VESTMK =<)))Mmn)ntt«nt))mumtmt)))nmm)ummmtmn)tmntnBw^ Poštni urad 9020 Ceiovec Š Veriagspostamt 9020 Kiagenturt E E izhaja v Ceiovcu E Erscheinungsort Kiagenturt = = = Posamezni izvod 3 šilinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceiotetna naročnina 120 šiiingov E § P. b. b. E Š ?imm)mmummmmm!mnntnnnmntnnmtmnnnmnmm): LETMiK XXXii. CELOVEC, PETEK, 9. SEPTEMBER 1977 ŠTEV. 36 (1830j pred forumom ^šdrM^cnih narodov Podkomisija OZN opozorjena na protimanjšinsko poiitikn Avstrije ^---------------------------------- iZtAVA ZVEZE SLOVEMSKiH ORGANiZACiJ: Odtočno zavračamo neutemeljene očitke in podtikavanja Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega tista, je bilo prejnšji teden na zasedanju podkomisije OZN za boj proti diskriminaciji in za zaščito manjšin v Ženevi govora tudi o vprašanju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Podkomisija je razpravljala o študiji, ki jo je znani izvedenec prof. Fran-cesco Capotorti pripravil o pravicah oseb, ki pripadajo narodnostnim, verskim in jezikovnim manjšinam. Člani podkomisije pa so bili z dokumentacijo, ki sta jim jo poslali osrednji slovenski organizaciji ZSO in NSKS, posebej seznanjeni tudi s trenutnim položajem na Koroškem. Zajetna študija prot. Capotortija zajema vprašanje pojma manjšine, zgodovinski razvoj do današnjih dni, položaj manjšin v družbah, v katerih živijo, izvajanje načel člena 27 pakta o državljanskih in političnih pravicah in končno sklepe in zelo koristne napotke. Predvsem je študija znanstveno zastavila in uspešno dokazala tezo o veliki potrebi in popolni upravičenosti mednarodnega uravnavanja problema manjšin in poudarja, da se manjšine pojavljajo na mednarodnem področju kot kolektivni subjekt, ki ga je kot takega treba zaščititi v pravnem sistemu OZN. Vprašanje manjšin je obravnavano v študiji tako, da očitno dokazuje, da so manjšine iahko in morajo biti most, ki povezuje in ne ločuje narode in države. Zato je mednarodna zaščita manjšin kot koiektivnega subjekta najboijše jamstvo za zagotovitev mirnih in dobrih medsebojnih sosedskih odnosov, česar pa nikakor ni mogoče doseči z asimitacijo, ne giede na !o, aii je ..prostovoijna" aii prisiina. Med prvimi, ki so spregovorili v razpravi o študiji, je bil jugoslovanski izvedenec prof. dr. Branimir Jankovič. Opozoril je na podatke, ki jih je za študijo dala bolgarska vlada, ki je povsem zanikala obstoj manjšin v Bolgariji. Zanikanje obstoja neke manjšine v celoti, v konkretnem primeru makedonske manjšine v Bolgariji — je dejal dr. Jankovič — je še razlog več, da se morajo vsa telesa Združenih narodov v bodoče ukvarjati z obravnavanjem manjšin prav kot kolektivnega subjekta v mednarodnih odnosih. Posebno obširno pa je jugoslovanski izvedenec spregovoril o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Najprej je prečita! spomenico, ki sta jo članom podkomisije poslala ZSO in NSKS, nato pa je dejal, da te manjšine, ki so zaščitene z državno pogodbo iz leta 1955, menijo, da dejstva, ki so v študiji navedena na podlagi Izjav avstrijske vlade, niso ne popolna ne točna. ..Položaj slovenske tn hrvaške manjšine v Avstriji se je 14. novembra 1976 poslabšal," je naglasil dr. Jankovič. „lzvedll so popis posebne vrste z namenom, da bi pogojili pravice manjšin z njihovo številčno pripadnostjo. Tako pogojevanje pa predstavlja kršitev mednarodnih načel in norm o zaščiti manjšin." V nadaljevanju svojega govora je dr. Jankovič opozoril, da je bil Nerešeno manjšinsko vprašanje bremeni odnose med Avstrijo in Jugoslavijo ,Odprti probtemi, ki izhajajo iz nerešenega poioiaja sioven-ske in hrvaške manjšine v Avstriji, se pravi iz neuresničeva-nja državne pogodbe, objektivno in trajno bremenijo jugosio-vansko-avstrijske odnose," je ob nedavnem prvem uradnem obisku na Koroškem poudari! novi jugosiovanski veieposianik v Avstriji Novak Pribičevič v izjavi, ki jo je dai za Siovenski informacijski in dokumentacijski center v Ceiovcu (SiNDOK). „Jugo-siavija, zvesta svoji poiitiki dobrososedskega sodeiovanja z vsemi svojimi sosedami na osnovi načeia enakopravnosti in ne-vmešavanja v notranje zadeve, seveda žeii poin razvoj vsestranskega sodeiovanja z nev-traino Avstrijo. Vendar pa ti odnosi ne bodo dobiti pogojev za poin in nemoten razvoj, do-kter ne bodo uresničene jasne in precizne dotočbe državne pogodbe, nanašajoče se na poio-žaj naših manjšin v Avstriji. Sodimo, da bi avstrijska viada z uresničitvijo očitne in nesporne mednarodne obveznosti in z uresničenjem doiočb državne pogodbe daia svoj prispevek v korist spiošne tendence za demokratizacijo odnosov med evropskimi državami, za kar se tudi !icer v besedah neprestano izreka." 7. julija 1976 v Avstriji sprejet zakon o narodnih skupinah, ter ugotovil, da ..določila tega zakona ozemeljsko in vsebinsko zožujejo pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ki so zajete v avstrijski državni pogodbi". Na podlagi tega zakona pa je avstrijska vlada 30. maja 1977 sprejela uredbo o uporabi jezika manjšine pred oblastmi na Koroškem ter odredbo o dvojezičnih krajevnih napisih. „Po teh uredbah imajo koroški Slovenci pravico do uporabe svojega jezika pred organi oblasti na ozemlju, ki predstavlja samo eno tretjino dvojezičnega ozemlja Koroške, krajevne napise pa so postavili na ozemlju, ki predstavlja samo eno šestino dvojezičnega ozemlja Koroške," je jugoslovanski izvedenec opozoril na sedanjo ureditev, ki po zagotovilih avstrijske vlade predstavlja ^dokončno in vzorno rešitev". Na izvajanja dr. Jankoviča je odgovoril avstrijski zastopnik dr. Erich Nettel. Kakor že ob drugih priložnostih, je avstrijski izvedenec tudi tokrat trdil, da Avstrija manjšinska vprašanja obravnava v smislu mednarodega prava in da položaj manjšin v Avstriji ni tako slab, kot bi to skušali nekateri prikazati. Ne da bi konkretno odgovoril na opozorila glede nedvomnega poslabšanja položaja manjšin, se je dr. Nettel samo izrekel proti temu, da bi na nepolitičnem zasedanju, kot je odbor izvedencev, izrekali „neosnovane politične obdolžitve" zoper neko vlado. Vendar pa je avstrijski zastopnik v zvezi z intervencijo obeh organizacij koroških Slovencev priznal, da razume stališče manjšinskih organizacij, „ker je njihov legitimni interes, da od vlade zahtevajo več, ker bi se sicer njihov položaj poslabšal; vendar pa to prizadete vlade ne obvezuje, da bi morala (Dalje na 8. strani) tzvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je na seji dne 5. septembra 1977 razpravljal o atentatu na električno napeljavo v Pliberku in v tej zvezi sklenil naslednjo izjavo: K razstrelitvi električnih drogov v Pliberku ponovno izjavljamo, da dinamit ni sredstvo politike Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in se takšnega sredstva koroški Slovenci nasploh nikdar nismo posluževali. Niti v času narodnoosvobodilne borbe koroški Slovenci nismo minirali nemško-nacionatnih spomenikov, medtem ko nemški nacionalisti ne prenesejo slovenskih spomenikov, saj so v zadnjih letih že tri partizanske spomenike razstrelili, številne nagrobne kamne pa onečastiti. Tudi v trenutni situaciji, ko se borimo za priznanje naše avtohtone prisotnosti in za dosego najosnovnejših pravic, se poslužujemo legalnih sredstev, kot so prijavljene demonstracije in druge demokratične oblike politične borbe. K atentatu v Pliberku poudarjamo, da so take akcije pač mogoče samo tam, kjer vprašanja sožitja med narodi in podobna družbena vprašanja niso rešena. Tam lahko rovarijo temne sile v pričakovanju, da javno mnenje avtomatično dolži tistega, ki je večini v napotje. To pa smo na Koroškem — kakor kažejo zadnji dogodki — Slovenci, ki se nočemo zadovoljiti z minimalno rešitvijo, kakršno so vladi predlagale poznane protislovenske sile. Koroški Slovenci želimo, da bi končno enkrat našli krivce številnih kaznivih dejanj. Hkrati pa odločno zavračamo neutemeljene očitke in sumničenja uradnih in neuradnih krogov, ki nam podtikavajo dejanja proti miru in varnosti v deželi in s tem podžigajo mržnjo proti slovenski narodni skupnosti. Najboljše jamstvo za mir in enakopravno sožitje obeh narodov v deželi je dosledna rešitev člena 7 državne pogodbe v sporazumu med pristojno vlado in prizadeto manjšino; za skupno iskanje take rešitve smo slejkoprej pripravljeni. O Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je na seji dne 2. septembra 1977 po obširnem poročilu o trenutnem narodnopolitičnem položaju ocenil zadnje uspešne akcije kot izraz upravičenega nezadovoljstva prizadetega prebivalstva z vsiljeno manjšinsko zakonodajo, ki ne predstavlja rešitve v smislu državne pogodbe, marveč dejansko poslabšanje dosedanjega položaja. To izhaja tudi iz stališča generalnega sekretarja OZN dr. Wa!dheima, ki je ob priložnosti sprejema delegacije obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev poudaril potrebo po rešitvi v sporazumu med avstrijsko vlado in predstavništvom manjšine. Hkrati pa gre pri teh akcijah za spontano reakcijo na vedno hujši pritisk na našo narodno skupnost, ki s tem manifestira svojo odločnost v borbi za svoje pravice. Zato je odbor izrazil tudi svojo solidarnost z vsemi, ki jih postavljajo pred sodišče samo zaradi tega, ker so opozarjali na neizpolnjene obveznosti iz državne pogodbe ter zahtevali njihovo dosledno uresničitev. Odločno je odbor zavrnil neupravičeno kritiko na račun delovanja novoustanovljenega Slovenskega informacijskega in dokumentacijskega centra v Celovcu. Kritika samo potrjuje, da je bil skrajni čas, proti dosedanjemu monopolu avstrijskih in zlasti koroških oblikovalcev javnega mnenja vsaj do neke mere omogočiti tekoče in objektivno obveščanje domače in mednarodne javnosti o dejanskem položaju na Koroškem. Prav tako pa najostreje protestiramo tudi proti poskusom, da bi še tistim maloštevilnim Slovencem, ki so v javnih službah, z grožnjami, podobnimi metodam policijske države, omejevali in kratili v državnem temeljnem zakonu zajamčene politične pravice. Končno je odbor sprejel tudi ustrezne sklepe za delo v prihodnji dobi. ________________________________________________ 7 Na Koroškem spet govori dinamit V noč! O J nedelje na ponedeljek Sta kila na okrokja. Kllkerka z razstrelivom poškodovana dva lesena drogova tamkajšnje električne napeljave. 5for;7c% al? storilcev varnostni organ! se niso Izsledili, pač pa je najnovejš! dlnamlfskl atentat sproži/ živahno razpravo In povzroči/ nadaljnjo zaostritev že doslej zasTrap/jenega političnega ozračja v deželi. Romka v Kllkerka je počl/a ravno v trenutka, ko se aspešno siri protestno glkanje prof! vsiljen! krivični aredltv! manjslns/tega vprašanja. Zato je prišel atentat kot naročen za tiste, k! koj koroški/? Slovencev za aresnlčlfev mer/narodno zajamčeni/? pravic dljamlrajo kot „lzz!vanje slovenski/? ekstremistov" In ..provokacije peščice mladincev". /n so se ga fadl takoj poslažlll,- govornik! o/?e/? veliki/? strank fkašajo krivdo za atentat podtaknit! Slovencem še nekako po ovinki/? preko zadnji/? protestni/? demonstracij, pri KK(3 In zlasti pr! koroškem K/elmatdlensfa pa kar naravnost govorijo o ,,/evoekstremnem slovenskem terorizma", ne da /?1 Imeli najmanjši dokaz za take trditve In žaljive očitke. Svojo nalogo pri tem pa spet „častno" Izpolnjujejo fadl tukajšnji tisk, kajti posamezni list! naravnost tekmujejo med se/?oj, kdo /?o Izlil več gnojnice na Slovence In ji/? postavil v lač saspektnl/? elementov, k! kršijo zakone, prirejajo Izzivalne škode, Izvajajo teroristične akcije In ogrožajo mir v deželi, skratka kriminalce, k! krezokzlrno terorizirajo preklvalsfvo In celo varnostne organe. V lač! tek pojavov res n! tžko odgovorit! na vprašanje, koma v tem trnafka korist! dinamit? zlil je potem res tako težko agotovltl, v kateri smer! je freka Iskati krivce In storilce? Koroški Slovenci govorico dinamita vsekakor odklanjamo. Oke osrednji organizaciji sta to jasno In nedvoamno povedali fadl ok atentata v Kllkerka. Odločno pa sta zavrnili tad! vse ne-atemeljene očitke aradnlk In nearadnlk krogov, ki Slovencem krez vsakega dokaza krivde podtikajo dejanja prot! mira In varnost! v dežel! In s tem podžigajo mržnjo proti slovenski narodnostni skapnostl (tozadevno Izjavo ZSO v celoti okjavljamo na poseknem mesta — op. ared.). Protislovenska gonja, k! so jo na Koroškem sprožil! zlasti po zadnji/? dogodki/? v Pllkerka, zavzema že takšne oksege, da je celo notranji mi- nister Panc čatll potreko, da postav! stvar! na pravo mesto. Predvsem P/elmatdlensfa. In njego-vema predsednika je odgovoril, da je „povezo-vanje teroristični/? dejavnost! z redno prijavljenimi demonstracijam! avstrljsklk državljanov slovenske narodnosti treka tako dolgo zavrnit! kot poskas dljamaclje, dokler dr. Peldner nima dokazov." Pa nedvoamna zavrnitev pa vsaj posredno velja fadl vsem dragim, k! z enakim! al! podok-nlml neatemeljenlm! očitki okrekajejo koroške Slovence In skašajo krlmlnallzlrafl naš pravični koj za pravice, k! so nam zajamčene v državni pogodkl. Ker se korlmo za dosledno Izpolnitev državne pogodke, to je tistega mednarodnopravnega temelja, na katerem je zgrajena neodvisna demokratična zlvstrlja, pomen! klatenje tega koja kkrat! tad! napad na zlvsfrljo, na njeno demokratično In pravno aredlfev, na njeno mednarodno priznano saverenost. Kavno to dejstvo pa nas atr-jaje v prepričanja, da komo tadl pr! večinskem naroda našli za naš koj vedno več razamevanja In podpore, kajti koj za naše pravice je tad! koj za demokratizacijo naše ska.pne domovine. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SRS: Ne moremo ostati brezbrižni ob tlačenju manjšinskih pravic na Koroškem „Ža) se odnosi z Avstrijo ne razvijajo v celoti v duhu dobrih odnosov. Avstrijske vodilne stranke, že posebej na Koroškem, so očitno pokleknite pod pritiskom veiikonemikih nacionalističnih sit, kar vodi v grobe kršitve dotoči) avstrijske državne pogodbe o obnovi demokra-tične in nevtratne Avstrije. Namesto da bi se usmeriti v dokončno uresničevanje pravic stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji na osnovi dotočit te pogodbe v sodetovanju in dogovoru s prizadetimi manjšinami, se je Avstrija opredetita za potitiko diktata manjšinam." Tako je poudari! v svojem govoru predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marinc, ko je minuto soboto govoril na proslavi tridesete obletnice ustanovitve velikega industrijskega podjetja Litostroj v Ljubljani — prvenca socialistične graditve. Titovi zavodi Litostroj so v svojem tri desetletja trajajočem razvoju doživljali tudi težke čase, vendar pa jim je kljub težavam in velikim naporom uspelo upravičiti poslanstvo v socialistični graditvi. Kot dokaz doseženih uspehov je bilo povedano, da gre polovica proizvodnje Litostroja v izvoz, po drugi strani pa na primer kakih 40 odstotkov vse električne energije v Jugoslaviji proizvedejo prav Litostrojeve turbine, polja napajajo Litostrojeve vodne črpalke in podobno. Ko je predsednik Marinc — kakor že povedano — ob tej priložnosti spregovoril tudi o trenutnem položaju na Koroškem, je dejal: V duhu OZN za zbliževanje med narodi V tMorK na De/?f/w: rt/ČM prt y4w- ^drdMK je repH.MšM ^onjereMCd ^/%- OZ/V 5(ove7:;jf že frefjtč prtre- po/etno po/tPČMO šoto, ^dfere se je Mdetežttd w/drtwd /z we .Stcventje /n Zde/; Zz č/rKgZZ? ;Kgos/ov%M