GLAS SVOBODE HU)VENHK1 T1CDNIK Komm lliufiiut ' IJlfcnTti, GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. 'OD BOJA DO ZMAGE' "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! i Stev. 2 Chicago, 111. 13. jaiiuvarija 1905 Leto IV Cenjenim gg. naročnikom mi znanje. Z današnjo štiM-llko smo razposlali opomine vnem onim gp. naročnikom, kojimje polclda naročnina v blagohoten o poni In,d a riopošljojo naročnino za prihod* njo loto. .Mi 8ino povečali list, t o roj so logično narastli .tudi troški. Papir, stavci, tisk, vso staiit* denar. A ko nam naročniki pravočasno ne pošljojonaročnine, kako naj zadostimo našim dolžnostim i " Upamo, da ta blagohoten opomin no bodo ostal glas vpijočega v puščavi, da bodo naročniki storili svojo dolžnost, da nam vsaj tokom 14 dni dopošljfjo naročnino, ker drugače bi l> i 11 pri-moraiii ustaviti vsakomur list, ki iti so/a ta opomin no/mcnll. ikjaiiuvarlju lDOT* "(Jlus Svoludo" Razgled po svetu. Iz rusko japonskega hojiSča. Iz Petrograda sc poroča, da je vest, s katero sc zatrjuje, tla bodo generala Stoessela postavili pred vojni sod, obudila v ruskom narodu splošno nezadovoljnost. Sove bi ruski b.rokraciji, ki je z lopovskimi mahinacijami provzročila vojno na Daljnem Vztoku, in zakrivila, da je hrabra posadka v 1'prt Arthuru trpela neznosno gorje, jako dobro do-šlo, ako bi zamogla svojo krivdo zvaliti na koga druzega. Ruski sistem bi moral na zatožno klop. Generali Stoessel, Kondra-čenko, I,-ok in S mir nov naj bi bili pa zaslišani kot priče, potem bi sc izvedelo, zakaj je bil' i'ort Arthur preskrbljen slabo z živežem in strelivom. Njih in njih hrabrih tovarišev trpljenje, ječanje ranjenih in umirajočih naj bi sc vzelo pri obravnavi v poštev in kot merilo, da bi svet zvedel, kaj sta zakrivili lakomnost in borniranost vladajočih ruskih krogov. Dokazati je treba, kdo je v začetku vojne ljubljencem •dvora in drugim izsesalccm poveril važna mesta v vojni upravi. Kam je izginil denar za dobave, ki niso nikdar prišle na določeno mesto? Kdo je poneveril darila carinje, ki so bila namenjena vojakom za božič? To bi bilo sodišče, ki bi moralo izreči svojo obsodbo nad lopovi ki so sto in stoletja na naj nesramne j ši način izmozgavali naš bratski in junaški ruski narod, kojega najboljši sinovi umirajo v kazenskih kolonijah Sibirije. Izrekla bi se obsodba nad tolovaji, ki mj duh našega braskega ruskega naroda s knuto ukovali v suženjske spone, ki so z bičanjem do smrti mašili usta ljudem, ki so ruski narod bodrili k svobodi in napredku. Res, krasen bi bil prizor, če bi ruska avtokrac ja sedela na zatožni klopi, kot žive priče pa ztradani in hrabri branitelji I'ort Arthur ja pole? njih. Pri iMukdenu so Japonci poskusili dvakrat prodreti ruske pred-straže. A Rusi so jih zavrnili. Angleško, Število brezposelnih čimdalje bolj narašča v Londonu. Na Trafalgar Square je bil minoli teden velikanski shod, katerega se je kacih 6— 8ooo brezposelnih udeležilo. Govorniki so povdarjali, da bode treba rabiti silo, ako vlada ne stori kaj v korist brezposelnim. Neki govornik je pozval brezposelne siromake, naj gredo direktno na Westend, kjer stanujejo postopači v svili in žametu. Taki revolucionarni govori so nekaj nenavadnega na Angleškem. Seve bogate dame in gospodje v Wei'terulu so malo č.ili o njih. Morila pa prihodnjič razburjeni in iztra-dani ljudje odkorakajo direktno v Westend, morda vdero tudi v hiše? Kdo ve?Tednj bodo pa fini gospod-ki iti dame iz strahu pred "ladnim ljudstvom trepetali. Rusija, Stavka v Baku se nadaljuje. Brzojavno se poroča, tla nafta na množili krajih gori, Do sedaj ie nad *to rezervoarjev za nafto porušenih, mnogo skladišč in družili stavb. Konference s carjem, batjuško in g. Wittejem, izdajalcem naprednih .načel še niso končane. Ruski nanxl ]>o vsi Rusiji zahteva, da se naredi konec krvoiitju na Daljnem Vztoku. Nasprotno pa ruska birokracija in druga golazen, ki živ: o žuljih ruskega naroda, zahteva nadaljevanje krvavega klanja. V \ aršavi se vrše vsaki dan politični umori. Žrtve so policaji, ogleduhi in kozaki. Vlada preti v neki proklamaciji, da bode dala vsakogar vstreliti, ki se vdeležuje demonstracij. Italija. Kacih 50 voiaških novincev, z vojaškimi čepicami na glavi je pelo po rimskih ulicah socialistične pesni in vpilo: "Živijo socializem! Doli z militarizmom!" Ko so novinci prišli v vojašnico so zaprli vse. S tem 'e bila domovina zopet enkrat rešena. \ boga Italija 1 Z$ vojaški.novinci prepevajo socialistične pesni. Kaj lx>? Kaj bo? _ Francijo. Brzojav |K)roča, da je umrla 75 let stara komunistinja Alojzija Michel v Marzilu. Koliko je storila Alojzija Michel za osvoboditev trpečega človeštva, za napredek, vemo vsi, ki sc borimo za svobodo, jednakost in bratstvo. Kedar bode zdrobljeno tiranstvo v prah, kedar se bode človeštvo o-svobodilo duševnih in telesnih .spon in verig, potem bode človeštvo poleg druzih prvoborilcev tudi Alojzijo Michel imenovalo žensko, ki je vse svoje duševne in telesne moči vporabila za preobrat današnje ko-rumpirane človeške družbe. V francoski zbornici je bil izvoljen predsednikom Pavi Doutner z 265 • glasovi. Brisson, nekdanji zborniški predsednik je pa dobil 240 glasov. Španija. V Cadiksu ao bile velikanske demonstrate proti pristauiščncm davku. Prišlo je do ljutih bojev mej demonstranti in orožniki. "Pogumni' varuhi zakona so rabili proti neoboroženi množici orožje.. Kn demonstrant je ubit, več pa ranjenih. Nemčija. l^rcni tgarji na Westfalskcm so riceli - splošno stavko, ker kapitalisti nočejo prlpoznati opravičenih zahtev premogarjev. Gospodujoči >loji se boje splošne stavke, a vzlic temu so jo provzročili. Ako vsi pre-mogarji zastavkajo, tedaj bode stavkalo okolu 270 tisoč premogarjev, ako kapitalisti ne odjenjajo. 1800 premogarjev v Turingi j i je že storilo sklep, «xxl'iirati svoje brate na Westfalskem v boju zoper kanital. Nemški cesar Viljem, edini je že zopet napravil neko nerodnost. Če stital je nI. Koerberju, da je podal ostavko. Vsled te nerodnosti ne.a-škega cesaria. ki r»ovsod vtika svoj nos, so hoteli češki poslanci ojstro interpelirati vlado v državnem zboru. Tej interpelaciji se je vlada tem potom izognila, da je izjavila, da nemški cesar ni poslal brzojavke pl. Koerberju. Maroko, Franeozki zastopnik v Tangeru je obvestil diplomatični zbor, da je sultan privolil 4' vse francozke zahteve. Sedaj je zopet za nekaj časa odvrnena nevarnost, da bi Francozje zasedli Maroko. Turčija. V 1'eskubu jc dal Hilmi paša zapreti več duhovnikov, ker so baje ustanovili tajno zarotno družbo. V Jeruzalemu so'Se na stepli duhovniki rimsko-katoliške in pravoslavne vere na grobu Kri s Ca. Ti pol>oji se običajno ponavljajo vsako leto mej farji radi ncvošljivosti iti lakomnosti. A.,.vriske vesti. --» — Zakoniti roparji. Iz Bostona se poroča, da so se borzijanei l.awson, Uvogers, Rockefeller in Morgan zcyuziH. Law son bode dobi! 1 milijon tolarjev, zajeti no inor a pa-ustaviti svoja razkritja o "Frenziend Finance". Eli, bratci se vedno najdejo, kedar sc gre za njih žepe! O J krita beseda. "New Yorker Volkszeitung", socialističen dnevnik V New Yorku piše doslovno o volilni borbi: "Dotični, ki mislijo, da se l>od<* delavsko vprašanje rešilo z volilnim listkom, >e lahko mnogo nauče iz nastopa Peabod'ft, guvernerja v Co-loradi in njegovih vri j atelje v. Volitev je mogočno 'sredstvo za' napredek socialistične agitacije; volitev množi socialistično gibanje in kaže njega napredek, nikakor pa to ni zadnje sredstvo. Za obrambo tega, kar si jc proletariat pridobil potom volilne borbe; proletariat bode slednjič dal besedo sili. Za to l>o-do meščanski mogotci vže sami skrbeli." I11 to je resnica. Meščanski teroristi prijjoznajo le takrat ljudski £las za l>ožji glas, ako jim ta glas tudi kaj nese. Ali izid končne zmage je tudi odvisen od naše agitacije. Ako bode vojaštvo usesalo v selx* socialistične nauke, potem se meščanski teroristi ne IkmIo upali nastopiti s silo proti zavednemu in organiziranemu proletariat 11. Vest se oglašal * Zopet, je eden izmed porotnikov, ki so obsodili Spiesa, Linga, Fische-ra, Kngela in Parsonsa radi dogodkov na Heumarketu j>o nedolžnem na vislice, znorel. Dne 29. decembra 1904 so spoznali zdravniki, da je George Adamsu, ki je bit pri omenjeni obravnavi porotnik, omra-čil duh. Kmalu po končani obravnavi, so se pokazali prvi pojavi zmedene pameti, ki so sc pa tekom časa razvili v popolno blaznost. Vest jc pekla Adamsa vsled ob sodbe nedolžnih ljudi, blodil jc ]>o svetu, dokler ga niso dne 29. decembra 1904 odvedli v norišnico. Mi ne verujemo v maščevalno osodo. Ali omenjamo le to, da so večinonfa vsi |>orotniki, ki so obso-dili Spiesa. Engela, Fischera, Linga, Parsonsa itd. zblazneli, tla so vzeli žalosten konec, ker jih jc pekla vest, Ia so nedolžne ljudi obsodili v sniit, ker so jih takrat prisilili v to. Dandanes ve vsakteri, ki le količkaj misli ,da se jc obravnava radi dogodkov na Heumarketu končala z navadnim justičnim umorom. Najbolj ši dokaz za to so pa porotniki, ki so obsodili nedolžne žrtve, 'ti so končali s satnoumorom ali pa v norišnici. Ako bi se šlo za klerikalce ali kake misijonarje, tedaj bi uredniki "Nov. Dom." pisali, da je porotnike doletela pravična božja kazen. A ker se pa gre za ljudi, ki so bili pravi prijatelji ljudstva, l>ode "Nov. Dom." molčala o tem. Ted i je v a agitacija gre v klasje. V soglasju z Rooseveltom, ki jc v svoji poslanici priporočal bičanje za suroveže, ki pretepavajo svoje žene, je višji porotni sod v Washing tonu predlagal, naj sc vpelje bičanje za hudodelce in pretepače svojih soprog, ker se upa, da sc bode znižalo število hudodelcev. Strokovnjaki na kazenskem polji, ki so si pridobili svetovno ime, pa trdijo, da bičanje hudodelce še bolj posurovi, da jih naplavi popolnoma neobčutne za vse. Ali naša sodišča se Im.kIo prokleto malo zmenila za mnenje strokovnjakov. Pač pa bodo upcljala telesne kazni ter se pokorila izvoljencu naroda — divjemu jezdecu, v katerem vidijo kravji pastirji na zapadli prototip pristnega Amerikanca. Izza ameriških vojaških kulis. Pred vojnim sodiščem v Fort Sheridamt se je vršila obravnava proti Davidu B. Mullikcn, stotniku 27, pešpolka, ker je zapustil svojo ^letno soprogo Kegino Batismo, rojeno Filipinko. Mullikcn je predlagal, naj se obravnava vrši tajno— tako kakor v Avstriji —• kar je sodišče pripoznalo, dasi ameriški zakon zahteva, da e vse obravnave vrše javno. Mullikcn je Kegino Batismo poroči! 12. marca iqoi v San Carlos na otoku Negros, katero je pa pustil na cedilu, ko jc bil zopet premeščen v Zdr. drž. Na filipinskih otokih so v tem oziru vprav grozne razmere. Častniki, podčastniki ali prostaki, oic-njeni ali ncoženjeni imajo svoje pri-ležnice, dokler so v garniziji na fi-Ipinskih otokih. Kedar so premeščeni zopet v.Zdr. drž. pa ostavijo svoje priležnice, ne da bi se zmenili za ž.cno, priležnico in otroke. Take razmere so v današnji družbi škandalozne, radi tega jih je treba tudi j>okriti s krščanskim plaščem. — Rati i tega tajna obravnava. Slovesno kronanjel * V elikanske priprave se delajo za inavguracijo predsednika Roose-velta, ki bode dne 4. marca t. I. Prireditelji so sklenili pozvati vso regularno vojsko na sto milj okoli Washingtona v rczidenco. Te slav-nosti se l>odo vdeležili tudi filipinska vojska, ki je bila na raztavi St. Louisu, kadetje iz We s t point,'., pomorski kadetje iz Annapolisa in mnogo miličarskih organizacij. Kmalu ne bode razlike med inavguracijo predsednika Zdr. drž, in kronanjem kakega evropskega, kralja ali cesarja. Bogata tatica nekaznovana? Gospodična Etna 1'agc, jako "visoka" dama v New Yorku, je odšl? iz zapora, dasi so jo pri tatvini zasačili, ker je njen hišni zdravnik z-javil, da je bolna, da ne more odgo-varjati za svoja dejanja. Siromašne žene niso tako sreč a, da bi imele svoje lastne hišne zdravnike, radi tega morajo zavoljo vsa-cega še tako majhnega'greha v ječo. Tako je v svetohlinski meščanski družbi. Koliko hode tal panamski prekop? Proračun za gradnjo panamskega kanala je že dosegel lepo svoto 300 milijonov tolarjev. Dasi so že Francozje precej dela zvršili, vzlic tc-n3 bode še šteti 300 milijonov t j! , ako se hoče dokončati delo. In to delo naj bi trajalo 20 let. Mej tem časom bodo zopet prenaredili nič-tt, ker bodo pri gradnji naleteli na ovire, katere so bile v začetku neznane. In najbrže bodo narastli troški na 500 milijonov tol., predno bode dovršen prekbp. Seve Amerikanci imajo denar. Ali prišel bode morda čas, ko bode tudi stric Sama minila potrpežljivost. Ali dotlej bode še nekaj vode steklo v morje, do takrat bomo že imeli svoj dobiček v žepu računijo podjetniki, ki so interesovau! pri gradnji prekopa, ne da bi pri tem vpoštevali človeške žrtve, katerih bode treba pri gradnji prekopa. Kako umirajo iznujditeljl? Sedemdeset let stari Adolf Cor-bett se je minoli teden ustrelil v nečem čikaškem hotelu na 3204 Prai-ie Ave.Corbett jc izumil stroj za valjenje kokošjih jajc. Zadnja leta se je trudil, da bi z bol j šal stroj. Umrl je kot siromak. Naibrže ji bila tudi revščina, vzrok, da je nadarjeni mož zagrabil za revolver. Tako je v današnji družbi. Kapitalisti o-kradejo izumitelje strojev in druzih kori, tnih nanrav za njih sad, izumitelji pa v revščini in siromaštvu prostovoljno umirajo. I'eubody pogoreli Zbornica v Coloradi jc oripoznala demokrata Alva Adamsa guvernerjem. Pcabodyeve kreature so ponujale 4 senatorjem 100 tisoč tolarjev podkupnine, da bi glasovali za tirana Peabodya, Ali spodletelo jim je. Peabody v svoji domišljavosti še vedno trdi, da je on izvoljen guvernerjem in tla se bode pritožil. Krvni davek. Odsek za vojaške potrebe je ravnokar izdelal svoj načrt za leto 1905. Zahteva se "malenkost'' 60 milijonov tolarjev! . Pobožna morilka. Isaac Swan, ki jc pomagal Carrie Joslyn v Wheat field Township otro-vati nje soproga, je pri zaslišanju izjavil tole: Vsled ljubezni do gospe Joslyn sem postal bedak. Na njeno prigovarjanje sem kupil strup. Ona je že večkrat skušala umoriti svojega soproga, a vselej ji je spodletelo, ker je imel strup premalo moči v sebi. Jaz nisem z umorom v ni-kaki zvezi." "Jaz ne vem, zakaj sem to zvrši-la," je jadikovala morilka v ječi v Masonu, "Jaz sem bila od hudiča obsedena, in ne vem čemu sem to zvršila. Jaz sem kristjanka in imam zaupanje v boga. Njega usmiljenje je večno. Jaz še upam, da me bode 0I1 ranil mojim otrokom. Svvana nočem več pogledati." — Marsikateri morilec bi se na hudiča in boga skliceval, kedar mu gre za nohte, da bi >e izmuznil iz ječe. Pri verskih ljudeh je že v navadi, da smatrajo boga in hudiča odgovornim za njih dejanja. Torej ne sinemo za-, meriti! Bela vrana. William A. Douglas, guverner države Massachusetts je v svoji poslanici obsodil kapitaliste, k. so po največ zakrivili stavko takstilnih delavcev v Fall River. Nadalje se je obrnil tudi proti razredni justici: "Jaz želim, da sc ogibljetc tako-zvanega razredno justičnepa posta-vodajstva, ki omogtičuje, da en del državljanov živi na troške druzih. Nikakor se ne sme sprejeti zakon, ki breme in dobroto ne razd.-li jed-nakomerno na vse državljane " Glede zakona brezposelnih se je Douglas izjavU. naslednje: "V zakonu za brezposelne imamo odstavek, katerega je treba popraviti. Ako brezposelni po ulicah postavajo, sc jih lahko aretuje. Ako prosijo,' se jih zopet aretuje. Taki zakoni so nečloveški in bacbarični, radi tega je treba zakon popraviti." Najbrže bode guverner Douglas, o čigar poštenosti ne dvomimo, ostal osamljen v zbornici države Massachusetts, v kateri imajo ogromno večino sovrainiki ljudstva. . Ha/motri vanjo proletarca. Mi upamo, da bodo z vpropaste-njem današnje človeške družbe, ; odstranitvijo zasebnega trnetka iz ginile tudi tvornice, ki so pravi križ za delavno-ljudstvo. Mi mislimo, da bode tvornice nadomestil višji popolnejši način za proizvajanje Ako marsikateri dandanes trdi, da tvorniško proizvajanje stoji višje kakor domača obrt, tedaj lahko do-tični veruje to, ako ga je volja, ali mi trdimo, da je bilo tvorniško proizvajanje še le mogoče in potrebno, ko se je izkoriščanje delavcev pričelo z upcljavo stroja na debelo. Sploh se čudimo, da še mnogo ljudi ne uvideva, da tvori tvorniški sistem najboljše in idealnejše izko-riščevalno polje za izscsalce ljudstva, da dobiva kapitalist od tvorni škega dela najboljše sadove, delavci pa le odpadke. Kes so proizvodi iz vrstni v kolikor zamore stroj proiz vajati dobro, tn*'žno in lično blago. Ali pri tem delu pride človek le toliko v postev, v kolikor se ga neobhodno 'Xrtrcbuje, tla jjožene ali ustavi stroj, ali pa da železni človek — stroj jednakomerno dela. Inictjaii-va človeka na proizvajalnem polju je povsem uničena, ali pa zvezana in stisnena v j ako majhen delokrog Sčasoma poj>olnotna zamre v človeku stremljenje po različnem in mnogovrstnem proizvajanju. Jako temni nazori so Še glede vrednosti tvomiškega dela v nekaterih krogih. Le delavec se ne da varati vzlic mnogi temni teoriji glede vrednosti in nevrednosti tvomiškega dela. Kdor tvorniško delo resno proučava, obiskuje proletarce ter govori ž njimi o tvorniškem delu, ali pa sam dela v tvornici, bode prišel do zaključkov, ki zanikajo, tla je tvorniško proizvajanje najvišji način za proizvajanje.' Prišel bode vprav do nasprotnih zaključkov: v svobodni človeški družbi, ki si je jk>-stavila za višek svoje naloge, da da človeku vse pogoje, ki so neobhodno potrebni, da se človek razvije do najvišje kulturne stopinje, ne more obstati današnji tvorniški način za proizvajanje, 2c dandanes bi se lahko marsikaj storilo vtem oziru, ako bi se parna stla v tvornicah nadomestila z električno silo. Preti nekaj leti je bila raztava električnih strojev v New Yorku. Tu se je lahko vsakdo prepričal, da električna sila lahko goni vsaki stroj. Mi pripoznamo, da bi tak preobrat na industrijelnem polju stal mnogo denarja. In to je morda tudi dandanes glavni vzrok, da se ta preobrat ne zvrši. Ako sploh vprašamo zakaj sc pri-poznava tvorniško delo za najvišji način za oroizvajanje tedaj nam je dal odgovor Carlylei ki se g!asi' "Cheap and nasty!" In ako bi pomen tega stavka močno obrezali ir. omejili, vendar pridemo do zaključka, da le kapitalizem potrebuje tvorniško delo vsled umazanega konkurenčnega l«»ia Popolnoma izključeno je, da bodo ljudje v svobodni človeški družbi delali v vojašnicam ali prisilnim delavnicam podobnih tvornicah. Seveda bi bila nezmisel, ako bi trdili, da potlej ne bode sploh nijedne tvornice. Vsled splošne \peljave električne sile bode še le mogoče vres-ničiti individuelne delavnice in več tacih delavnic skupaj se bode imenovalo tvornico. Svobodni človek prihodnje človeške družbe se bode v proizvajanju vsled individuelnega dela tako izuril, da bodo njegovi izdelki skoro umotvori. Ta človek bi se pa tudi zahvalil za današnje tvor-niškf>-oti in jaz sam poskrbim, da se ta dogodek naznani fiosvctnemil in cerkvenemu sodišču« Vsi so poslušali prijorja z napeto pozornostjo, Anton Magajna pa je imel občutek, da so vse prijorjeve besede le zvijača, ki naj patra Cc-lestina reši, obdolži tel j a samega pa spravi v nesrečb. To spoznanje, ki je žalilo njegov pravni čut, mu je začelo razgrevati kri, a premagoval se je iznova in ni prijorju segel besedo, dasi je zdaj slutil, da mu je prijor takorekoč iz vil orožje iz rok — Ali, uvaževat: je še nekaj, je nadaljeval ^rijor. Pred samostanom stoji velika tpnožica, ki misli, da je pater Celestin kriv. Z orožjem bi bilo sicer te ljudi lahko razgnati, ali jaz nečem prelivat kri nego oznanje vat l)esedo božjo. Ljudstvo je ?a[>e-Ijano in naščuvano. Da, Anton Magajna, zapeljano in fiaščuvano je ljudstvo, in neče čakati sodbe ^klicane cerkvene in posvetne gosnoske, nego hoče takoj kazen. To pa bi bila vnebovpijoča krivica. Dokler ni krivde ne more biti sodbe. In zato vprašam vas, Anton Magajna: Kako mislite potit rit i to nahujskano ljudstvo? To ni moja stvar, je jezno odgovoril Anton Magajna. ki je čutil, da je prijor vso zadevo zasukal tako, da iz nje ne bo ničesar in da pater Celestin uteče kazni. Vi ste me kli cali, naj Vam povem, kaj se je zgodilo, in to sem storil. Drugo me nič ne briga tem manj, ker mene nočete prienati za pričo. Opat sc pa s temi besedami m zadovoljil. Vedel je, da s svojimi šestimi stražarji ni kos veliki množici,' zbrani pred samostanskimi vrat mi. Če ljudstva na kak |>osel>cn način ne fjomir, da sc izlq>a razide, pride do boja. Množica zavzame samostan in pobije ne le patra Cele stina, nego lahko še več drugih me nihov. Dovolite, milostni gosjxxl prijor, je zopet povzel Anton Magajna, da s svojima spremljevalcema odidem. Tu smo, kakor vidim, že opravili in sicer slabo opravili, kakor vedno, kadar kmet toži duhovnika. Prijorju je bilo jasno, da Magajne za nobeno ceno ne sme pustiti iz samostana, dokler ni ljudst.va pomiril, sicer je vse izgubljeno. - Anton Magajna, kako mi morete očitati tako pristranost. Bog mi je priča, da ne iščem drugega nego resnice. Zato potrpite še malo, Če je pater Celestin kriv, ga j>ože-netn na mestu iz samostana naj potem ljudstvo stori ž njim, kar hoče, — Če meni ne verjamete, se mu krivda ne more dokazati, ker Ciganka je že kdovekje, je zaupno odgovoril Magajna. Sploh je pa krivda patra Celestina že dognana. — Ne, Anton Magajna, je dejal prijor. Krivda še ni dokazana ali čez nekaj časa bomo vsi vedeli, pri čem tla smo. In obrni vsi se k menihom, je prijor velel: Pojdite vsi z manoj na dvorišče, nater Avguštin pa naj prinese Najsvetejše. Na samostanskem dvorišču je postavil pater Avguštin na malo mizo Najsvetejše in prižgal dve sveči, potem pa je prijor ukazal stražarjem, naj odpro vrata a naj se postavijo pred vrata ter takoj ustrele, če bi kdo poskusril stopiti na dvorišče. Stražarji so to šez zid naznanili ljudstvu in potem odprli vrata. Menihe je nrelete! mraz, ko so videli množico oboroženo s palicami, s poleni in tudi s sekirami. Bilo je več sio ljudi -:očetju varnejši,, je nadaljeval prijor. Glavna priča, napadena ciganka, je pobegnila. Zakaj ni prišla pričat? Ali ni mogoče, da ima slabo vest — Saj je Magajna spoznal, da je bil pater Celestin, sc je oglasil neki kmet, ki je klečal v prvih vrstah. A mož, ki je bil prej eden najglasnejših in najsilovitejših, je govoril zdaj že z očitno ponižnostjo, kakor človek, ki že sam dvomi o svoji stvari. ■ Da, Magajna pravi tako, je dejal prijor. Vem, da je Magajna posten mož, ali vzlic temu sc je lahko zmotil. Videl je napadalca samo en trenotek in zato je nemogoče, da b; le na podlagi njegovega pričevanja mogel patra Celestina obsoditi. Ljudje so pri teh btsedah začeli postajati nerfiirni. Nekateri možje so vstali, drugi so začeli četudi po-tihoina mrmrati. Prijor je hitro pristopil še bliže k množici in zakli-cal: — Poglejte na Najsvetejše I Živega iinate preti sabo, Stvarnika nebes in zemlje, ki vas lx> sodil na sodni dan. Pri tem živem Bogu naj pater Celestin priseže, da prizna resnico. Le je kriv, Vam ga takoj izročim, če ni kriv, pa idite v miru domov in molite, naj Vam nebeški Oče odpusti, tla ste njegovemu služabniku stregli po življenju Komaj je bil prijor končal že ie topil k njei u pater Celestin. Veliki, širokopleČi mož je bil sncer bled kakor zid, a držal se je ponosno in roka se mu ni čisto nič tresla, ko jo |'e vzdignil in se s tremi orsti do-aknil Najsvetejšega. S krepkim i glasom je dejal ■ — Prisegam pri />ogu vsegamo- L'i,čnem in \ sega ved nem, da sem popolnoma nedolžen. Jaz danes še sploh nesem stopil čez samostanski prag. Naj me Bog na mestu ubije, če nisem govoril čiste resnice. A nt bn Magajna, ki je ves ta čas stal urimo v ozadju in se ni premaknil, sc zda i ni mogel več premagovati. Srdito je planil k prijorju, ki je držal Najsvetejše, pahnil patra Celestina na stran m kakor obupan začel kričati nad ljudmi: -— Ne verjemite'ničesar 1 Oslepa-riti vas hočejo I Pater Celestin je po krivem prisegel. Ljudje so strahom a poskočili pO; konci, a dasi so videli, kako so se menihi zagnali na Magajno, mu ni niliče prišel-na ]>omoč. Samo gospa Regina je pognala svojega konja in se zapodila med menihe ter jih razpršila. Tako je mogel Magajna zapustiti dvorišče. — Nazaj! Vsi ven ! je ukazoval prijor in držeč z obema rokama Najsvetejše visoko pred sabo podil ljudi na cesto. In ljudje se niso u-stavljali. Počasi a plaho so se umikali in tiho Odhajali ne meneč se za gos j k) Retriuo, ki je jezdila za njimi in jih oštevala da so norci in da so se dati prevariti. •Stražarji eo vrata hitro zaprli in jih zabarikadirali, menihi pa so se of>orožili z različnim orožjem, ker se je prijor bal, da bi Magajna in gospa Regina znala kmetom vender le dopovedati, da so bili prevarani. Ali teh varnostnih priprav ni bilo treba. Gospa Regina je jezdila svojo pot in Anton Magajna je molče korakal ob njeni strani, ne tla bi se zmenil za .ljudstvo, ki se je izgubljalo na razne strani, prav kakor bi se sramovalo, da se je dalo ukrotiti. Zdaj, ko je minila vsaka nevarnost. se prijor Ahacij ni mogel več premagovati. Jeza, ki jo je toliko časa krotil, je zdaj kakor plamen byknila na dan. Celo dolgi Laban, samostanski hlapec, ki je veselo žvižgal tutli če je treskalo, se je prestrašil in utihnil, ko mu je prijor iztrgal puško iz rok in jo zavihtel nad patrom Cclestinom. In prijor bi bil patra Celestina gotovo pobil na tla, da mu niso menihi iztrgali puške iz rok. Mož je bil strašen v svoji jezi in je divjal tako, kakor še nikdar. Samo eden med vsemi menihi je prav razumel prijorjevo jezo, mladi Erazem pleni. Obričan, ali ta dan ni poskusil prijorja potolažiti, kakor je bila sicer njegova navada, nego se je plaho stisnil v svoj kot in se ni premaknil. Prijor se je večkrat ozrl nanj, mehko, kakor bi hotel prositi prijazne besede, ali Lrazem teh pogledov ni hotel zapaziti. Zanj je bil ta dan strašnejši, kakor za vse druge prebivalce samostana, ker mu je iz srca iztrgal zaupanje do prijorja, ki ga je ljubil kakor očeta, in tlo vseh menihov. "Vsi ste krivo-prisežnikV' so šepetale njegove ustne, ko se je za drugimi menihi počasi vračal v samostan. Noč je objela zemljo in tudi v samostanu je zavladal mir. Po dvorišču je tiho žvižgaje hodil dolgi Laban. Moral je ostati do |>o!noči na straži, a je svojo dolžnost tako malomarno opravljal, da ni zapazil temne sence, ki se je |>ovzpela čez zid in izginila za samostanom na ono stran, kjer so stala gospodarska poslopja. Mirno je hodil okrog posamičnih samostanskih poslopij, kakor bi hotel dokazati, da se mu ne dela krivica z očitanjem, tla grede spi in tla v spanju žvižga. Vzbudil ga je šele prijorjev glas. Meti tem, ko so menihi že davno počivali, je prijor Ahacij, zatopljen v svoje misli, že dolgo slonel na oknu in od tod zapazil, da sc je iz veliketra skednja začel naenkrat valiti gost dim, za katerim je udaril plamen. Skedenj je bil v ognju, dolgi Laban pa je izvedel za to šele, ko je čul prijorjev glas : Gori 1 II. Visoko se je vzpenjal plamen proti nebu in razsvetljeval pred Bistro ležečo ravan, da sc je videlo daleč naokoli. Obupno je klical samostanski zvon na pomoč ali razen ri-b čev, ki so bili podložni samostanu, je prišlo le jako malo ljudi gasit. Prebivalci samostana so se trudili na vso moč, da ogenj omeje in menihi, ki sicer niso radi delali, so se ravno tako vztrajno pehali, kakor samostanski uslužbenci Zaznavši, da gori, je pater Celestin skočil s svojegft ležišča in planil k oknu. A samo trenotek se je u-stavil njefov j>oglcd na "orečem poslopju, |xrtcm pa je motril samostansko okolico. Menihovo orlov -sko oko, izvežbano na lovu, je v svitu', ki ga je razširjal mogočni ogefij, natančno spoznalo moža, ki je sedel v čolnu in veslal na vso moč. — To je požigalep, je sam pri sebi govoril pater Celestin; je skočil po stopnicah doli na dvorišče in k prijorju, kateremu je v naglici povedal, kaj je videl. Še predno je mogel prijor kaj odgovoriti, je bil že pater Celestin odhitel v noč — zasledovat požigalca. Z naporom vseh sil in le ker je bilo dovolj vode pri roki, se je končno po večurnem prizadevanju posrečilo ogenj pogasiti. Škoda je bila znatna, kajti zgorelo je več gospodarskih poslopij in vse kar je bilo v njih shranjeno. Prijor je bil srčno vesel, da samostana ni zadela še večja nesreča. — Ves samostan bi bil lahko šel v nič, je rekel menihom in si brisal od napornega gašenja potno čelo. Mati božja nas je zopet enkrat v svoji neskončni milosti obvarovala. — Morda je pa ta požar božja kazen za to, kar se je včeraj zgodilo v tem samostanu, je pripomnil tiho Erazem pt. Obričan. Njegove Ijcsede so menihe prav nemilo zadele, in nevoljno so se odvrnili od mladega svojega tovariša, kateremu že itak niso bili naklonjeni, ker je bil ves drugačen od njih in sploh ni rad občeval ž njimi. Prijorja pa je pri Erazmovih besedah mahoma minila vsa veselost. Odgovoril sicer ni ničesar, ali |x>znalo se mu je, da so ga pekle te besede prav v dušo. ! Počasi je krenil v samostansko cerkev, sedel v zadnjo klop in se zatopil v svoje misli. Prijor Ahacij je bil resnično veren človek in zato mu je dogodek prejšnjega dne ležal kakor kamen na srcu. Moril ga je dvom, če je prav storil, da je pustil patra Celestina po krivem priseči in je ) sam pomagal pri prisegi, samo tla reši ugleil in veljavo samostana. I Vedno in vedno mu je očitala vest, 1 da bi bil moral raje vse žrtvovati, j samostan in patra Celestina in sploh vse menihe in stati za resnico, to najlepšo hčerko božjo. Pred ostalimi menihi je te svoje bolestne dvome prikrival, saj je vedel, da bi ga menihi ne razumeli; samo eden je bil med njimi, s katerim bi se bil rad pogovoril, kateremu bi bil rad odkril svoje srce. To je bil Erazem pl. Obiičan. Ali do tega se prijor sedaj ni upal, ker je videl, tla Erazem obsoja njegovo dejanje. Šele ko je zvonček poklical menihe v refektorij, je prijor zapustil cerkev. A bil je ves čas obeda ma-lobeseden in zamišljen ter se ni zmenil za pogovore menihov, ki so razpravljali samo o požaru in o njega prouzrociteljih ter občudovali patra Celestina, ki je bil toli drzen, da je sam šel zasledovat požigalca. Težko jim je bilo, da se še vedno ni vrnil v samostan in bali so se, da se mu je primerila kaka nesreča. Da je bil njih tovariš pater Celestin krivoprisežnik in da je imel na vesti grdo hudodelstvo, zato se ni nobeden zmenil. (Dalje prihodnji?.) V Chicngi bo Koledarji na prodaj pri Mohor Mladiču, Martin Potokarju in Frank Mladiču. Člena 25c. Nad 30 let so jo obnašal Dr. RICHTERJEV bvbtovnl, prh no vinjen i i« SIDRO" Pain Expeller kot najboljftHel^ zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne reumatlčno neprilike. BAHOi 23d. la «0ct. * vMh lekarnah ali prt F. Ai: Richter & Co. 215 Pearl Street, Now York. Slovenska kmetija. Naš kmet je pošiljal svoje otroke v domače rudokope, katere so lastili tuji kapitalisti in ko se je cenejša vožnja odprla v Ameriko, tje čez veliko luž, je naš kmet odpotoval v Ameriko. i milijona Slovencev nas je — a 120 — 150 tisoč Slovencev je vedno Ameriki, dosti istih pa tudi na gor. Štajerskem in Vestfalskem. Naš veleposestnik ni imel (>o letu 1848 delavcev, ki bi mu zastonj ali pa za 30 kr. brez hrane delali. In tudi za en gd. ne. Tega bi pa sicer ne mogel plačati. Kopal je tedaj veleposestnik svooj zemljo, kar se je dalo. Živeti se je hotelo dobro. Naše najlepše boste so šle za majhen denar ;da del bogastva kake dežele je, naši- domovini malo zalegel. Zemlja se je gnojila slabo, Seveda, krave, sploh goveda so morali oskrbniki gnati na semenj. Zemlja je začela pešati, ker se je le vedno iz nje jemalo, dalo pa initio nazaj. Zdaj so naša velqxwsestva na bobnu. Prodalo se jih je že veliko. Malo jdi je še, ki niso v fidejkornisni zvezi. Najlepša posestva, ki bi še dandanes bogato-1 vdihi gospodarje, "so se prodala. Kako bi te gospodarje vest pekla, ko svojega dela ne razumejo, ali ker so ugodni čas zamudili, bežijo nasi veleposestniki iz svojih še vedno lenih lastin. Veliko tisoč oralov grajske zemlje je prišlo tako j k) kupcih v roke kmetom, ki so ta svet plačevali drago. Imeli so ga. Ameriški denar je kupoval in plačal te parcele. Ako bi naš narod ne |>o-šiljal svojih sinov in hčera v Ameriko, bi naš,kmet ne mogel kupovati to velqjosestno zemljo v razprodaji. V Avstriji se za kmeta malo stori. Avstrija je farška država. Kmet ne bi mogel doma iz svojih moči kaj kupiti. Tako je v nrejšnih časih ta veleposestva stvarila silovitost, prekanjenje. Tlaka jih krepila, a v tlaki industrije zaslužen denar jih zojjet nazaj dobivlja v kmečke roke. Zemlja naj bode v rokah istih, ki jo obdelujejo in jo tudi obdelati znajo. Prav je, da se vrši ta razpad. Dosti sc da pisati v prid izdržanju veleposestva. Kot šola za manjše kmetske posestnike bi jih hotel kdo zdržati. Nekateri tudi mislijo, da veleposestva v dobrih rokah ložje delajo in gospodarijo kakor manjša posestva, A ti in drugi razlogi nimajo pomena, ako se oziramo 11a to, kaj v zdajšnern gospodarstvu umni kmetovalci pridelajo z vrtnarskim delom na parcclah, na par oralov zemlje. Trikrat pridelati sadež v enem letu, ni več težko. 3okrat več žita, kakor se ga je sejalo, že tudi kmetija pokaže. Od jednega mernika 30 mernikov. Ali živinoreja na majhnih kmetijah v razvitejših deželah kaže napredek, kakeršnega nobeden prejšnji čas ne more. Krave, ki po 20 litrov mleka dajejo na dan, Svinje, ki £4 letne tehtajo 3 do 4 stote. Veliko se je pisalo o tem, ako je velika kmetija jakša kakor mala. Statistika, gospodarska in kmetijska veda dokazujejo sedaj, da je majhna kmetija jakša. "In v želodcu neha patriotizem", je dejal Ilisniark —z in za veleposestvom, ki hitro utoneva na Slovenskem, sc nihče ne joče, razven kacega lovca, ki ne Ixxle morda našel več toliko divjačine — ali pa kak ljubitelj host. Kmet je grozen človek glede boste. On ne strpi, da je lepa. Pa šola, ]X)inanjkanje lesa ga bode učilo, kakor tudi boljše izhajanje v drugi kni&*iff7da teh velicih dobrot-nic, bost ne bode pokončava! |>o nepotrebnem. Mala kmetija zmaguje, to je dejstvo, katero vidijo vsaki dan v bogatejših, ouukancjših deželah. Pri nas na Slovenskem smo pa na poti k njej. Ali ta mala kmetija mora v šolo, kakor jo odpira francozki, an-gležki-, nemški svet. Kmetijstvo je veda, ki se na prvem mestu v tej šoli glasi. In mala kmetija zamore uspevati le po zadrugi. Najprvo naj se začne proizvajalno zadrugo. Ke-dar je pa mesto zdajšnjega potratnega dela upeljano intenzivno vrtnarsko delo, tedaj naj se ustanove tudi konsumne zadrucre. Na Nemškem so vasi, kjer kmetje boljše žive s 4 orali zemljišča, kakor naši posestniki s 30 orali. Na Danskem je živinoreja tako razvita, da pošiljajo danske zadruge celo v Avstrijo surovo maslo in jajca. In tudi tukaj je zadruga živinorejcev ona moč, ki stvarja na maJt kmetiji, če že ne bogat.stvo, pa vsaj človeško življenje, site dni: Zadruga l Kaj je to. Slovenec Itode rekel, toni nič, to vodi na k^nt Zal, nasi popi so. zadrugo spravili pri našem kmetu ob kredit. Nerod«-110 so začeli. Kat. popi so hoteli na Slovenskem vbiti meščanstvo. V- to svrho.so pričeli snovati kmečka konsumna društva ali stacunskezadruge. Res naš kmet že precej kupuje v prodajalni. Ali živil jemlje iz kmetije Trgovec prodaja z 10—50 odstotk dobička in še slabo blago tuintam Kmet dobi cenejše in dobro blago v zadrugi. S krajcarji se mnogo pri varčuje. Kmetska zadruga v do brem stanu je trdnjava dotičnega kraja, j>osebno če je združena s posojilnico in so vse zadruge združene pod inteligentnim vodstvom. Ali naš kmet še ni intenzivno delujoč kmet, ki bi moral večji del živil ku [XDvati, ker bi kot tak proizvajal le posebno vrsto sadežev; čim manj hodi naš kmet ?tare šole v prodajalno, tem ložje Ixxle izhajal v tej stari osnovi gospodarenja. Mej takimi kmeti naj se snujejo proizvajalne zadruge. Zadruge za nakuj semen, orodja, strojev, gnoja, naj Jii bile pa vadnice za zadružno življenje. In ko se razvije intenzivno obdelovanje zemlje, potem tudi nastanejo samo ob sebi zadruge. In vse dežele IkkIo |x>tem preprežene po njih. Tako so ravnali omikanejši nemški, francozki kmetje, posebno pa pametni švicarski kmetje. Do tega pride gotovo tudi pri nas. Ne iz sovraživa do kakega člana sedanje človeške družbe, do trgovca, meščana se Ixido osnovale zadruge, ampak, ker so zadruge podlaga us-pehotn kmetije, kakor se dandanes v času kmetijske vede, naravoslovnih veosobna za frnejia dela. Krojx>tkin trdi nasprotno iii dokazuje to. Ta pisatelj trdi, da rokodelec iznajde boljše načine dela, da dela on napredek v ročnem delti ter da se potem tvornica polasti teh iznajdb. Zato misli Krojx)tkin, da rokodelstvu ni treba umreti poleg tvornice. Ta mož piše in dokazuje, da Ixxle čez kratek čas imel ves svet svojo lastno industrijo, svoje tvornice v vseli strokah. Tedaj ne Ixxle več mogoče prodajati inozemstvu proizvodov domačih tvornic. Vsak narod bode sam zase vse prideloval in kmetija Ixxle \norala tedaj storiti wcliko, da proizvaja za vse domačine živila; kupovalo se Ixxle le to, kar v domačem obnebju ne zraste 1 Tedaj ne botlo nosile tadije žito iz Amerike v Evropo in ne tvorniških. izdelkov. Danes so kpietije že -važne, a postajale bodo čimdalje bolj in bolj. Visoke kmetijske šole bodo obiskane kakor sedhj duhovniški lemenati, ali pravna vseučelišča. Latinske šole proč, lia njih mesto pa realke, glasi se tudi z kmetije. Katoliški far in pravnik — jurist sta doigrala. Z fevdalnim gospodstvom padeta tudi ta dva jako draga delavca. Zovite to socializem, ali kar hočete, toliko je gotovo, da kmet ne gre nazaj, on hodi naprej in postal bode, kar je v prvih časih bil, zopet najvažnejši delavec družine. (Konec prihodnjič.) Društvene vesti. Društvo "Slavlja" št. 1. S. N. P. J. v Chlcagu, 111., Ima evojo redno mesečno seje vsako drugo nedeljo v me--.ecu v Narodni dvorani na 687 S. Jentre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25lh St.. Chicago, 111. Uratsko društvo "Triglav" St. 2. "S. N. P. J " v La Salle, 111., ima svojo redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata .M. K. V to drufitvo vstopi lahko vsak Slovan ne Blede na veroizpovedanje In politično prepričanje. D. Hadovlnatz, tajnik. Drufitvo "Adrlja" fit. 3. "S. N. P. J.", v Johnstown, Pa., ima svoje rodne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. K mnogoštevilnem vstopu v o-inenjeno društvo vabi Odbor. Društvo "Bratstvo" št. 1 S. N. P. J. v Steel, O. ima svoje rodne mesečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata Kurolu Dermic v Steel, O. Društvo "Naprej" št. 5 S. N. P. J. v Clevelandu ima svoje redno mesečne seje vsak prvi četrtek zvečer v mescu društvenih prostorih na 1778 St. Clalr Str., Cleveland, O. Drufitvo "Bratitvo" št. 6 S. N. P. J. Morgan, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-čICb na Sygen. V mnogoštevilnem pri-stopu k omenjenemu društvu vabi Odbor. liruštvo "Bratoljub" št. 7, S. N. P. J. v Clarldgo, Pa, Ima svoje, redne me-Rečne seje v. ako prvo,nedeljo v mesecu v dvorani nemške zvezo. Somišljeniki so vabijo v društvo. Društvu "Delavec" št. 8. 3. N. P. J v Ho. Chicago, III., |ma i?voJe r^lne mesečno Reje vsako prvo nedeljo v i.Mwvu v društvenih prostorih na o ID Gromi Hay Ave. Slovensko narodno bratfcko podporno društvo "BraUtvo Naprej" št. 9 "S, N. P. J.", v Yale, Kana,, ima svoje redno mesečno Heje vsako prvo nedeljo v mesecu. K mnogobrojnem ustopu v čilo društvo vabi uljudno Odbor. Društvo "Trdnjava" fit. 10 "S. N. F. J.", v Hock Springs, Wyo., Ima svojo rodno mesečne sejo vsako četrto nedeljo v mesecu. K mnogoštevilnem vstopu v omenjenem drufitvo vabi naj-uljudneje Odbor. Bratsko drufitvo "Sokol" fit. 11 spadajoče v "S. N. P. J,", v Iloslyn, A'aah., Ima svoje redne mesečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu. Za vstop v društvo se vabijo vsi Slovani v Roslynu in okolici. Odbor. Drufitvo "Edinoat" fit. 12 "S. N. P. J.", v Murray, Utr* ima svoje redne mesečne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu v društvenih prostorih. M. Z ujel, tajnik. Drufitvo "Edinoat" št. 13 "S. N. P. J.", v Wheling Creek, O., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto no deljo v mesecu. K mnogobrojnem vstopu v društvo vabi vljudno Odbor. Društvo "Sloga" št. 14 "SI. N. i*. J." ima vsako prvo nedeljo t mesecu svoje mesečno seje v Jure-bovi dvorani, nit 10 ulici. Wauku-gan, 111. Društvo "Zarja" št. 16 "S. N. P. J.", v Havensdale, Wash., ima svoje redne mesečne soje vsako drugo in poslednjo nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldne v prostorih brata Frank GrošelJ-na v RavonsdaJw, Wash. Jos. Kožuh, tajnik. Drufitvo "Sloga" št. 1C. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., Ima svoje mesečno snjo vsako drugo nedeljo v mesecu. Fran Dudna, tajnik. Slov. delav. amer. Koledar. Jako primerno darilo za svojce v stari domovini. Koledar je okrašen z raznimi kami m sli-ima mnogo zanimivih spisov. Cena koledarju je 25c. Dušljivi Kašelj! Ako ima otrok ilušljlvl ali oslovski kašelj, traja isti navadno celo poletje. Iledno zdravljenje s SEVEROVIM BALZAMOM ZA PLJUČA bo Jak*) olajšalo ostrost napada ter bo otrok prestal Bolezen veliko lažje, veliko hitreje in veliko varneje kakor pa s pomočjo kateregakoli drugega leka. Severov Bfelzam za pljuča 43 s M 43 4? 43 43 43 43 43 43 43 43 43 ^ 43 43 43 43 43 43 {tj ozdravi hripo ter vsak prehlad in kašelj. 43 Neobhodno je potreben kot družinsko zdra-43 vilo. Daje se lahko z vsa varnostjo tudi 43 najmlajšemu deteui in vselej z dobrim nein-kom. Cona 25 in 50 centov. 43 43 43 43 f* 43 43 43 43 43 ^Ste-li zelo utrujeni? Zlatica Ustavil vt»t» bolečine. Po mojem mnenju Je vaš balzam za pljuča najbolj«! lek kar Jih Je bilo Se sploh kdaj l/najdenih. MoJih otrok so Je lotil nenavadno hud dušljlvl ali oslovski kašelj. Naročil sem zdravilo od vašega agenta in po jednodnevnl rabi so bolečine odjenjale in otroci so /daj popolnoma zdravi. IManl vam -frank Pojedin le, Clifton, N. J. Ako se počutite popolnoma izdelane in vedno utrujene tedaj rabite lek, ki bo ojačil vašo kri. Nič ni boljšega ko fj 43 43 43 ^Severov kričistilec 43 m ki sčiati ta«o kri in vas docela oživi. Cena $1.00. Ste-11 žoltl in se čutite potrte? Vas 11 zaboli glava kadar se pripognete? Tedaj rabite Severov lek za ledvice in jetra Zlatica prihaja od nekake zagatnostl v Jetrih, vsled česar ho žolč ne more zmešnvatl in se tako zabranjuje probavnost. To zdravilo vas napravi čvrste in bistre kot novo kovani dolar. Cena 7Sc in $1.26 i* i* h* » £ S £ » 2» » » Ne starajte sc"! g Starost pomeni izgubo čllosti. Jeden Je lahko ie star s 40. leti, a drugI še mlad s (50. leti. Odkod ta razlika? Severov balzam življenja. daje čllost in ojač) vsak organ. Telo popolnoma preosnuje in Je najuspešnejši krcpčllec kar Jih Je fte kdaj bilo na svetu. Če se želite »pet pcčutltl mlade, rabite Severov balzam življenja! Cena 75 centov. Na prodaj v lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj » c s » » i* v* 1st » W. F. Severa Co. iR RAPIDS , IOWA A "Glas Svobode* [THB VOICE op LlIlKUTVj • WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co «83 Loomi» St. Chipjigo, lit. KnW> J at lit« »' »I OfflO 't 1 lill-rtlf". I.I., S.H11 <1 U'iU M"lt'f SuDscnption $1.50 per year. AUvttrtikVmonU on Hgrf« n«0i "01 ah Svobode'- Uide vaakl pelt)k Ui vel ja l* AMERIKO: za calo leto ................H-50 ta pni leta ........i........ ZA EVROPO! xa oolo leto ...........-kron 10 za pol leta .............kron 6 Prvi svobodo m istim Ust za tlvvtnsh narod v Amerik'. . NttHlov zii dopise in poftiljatvo jo sledeči: *<;ias Svobode' «83 Loom is Sr. Cuioaoo, III. Dopisi. Iz premogarskega okruja. V januvariju 1905. "In vendar se gibljejc zalučal Galilcj v obraz inkvizitorjem, ko so silili v njega naj prekliče, da se zemlja suče okoli solnca. "In vendar se giblje tudi duh svobode — šocijalne ideje mej Slovence v Ameriki", pravim dandanes jaz. Se vsako novo klejo so njizadnja-ki imenovali utopijo posameznikov, objednem so pa skušali s silo zatreti vsaki pojav v narodu, ki je le malo dišal po svobodi. Dandanes nihče ne trdi, da se solnce suče okoli zemlje. Marveč, se uči nasprotno, da se zemlja suče okoli solnca. Ta nauk jc v začetku zahteval žrtve. Ali dandanes se pa že v ljudski šoli uči otroke, da se zemlja in drugi planeti našega soln-čnega sistema sučejo okoli solnca. Nekdapji, stari nazori o gibanju planetov so morali podleči novim naukom o gibanju v vsemiru, ker so ti nauki podprti z ncovrgljivimi dokazi. Rimski klerus je uporabil vsa najboljgrozovita sredstva, da bi ti-ničil ta nauk takoj v povoju, ker je bil v protislovju s sv. pismom. A jjomagalo ni Rimcem nič. Tudi dandanes trdijo nazadnjaki, da kapital vzdržuje delo, nasprotno pa trdijo ljudje, ki so proučavali so-cijalno vedo, da delo vzdržuje kapital. Nekdaj, ko je sveta inkvizicija izvrševala najtoČneje svojo nalogo so oznanjevalce novih idej pri-poznali krivovercem, žgali in pekli so jih na grmadah bogu v čast in slavo. Dandanes, ko so minoli slavni časi sv. inkvizicije, se imenuje razširjevalce novih idej brezverce, puntarje, prekucuhc. Zasleduje sc jih policijsko, zapira v ječe ali pa celo obsodi na vešala, kakor se je to zgodilo pred 17. leti v Chicagi. Tako seveda se postopa dandanes s so-cijalisti in anarhisti, kateri niso nič druzega zakrivili, kakor da imajo o kapitalu in delu prave, zdrave nazore, in da hočejo vse delavstvo o-svoboditi iz politične in gospodarske suznosti; Bruno, Galilej in drugi so bili žrtve astronomične vede, katerim se ni šlo za lastno osebo temveč za splošno vedo. Spiess, Parsons in tovariši so pa žrtve gospodarske vede — razizkavanja. Kakor sc dandanes obsoja sodnike prvih obsojencev, žrtve pa proslavlja kot mučence, ki so umrli za svoje prepričanje, ki je bilo za človeštvo vobče koristonosno, istotako bodo sodile kasnejše generacije o žrtvah, ki so padle za osvoboditev produktivnih slojev iz novodobne suznosti. Danes se že povsod giblje misel svobodna. Ni ga kulturnega naroda na svetu, da ne bi v njemu vstajali ljudje, ki oznanjujejo socialistične nauke. To socijalno. gibanje še dandanes ni nevarno. Ali zgoditi bi se zamoglo, da zada današnjim tiranom v najkrajši dobi smrtonosni sunek. Se ni dolgo, ko Slovenci še nismo imeli v Ameriki svoj socijalistični časnik. V začetku so si posamezni sodrugi raztreseni po veliki republiki opisoval i o potrebi delavskega |la. S početka je bila pač to do-^ posameznikov. Ali prava, na zdravi podlagi zidana domišljija je še vedno dobi|a pristašev. "Glas Svobode", kakor je sedaj urejevati po vsi pravici imenujem pravi delavski list slov. delavcev v Ameriki. V začetku jc imel list pač •dabo zaslombo v delavstvu. Ali, ker je bil njegov program čist in jk>-polti brez omahovanja se je li^t pri-Ijubjl in ojačil. če list ne bi stal aa pravi podlagi, ako ne bi zastopal zdravih načel in imel pristašev mej slov. delavci, bi bil list v.zadnji vo-l.lni borbi jxijxilnoma uničen, Zgodilo ?>e je pit prav nasprotno. 'Glas Svobode" se je vrnil iz volilne bor-be krepkejši in močnejši po zaslugi zavednega slov. delavstva v pogiim-nejšo obrambo pravic trpečega človeštva. Rojaki! Sedaj je čas, kaj veljajo pri vas listi, ki nemenjavajo svojih načel, kakor navadni človek srajco ali hlače. Povedal sem že enkrat, da so vsi listi pred volilno IhkIjo menjali svoje načelo, da so igrali ulogo izdajalca, da je le "Cd. Svobode" ostal zvest svojemu načelu — delavskemu programu. Kdor si hoče naročiti pošten delavski list, naj naroči "Gl. Svobode", ne pa listov, ki so se izneverili delavstvu. Vprav v miuolem letu imamo Slovenci zabeležiti leo napredek. Ustanovila sc je nova podporna jednota. Jaz ne vidim vprav v njej velik so-cijaleu napredek, ali odprto pri -znam, da smo z jednoto našim nasprotnikom odvzeli vsaj nekoliko go-s|>o larskih močij. Pa srno neodvisni v gospodarskih zadevah, žc to je velike važnosti. Velikanska pridobitev je pa povečanje lista. Ali s tem še nismo zadovoljni, ker držimo se svojega gesla: "Bodočnost je naša 1" Ako si pa hočemo zagotoviti 1k>-dočnost, potem moramo stali vsi na straži, moramo še encrgičueje in brezobzirnpje. u stopat i za naše ideje in nauke kakor sedaj. S. KavČiČ. Nabrežina. Primorsko. t j. decembra t (>04. \ torek i-'- t. m. se je vršit v društveni dvorani v Nabrežini javen ljudski shod, s dnevnim redom: 1 "Politični položaj v Avstriji". 2. "Vzroki nastale klesarske stavke v Nabrežini". Poročala sta sodruga Etbin Kristan k prvi, in Kopač k drugi točki. Shodu je predsedoval sodrug Marica, zapisnikar jc pa bil sodrug Makurovič. « Sodrug Kristan je poročal v sedanji politiki s posebnim ozirom na slovenske meščanske stranke dokazoval je njih izdajsko politiko in šovinistični nacionalni boj, katerega posledica jc očividni splošni propad slov. naroda. Govoril jc o Kocrber-jevi vladi in o nedelavnosti priv. parlamenta, o zavarovalnici za starost, onemoglost, preskrbi vdov in sirot, ter o zahtevi po splošni volilni pravici. FrcnetiČno odobravanje je sledilo govorniku. Potem je govoril še sodr. Kopač o vzrokih nastale stavke, ter kon-statiral, da ni nikdo drugi odgovoren za nastali boj med delavci in delodajalci,l;ot podjetniki, kateri so pogotfbo prelomili, ki jc še do maja 1906 v veljavi. Izgovori, da so delavci prvi bili, ki so obstoječo pogodbo kršili so puhli, ker delavstvo je le tam v stavko stopilo, kjer jc gospodar kršil pogodbo. Da sc pa jH>samezni gospodarji trudijo delavstvu vsako priložnost do kakega zaslužka vzeti, jc naravnost ne človeško. V Nabrežino pritepeni podjetnik Favctti je dejal svojemu strojevodju, da ga iz dela odpusti, ako sprejme kakega stavkojočih kle-sarjev za manualno delo, ravno tako jc žugal inženirju pri zgradbi železnice, ako vzame nabrežinske falote, smrkavce, ki so v stavki na delo. Ta človek, ki ni klesar, ki je po smrti svojega strica podedoval tovarno, misli, da bode gospodaril po Nabrežini kakor se njemu poljubi, dela račun brez delavstva. So-drugov dolžnost pa je, da ostanejo solidarni v boju za najsvetejše kar imajo — za organizacijo. V tem boju mora delavstvo oriskočiti na pomoč, ker zmaga k lesarjev v Nabrežini pomeni zmago organizova-nega delavstva. In ko je to govornik še ob kratkem v italijanskem jeziku |x>vedai, sc jc shod med živijo klici na socializem zaključil. — To je najboljši odgovor na laži "Nove Domovine Odbor. Socialistična nristokrniinjn, Iz Londona se poroča, da je grofica Warwick postala članica radikalne struje mej angleškimi socialisti. da govori na shodih v najrevnejših londonskih okrajih. [ 11 Družina Warwick pripada najstarejšemu in l>ogatejšcmu angleškemu plemstvu, ki je v zgodovini in razvoju Anglije igrala veliko ulogo. Grofica je še mlado in Icjkj dcklč, ki na pravi j a na shodih na najrevnejše proletarce v vzhodnem Londo-1111 jako ugoden vtis. Delavci jo radi poslušajo, ker govori živo in prepričevalno, Grofica je bila v začetku Ie človekoljubni ja, kakor so navadno dame "višjih" krogov, ako pridejo v dotiko 7 ljudstvom. Ali mlada grofica je kmalu spoznala, da se s samo darežljivo«! j o ne da odstraniti zlo s tega sveta. Prišla je do prepričanja, da bodeJ le socializem odstranil današnjo družabno l>edo s tega sveta in radi tt^i se je opri jela z \ -<> *il'> mlade duše agitacije za socializem. Situvačija v Londonu je sedaj taka, tla nje Itcsede padajo na rodovitna tla. Brezposelnost v Londonu jc letos tako velika, kakor še nikdar poprej. Grofica govori na shodili jako ojstro in rezko. Grofica izjavlja, ako vlada noče spoznati situvac je, potem naj nosi tudi vse posledice. Agitacija jc obrodila že toliko dobrega, da so bogati ]x>sto-pači ustanovili klub, v katerem nabirajo denar za javna dela. Zajedno pa mislijo naoraviti pritisek na vlado, da bi izvršila razna javna dela le v ta namen, da se omeji brez-|X)Selnost. ki jc glavni vir l>cde in siromaštva, Mi se prav nič ne čudimo, ako je grofica Warwick vstopila v sociali-srčne vrste. Dandanes je itak vsak pameten človek socialist. Steel, Ohio. i. januvariju 19**5- Veselica društva "Bratstva" št. 4. "S. N. P. J." je vprav sijajno uspela, člani i* < ilengoe so se že pripeljali že dopoldan, da se udeleže društvene veselice. Na vselici so prav izborno zapeli nekateri bratje nekaj slov. nar. pesmic. Slavnostni nagovor je pa imel br. Fr. Cimerman, kojermt so navzoči burno pritrjevali. L'speli veselice je bil vsestransko dober. Na zadnji društveni seji so bili sledeč: bratje izvoljeni v odbor: John Rebol, predsednikom; Karol Dernač podpredsednikom; Vinccnc Kollar I. tajnikom; Josio Žibert 2 tajnikom; Nace Žlembergar zastopnikom; Frank Boštjančič blagajnikom; Ivan Dernjava zapisnikarjem, Josin Demač pokroviteljem. V gospodarski in bolnišni odbor so pa izvoljeni bratje: Frank Cimerman, Anton Span, Valentin Vcrhovc, Ivan Rtnicli. Vinccnc Kollar, 1. tajnik. Iz pueblskih delavskih krogov. Naša podružnica W. F. of M. (zapadne premogarske zaveze) je imela svojo |>odružnico na Silvestrov večer v slovaški dvorani 103 Spring ulici, Grovc. Tu sc je pokazalo, da delavci premagajo vse zapreke, ako so vstrajni. Ako *si ogkHlamo vsakovrstne delavske organizacije druzih narodov, tedaj pridemo do zaključka, da si zamorefljo tiali Slovenci vse ustvariti kar vidimc) in opažamo pri druzih narodih, Če smo ustrajni.. Shod podružnice sc vrši vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu ob 10. tir: zjutraj v " Trades Assembly Hall", 605]/i Main ulici, v prvem nadstropju. Vsakdo sc lahko vde-leži vseh predavanj. Naš rojak, sodrug A. Klemenčič bode 15. januvarija 1905 popoludne ob 3. uri v "Trades Assembly Hall" govoril v talijanskem jeziku o moderni delavski organizaciji. Shod je javen, torej vsakomur pristopen. Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu bode sodr. Klemenčič zvečer govoril v angleškem jeziku o splošni stavki za unijske delavce v "Pueblo Trades and Labor Assembly", v njih lastni dvorani na Main ulici. Predavanja bodo obsegala tele točke: 1.) Važna potreba, da se vsaki posameznik pridruži delavski uniji. 2.) Kako se je treba pridružiti drrgitn bratovščinam in z njimi sodelovati. 3.) Kako se je treba obnašati napram garjevecin in pokopati ž njimi. 4.) Izvršitev mirne splošne stavke. 1 , i 5. > Izvršitev , nasilne sološne stavke. 6.) Zanemarjen je vladnih slojev 7.) Pridobitev ' hrane in druzih potreliščin ob času stavke. 8.) L'voz pridelkov in razdelitev pOtrebu h stvari ob času stavke in j>ozneje. 9.) Unij ska upeljava za razvaža-tije blaga, brzojavk in telefoničnih poročil. , 10.) Ustanovitev zveze za borbo človeških pravic ' Rights of Man). 11.) Bramha zoper kapitalistično nasilstvo. i_".) Navod k modernemu razmišljanju o gospodarstvu in njega vpliv na sedanje delavske razmere. R. A. j "Orlov" koncert v Chicagi. Zadnji čas je opažati v Chicagi; neko posebno zanimanje v prilogi občinski zabavi, kar [»omeni v družabnem življenju za proletarski svet mnogo. Seveda imajo pri tem zaslug edino le napredni ljudje, katerih se bas v Chicagi ne manjka. To se je že čestokrat pokazalo, zato ne-inislimo, da bi delali komu reklamo. V prvem oziru l>odi omenjeno, da' mi naši diletantje, ki so z enodejan-sko ii^ro "Mutec" pri sodelovanju slov. del. pev. zbora "Orel" upri-; zarili drugo predstavo v Chicagi do-M-gli če prav ne dovršeno— ven-j dar zadovoljno vspehe. Priznati je treba, tla ima osobje dramatičnega kluba čvrsto voljo in takt v iiasto-' pili vlog, kretnjah sploh. Vsak je izvršil svoj nastop zadostno in bil v ulogi na mestu. To je glavno. Upamo, da nas ta klub večkrat iztienadi s stičnimi dramatičnimi predstavami. Tudi del, pev. zbor "Orel", koji je uj)rizoril koncert je izvajal svoje pevske točke i>od vodstvom priljubljenega'učitelja g. K. Coufala v popolni dovršenosti vokalnega nastopa. Pelo se je: "Slovenski svet", "Morje adrijansko" in krasni "Ven-ček narodnih pestnij". Hrvatski pev. zbor "Zora" je s svojim pri-sostvovanjem in sodelovanjem po-polnil in pripomogel do večjega užitka krasnemu večeru. Konečno še nekaj. Želeti bi bilo v prihodnje le še, da bi sc v nastopih del. pev zl>ora "Orel" pele tudi delavske pesnic, ozir. skladateljev, kajti s tem bi izvršiti in spraviti ponosni delavski naslov "Orlu" v pravi odgovarjajoči ton — v pravo kompozicijo . . . P—č. Nov slovenski list. Ravnokar smo dobili prvi št. "Delavskega Prijatelja", kojega jc pričel izdajati rojak Seli lander v Pittsburgh Iz programa in uvodnega Članka posnemamo, da bode "Delavski Prijatelj" strogo linijski list, na sc bode boril za pravice delavcev na gospodarskem polju, da ne bode razmotrival politična, verska in narodna vprašanja. Dasi se ne strinjamo popolnoma s tem, <'a bi delavec držal roke kviško pri političnih, verskih in narodnih vprašanjih, vendar priznamo odprto, da nam je zrastel ob strani čvrst •sobojevnik za osvoboditev delavca — današnjega sužnja iz novodobnega tlačanstva, ki booe po svoje pomagal, da sc proizvajalni >loji osvobodc suženskih spon in okov. Mnogo naročnikov in predplačili kov "Delavskemu Prijateliu". dokler bode zastooal koristi delavstva. , Vse za osvoboditev trpečega človeštva. Uredništvo "Gl. Sv." aor Somišljeniki naročujte in priporočujte "QLAS SVOBODE". K-^ Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom Zdr. drŽavah, onim v Chicagi in drugim (»»okolici naznanjam, dn ločim v Bvojeni liovouroje-nim "saloonn" vedno svužo najfinejšo pijačo-"atlas hi-oP' in vsakovrstna vina. Uuijuko smodke na razpolago. Vsaee-inu v zabavo služi dobro uro-jono kegljišču in igralna miza ijtool tablo). Solidna post rož. ba 'zagotovijopa. Za obilen obisk so vljudno prij)oro<) eentov galon; risling 66c. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati fu za l>oBodo. Drožnik po $2.2,"» »lofa.7f» gal. slivovi«- |h» gal. Pri večjem naročilu dam |K)piiHt. V nmogobrojna naroČila se priporočam STEFAN JAKNIIE Box 77 Crockett, Cal. LIE81CH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let, izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah. 80—SO Euclid Ave. CLEVELAND; 0. Za amerlko patentiran« Harmonike, izvrstno delo, cene nizke, se dobe Bamo pri Slovencu J0011 Golob 203 Bridge St. Joliet, III. Nadzorniki: Porotni odbor: Bolniški odlx)r: n sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Htonicii, 559 S. Centre Ave., Chicago, III. Podpredsednik: Mihael Ktrukelj, 51(J POwfer Str., Johnstown I. tajnik: Maktin 1yoni>a, Loom is tft.., I'lilcngo, III. Pom. tajnik: Frank Petrič, 08H Looouh 8tr„-Cbjengu. lil. Blagnjnik: Frank Klobučar, 9017 Ewing Ave., South. Chicago, lil. Dani Badovinac. l\ O. Box 193 La Salle, III. John Veuščaj, 674 W. 21 hI PL, Chicago, III. Anton Mladič, I'M W. 19th Str., Chicago, 111. Jos. Duller, 7 Walker Str.,- Jatneaville, Wis. Martin Poro kar, 564 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. John Verščaj, 674 W. 21st PL, Ohicogo, III. Jos. Duller, 7 Walker Str., JauteaviTle, Wis. Anton Mladič, I'M W. 19th Str., Chicago, III. Odl>or S. N. P. »I. ima vsaki tretji četrtek svojo redno nn'seenosejo. Opozarja se vse člane, ki imajo vprašanja do od bora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemu tajniku. VHK DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne -pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Taki so! Kako pa Owen, Kelly v Philadelphia je bil izvrsten-katolik in nikdar ni opešal;-ako jo šlo za povzdigo kat. stvari; molil je, oostil se je, spyvcdoval sc je pogostokrat —• pa še več! Dajal je svoj denar in onega, katerega je nabral meti sovcrci, za slavo katoliške cerkve. Na javnih zborih sc mu je oko iskrilo, ko je navdušeno slikal lepopisi j i vo srečo, da jc katoličan in navzoči Irci so kar sladko ginjeno plakali, ko jim je Kelly v bujnih barvah predočeval rajsko veselje na drugem svetu, Če svojo versko prepričanje prav izdatno podpirajo — z novci. Ni čuda, da je bil Kelly pri gospodih nuncih irskega poKoleuja. in pri škofu jako priljubljen, čislan in spoštovan. Kelly jc bil pa še več, ko samo iskren iti dejansko delaven katoličan. Bil je navdušen vodja irskih "vodopivccv" ali temperenclerjev; dalje jc bil velik irski narodnjak, ter jc kot ud od "United Irish league ' :gr;il merodajno ulogo. Bil je sploh "ugleden * državljan, kateri je vžival v polni meri spoštovanje vseh sodržavljanov. Ker jc to, kar smo do sedaj o Kellytu rekli, neslo le denar vun, povejmo sedaj, kaj mu jc neslo denar notri. Bil je v to svrho trgovec, tovarnar, predsednik oil "Continental Title in Trust Company" — torej kapitalist. Vera in kapitalizem se pajdašita, ko brat z bratom. Ljubi Kelly, imeniten in sloveč tniljonar, pobožen in skromen, jc 25. okt. 1904 zginil hkrati tako skrivnostno, kako ga hi bila zemlja požrla, ali pa, kakor ga bi bili an-gclji, kar toplega v nebesa i.esli. V katoliških krogih sc ie raznesla vest. da jc bil Owen Kelly najbrž umorjen. Ugibalo sc jc tudi, da je |x>stal žrtev neke druge politične irske stranke v Ameriki. Geslo: namen posvečuje sredstva, velja pri Ircih tudi prav korenito v političnih stvareh, kar jc pri verski udanpsti in pobožnosti teh vrlih i>otomcev starih Keltov, pač razumliivo. Strah 111 žalost sta zavladala v katoliškem taboru, ko je novica prešinila ljudstvo, da jc mastna in tako goslo in lepo z volno obrašČena ovca iz črede zginila. V vseh irskih in v mnogobrojuilt drugih katoliških novitiali sc je razglasila skrivnostna in preka zguba uzornega moža. Onemu, kder Kellyja povrne javnosti, bodisi živega ali mrtvega, so uglasovalci obljubili izplačati dolarjev. Njegov višji pastir, j>o domače škof. je nad svojim podpi-som zanimal svoje verne ovčice, da pridno iščejo belo, 0I1 tako belo ovčico in sodružico. Pač se ne bodemo motili, čc rečemo, da jc razpisanih tisoč dolarjev bolj ko pa ljubezen do bližnjega, veliko število ljudi napotilo iskati zginolega Owena Kellyja. Detektivi, privatni in profesionalni so ka-'kor tolpa lovskih psov zasledovali vse kraje in pota kjer jc imela ta ovčica navado se pasti. Obiskali so vse cerkve, samostane, misijone, čudovite kraje, ker pričakovali so, da je pobožni mož poiskal kako tiho celico, da v samoti še bolj utrdi svoj verni duh in sc vtopi v premišljevanje rajskih veselic. I 'a v nosove... violu.uiov, poh9i»!*>-dišeči duh zgubljenega, na teh kra-j.li ni zadel. O beto-bliskeča sc ovčica, kam si zašla? Gotovo v kaki puščavi premišljuje minolost in ni-čemurnost te bridke solzne* doline! Tako daleč je vse all right in lepo za ljubega Kellyja — ali vsaj kar sc njegove neprecenljive duše tiče Med iskalci za Kelly jem pa sg bili tudi profesijonalui detektivi in ti so navadno pravi ciniki, kateri vedno bolj telesno, ko duševno in estetično stran človeka v poštev jemljejo. Ne v cerkvah iti v samostanih so ti Owena iskali, ampak oni so obrnili svoje močne in obširne podplati proti kraju, kjer sc pri električni luči in pozno [io noči šopiri v svilnati obleki in dragoceni kožuhovini, pod velikimi, na vse čudne načine okrašenimi klobuki . "mehka steg-njat" ženskega spola. Po ameri-kansko "Tcnderloin-district". Na temu pozorišču, kjer Bali in Vena kraljujeta, je, ko bi trenil duh zgubljenega Kellyja zabodel nosnice detektivov. Ponočnjaki in zločinci, kateri so navadni gostje tega okraja, kjer vise rudeče svetilmce preti n.šanii, so vedeli veliko povedati o Kelly-ju, To jc bilo v New Vorku, kamor jc Kelly skoro vsako noč iz Philadelphia zahajal. Daljne preiskave so izkazale, da jc bil Kelly tudi solastnik salona na 17. ulici in Colunrbija avenue. Njegov bratranec pa jc bil drugi solastnik tega salona. Predenj je Kelly izginil, je pobral $22.000 iz banke, kar je bila skupna lastnina obeh. Tejnperencler in saloner in na vrh šc tat! S tem pa koža te kat, ovči-se še ni bila dosti očrnjena, kar kaže sledeče: Kelly je bil tudi soposest-nik tovarne "Wellcome Mills" v Philadelphia, drugi soposestnik pa je bil neki Wade. Imela sta okoli $50,000 na banki. Tudi te jc Kelly ]»obrat, predenj jo jc popihal. (. )h, ta bela, takti bela kat, ovčica, postala jc. o fej, naenkrat črna, tako celo Črni koštruu. Pa to ni nič novega, dal to je običajno. Boga imajo te vrste ljudje, da ž njim neumno ljudstvo sleparijo, hudiča pa, da jim pomaga iz žepov bedakov denar krasti. l.c tako naprej, dokler l>o šc oslov kfcj! Ušla je. _ Iz Yale, Kansas, se nam poroča, Ta sta dva brata odvedla s sabo ženo necega tam bivajočega rojaka. Nezvesta žena je pobrala svojemu možu ves imetek. To je zopet do-daz, da vera ne ohrani zakonske zvcstolie, ako zakonskima primanjkuje prave moralne podlage Dimes nam je do|M)slal g. Josip Triner, izdelovalec grenkega zdravilnega vina stenski koledar. Ko. ledar je jako fino, umetniško okrašen. Umetniške okraske je izdelal g. E. V. Nad hern y v New Vorku. Kdor hoče imeti stenski koledar, naj pošlje g. Josip Trineru 10c. v znamkah — 799 S. Ashland Ave,, Chicago, III. D. Badovinatz, La Salle. III. Paul Shall/., Calumet, Mich. Frank Vovar, Lortiiu, Ohio. Joeob Hočevar, Cleveland, O. F. M. Shlander, Pittsburg, Pa. Jos. Matko, Glnridge, Pa. ' Nit)k Stnriisinie. Pueblo, Colo, Frank Bizjak, Leadville, Colo. Jakob Tisol, So. Chicago. , Frank Builiip, Milwaukee, Wis. •los. Mthelio, Waukegaih, III. Jog, Faletie, I udiannpolis, I ml. Jolin Erbns, San Francisco. Anton Kr^-e, Oat Hill, Calif. Frank I.evec, Vale, Kims. Ignac Žlembergar, .Steel, O. in okolico. PRODAJALCI KOLEDARJA: D. Badovinae, La Salle, III. J. Tisol, 9019 (jireei 1 bay Ave., South Chicago, III. Job, Mi belič, 617 Market Str. Waukegau, 111, Frank Builna, 163 Reed Str., .Mil. waukoe, Wis, — Frank S|Mripo-ročujte svoje iusopue. Slovencem in,drugim bratom Slovanom priporočam bvoj* lepo urejeni '»SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristno druge pijače. Raznovrstne fine smodkb na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MAKTIN POTOKA It, 561 S. Centre Ave. Chicago, 111 Telefon štev. 1721 Morgan, Rojaki, no pozabite starega prostora, .lolin Koščička. H__XI MATIJA Kit KLAVEC, ** t* i;i;5 W. 171 h St.Chicago, III. ^ ££ edini slov. krojač v Chicagi, ^ jHuat^priporoča rojakom v i zelo -** lovauje nove in popravljanje^f staro obleke, katera lx> izgle- J* dala kakor nova. Vse po zmerno nizkih cenah. VABILO NA NKSTI VELIKI MASK Alt A DNI PLES katerega priredi društvo Slovenija št.44ČS.B.P.J. V soboto dne L februvarja 1905 V NARODNI DVORANI. 587 So, Centre Ave., na vogalu IS, ulice. Začetek točno ob 7::S0 uri zvečer. Vstopnina 25e. za osebo I I daril v-vrednosti $150.00 se J K muogobrojni udeležbi bode razdelilo med najlepše vabi naiuliudiieje mnski ODBOR. Drugi teden Razprodaje blaga zaznamovanega z rmenimi listki. K..r Je absolutno pot/elmo, da izpraznimo po praznikih našo bogato zalogo ter pripravimo prodajalno za po-tnlaillnsko blago In obleko. Bino znižali povsod ceno. Kdor hoče kupiti za znižano ceno, naj kup! že ta teden. Premijske kupone damo vsakomur, kdor kaj kupi. Fino "madras" blago — v raznih barvah, posebno za bluze in tudi obleke. Navadna cena 15e Jd. Stane sedaj k«........... 9c Volnene ovratnice — za molke, črno aH ilruno barve. Navadna o -cena 75c komad. Sedaj k'.....JVC Blayo "gingham" — razno barve, mairognsto. Nava8 palcev Alrok, okraAen z lepimi ri.ibaml. Navadna cena SOe. uedaj le ..................^ž O C Blago za pernice — dvojno široko, barva jamčena. Navadna 4 ct>na*25c Jd. Sedaj le....... 1DC "Sweaters" za dečfl^ - A una volna, razno barvo. , Navadna cena $1.00. Sedaj stane s _ komad ....................OD C Zagrinjala za okna — najrazličnejši vzorci, vsako 1 Vi Jd dolg. Stane vsako lVš Jd dolg. jg^ "Silkallna" — fantastično barvana, Jako široka. Koal 1—5 jd A 1 , vredni ll'MiC, sedaj le......./2 V. Idjli Linoleum preproge - Jd^.štroke, različno okraine, stil no i HtlrjiiHkl Jil ............... Hlače za dečke — rjave, črne ali druge barvo '"l^r"' stanejo le .................»)Ol Možke rokavice Iz usnja, podsitn. Navadna cena 50c. Sedaj le........"...... Čevlji za ženske — za vsakdanjo rabo i/, najboljšo teletnlne. Navadna cena 11.35—$150 Stanejo se tro. Tisti, ki imajo kuharico, so na boljem! — Vzoren duhovnik. Iz Zgornjih Gorij pri Bledu se poroča- \ nedeljo dnelH. t. m. šel ju neki 22letni fantič k običajnemu izpraševanju, ki so jo vršilo v dvorani Marijine družbe. Kojelo ta srečal na stopnicah neko Marijino devico Johuno z imenom, rekel ji jo: "Johnna, pripravi nam potice, bom prišel gvištio potijo" To besede jo slišalo tudi mlado popče Rudolf Cepuder, kaplan v Go*jfiV. liaz-jaren skoči ta proti fantu, ter mu lastnoročno priloži s svojo mazilje-roko 9 — reci devet — gorkih za tilnik. Ako bi bil kmetski fant pameten, bi jih vrnil kaplanau 1M znaušnic, da bi si zapomnil, da si' ljudi ne pretepa nekaznovano. — Joj, iz pekla gori! Dne 2\. dec. 1U01. popoldne je dekla krojaškega mojstra in hišnega posestnika g. Reisnerju v Ljubljani kurila poo. Ker le ni hotelo goreti, je služkinja v peči, kjerso drva samo tlela, nekaj popravljala. V istem hipu so se pa vneli plini in naenkrat jo nastal pok in v peri jo bilo vse v ognju. Takoj so zaduhali, da smnli iz peči po razsvotljavnem plinu, in poslali v plinarno po delavce. Ko so le-ti prišli, so odko-pali na cesti plinovocov, ki jo bila počena. V tem, ko so kopali, je zadel neki delavec s krampom v kamen, vsled cesar se je ukresala, iskra, ki jo prišla v dotiko s plinom in naenkrat bo je vnel in začelo je iz jamo goreti, kakor iz kakega vulkanskega žrela. Ob istem času so šli bašotroci iz šol in na Resi je-vi cesti nisi cul drugega, kakor o-troško vpitje: "Joj, iz pekla gori"! Delavci so na to morali prekopati na vsaki strani jatne, iz katere je gorelo, zemljo do cevi in so jo po-totn tam zamašili, da bo ni zgodila večja eksplozija. Cev je morala bi-ti počena vsled kakega tresenja, in losreči se je zahvaliti, da se to ni pripetilo v sobi ponoči, kajti takrat bi se bili ljtuie v stanovanju gotovo zjulušili. — Zopet med živimi. Čudne stvari so se morale zgoditi z zapuščino Antona Hočevarja, župnika na Brezovici, ki je < I no 21. majnika 1. 1. zatisnil svojo oči. Vsafaraje do župuikovo smrti živela v trdnem prepričanju, da so "gospod" zelo težki in bogati. In tudi pokojnik se je včasih sam rad malo pobahal s svojim poticami. Tako je proti neki osebi z očividniin veseljem vzkliknil nekoč "Jaz imam, hvala Bogu, že toliko, da bi lahko zlato obleko nosil." Imenitna zavesti Po smrti pa se je ta bogatija stajala, Bog ve kam. Testamenta rni dedič Jožef Hočevar je dobil 7412K 91 v. čiste« zapuščine! jo je torej denar za zlato obleko? Pripoveduje se, da je rajni župnik iniel navado, zlasti ob bolezni, sedeti v svojem stolen nh ključih svoje blagajne. Nu teh ključih je tudi zaspal prav mirno v Gospodu. Večna luč naj mu sveti. Ali nekaj hipcev potem ko je zapustil smrtni angel župnikovo sobo, vstopil j« neki kaplan — ki je šo sedaj na Brezovici, — v sol>o in zahteval od kuharice, ki je jokajo klečala poleg umrlega župnika, naj mu takoj izroči ključe župnikove. Kuharica joto v svoji žalosti tudi storila in kaplan jo odhitel takoj h kaši. Po-tem, — potom je knso piefakul, našel, kur je iskal in kmalu prinesel kuharici testament. V roki pa je držal baje tudi ve J obligacij in srečk. In ko ga vpraša prestrašena kuharica, kaj da je s temi papirji, o katerih jej jo župnik večkrat pri-povedoval, odreže se kaplan kratko in malo: "Kar so žudnik meni ob življenju in mod živimi izročili, jo mojo in nikogar no briga. "Basta! Kam so romali ti ključi in kolik«► je imel opraviti neki kanonik v Ljudljaui z njimi in /.upnikovoza-pjšeiuo, no vemo. Nas tudi ne briga. Totiko še pristavimo, da se je testumentarni v svojih upih ogoljufani dedič nekaj časa rotil, da bode tožil in tožil. Kar Čez noč pa je utihnil in srečno uživa, kar se mu je dalo. — Podraženja mleka. Z novim letom se podraži mleko v Ljubljani in sicer na _>o v. liter. Med oddajal-ci se agitira, da naj se vsi drže teb cen. Ker imajo bugaboječi katoliško narodni kmetje iz ljubljanske o-kolice navado, da mleku prilivajo vodo, jim bo odslej ljubljanska gosposka l«>lj stri>go gledala na prste. — Vlak je povozil na l>ožieni večer pri postaji Račje železniškega delavca M. Kidriča, ki >e je vračal k svoji družini iz Celovca. S postaje je šel proti domu po progi ter se je najbrže hotel izogniti letnemu vlaku, pri tem pa ga je zagrabil odzadaj brzovlak, ki ga je vrgel na tla ter so mu šla kolesa čez desno stran trupla. Dasi je imel desno roko in nogo zdrobljeno in prs vi s-njene, vendar se je zavlekel se par korakov |>o nasipu, kjer je mrtev obležal. > — Boj z divjimi lovci. Blizu Cvetkovccv je v noči 22. dec. m. 1. lovski paznik nemškega vitežkega reda, Plohi, zalotil tri neznane može, ki su streljali menda na fazane. Začel jih je zasledovati, toda divji lovci so streljati na svojega preganjalca ter ga je zrno zadelo v pljuča. Tudi Plohi je štirikrat ustrelil za tatovi. — Nesreča. Iz Jesenice se poroča : Dne 22. dec. m. 1. |K>|)oldne jc peljal 46letni prisiljenec Jožef Atvvcnger po tovarniških relzih voz, s katerim pri[>eljavajo železo (liund), ki ga je zgrabil za prste. Voz sc je zvrnil in potegnil prisi-Ijenca za seboj tako, da je padel pod njega in ga čez trebuh hudo pretrl, Prepeljali so ga v spremstvu do južnega kolodvora, od tu na z rešilnim vozom v deželno IkjI-nišnico. — Slaba vest. Bizjau, dekan v Moravčah je prepovedal moravškim občinskim odbornikom, da bi komu pravili o sklepih občinskih sej. Ali morda ta ol»č:nski odbornik llizjan ne ve. da imajo občinarji pravico hoditi poslušat k občinskim sejam? Dekan Bizjaii'in dru^i odborniki se torej boje javnosti. Pač slabo znamenje! Poštena'stvar naj bode odkrita, kdor ima kaj prikrivati mora imeti slatio vest. — Pri klerikalcih se naj rej še dela skrivoma. —'V Ljubljanico je padla Frančiška Komatarjeva. ko je prala v Vod matu poleg železniškega mostu l>erilo. Komatarjeva je padla na glavo in jo je voda nesla kakih 1000 korakov daleč. Ko jor"je prinesla do strojarja Mergenthalerja,, jo je rešil kleparski mojster g. Dodič z nekim drogom, llila je popolnoma nezavestna in ko bi bila v vodi le še par minut, bi jo gotovo ne b:li mogli več spraviti k zavesti. — Kotel se je razletel v tovarni Podio na Sušaku ter je bil en delavec ubit, pet delavcev pa so težko ranjenih izvlekli iz ognja. Z druge strani se zatrjuje, da jc bilo 11-bitih več delavcev. Svarilo. Odborniki 20. distrikta premo-garsko zavezo, sami soeijalisli so razposlali vsem delavskim listom na vzhodu tole svarilo: Od junija sem stavka že okoli ItfKK) premogarjev v državi Albumi, ker ošabni kapitalisti nočejo priz. miti organizacije- Sedaj so razposlali svojo agente na vzhod, da love komaj v Zdr. drž. došle naseljence, katerim lažejo, da so v Ahibami odprli novo premogi^opo. Kdor sede na tpi nerodno nastavljeno limaniee, si ne more več pomagati. Stavkolomce zapeljejo dirokno v premokopuo okraje, kjer jih stra-žijo pinkertonci z nabitimi puškami, grožeč vsakemu, ki bi se hotel odstraniti, da ga ustrelč. Še le pred kratkim se jo posrečilo organizaciji premogarjev f>0 tacih nesrečnih delavcev osvoboditi. Ali kakor se Čuje, da jih je 10 zopet na i>otu. Mi prosimo, da to svarilo objavijo vsi delavski iisti v Avstriji in Nemčiji, na vedo izseljenci, da se jih misli sleparskim potom zvabiti, da l»i delali kot garjevci. < )dl>or. V Podporo stavkujočim k lesarjem in kamnosekom v Nabrežini, Primorsko: Taylor. Wash. Alojzij Kaušek 2."jc in .losip Hauptinann 2.ic Simon Petschnik f>0c Rudolf Petschnik 7")c iu Math Petschnik Toe. "Alinea pol i s", $0.-'.'.. Slovensko angleški rečnik je izšel Cenu 60e, Denarne jh)-siljatve jio money-orderju na V. .1. Kubelka. Box 741 Now York, N.Y. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije nase vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokuBil l>oljšo kapljico. Vsi dobrodošli! Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja na) si nabavi ravnokar Izlšli Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, tornj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Donar pošljite jk) Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov V..I. Kubelka, P. 0. Box 744 New York V. V. t i * iT. Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti. Srečni bo, ki lahko delajo iu kojini jed diši. Ako hočete ohranili si moč in zdravje, rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino To vino jo naravni pridelek. Izdeluje se iz naravnega vina in iz importirunih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na želodec b tem, da ga krepi in vsposobi za prebavo hrane; toraj včinkuje tudi na ereva, da se završi prebavni proces popoloma. VSA HRANA, ki se je'prebaviln pravilno, bo spremeni v čisto kri. ki jo podlaga zdravju, lepoti in življenski moči Trinerjevo zdravilno grenko vino ozdravi v ne želodčne bolezni, vse nepravilnosti v črevali, vse nepravilnosti na jet rab, Vse krvne in kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako se počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas l>ode zopet oživilo. Mogoče, ženske m otroci smejo rabiti ♦ » vino, ker ju naravno iti zdravilno. Se dobiva v lekarnah iu dobrih gostilnah. JOS. TRINER 799 So, Ashland Ave. Chicago, III. Trinerjov brinjevec ozdravi vse bolezni*na jetrah in žolčn. Prideluje se iz kranjskega brinju. Emil Bachman Najveftja slovenska Irrdh, Icdelnje društveni snake, gumbe in s&stave. »iihui) po narofii-Za vsako delo se jamči, Pisiite slovenki po bret-phfini ccnik, 580 So. Centre Ave. Chicago, 111. Narorujte Nvojo obleko pri Charles Tyl-u | priljubljenemu linijskemu krojaču 111 So. Halsted St. na vogalu W, 11 Pl. ki čist i in popravlja tudi ženske in tnožke obleke. Gospod Tyl je dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. , NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH. Obrnite se zaupno na nas m «» kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše Izborilo pivo jc po oviopsko kuhano, tako, da bodote vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO.21 . & Blue Island Ave. NOTARSKA pisarna', Izdelujejo su vsa liotnrska delu Voltuiacht). l^upna, dolžini pisma, prošnjo rudi vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno, ako pri lože za 2e. znamko za odgovor. William Sitter Clarldge, Pa. Odprl Meni pod imenom "The Eagle Bar" lep« S 21 1 O O II urejen ° 1 U U 11 v katerem točim sveže pivo, najboljšo, pristna kulifornska vina in dobro žganje. Na prodej iman tudi najfinejše linijske stnodke. Po. 1 x > 111 i k i in domačini dobo čedno prenočišče Mihael Jak So Roslyn, Wash. NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirauo brinje i/. Ljubljane, iz katerega kuham Bani najbolji brinjevec! Dvnnajstinn steklenic stiino $15. poleg pu mora vsakdo sum plačati prevozno troake. Kdor liooe dobro kapljico brinjev-ca piti, naj so obrne na John Kraeker-ja 111H) St. Clair Str. CLEVELAND, O. f^QQ mož potrebuje za Rainer- jevopivoin Honrlioii Wis-ky piti, fine smodke kaditi in se veseliti. Razpošilja staro belo in staro črno vino po 50centov, ter slar graj«-brandy i>o $2.75 ga Ion. ANTON KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CA L. POMOČ IN ZDRAVLJE BOLNIM! ZAMOllE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. L, Borite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Spoštovani RO*pnd profwor I Ju »imkIii) podiil*»na m- VnmielivnllttJ z* VnJ trud In *n Vofc' uFeuo zdravljenje V »emu milemu narodu powl«-] Anwrlkl »pwol»m, ilt, »ie VI ltmvl in Jedlu zdravnik. kterl zunnjreo*dr*Trtl v»akef< IniI-iiikn. Veliko zdravu Ikov wm ihu-nIn tukaj v metu Pueblo, u ulje-■lin ml nt ino«,'I |>iiniu ml nlite l»k" rekli, ampak »te m«; v »vojl veliki litlontl h>|«> lx| ktTlh Km tui uth zdravilih ------....------- . . . . ,. dlH tutlm zilniVH koi |>opreJ. Nmliilje m- zahvalim iirednlltvom »lovunaklli Canoptmv. ktiTii »o Iirlolrlui v »vnlh Iistih f-Ku Uvr»liu-«u zdravnika In um tako •> pozorifa na iiajlmll^un zdrarulk*. S tem kontura pUmu— Vam do itiMilta hvaležna, ANA OOKŠK. IXI Ibo.li St.. Pueblo, Colo. Čaitltl Bonpod I . Naznanjam Vam. da io m h Vu»a adr.ivlbt prav dobro |«o»driivll«. Zc T dveh dueh »rm bil vullko l*>IJii In ko Mii*,|H>rab|| ne, win bil If. VI. p« nil nliti" Inko rekli, niiip** ne me v »voji vi-iim i|*pr*MI o tnolej teikej ImiIimuI tn ml poultill lilriiTlla.no tuknjeiitlbi olalfanjo v jiljndli In pwlh. a pudrntflf |«>»ja-lih lem-hvala llogii i valil |Mi|»i|iiomit ozdravela. luko popolnoma zdrav. Zal" «'■ Vam srfno zahvaljujem za Val® zdravila In ontanem do urtiba hvale/eu Vam »-.kitni prijatelj. (•KO KO K 1'UKRNIK. BrownOeld, Drairt k ii*lvnnju tulili pnjHiliiutm« o*druvll od kuSIJa tn Imdenja v prodi In telodrii. Samo ono »teklenl«". v kuri Je zdmvllo pMtl Izimduu. Ju lai. (e rabim In kakor vidim, i dolirlm u.nehoin. ker w ml la.Je res prenehali Izpadati tn nem prepričan, ilu zo|>et zriutejo. bpo^tovaujem . . Vam uduul VINCFVC Sl^TAli. P.O. Iliu UM, M "on Kun, 1'a. Cenjeni &fo«|>od t Vam neznanim, dn upiti prsjel VaiU' plimo, v ktervm me vprnS ale knk" »e kuj |»>čilllin. .Sedaj »em |Hipolnomn zdrav In ne pra* dobro po-f nt till. Zlilo »e Vil III nrfll" zahval i m. k'-r »te lun .jzdriivlll V tako krat- utajam • »iultovanjem OHKGOK š K Fll A U. kem Cam. Pozdravljunt Va« udauo lu P O. Kos 64, Cumberland. Wjro. Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da ne ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljivejše na zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A,<$jg? ker sc nijedon drugi zdravnik lic more ponašati h tako uspešnim zdravljenjem kakor on. i ■ L I ' ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in I|7f]rQUl 1/QP nn P7ni radi tega ozdravi vse inožke in ZenBkc bolezni bodisi UlUIuTI fuu RlUlULlIlf akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakfir: bolezni ua pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah*, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, noBu. glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebnvljanje, revmatizem, i^iht. trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja samega Bcbc, šumenje in tok iz ušes, ogluSenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, inazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno nieflečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale netranje in zunanje bolezni. Dr. CoIliiiH, M. I., je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetlko, ozdravi vse tajne molke ill zenxke upolne bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in uiožkiiu se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne balezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr. E. C. Collinw-ov zdravniški zavod. ZiitoriM, r-ojnKi Nlovenci, mi vmn priporočamo Hinno in (Hlino le wliivne«"u- in izkUHonepa Dr. E. C. COLLINS, M. I. Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če jc vaša bolezen zastarata ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov: DR. E. C. COLLINS, M . I., 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. In potem bodite z mirno dušo prepriCani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili. ItAZNO. —. Kanonikom posvetil. Nadškof mesta Palermo na otoku Sicilija jc umrl, ni tega dolgo. Za njegovega namestnika se niso mogli zediniti kanoniki palermske katedrale, kateri imajo pravico voliti nadškofa. I'i j X. je zvedel za njih zadrego iu je kar jx> brzojavu določil zajxxlo-čega palermskega nadškofa skromnega kapucina, župnika neke neznatne vasice blizu Palerma. Se-ve kanoniki so bili sila isnenadeni. Takoj st,) j>oslali v Rim deputacijp I»rosit IJija, da naj zopet blagovoli uvaževati svoj sklep. Ko stopijo poslanci pred papeža, ta vzklikne: "Vesel sem Vas pozdraviti: upam, da se mi pridete zahvalit zato, ker sem imenoval tega vrlega moža za vašega nadškofa." Kanoniki so kar okatneneli. Papež pa nadaljuje: "Hotel sem na vsak način, da bi bil izvoljen kapucincc; brez dvoma se vi tega veselite. Prepričan sem, da bo ta ponižni menih, zmožno in uspešno upravljal vašo škofijo." De-putacija medtem pride zopet k zavesti. Eden od njih si sedaj drzne ugovarjati, da je že stara tradicija, da se to sjjlko-.nMc.ir^niikoVli-voli plemenitaš in pa doktor liogo-slovja. "Že prav," pravi Pij, "povedal vam bom malo zgodbico. V severni Italiji jc živet reven župnik skromnetra pokoljeuja in brez doktorskega naslova. Ta župnik je bil Izstavljen za ravnatelja semenišča in kmalu |x»vzdignjen v škofa. Pozneje je bil imenovan za eno največjih škofij iu patriarh. Pil jc pa revnega rodu in tudi ne doktor bogoslovja. In pozneje celo za papeža " Kanoniki >o papeža umeli iti so se hitro vrnili v mesto Palermo - Svinjarji v kutah. \ 2atcu so odstavili kateheta na otidotni deški ljudski in meščanski šoli, patra Edvarda Riedla, ker je uganjal tialK^nili. Počenjali so namreč tudi "fridolinstvo" nad 9 do ^letnimi dečki. Istočasno sc i>o-roča b škandalu v Alboni. Tam sta dva kapucinarja — patra Scra-fin in (iracomo— posilila dve tlckli-ci, ki sta prišli po juho v samostan. Oba so zaprli. — Obsojen zaradi nauka Tolstega. V K rakov u vojaški novinec .Nenrava ni hotel priseči, češ, da jc učenec Tolstega, ki prepoveduje u-bijanje. \'ojak jc bil obsojen v petmesečno ječo. —• 200 gimnazijcev je v disciplinami preiskavi v Plznu, ker so se 11a vabilo posl. Hanka udeležili nje-govega shoda. — Častnik — poneverjalec. Iz Lvova je izginil 36Ictni stotnik 15. polka Al. Schautnann. Seboj je vzel 5000 K eraričnega denarja in častniški fond 6700 K. — Rodbina Virchov je izročila berolinskemu magistratu 50,000 mark za omejitev umiranja otrok. — Zaslužena kazen za krčmarja. V Heilbronnu sta bila gostilničar Huel in njegova žena obsojena vsak v štiritedenski zapor, ker sta sloveče plzcnsko pivo mešala z manjvrednim pivom. — Nov svetnik, Papež je proglasil za svetnika avguštinskega meniha St. Bellcsinija, ki je bil doma v Trident u. — Škandal v gledališču. V (>c-trogradskem gledališču jc bil te dni veliki knc*. Alekso^. sosednjo ložo je prišla neka dama, ki jc imela 11,1 sebi nenavadne dragocenosti, ki jih ji je baje kupit veliki knez. Ko je občinstvo zapazilo damo, je začelo klicati: "Dajte denar nazaj i Demanti >0 kulpjcni z denarjem za mornarico!" Dama je vsa prestrašena zbežala iz gledališča, za njo pa je takoj odšel tudi veliki knez. — Pri železniški nezgodi blizo Pariza je bilo ubitih 12 oseb. — Drevfusova afera pride pred kasači j sko sodišče že v teku prihodnjih dveh mesecev. — Profesor dr. Doyen, ki jc iznašel serum proti bolezni raka, pride nekatere take bolipke na Dunaj zdravit ter |>o tudi predaval o svoji ižnajdbi. —1 L'mor in samomor v gledališču. V Taškcntu jc prišel v gledališče poročnik Alaugin pijan. ; !-< kovu i k Kusnetkov je ]>oročnika vsled tega odpravil domov, Poročnik pa je ]>otegnil revolver ter ustrelil jiolkovnika, nato pa šc sebe. — Goljufije pri zavarovanju. Pariška policija jc zaprla nekega zavarovalnega agenta in nekega zdravnika, ki sta s sleparskimi zavarovanji ogoljufala razne zavarovalnice za pet do šest milijonov frankov. — Veličkovič, glavni urednik "Opozicije", jc zbežal iz Belgrada, ker se je bal častnikov, ki jih je v svojem listu neprestano napadal zaradi lanske zarote. List je seveda nehal izhajati. — Zdravniški honorarji vladarjev. Ruska carica Katarina se je zelo bala oscpnic. Poklicala je iz Londona zdravnika Thomasa Dims-daleta, da ji cepi koze. Za ta posel mu jc plačala aSaooo rnerk- v-goto* vini. rento za celo življenje po 16 tisoč mark na leto, 40,000 za potne troške iz Londona v Petrograd ter po vrhu še dostojanstvo državnega svetnika in barona. — Francoski zdravnik za živce, profesor Charcot, je dobil za samo en zdraviliški obisk pri braziljanskem cesarju don Pedro 40,000 mark. Seveda je moral v ta namen potovati iz Pariza v Aixless-Bains, kjer je ravno tedaj bivat cesar. Kornelij Vanderbilt pa je dal Charcotu baje še višje honorarje. In car Nikolaj II. jc dal za zdravniško |K>moč pri jiorodu princa careviča celo 200.000 rubljev. Nove sleparije. V resnici težko poročamo o raznih sleparijah v lekarnah, v katerih ho ponarejali prava zdravila. V to je pa napotila lekarnarje lakomnost po denarju, vsled katere sta bila življenje in zdravje ljudi v nevuruoBti. Ako Be hočo ljudstvo temu izogniti, tedaj naj kupuje zdravila v poštenih lekarnah, kjer hot le plačalo nekaj centov več za pristna, neponarejena zdravila. Tudi Trinerjevo zdravilno grenko vino ae ponareja, ker se je s tem vinom že doseglo veliknneke vspe-lie. Proti nepravilnoBti prebavnih organov jo to najboljši pripomoček. To zdravilo se dela iz naravnega vina brez vs^cega primoBkn alkohola in izimportiranih, zbranih zelišč, in je v resnici edini vspesen pripomoček za tiste, ki so si s kroglicami pokvarili želodec in črevu. To zdravilo uredi prebavno organe, tla lahko prebavijo hrano, jo spremene v zdravo iu 6išto kri, ki je temelj življenju. Posebno opozarjamo na to zdravilo ženske, kojih mesečni odtok je nereden, ali pa katere muči glavobol. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Listu v podporo. Mike Končnik............10.25 Hlus Foliofjttii............$0.25 Frank Bizjak.............$0,50 Mihael Kober............10.50 Ivan Čebular.............$0.50 Nabiralna pola sodruga Jernej Vogriča v I-a Salle, 111.: Vincenc Maček, $1 ; Frank Ferine $1 ; Jernej Vogrič $1 ; Mat. Kotnp $2; Ka-rol Strohen 50c; John Fcrko 50c; John Vogrič 50c; John lvanuš 50c; Anton Mcžnarič 45c; Ana Kostclo 25c; Frank Spicmiler 25c; Henry Hoefferle 25c; Valentin Potišck 25c; Mat. Hrglcr 25c; Anton Maček 25c; Ignac (iostiša 25c; Josip Rostan 25c: Josip Mrgler 25c; Mat. Strohen 25c; Ignac Faleskin 25c; John Obcrstar 25c; Ferd, Hoefferlc 25c; John Pivk ioc; John Spicmiler loc; Anton Marout 15c; Frank IJergač 15c; John Modcc 15^ Josip Rogel ioc; John Strohni ioc; John Rogcl ioc; Anton Erčul ioc; Frank Mišjak ioc; Filip Rastrescn 15c. m f,y. wjw » fx^mErss GLAS SVOBODE ■ ::.m * * * * Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) Bo papeževi smrti se jc sešel konklave. Med kardinali je bilo 17 Francozov in 6 Italijanov. Ze ko so se kardinali sešli, se je vedelo, da je ta konklave •eden Wj znamenit jših, kar jih je kdaj bilo, Gaskpnjcl sa zahtevali naj se izvoli za paneža Gaskonjec, kralj Filip je ho,tel, naj bo izvoljen njemu udan Francoz. Italijani so -zahtevali italijanskega papeža, ki bi sc vrnil v Rim. 2e so bili dani pogoji'za naroden razkol. Napoleon Orsini, dekan kardinalskega kolegija, jc pisal francoskemu kralju Filipu pismo, v katerem je opozarjal na nevarnost razkola. Popisal je silno sovraštvo Italijanov do umrlega papeža, kateremu je očital, da je cerkvena dostojanstva prodajal in cerkev oropal, da bi samega sebe in svoje sorodnike obogatil, in opozarjal jc kralja, da sc zna -zgoditi v papežev: državi še revolucija, čc bodo francoski upravitelji v tej državi še nadalje tako plenili in drli narod, kakor dotlej. Ta prvi konklave, ki se jc vršil na francoskih tleh, je pomemben tudi zaradi nečuvenih nasilstev, ki so se zgodila. Dne 24. julija 1314 so sorodniki umrlega papeža, boječ sc za svoja ogromna, s papeževo pomočjo, a vendar nepoštenim potom pridobljena bogastva, napadli konklave v Karpentrasu. Užgali so najprej palačo, v kateri 50 bili zbrani kardinali, i>otcm pa užgali mesto. Italijanski kardinali so morali bežati iz mesta, ker sc jim jc grozilo s smrtjo. Posledica tega je bila. da je postala volitev novega papeža za dolgo časa nemogoča. Kralj Filip ni učakal nove volitve; umrl je 29, novembra 1314. Njegov sin, kralj Ludvik X., se je trudil na vso moč, da bi dosegel izvolitev novega papeža, a tudi 011 je prej umrl. Kraljev brat, Filip de Po:t ire s, je med tem kardinale, ki so bili zbrani v Rimu, prisilil, da so izvolili novega papeža. Dne 7. avgusta 1316. jc bil izvoljen Jagues Duesc iz Cahorsa papežem. Ta papež —• Ivan XXII. — jc bil majhen, neznaten, izredno grd ali silno prekanjen človek. Njegov posebni zaščitnik je bil neapoljski kralj Robert, ki je tudi nekaj kardinalov francoske stranke podkupil, da so skupno z Italijani izvolili Gaskonjca. Dne 5. septembra 1316. je novi papež Ivan XXII. zasedel papeški prestol in kmalu po svojem silnem prepiru z nemškim kraljem obrnil nase pozornost vsega sveta. V Nemčiji jc namreč tedaj vladal ljut prepir za nemško kraljevsko krono. Dne 25. novembra 1314. je bil Ludovik Bavarski v Ahenu kronan za nemškega kralja, Friderik avstrijski pa isti dan v Bonnu. Naenkrat se je oglasil papež da je sam, kot naslednik apostolov, najvišji upravitelj .države. Zaščita francoskih kraljev jc dala papežu pogum, tla je tako nastopil. Kaj takega bi se niti Benedikt \ 111. ne bil upal. Papeževa pretenzija jc bila vrhunec nesramnosti in jc morala povzročiti najhujše boje. Ludovik Bavarski je moral sicer svojo krono šele izvojevati, ali vzlic temu se je odpravil v Italijo in nastopil tam proti papežu. Ivan XXII. je na to združil vso Nemčijo naj Ludovika ne prizna kot kralja. Papež je postopal naravnost neumno, kajti čim bolj jc kralje izival, toliko bolj je Škodil sam sebi. Siser je 13. julija 1 ^24, kralja Ludovika izobčil in preklel, ali dosegel je le to, da so se vsi nemški knezi zbrali okrog kralja Ludovika za boj proti papežu. Na državnih zborih v Frankobrodu in v Regensburgu je kralj proglasil pajicža za krivo-verca in hudodelca in napovedal splošen boj proti njemu. Kralj je dobil zaveznikov tudi v cerkvi. V frančiškanskem redu so vladali že dlje časa strastni l>oji zaradi vprašanja o e van poljskem siromaštvu; zdaj so nastali tudi med minoriti. Zagovorniki evangeljske siromašnosti so se postavili popolnoma na stališče Kristusovo in so obsojali, da zbira cerkcv ogromna imetja in da žive duhovniki v bogastvu. Načelo o absolutnem siromaštvu je našlo mnogO pristašev na Francoskem, v Belgiji in v Nemčiji, kjer jc duhovniška požrešnost ljudi tirala kar v obup^Tasti pa v Italiji. Tu se pobožni možje v raznih mestih s sveto vnemo oznanjali načelo, da je naslednik Jezusa Kristusa samo tisti, kdor živi ^sCromaštvu, kakor je živel Jezus Kristus. Ti možje so učili, da so bili vsi papeži od Silvestra do Ivana XXII. — izvzemši le Celestina V. — goljufi in krivoverci, ker so sc valjali v bogastvu in sc vtikali v posvetne boje. Oficijelna cerkcv je proti tem poštenim čistim ljudem vodila strašen lx>j. Sanjavi Sega-relli iz Parme je bil 1, 1300. zaradi nauka, da naj bo duhovnik siromašen, na grmadi sežgan; ista usoda je zadela heroičnega Dolcina iz Novare 1. 1307 in premnogo njegovih somišljenikov. Papež Ivan XXII. — eden najbolj lakomnih ljudi srednjega veka — je seveda |K>scbno slovesno preklel ta nauk. Zdaj so sc inkvizitorji kakor stekli psi zagnali na tiste, ki so trdili, da mora duhovnik živeti tako, kakor je živel Jezus Kristus. Na stot:ne ljudi so zvlačili na grmade in jih sežgali. Prepevajc svete pesmi so ti ljudje veselega srca šli v smrt. Pa vse bestijalno divjanje inkvizicije ni prestrašilo ljudi. Duhovniška požrešnost jc bila tolika, da so začeli vsi pošteni ljudje boj proti nji. Tudi v cerkvi sami se jc boj poostril. Leta 1322. se je začelo hudo vojskovanje med dominikanci in minoriti, če jc imel Kristus kaj premoženja ali če je živel v siromaštvu. Pod predsedstvom svojega generala so sc zbrali provincijali minoritov v Perugiji in slovesno izjavili, da edino pravi katoliški nauk je, da Kristus in apostoli niso imeli premoženja, nego da so živeli v siromaštvu. Ta manifest, ki je zadel lakomnega pa-l>eža in oficijelno cerkev v živo, je orovzročil nepopisen Lvihar. Papež je hrtro izdal posebno bulo. v kateri je ta nauk obsodil, češ, da je krivoverski. 'Vsi tisti, ki so hoteli, da naj papeži in duhovniki žive po Kristusovem zgledu, to jc v siromaštvu in naj ne ibirajo bogastev, so se zdaj oklenili Ludovika Bavarskega. saj so lakomnega papeža smatrali za krivo-verea. In to je bilo velikanskega pomena za pri hodil jost. *' Papež Ivan XXII. zavzema v zgodovini jako žalostno mesto. Storit je silnih grehov, a v spominu jc posebno ostala njegova neznanska lakomnost. Izpre->al jc iz narodov nad petdeset milijonov cekinov, to "je, če se vpošteva vrednost denarja v tistih časih, kolo-salno premoženje. Ko je t>apcž umrl, so našli v njegovi blagajni kakih 18 milijonov cekinov, povrh pa še vse polng_ vsakovrstnih dragocenosti. Papeževa zapuščina bi bila znašala šc veliko več, ostati duhovnik, mora za to plačati 27 livroi To je majhna zbirka iz obširnega cenika, ki ga je določil "Kristusov namestnik" Ivan XXII. S 14. Stoletjem se je pojavil prvi začetek tistega luševnega gibanja, ki je naposled rodilo reformacijo. Zgodovinski povod reformaciji je bil boj papeža Benedikta VIII. s francoskim kraljem Filipom in papeža Ivana XXII. z Ludovikom Bavarskim zaradi meje papeško oblasti in državne oblasti. Cerkev se jc bila po 200letncm boju polastila imperatorske oblasti nad kralji, državami in narodi in to jc provzroČilo reakcijo, v kateri SC je državna oblast zavedla svojega veličanstva. Pravniki francoskega kralja Filipa in profesorji pariške sarbonc so se prvi uprli cerkvenim naukom o papeški posvetni oblasti; med njimi sta se |>osebno odlikovala Ivan iz Pariza in Viljem Occam, ki sta dokazala v znamenitim spisih neodvisnost posvetnih držav od cerkve, tajila jurisdikcijo papežev v posvetnih zadevah in zahtevala ločitev papeške in kraljevske avtoritete, duhovske in posvetne oblasti, Mouarhisti vse Evrope so zidali na tej podlagi iu se niso zadovoljili samo z neodvisnostjo države, nego pobijali tudi papežev primat nad cerkvami posameznih držav. ()znanjali so, da ima vsaka država pravico do svoje narodne cerkve. Nauk o evangel j sk: siromašnosti je provzročil neponisnp strasten boj proti papežu, v katerem l>oju so prišla vsak čas na dan nova s]X)rna vprašanja dogmatičnega značaja in kmalu je :ia-t?d pravi razkol. Ze začetkom 14. stoletja ^o ninoriti neustrašno oznanjali to, kar so pozneje učil Wiekleff, IIus in Luther. Marzilij iz Padove je v svojem znamenitem spisu direktno napadel papfško iluhovsko avtoriteto. 'Marzilij, "Defensor Pads", jc lokazoval, da ni imel sv. Peter prav nič več oblasti, kakor vsi drugi apostoli in da Kristus sploh ni' določil, ,la bi moral biti kdo poglavar cerkve in njegov namestnik. Marzilij jc trdil, da je bil sv. Pavel dve leti v Rimu, in da je bil 011 rimski škof, ne pa sv. Peter, češ, ko bi bil sv. Peter s sv. Pavlom v Rimu in ko bi bil tam pridigoval, ustanovil cerkev in umrl, potem bi bil ta preznameniti dogodek sv. Luka ali sv. Pavel gotovi« omenil, česar pa nt storil ne eden ne drugi. Papež, je učil Marzilij, nima nad škofi in duhovniki prav lobene moči, ker imajo vsi duhovniki popolnoma ena-'■o oblast. Noben duhovnik pa nima, kakor pričajo evangelija, uikakc jurisdikcijc nad verniki in tudi ne iravicc, jim odpuščati grehe, zakaj grehe more odpuščati samo Bog . Cerkev tudi nima nikake oblasti, loločati kazni, ker vrhovni sodnik jc cesar. Ta lahko kaznuje tudi papeža aH pa ga odstavi, vsled česar ne gre papežu pravica, da bi 011 potrjal cesarja. Sploh pa •ie predstavljajo cerkve samo duhovniki, nego duhovniki in verniki skupno, najvišja avtoriteta v dogma-tičnih stvareh pa ne pripada papežu, nego generalnemu koncilu. V istem zmislu kakor Marzilij je pisal tudi Viljem Occam in še nekateri drugi bogoslovci ir pravniki. (Dalje prih.) jugovshodnem Missotiriju, kjor jo zdravo porjnebjo, kratka, mila zima, dolgo in ni! prevroče poletje, kjer na gorski plan' ti v črni zemlji dozori najlepšo žito iu raste najbolj sočna t a trava, kjer živinoreja skor hi«"' lie stane, net\e pa velikanske dohodke, kjer raste i/borno sadje, socivjein druga zelenjava, ki so kaj lahko spravi v denar,'kjer >so čisti studenci in potoki, bogati gozdi, kjer železnico križajo ozemlje ter ga vežejo z najboljšimi trgi. Mi Vam prodajamo tukaj svet od 0 do 12 dolarjev nker pod Jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Nikjer na jugu. zapadu ali severu zamorajo vspevati slovenske naselbine boljše kakor tukaj, k|er lahko postane v kratkem času marljiv Slovenec neodvisen in bogat ameriški kmetovalec. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo na ogled. Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku. CHARLES PETERS, Vsa vprašanja pošiljajte na slov« n*ki oddelek: A. M, Knobel, Mgr. 315 Dearborn St., roomS 17 223 Chicago, 111. Oblek% površniki, zimsko suknje. Nnjinofhffiojše, najtrpeznejše jesenske in zimske obleko za delavnik in praznik, površniki in zimske suknje, Za tretjino ceneje kod drugod. Nase < ene oblekam so: 85.00- $22.00 " zim. suknjam $4.00-$23.00 NttSa zalogo je najboljša in najmodernejša na trgu. Vse jo izdelano po najnovejšem kroju. Cene so jako nizke. V zalogi imamo tudi obleko za dečke in otroke. Najstarejša linijska tvrdka. Telefon —Canal 11« K e? I 'usti si jih zaliti s "/hitom ali Bre-brom. kar ti za vselej dobru in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Siinonok Zobozdravnik. 544 UM I; ISLAND ATE. CIIIC A (JO, ILL. Telefon Morgan 433. (i