkrat naprej pridejo. Širijo razne viruse Zrejle tikvi Če že redno zrejlijo tikvi, je djésen že na pragi. Srečo mamo, ka je süjo, je toplo vrejmen, etak sprautoma leko vöpucamo, guškice pa se naleki leko sišijo. Nam slovenskim penzionistom tau vsakšo leto taopravi na svojom velkom dvoriški Micka Bajzek. Škoda, ka vse nagnauk ne moremo vöpočakati, ka etak nas eno paut samo malo potrejbno. Leko povejmo, ka je tikvin pauv z guškici v lupinjaj letos dosta baugši, več pa bola vözraščene tik- Micka Bajzek, Klara Fodor pa Eržika Sabo med pucanjom guškic Pri komaraj (sumiči) so nevarne samo samice svojim pikom širijo viruše pa betege. Samci (hím) ne ščipajo nas, oni se hranijo s sokovi rastlin. Samo samice cecajo našo krv. Zavolo komarjevi pikov je že dosta milijaunov lidi mrlau pa betege, kak so malarija, encefalitis, rumena mrzlica (sárgaláz). Pri nas najbole močvirni komarji gestejo, steri na srečo ne širijo bolezni, dapa nevarni so leko na zavce pa pisé. Pa- Tigrasti komar po svejti. Da bi komarji leko dojsklali svoje jajčece, nücajo krv, samo tak se leko razvijejo v ličinke (lárva). Svoje jajčece v vodau dojdejejo (müzge, močvir) pa se za par dni vözležejo mali sumičke. Vleti nas dosta čemerijo, najbole na večer, gda sunce dojide. Vsepovsedi nas leko ščipnejo, dapa tau je nej velka darge tak pravijo – kak gnes znajo – ka komarge ne širijo Covida-19. Kak se leko branimo prauti komarom? Leko küpimo spraj ali kakšno mazilo prauti sumičom, si kaužo notnamažemo. Zato, ka komarji nemajo radi tau sago, nas vöokraužijo. Nosimo duge hlače, srajce, moški klobük ali šapko. vi so, menje gnili, guškice so bole pune. Tau se tü vej, ka té tikvin pauv je daleč nej tak bogati kak tikvi z guškici brezi lupinja, depa tau tü, ka je iz tej guškic olaj dosta bola fajnski. Zatau eške tü pa tam steri gazda v Porabji tü pauva. Vüjpajmo, ka etak vejn ta fajta, sorta en čas eške tü leko gora ostane. Velka škoda bi béjla, če bi lejpa zimska šega, löjpanje guškic navekoma vömrla, kak dosta vse drügo paversko delo. Klara Fodor V sobi leko v šalico vlejemo eci (kis) ali na mali talejr dejemo cimet ali zmlete klinčece. Tau sago tö ne marajo. Gestejo takšne rastline tö, stere tazaženejo komare. Tau so rožmarin, meta ali sivka (levendula). Vrejdno je vösprobati. Globalno se pa leko branimo s šprickanjom, najbaukše če z biološkimi sredstvi. Šprickanje opravijo s fligari. Dapa baja je tau, ka je tau leko nevarno za druge živali (čebele) tö. Če doma mamo vodau za polejvanje v bečki ali kantli, pokrijmo go, tak nedo mogli jajčece v vodau sklasti. Padarge pravijo, ka tiste, steri majo cukerni beteg, bole ščipajo, radi majo sladko krv. Na žalost vsigdar več vrst komarov naprej pride pri nas tö, taši tö, steri so prva samo v Afriki ali Ažiji živeli. Za tau je spremeba klime tö odgovorna gé. Več negajo mrzle zime, komarge ne zmznejo, zimo preživejo. Drugo pa tau, ka se slobaudno leko vozimo po cejlom svejti, od tam tö leko prinesemo domau kakšno okužbo (fertőzés). Pa blago tö vozijo iz drugi kontinentov, med sadjom, zelenjavo se leko kakšne jajčece ali ličinke tö pripelajo v naš rosag. Margit Čuk porabje.hu Porabje, 23. septembra 2021 7 ... DO MADŽARSKE Svetovna lovska razstava brez omejitev Od 25. septembra do 14. oktobra bo na štirih prizoriščih potekala svetovna lovska razstava, obisk katere je sproščen vseh omejitev, ki so ali bodo uvedene zaradi pandemije. Tako se je prejšnji teden odločila vlada na svoji seji. Svetovna lovska razstava bo imela zelo pester program, na njej se bo obiskovalec srečal s tradicionalnim lovom, s trofejami, s tekmovanjem preparatorjev, z raznimi športi (konji, sokoli, psi), z ribolovom in mokrišči oziroma z umetnostjo, povezano z lovom in seveda tudi z gastronomijo. Vladni poverjenik Zsolt Kovács je izjavil, da na svetovno lovsko razstavo pričakujejo najmanj milijon obiskovalcev. Na vprašanje, ali številka ni pretirana, je odgovoril, da ne, saj ima na Madžarskem dovoljenje za lov 65 tisoč ljudi, za ribolov pa najmanj pol milijona ljudi. Razstavišče Hungexpo kot glavno prizorišče svetovne lovske razstave so obnovili s 55 milijardami forintov, znatno pa so narasli tudi stoški same razstave, saj ji je vlada leta 2017 namenila le 387 milijonov forintov, toda po podatkih vladnega poverjenika se stroški trenutno gibljejo okrog 16 milijard forintov. Avtobus bo peljal z Verice-Ritkarovcev ob 8.45 uri, potnike bo pobral na naslednjih postajah: 8.50 Števanovci -center 8. 55 Otkovci 9.10 Monošter – železniška postaja 9.15 Monošter- OTP banka 9.20 Slovenska ves 9.25 Sakalovci 9.30 Dolnji Senik 9.40 Gornji Senik -center Načrtovani povratek ob 17. uri. Proga enaka. Autóbusz indul Kétvölgyről 8.45.- kor, kb. a következő időpontokban lesz az adott helyeken: 8.50 Apát- központ 8.55 Újbalázsfalva 9.10 Szentgotthárd vasútállomás 9.15 Szentgotthárd -OTP 9.20 Rábatótfalu 9. 25 Szakonyfalu 9.30 Alsószölnök 9.40 Felsőszölnök- központ A visszaindulás tervezett időpontja: 17.00 óra. Útvonala ugyanaz. Porabje, 23. septembra 2021 Cepljenje tudi za mlajše od 12 let Na prvi jesenski tiskovni konferenci vlade je minister, vodja kabineta predsdednika vlade, Gergely Gulyás poudaril, da bo četrti val epidemije drugačen, kot so bili prejšnji, saj je v državi precejšnja precepljenost (več kot 5.850 tisoč ljudi je dobilo prvi odmerek). Vlada bo sicer podaljšala izredno stanje (vladanje z dekreti) do 1. januarja 2022, toda zaenkrat ni uvedla nobenih omejitev. Vlada priporoča cepljenje vsem, ki še niso cepljeni (gre tudi za kakih 400 tisoč starejših državljanov), vsem cepljenim pa proporoča tretji odmerek. Evropska unija bo Pfizerjevo cepivo naročila tudi za otroke, mlajše od 12 let. Temu se bo pridružila tudi Madžarska. 8 Žitek Šoline Magde (3) Ka štjete sekati, vej pa ranč gauštje nejmate Magdi Bedič, po iži Šolina, se brigo, aj name v Varaši ne steri je pravo, ka radi so, ka že tretjo paut pripovejda vzemejo gora. Depa name je sem prišla, niše navole nega, nam od svojoga žmetnoga nej mogo postrašiti, dja sem osemnajset lejt sem že stara, življenja, o tom, ka vse je gorapravla pa s tretji cugom vse ka mi odi, dopust, redno mogla preživeti. Še ranč se je sem se pelala domau.« plačo dobim. Gda je pa vido nej oženila, depa že papir, gde sem mejla dolanaveč trpela kak drügi pisano, ka sem sploj dobro v cejlom življenji. delala, te me je zgrabo pa Oča je v Jugoslavijo pravo, ka sem goravzeta, mogo vujti, gda je zadvečerek že leko začnem. še samo štiri lejta Depa prajla sem, ka moj bus stara bila, zato ka samo v dvanajstoj dé proto so ga preganjali. daumi, nazaj pa že v ednoj Mati, stera je sama vöri, tau je mena malo časa, ostala, z velkim ka se vred vzemen pa vöspatrplejnjom je gorakivam. Tü dosta biciklinov zranila mlajše. Zaje, enga si vzemi pa se pelaj volo toga je Magdi, domau, na pau dvej te čakagda je vözopodla mo nazaj.« osnovno šaulo, že - Kak dugo ste delali v židadelat mogla titi, noj fabriki? Mlada Magda, gda je šaulo končala najprvin na repo, »Tritresti lejt sem delala v sledkar pa v Sopron židanoj fabriki pa tašo srečo v fabriko, gde so pamok ple- - Kak je bilau v židanoj fab- sem mejla, ka sem ranč te li. S prve plače si je spaudnji riki? leko v penzijo odišla, gda so gvant küpla pa karto na cug, »Kak je cug stavo, zravan fabriko zaprli, zato ka sem drügo je pa materi dala. sem nutra v fabriko üšla. Te mejla sedem lejt, ka so mi - Magdi, kak ste s Soprona je še Domiter bejo prejdjen tapistili.« iz fabrike, gde so pamok ali kak smo ga mi zvali tam - Gda ste se ženili pa kak ste pleli, sé v Varaš prišli v ži- v Števanovca, Föjk. Njega se spoznali z možaum? dano fabriko? sem dobro poznala, zato ka »Leta 1967 sva se ženila, moj »Tak ka se dja tam Soproni v mojoj materi je on saused mauž Vili je iz Trauštje bejo. šaulo odla pa sem se vönavčila za tkalko (szövőnő). Gda so v Varaši v židani fabriki delavce iskali, te sem se dja tö glasila. Dja sem v Soproni nutraüšla k direktora pa sem zlažala, ka moja mati je fejst betežna gratala pa nikoga nega, sto bi njau leko rano, zato moram dja domau, aj njej leko pomagam. Direktor samo name pogledno pa mi pravi, tak njaj, Hčerka z vnukicama dobro vejm, ka se je v Varaši židana fabrika odprla. Dja sem zato batrivna (pogu- bejo v Otkovci. Včasin, kak Dja sem se tak spoznala z mna) bila pa sem ma prajla, sem nutra na dvera staupi- možaum, ka on je v Števače me ne pisti, te sama od la, sem prajla, ka dja sem v novce na pošto odo vsikši sebe gorapovejm, depa dja Soprona goraprajla, zato ka den, zato ka je s konjom pošgüvšno, ka tam ne osta- ovak so me nej steli pistiti to vozo.« nem. Čemerasti grato pa mi pa rada bi v židanoj fabriki - Kama ste šli, gda ste se pravo, ka eden den dopus- delala. On je včasin dola dau oženili? ta ne dobim, pa od tauga de pozvati direktora Offnera, »Müva sva tak stejla, ka doma pri njegvij starišaj ostaneva, depa njegvi brat je tau nej privolo, tak sva te zidala v Traušči.« - Zaka nej v Števanovci, vej pa tam je dosta grünta bilau? »Vejš, zaka, zato ka v Števanovci je Šolin ram eden odvetnik iz Transilvanije do- mam. Gda je mauž mrau, potistim sem vküper živela s Puškašom, od njega pa še enga sina mam.« - Sami ste zdaj v tau velkom rami? »Zdaj je dekla domau prišla, depa njeni sin, moj vnuk je dočas že tü odtec odo v šaulo, zato ka hči je asistentka Magda z možaum latjöjpo. Grünt pa ram je na deset talov paubro, telko pogodb (szerződés) je napravo, dja sem te ranč pojbiča mejla, te sem domau prišla iz špitala, gda so pogodbo prinesli. Pa vejš, kak je napravo pogodbo, tak ka na srejdi je vönjano bilau, prazno bilau. Dja bi tisto mogla prejkpotegniti pa podpisati, depa dja sem tau nej vejdla, ranč tak moji svaki (strici) tö nej, pa vsi smo podpisali. Potejm je odvetnik ta, gde je prazno mesto bilau, še nutranapiso 12 plügov gauške, tak je te vse njegvo gratalo, še tisto tü, ka smo nej steli odati. Dja sem tau te zvedla, ka se je zgaudilo, gda sem lejs stejla sejkati pa sem prosila dovoljenje (engedély), te so mi prajli, ka dja štjem, vej pa ranč gauštje nejmam.« - Kelko mlajšov mate? »Tri dekle sem mejla od prvoga moža, depa edna je prometno nesrečo mejla pa je mrla, tak te že samo dvej Porabje, 23. septembra 2021 pri zobozdravniki pa od zazranka do večera dela. Potejm smo si pa te tak zmislili, ka najbaukše tak baude, če se vsi se spatjivajo k mena domau.« - Dosta ste v Avstriji, zato ka tam delate pa tam mate padaša tö. Kak vidite, gde je baukše, tam ali doma na Vogrskom? »Vejš, ka v Avstriji lüstvo ne drži tak vtjüper kak v Sloveniji ali kak pri nas, tam je lüstvo tak nevoškeno eden na drügoga. Vejn zato, ka tam baukše živejo, depa zaman majo pejnaze, tam tebi borravaló (napitnino) itak ne dajo. Doma pri nas je tau baja, velka baja, ka sploj male so plače, pa vse je drago, še vejn bola kak v Avstriji. Doma je težko živeti, zavolo toga tak dosta lüstva odide vö z rosaga, depa ovak pa dosta, dosta bola lepše je doma kak gdekoli v sterom drügom rosagi.« (konec) Karči Holec 9 Živo padaštvo Slovencov, Nemcov pa Vaugrov Drüštvo »Prijateljski krog Tromejnik« si je trno lejpi den pa dobro mesto odabralo za svoj tradicionalni program z naslovom »Srečanje ob meji«, steroga so pripravili 11. septembra, v soboto zadvečerek v parki motela Alpokalja v Varaši. Kak je predsednik tapravo, več lejt so meli tau srečanje v zelenoj naravi pri granici, zdaj so si pa zatok odabrali tau mesto, ka je töj vse dano, ka trbej za en svetešnji program. Rejsan, v velkom parki lejpe drejve, stere dobro senco držijo pa frišek luft, velko mesto je pod strejov z odrom, majo mesto za skupine, küjanje pa bife. Ka drügo si leko želimo pri enom srečanji? Kaulek članov drüštva so se lepau zbrali gostje iz Avstrije, vodja domanji vogrski pa slovenski drüštev, ranč tak kulturne župana Heiligenkreuza pa predsednico Slovenske zveze. Njegvo mišlenje tadale: »Gnes se nam je znauva po- Med pozdravom predsednik Laci Papp s prevajalkama pa z goslari na odri srečilo pripraviti srečanje in lejpi zadvečerek vküper prežéjveti. Našo drüštvo že več lejt pripravla tau tradicionalno srečanje, zdaj je pa töj čas, ka se mirno leko Ljudski godci Što ma čas skupine iz Porabja pa Goričkoga. Najprvim so varaški goslarge (pihalna godba) zaigrali himne, med tejm so gorapotegnili zastave. Goslarge so nam svojo znanje, lepoto v igranji pokazali s svojim izredno lejpim koncertom. Oder se je napuno z mladimi muzikanti, steri so nam prejk pau vöre igrali lejpe, ritmične melodije. Nej mogauče bilau z nogami pod stolom pri meri ostaniti. Med tejm je predsednik Laci Papp pozdravo vse slovenske, avstrijske pa domanje goste, posaba župana Varaša, pod- pri tromeji. Ka do med regiji, pri meji trej rosagov vküper delali na kulturnom pa šaulskom tali, pripravlali progra- srečamo, pogučavamo, padašivamo pa vküper svetimo, se veselimo. Kak je znano, našo drüštvo povezuje med seov Vaugre Slovence pa Avstrijce. Temu cilju slöjži danešnji program tü ...«. Program je vodila sekretarka Slovenske zveze Nikoletta Vajda, steri je skaus biu v traujom geziki s pomočtjauv Nikolette Vajda pa lerence Beate Cernjakovič Sturm. Od drüštva malo več: bilau je ustvaurdjeno 1996. leta s tejm namenom, ka do goradržali, tadale pelali pa nauvo padaštvo gradili med narodi me pa si pomagali goradržati svoje tradicije, narodne vrejdnosti. Za tradicionalna programa majo Srečanje pri meji pa Martinovanje, majo pa menše cerkvene programe tü. Dja sama sem tü srečo mejla na več dobri programaj tam biti, na stere se gnesden rada spaumnim. Rada sem béjla, gda so nas že pred lejti goraziskali prejdnji, aj kak Dröjštvo poprabski slovenski penzionistov njivi partnerji baumo s slovenske strani. Svoje programe radi popestrijo s sloveskimi pa nemškimi programi. Na srečanji se je župan Varaša Gábor Huszár v imeni vodstva varaša Monošter zahvalo pa čestito prejdnjim drüštva pa vsejm Slovencom, Avstrijcom, steri se že dugi lejt tröjdijo na tejm, aj povezani baujo med seov, aj padaštvo žive med njimi. »Prepričan sem, ka padaštvo, prijateljstvo najbola leko goradržimo prejk naše skupne zgodovine,« je pravo župan. Za goslari, stere smo kumar steli dolapistéjti z odra, so publiko skur do večera tadale veselili s svojimi vogrskimi pa slovenskimi pesmimi pa plesi, varaški zbor Szivárvány, plesna skupina Rozmaring, mlašeča folklorna skupina števanovske šaule pa Ljudski godci Što ma čas. Šanalivam, ka sem nej mogla vöpočakati slovenski program. Vöjpam, ka nikoma nede žau, depa meni je najbola pri srcej, zamé lepšoga nejga kak slovenska rejč, slovenski plesi, pesmi pa muzika. Kulturni tau sta s svojim gučom olepšala avstrijski podžupan pa predsednica Slovenske zveze Andrea Kovač. Iz njeni mišlenj: »Ne vejm, vi kak ste s tem, ge tak brodim, ka mi na Vogrskom v najlepšoj krajini živemo, glij pri tromeji Slovenije, Avstrjie pa Madžarske, tam, gde živemo vküper narodi pa narodnosti in tau v mirej pa poštüvanjom med seov. Tau, ka vküper živemo, delamo, aj v naslejdnji lejtaj nam vse baugše bau, tau je značilnost ranč za našo pokrajino. Mamo dosti prijateljski stikov, dobre sausadne pa eške vküper projekte tö. Vküper razmišlavamo za gnešnji program. Vesela sem, ka mamo skupino iz Slovenije tü, tak ka hvala lejpa Ljudskim godcom Što ma čas z Goričkoga.« Po kulturnom programi se je začno piknik pa muzika za ples. No, pa pogučavanje, na tau so že vsi kumar čakali, ka zvöjn programa je tau najbola fontoško, sploj pa za starejšo generacijo. Dobrososedna, baratšagoška drüžba, lejpo čütenje, dobra vola, tau se je posrečilo dosegniti organizatorom. Zatok bi pa béjla velka škoda, če bi tau drüštvo tü na tau prišlo, bi se tak odlaučilo, ka gora ejnja. Vodstvo si zmišlava, kak aj tadale, ka so začnili s 40-imi členi, zdaj so pa od leta do leta menje pauleg starosti pa betega ali so se inan skvatejrali. Vüjpajmo, ka se vcujnajdejo tašni aktivni v srejdnji lejtaj tü, ka tau lejpo poslanstvo de tadale leko žéjvalo. Vsi, steri so nam té lejpi, Mlašeča FS DOŠ Števanovci se veselo vrti o tejm, kak tadale, kak na baugše djasti našo pokrajino, kak aj bau vsebola privlačna za nas, šteri živemo tü, pa za mlade, šteri se indar tá včijo tadale. Depa mi smo na tem, aj tej mladi k nam nazaj domau pridejo. Gez bi bila vesela, če bi tau sodelovanje, zmišlavanje vküper tadale gora ostanilo, ka bi naša pokrajina vse bogatejša pa lepša leko bila. Drüštvi se zavalim za pozvanje pa čestitam Porabje, 23. septembra 2021 karažen zadvečerek s svojim programom, svojimi mišlenji, svojim delom pripravili, so si zaslüžili velko hvalo. V imeni predstavnikov Drüštva porabski slovenski penzionistov pa Radia Monošter se zahvalimo za pozvanje pa s toplim srcaum čestitamo za tau lejpo srečanje. Tekst: Klara Fodor Kejpi: Benke Mónika, Marijana Fodor, Klara Fodor 10 Gnauk je bila »Sobota pred Sobotov« »Pripovejst varaša, za vsikdar zakopana v ostalinaj zemlé pod pozidanimi ulicami, kak nemérni düh iške in blaudi za vretinov svojoga začetka. Od kec si, varaš? 2020 so tam kopali djarke za vodovod in elektriko, zatok smo meli žmetno delo, donk pa smo na trej mejstaj najšli ostaline s srejdnjoga vöka. Tau so bile zvekšoga Arheolog Branko Kerman: »Naše najdbe kažejo na tau, ka je Murska Sobota v ranom srejdnjom vöki cvela« Daj, ka za vse čase spoznam preminauči tvoj spomin!« Té rejči je napiso murskosoboški arheolog (régész) dr. Branko Kerman na slejdnjo stran kataloga razstave »Sobota za Sobotov«, štero so v Pomurskom muzeji Murska Sobota oprli letos 19. juniuša. »Ime razstave kaže na tau, ka je bilau pred gnešnjov Sobotov že več Sobot,« nam je začno pripovejdati avtor razstave, gda smo ga gorpoiskali na soboškom gradi. »Mi nutpokažemo edno drügo, starejšo Soboto, štere več nega, vej go pa pokriva beton, na šterom odimo. Spoznali smo go tak, ka so bili arheologi pauleg, gda so v varaši nika zidali.« Med januarom in juliušom 2020 so obnavlali Slovensko ulico v centri varaša, med lanjskim decembrom in letošnjim marciušom pa plac pred stolnov cerkvov svetoga Nikolaja. »Gda smo vökopali, smo oprvim daubili arheološke najdbe s cajta med 11. in 13. stoletjom, tau pa kaže na začetke Sobote v srejdnjom vöki,« je tomačo Branko Kerman in cujdau: »Gnes je Slovenska ulica središče varaša, štero je najbole pozidano. Na začetki djame, v šteraj so bile zakopane lončene posaude. Slične smo najšli, gda so zidali avtocesto kauli Lendave, zatok smo bili gvüšni, ka so je narédili v ranom srejdnjom vöki.« Na Slovenskoj ulici so arheologi najšli lončenino s kisnejši cajtov tö, tau pa od 15. do 17. stoletja, nam je tapravo avtor razstave. V ednoj djami so najšli več lükenj za sojé, zatok brodijo, ka so tam stale o cerkvi že v lejtaj 1071 in 1252, gvüšno pa v leti 1297. Tau so sploj stari datumi, naša vökopanja pa svedočijo, ka so tistoga ipa lidgé že živeli na raubi gnešnjoga placa. Pri glavnoj poštiji smo najšli lončarsko peč z več delovnimi in odpadnimi djamami s srejdnjoga vöka, zvün toga pa na globočini dvej mejterov edno graubišče z više tresti grobami s 17. ali 18. stoletja.« Arheologi so pred cerkvov najšli ništerne posabne ostaline tö. »Na ednoj pečnici vidimo motiv leva (oroszlán), šteri skrb má na drejvje. Takše so v srejdnjom vöki rédili v delavnicaj vogrskoga glavnoga varaša Bude, ž njimi so kinčali peči na kraleski dvauraj.« Branko Kerman je pokazo eške eden mali aringli (uhan), šteri má kapčico v formi litere »S«. »Toga smo nej v grobi najšli, liki naključno. Takše so nosile ženske v belobrdskoj kulturi od 11. do 13. stoletja, tak smo leko datérali tau srejdnjeveško majstersko delavnico tö.« Med vökopanjom je naprejprišla edna takša posauda Na razstavi leko nakli vidimo zemlevid varaša, na šterom so zamerkane lokacije vökopanj – in indašnje glavne poštije ništerne bole prausne zidine. Eške vekšo znamenje pa so mela letošnja vökopanja pred cerkvov svetoga Nikolaja. »Zgodovinar Ivan Zelko je dosta piso o tom, ka je mogla stara Sobota biti nindrik kauli katoličanjske cerkve. V indašnji papéraj pišejo tö, štera je bila cejla zakopana in tak gorostala. »Brodimo, ka so v njau dejvali gesti, ka bi ga ladnoga držali. Okinčana je z valauvi, štere so nücali vrnau od 11. do 13. stoletja.« Kak je prekmurski arheolog tapravo, vse tau kaže na tau, ka je tistoga ipa Sobota cvela. Murska Sobota na veukom »Vejmo, ka je leta 1255 nind- arheološkom potenciali, zarik na grünti kauli gnešnjo- tok moremo vsikdar pazko ga grada že stau dvorec meti, gda kaj zidajo v varaBelmura. Od tistec pa se je ši ali kauli njega,« je opominimo katoličanjske cerkve no prekmurski arheolog. vlejkla glavna poštija, štera Najvekši tau razstave na sobošje tedešnjo Vogrsko povezala kom gradi leko vidimo v vitz Avstrijov prejk ’Nemški dver’ pri gnešnji Gederovcaj. Paut je venak že v 10. in 11. stoletji pelala prejk Sobote, gde se je cepila na dvaje: po ednom tali prejk Lendave prauti Nagykanizsi, po drügom tali pa prejk Martjanec in Sela prauti Somboteli.« Do konca 15. stoletja je Sobota gratala trgovsko Gda so obnavlali Slovensko ulico v središči varaša, so središče krajine arheologi v trej djamaj najšli keramiko s srejdnjoga vöka in glavna carinska postaja (vámállomás) za rinaj in na tablonaj, en falat blago z jugovzhodne Vogrske pa je nakli. Spodkar leži veuki prauti nemškim rosagom, je zemlevid varaša in njegve krakraug zapro Branko Kerman. jine, gde so arheološka vökoPrvi arheološki spomenik je panja zamerkali s farbastimi Murska Sobota dobila leta kraugi. Od vsikšoga pelajo 1910. »Gda so rüšili staro mali punkti do vitrine, v šteroj cerkev, so v njenom funda- je vöpostavleno, ka so na tistoj menti najšli eden rimski lokaciji najšli. grobni kamen z 2. stoletja. Nika posabnoga na razstavi Že tistoga ipa so znali, kelko je kratek 3D videofilm, šteri je vrejden, zatok so ga nutzo- nutpokaže ostaline stené z zidali v stenau nauve cerk- nauvoga vöka, štera je stala ve, tak je grato prvi ’in situ’ pred starov cerkvov. Gda so spomenik v varaši,« je pripo- zidali nauvo cerkev, so go na vejdo avtor razstave. Gda pa mesti njali, eške nauve stube so v 1950-i lejtaj v mestnom so naslonili na njau. parki vökopali ribnik, so najš- Če štoj do konca oktobra gorli ostaline stené s sredjnjoga poiške arheološko razstavo v vöka, vküper z ednov djamov Pomurskom muzeji Murska Sobota, si leko pogledne dosta in pečnicami. Branko Kerman nam je ova- vrejdne spomine, štere so v do, ka so v novejši cajtaj v slejdnjom cajti najšli v zemlej Soboti ali kauli njé arheologi pod varašom. Tak leko gvüšen kopali samo te, če se je kaj grata, ka je gnauk bila »Sobovekšoga zidalo. Največ prej, ta pred Sobotov« – venak že v gda so kauli varaša rédili av- 10. stoletji, gda se je vogrski tocesto in obvoznico, zmejs pa rosag narajo. -dmpostavlali bencinske servise. »Moremo računati, ka leži Porabje, 23. septembra 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 24.09.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.55 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Fina gospa, posebna epizoda angleške humoristične nanizanke, 14.20 Circom Regional, Vmesni svet, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 14.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultúra, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: O slavnosti in gostih, češki film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo PETEK, 24.09.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.10 Dobro jutro, 14.00 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.40 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.40 Zgodba gospoda P.F., dokumentarni film, 20.05 Lolo, francoski film, 21.50 Zastrupljanje raja, ameriški dokumentarni film, 23.05 Zadnja beseda! 0.55 Info kanal, SOBOTA, 25.09.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.05 Podjetno naprej, Podkrižnik, proizvodnja pogonske tehnike, 15.00 Smeh in jok, kanadska dokumentarna oddaja, 16.00 Naš vsakdanji kruhek, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.50 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Za vsako ceno, irska nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Sedmi pečat: Poročilo z Evrope, ameriški film, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SOBOTA, 25.09.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 7.55 Pričevalci, Anton Vidmar, 10.35 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.35 Avtomobilnost, 14.05 Tea time na Goričkem, dokumentarni feljton, 17.15 Hipoteza Zimova: vrnitev v ledeno dobo, koprodukcijski dokumentarni film, 20.05 Luna, francoski film, 21.40 Zvezdana, Na klancu, 22.40 Kino Šiška dostava: Damir Avdić, koncert, 2.10 Info kanal NEDELJA, 26.09.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Na lepše, 13.55 Pastir, dokumentarni film o svetniškem kandidatu Janezu Frančišku Gnidovcu, 14.30 Posvetitev novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 18.00 Družina Jazbečjak, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Laž, francoska nadaljevanka, 20.50 Z Mišo, Matjaž Kek, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Margaret Atwood: Beseda za besedo je moč, kanadski dokumentarni film, 23.45 J. S. Bach: Air (AnaKlašnja in Lukas Zuschlag), tv balet, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.10 Napovedujemo NEDELJA, 26.09.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.50 Duhovni utrip, 7.00 Koda, 7.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 8.00 Seviqc Brežice Concerto di Margherita, 8.30 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 9.50 Skriti Karibi z Joanno Lumley, Od Havane do Haitija, britanska dokumentarna serija, 10.40 Žogarija, 11.10 Kajak-kanu - svetovno prvenstvo, slalom na divjih vodah, polfinali, 11.30 Kajak-kanu - svetovno prvenstvo, slalom na divjih vodah, 13.05 Ambienti, 14.00 Kolesarstvo - svetovno prvenstvocestna dirka (M), 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Človeška žival, Rojstvo, možgani, mišice, nemška dokumentarna serija, 21.00 Operna noč 2021, 22.30 Vikend paket, 23.55 Kaj dogaja? 1.30 Info kanal PONEDELJEK, 27.09.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha, 11.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Z Mišo, Matjaž Kek, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nadaljevanka, 14.40 S-prehodi, Invazivne tujerodne rastline in živali, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.00 Simon, risanka, 18.05 Zmedi gre v Zakajzato, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Pisave, Josef Winkler, Simona Škrabec, 23.30 Glasbeni večer, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo PONEDELJEK, 27.09.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.05 Dobro jutro, 12.00 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.15 Pogovori o Vitomilu Zupanu, dokumentarni portret, 13.25 Na lepše, 14.10 Zadnja beseda! 15.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.00 Young Village Folk, 17.50 Neskončni začetek, fragmenti iz življenja bioterapevta in športnega trenerja Marjana Ogorevca, 20.00 Skriti Karibi z Joanno Lumley, Od Havane do Haitija, britanska dokumentarna serija, 20.50 Dediščina Evrope: Marija Škotska, britansko-ameriški film, 23.00 Podjetno naprej, 23.35 Zgodovina ruske hrane, ruska dokumentarna serija, 1.10 Info kanal TOREK, 28.09.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Pisave, Josef Winkler, Simona Škrabec, 10.50 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nadaljevanka, 14.40 Duhovni utrip, 15.10 Kanape – Kanapé. oddaja za mlade, 15.45 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ločitve (II.), britanska nadaljevanka, 21.00 Dosje, Javne televizije v primežu politike, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci, Jože Slobodnik, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo TOREK, 28.09.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.10 Dobro jutro, 13.50 Alpe-Dona- Porabje, 23. septembra 2021 OD 24. septembra DO 30. septembra va-Jadran, 14.15 Avtomobilnost, 14.45 Fajdiga Bluz črnih revirjev, dokumentarno-glasbeni film, 15.55 Kaj dogaja? 16.45 Joker, kviz, 17.50 Nova zemlja, dokumentarni film, 20.05 Od Haldna do Attice, finska dokumentarna oddaja, 21.05 Leta in leta, britanska nadaljevanka, 22.10 NaGlas! 22.30 Izrael 1945-1967 - dvakrat obljubljena dežela, francoska dokumentarna serija, 0.30 Info kanal SREDA, 29.09.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.50 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nadaljevanka, 14.40 Osmi dan, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.00 Male sive celice, 16.40 Mulčki, risanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Uporabimo les, izobraževalno dokumentarni film, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Jurij Vega: Logaritmovnik, 18.00 Bela in Sebastijan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Znoj, poljski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.40 Uporabimo les, izobraževalno dokumentarni film, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo SREDA, 29.09.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Kanape – Kanapé, oddaja za mlade, 11.00 Dobro jutro, 13.45 Festival Arsana Ptuj, Alan Kelly Gang (Irska), 15.25 Ambienti, 16.10 Vikend paket, 17.50 Pedro Opeka, dober prijatelj, dokumentarni film, 18.55 Dvoranski nogomet - svetovno prvenstvo, polfinale, 20.25 Žrebanje Lota, 20.30 Na utrip srca: Sergej Lifar ali revolucija plesa, francoski portretni film, 21.35 Moje mnenje, 22.30 Prevara (V.), ameriška nadaljevanka, 23.40 Beograd - vinjete Slovencev, dokumentarni film, 1.40 Info kanal ČETRTEK, 30.09.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Uporabimo les, izobraževalno dokumentarni film, 10.50 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nadaljevanka, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Brez meja – Határtalan, 15.40 TV-izložba, 15.55 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, Biofilija, 18.05 V Goščavi, lutkovna nanizanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Marija Škotska, britansko-ameriški film, 1.45 Ugriznimo znanost, Zdravje ustne votline, oddaja o znanosti, 2.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.30 Napovedujemo ČETRTEK, 30.09.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.30 Dobro jutro, 14.10 Švicarija, dokumentarni film, 15.15 Profil, 16.15 V petek zvečer, 17.50 Pedro Opeka, človek dejanj, dokumentarni film, 18.55 Dvoranski nogomet - svetovno prvenstvo, polfinale, 20.25 Stoletniki, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 21.20 Avtomobilnost, 21.55 Ambienti, 22.30 Ko se izraža ženska duša, 23.35 Slovenska jazz scena: Vse barve, Big band RTV Slovenija z gosti in James Carter, saksofona, 1.35 Info kanal Jesenske dekoracije v Števanovcih Čeprav smo uživali še v poznem poletju, smo se v Društvu za lepšo ves v Števanovcih že zavedali, da se približuje jesen. Zato smo središče naselja okrasili z jesenskimi plodovi in barvami. Pelargonije nas s svojimi rdečimi cvetovi še spominjajo na krasne poletne dneve, toda pred vrati je letni čas, ki ga imajo nekateri zelo radi, nedvomno pa vse nas prevzame s svojimi bogatimi odtenki barv. To bogatost predstavljajo figure in druge dekoracije, ki so jih člani društva postavili pod vodstvom predsednice Edit Trajbár. Anita Kovács Priznanje za bučo velikanko Ádám Vajda iz Sakalovcev je že od malih nog hotel biti vrtnar. Zelo rad je imel delo na vrtu, zbiral je rastline, ki jih je z navdušenjem gojil. V zadnjih letih je začel saditi buče velikanke. Letos mu je uspelo vzgojiti bučo, ki je tehtala 180,9 kilograma. Ta uspeh je dosegel s tem, da je veliko časa namenil negovanju te rastline. Po napornih delovnih dneh jo je najprej šel zalivat, velikokrat jo je moral tudi škropiti, nad bučo je razprostrl zaščitno mrežo. Na 17. festivalu buč v Őrségu je bila buča velikanka razstavljena, zanjo je dobil tudi naziv »17. kralj buč«. Dobil je krono in kraljevi plašč in je ponosno vodil tudi povorko z živo glasbo. Bučo velikanko si je veliko ljudi ogledalo tudi v domači vasi. A.V. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB