XVI. letnik. štev. 7. V Novem mestu 1. aprila 1900. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Oznanila se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9. celo leto 2 K., za pol leta I K. — Naročnino in za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra, dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Manjše kakor 10 Dem obsegajoče se ne sprejme. Gospodarske stvari. Kako se uničuje grozdna plesu oba (o idiu m Tuckeri). (Ponatis iz „Kmetovalca“.) Lansko leto se je po vseh vinorodnih de¬ želah evropskih v precejšni meri pokazala huda trtna bolezen grozdna plesnoba, ktero povzroča glivica „oidium Tuckeri 11 . Po njej so bile zelo prizadete tudi slovenske vinorodne dežele, ka¬ kor Vipava, Dolenjsko, Štajersko, Istra in Go¬ riška. V „Kmetovalcu“ in tudi v drugih slo¬ venskih strokovnih in nestrokovnih časnikih so se slovenski vinogradniki pogosto opozarjali, da se je treba tej bolezni resno postaviti po robu. Ker pa naši vinogradniki, kakor se vidi, to opozarjanje niso smatrali za tako resno kakor bi bilo treba, in tudi marsikak vinogradnik, ki je sicer svoje trte res skusil braniti proti tej hudi bolezni, tega ni storil pravilno, hočem vinograd¬ nike še enkrat opozoriti na to bolezen ter jim povedati, kaj in kako naj proti njej ukrenejo, da se je ubranijo. Ne morem dovolj poudarjati, da grozdna plesnoba ne uničuje samo grozdje, kakor si marsikdo misli, marveč more tudi trte po¬ polnoma uničiti, če nastopi v veliki meri; in to je, žal, pri nas že storila. V dokaz temu naj navedem le to, da v Italiji, ki med vsemi evropskimi vinorodnimi deželami največ vina pri¬ deluje, v letih, ko je ta bolezen tam močno raz¬ sajala in proti njej še niso poznali pravega pri¬ pomočka — žveplanja, v več krajih vina niti za domačo potrebo niso pridelali. Pa kako naj bi ga bili tudi pridelali, ko so jim trte v malo letih tako začele pojemati v rasti, da niso sko¬ raj čisto nič odgnale in da so se jim še tiste kratke in slabotne mladičice, ktere so nastavile, po zimi posušile. Kar pa je bilo mogoče v Italiji in tudi na Goriškem, v okolici Trsta itd., je mogoče sedaj tudi pri nas, ko se je ta bolezen tako razširila tudi po Dolenjskem, Štajerskem itd., ako se jej vsi vinogradniki brez izjeme ne postavijo po robu. In kakšna velikanska škoda bi bila, ako bi nam grozdna plesnoba uničila nove, cepljene vino¬ grade. Le pomisliti je treba, koliko dandanes stane oral ali hektar cepljenega vinograda, predno prične roditi. V skalovitih krajih pride oral na 2000 do 2400 kron, in vinograd, zasajen s ta¬ kimi stroški, naj par let po zasaditvi zopet ugo¬ nobi grozdna plesnoba? — če bi se temu ne branili, bi bilo pač zelo nespametno. Ne brani se pa tisti vinogradnik, ki ne žvepla pravilno svojih trt, ki so že prejšnje leto bile napadene po grozdni plesnobi, in naj je bilo to v še tako majhni meri. Čakati in žveplanje odlašati, dokler se na grozdju ne pokaže plesnoba, bi bilo po¬ polnoma napačno, kajti tako pozno žveplanje utegne biti tudi prepozno ter bi prav malo ali celo nič ne koristilo grozdju, še manj pa (branilo zdrav les. Posebno potrebno pa je, da se z žveplanjem pravočasno prične v tistih vinogradih, v kterih je mlad les, v kterem so mladike vsled zimskega mieelija lanske plesnobe marogaste, šaraste, kar se pri obrezovanju trt prav lahko vidi. Pravi čas za prvo žveplanje je tedaj, kadar trte toliko odženejo, da so jim poganjki 6 do 8 am dolgi in ko se na njih zarod že dobro vidi. Ravno v istem času se morajo požveplati tudi še prav mlade cepljenke, ki še nič ne rode. Take mlade cepljenke se morajo posebno po¬ zorno požveplati, kajti ravno takim trtam grozd¬ na plesnoba mladi les lahko najbolj oškoduje, tako da v rasti zelo zastanejo. Vsako žveplanje se mora zvršiti takrat, ko so trte popolnoma suhe, torej ne mo¬ kre od rose ali dežja. Ako so trte mokre, žveplanje ne izda nič, in večje neumnosti pri žveplanju ni mogoče storiti, kakor bi bila ta, če bi trte najprej z vodo poškropili in koj na to požveplali, kakor se je baje lansko leto pri¬ poročalo nekje na Štajerskem ter se tudi tako delalo. Kakor žveplanje na mokre trte nič ne basni, ne basni tudi nič, če po izvršenem žvep¬ lanju kmalu dežuje. Če dežuje že v 48 urah po žveplanju, je treba po dežju, kadar se trte osuše, zopet požveplati. Žvepla se lahko od jutra pa do večera, in čim bolj med žveplanjem solnce 68. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 7. pripeka, tem več izda. Za prvo žveplanje se ne priporočajo mehi, kajti poganjki so se čisto maj¬ hni in meh razprši dosti preveč žvepla brez has- ni v zrak, oziroma na zemljo. Za prvo žvepla¬ nje z večjo koristijo ra¬ bijo žveplalne bakle ali žveplalne pušice (p. 1.), s kterimi se toliko žvep¬ la potrese na poganjke, da so vidno čez in čez rumeni, toda ne da bi morda žveplo na njih kar za kak milimeter na debelo ležalo. Taka pu- Podoba 1 šica stane k večjemu 60 h. Brez čopa je pu¬ šica tudi dobra. Žveplo, ki se rabi za žveplanje trt, mora biti kar naj¬ bolj mogoče fino zmleto. Tako žveplo priskrbi svojim udom c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Drugič je treba trte takrat žveplati, kadar so ravno na tem, da pričnejo cve¬ teti, in tretjič koj, ko je trta odcvetela. Po¬ zneje je treba vedno z mehom hoditi po vinogradu ter vsak grozd koj požveplati, če se na njem kaže kaj plesnobe. Mehov za žveplanje imamo dandanes mnogo in najrazličnejših se¬ stav. Nekteri mehi Podoba 5. se ne priporočajo, drugi so pa zelo dobri priporočajo se gotovo vsi tisti mehi, kterih se¬ stava je taka, da se morajo z obema rokama goniti (pod. 2. in 3.) Velika napaka vseh mehov take in enake sestave je namreč ta, da človeka, ki dolgo časa z njimi dela, zelo utrudijo. Utrudijo ga pa zato, ker mora meh goniti z obema rokama ter tudi držati v potrebnem ravnotežju. Poslednje je v pa tem težavneje, čim več žvepla je v mehu. Člo¬ veka, ki žveplja s takim mehom dolgo časa, začno roke za pestmi tako boleti, da ne more več naprej delati. — Neprimerno boljši so mehi take sestave, ki se le z eno roko gonijo, in sicer prav na lahko, z drugo se pa v ravno¬ težju drže in vodijo. Taki mehovi so navadno valjasti, okrogli (pod. 4.); z njimi se dela z največjo lahkobo in prav izvrstno. Pri gosp. A. K us slu, kleparju v Novem mestu, stane tak meh le 3 K 20 h. Zaklopnice te sestave Podoba Podoba 4. Ne Podoba 6. pršuje prav dobro in tako umeščene, da ne pride prav nič žvepla v meh. Ta meh se pri¬ poroča posebno za žvep¬ lanje visokih trt, kakor kraških plant, isterskih latnikov, dolenjskih brajd. Imamo pa tudi žveplalne mehove take sestave, da jih ni treba nositi v rokah, ampak na životu privezane, ali pa na hrbtu. Tak meh starejše sestave nam kaže podoba 5. (Ne- slerjev meh). Ta meh nosi žveplač privezan podpazduho; goni ga z desnico, vodi pa z levico. Delo tega meha je dobro, toda cena mu je visoka — 16 K stane — kolikor ne bode hotel izdati vsak vinogradnik za žvep- lalni meh. Najmanj¬ šim vinogradnikom priporočam torej meh, kterega kaže podoba 4., večjim pa Dolen¬ čevega, ki ga kaže podoba 6. Ta meh se igraje goni, raz- stane pri g. A. Kussln kron. Kakor podoba sama v Novem Mestu le 7 kaže, nosi žveplalec ta meh na trebuhu privezan; goni ga z desnico, vodi pa z levico. Tudi pri ne pride v meh nič žvepla in se torej ne morejo zaprašiti. tej sestavi zaklopnice Tečaj za sadjarske pomočnike na Grmn. Marsikedo je prijatelj sadjereje, če tudi sam ni kmetovalec. Posebno v novejšem času opa¬ zimo po Novem mestu in okolici mnogo takih gosposkih sadjarjev, ki so na svojih vrtovih ali drugih pripravnih krajih mnogo drevja za¬ sadili, ali bi to radi v prihodnje storili. 7. štev. DOLENJSKE NOVICE. stran 69. No, na spomlad, ko nastopi čas za sajenje, obrezovanje, sploh za takozvano „pogleštanje“ sadnega drevja, pridejo taki prijatelji sadjarstva navadno v veliko zadrego. Kaj radi bi sadno drevje posadili, ga obrezali itd. Sami pa tega ne razumejo, ali znabiti to razumejo, pa časa nimajo. Toraj iščejo človeka, kteri bi to namesto njih opravil. Iščejo ga, ter so pripravljeni nje¬ govo delo prav dobro plačati; pa koga najdejo ? Navadno takega človeka, kteri se pusti še celo „gortnarja“ imenovati, in kteri se s svojo ,,gortnarijo“ še jako ponaša. V resnici pa o stvari taki ljudje nič ne razumejo, ker se tega nikdar učili niso. In tako opravljajo ljudje svoje delo tje v en dan, brez vse prave strokovne podlage, mislijo si pa, da popolnoma pravilno postopajo. Resnica je, da si taki ljudje do- mišljujejo, da je ravno njih postopanje pravo, ne pa ono istinitega strokovnjaka. A grozno je, kake neumnosti taki ljudje zvršujejo, kako lepo sadno drevje mrcvarijo, oškodujejo ali celo uničujejo. Tako videl je pisatelj teh vrstic šele pred malo dnevi takega mojstra skazo na vrtu prav tikoma novomeškega mostu, na vrtu gospoda W. svojo umetnijo vganjati. Koliko se je ta mož trudil, tamošnjim češpljam prav vestno vse cvetno popje noseči les raz vej porezati. In pri tem si je gotovo mislil: „špeglaj se o ljudstvo nad mojim čistim delom“. Kako še pa je ta mož na novo posajeno drevje pravilno povezal! Usadil je — pa sam Bog vedi kako pravilno — med drugim drevjem tudi dobre štiri metre vi¬ soko, ter 7—8 cm debelo lipo. Ko jo je usadil, zataknil je pol metra daleč od debla lipe, čisto navaden klani trtni kol v zemljo. Poslednjega gornji konec je pa k deblu pritisnil, ter tam s koščekom prav navadnega motoza (špage) k deblu pripel. Kdor ne veruje naj se sam pre¬ priča, da je to istinito tako. Toraj na take in jednake mojstre skaze je človek v okolici No¬ vega mesta navezan, kateri sam svojega drevja posaditi, obrezati itd. ne more. Pa dobro da se še takega dobi, kajti dostikrat se mora biti zadovoljen s človekom, ki še toliko ne razume. Da bode temu drugače postalo, sklicuje vodstvo kmetiške šole na Grmu na dan 12. in 13. aprila tekočega leta, toraj na veliki četrtek in veliki petek, tečaj za sadjarske pomočnike. V teh dveh dnčh poučilo se bode vsakega, kdor se bode poduka udeležiti hotel, popol¬ noma brezplačno praktično v najpotrebnej¬ ših točkah umnega obdelovanja sadnega drevja. Podučevalo se bode toraj praktično na prostem na posestvu šole: pravilno presajanje drevja, pra¬ vilno obrezovanje, porezovanje istega itd. Slav¬ no županstvo novomeško, in isto tako slavna županstva sosednih občin, izvolila naj bi se po¬ truditi, v ta tečaj vsaj po jednega udeleženca poslati. Udeleženec pa ne bodi kak nedorastli poba, ampak že prav resni mladenič, ali mlad za stvar uneti mož naj bode. Ako bodo prišli taki udeleženci tudi iz bolj oddaljenih krajev, recimo iz Črnomlja, Kostanje¬ vice, Metlike, St. Jerneja, Žužemberka itd., do¬ bro došli bodo vsi brez izjeme. Prijavi naj se pa vsak udeleženec pri vodstvu kmetiške šole na Grmu pismeno vsaj do 8. aprila. Politični pregled. Državni zbor. V seji 8. marca je pred¬ ložila vlada več zakonskih določeb in načrtov, tako gledč melioracijskega zakona, o olajšavah pri državnih posojilih, o pospeševanju domače industrije itd. V seji 9. marca je predlagal po¬ slanec Pfeifer, naj vlada pri obnovitvi trgovinske pogodbe odpravi vinsko klavzulo ter uvede za italijansko vino vinsko carino, nadalje naj vlada dovoli zdatno državno podporo za streljanje zo¬ per točo. Sklepalo se je še o drugih nujnih predlogih. Deželni zbori so se zbrali ta teden k za¬ sedanju. V Ljubljani je bila prva seja dežel¬ nega zbora dne 26. marca. Na dnevnem redu je bilo 28 točk raznih poročil. Romanje V Rim. Glas o romanju v Rim je našel v celi deželi vesel odmev. Zglasilo se je veliko število Slovencev, kteri odrinejo 23. aprila s posebnim vlakom v sveto mesto, da se ondi odpustkov svetega leta udeleže in da vidijo naslednika sv. Petra, 90 letnega starčka Leona XIII. Med Srbijo in Črnogoro so pretrgane di- plomatične zveze. Srbski poslanik je odšel iz Cetinja. Tega razrušenja je baje deloma kriv tudi avstrijski zunanji minister. Sploh je na Balkanu tako nemirno ozračje, da je že celo Avstrija ukrenila v Bosni in Hercegovini nektere varnostne priprave. V Nišu se je Milan nedavno izjavil pred zbranimi oficirji: ,,Vedite, dače bi bil prisiljen zapustiti to zemljo, če bi ruske spletke (?) se pokazale močnejše kakor moje pravo, podpalim pred svojim odhodom ves Bal¬ kan ter pripravim tako zmešnjavo, ki bo težko kdaj odstranjena. Vojska v južni Afriki. Do 17. marca so izgubili Angleži v vsem skupaj 16.447 mož. Iz Kapstadta pa javljajo, da so izgubili Buri do tistega časa 7.722. Pri mestu Betuglie je prišlo med Buri in Angleži do boja. Angleži so bili odbiti z velikimi izgubami ter je bilo več ujetih. Tudi pri Lobasti je bil boj, iz katerega so mo¬ rali Angleži bežati z izgubami. To pa so le 70. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 7. neznatnejše bitke, o kakem posebnem dogodku z bojišča ni poročil. — Buri utrjujejo Pretorijo nagloma ter uvažajo v mesto živil, kar kaže, da so pripravljeni, braniti se tam, dokler mogoče. Piše se nam: Iz Trebnja — V nedeljo dne 26. marca 1.1. vršilo se je tukaj zborovanje okrajne bolnišne blagajne za pol. okraj No v o mesto. Iz Novega mesta sta se pri¬ peljala k zborovanju gg. blagajniški načelnik Simon pl. Sladovič in tajnik Alfons Oblak. Sešlo se je k zborovanju precejšnje število delodajalcev in delav¬ cev iz občine Trebnje in Mirna, katerim so se bla¬ gajniški zapisniki predložili, podal izvleček iz Magaj¬ nih, predpisnih in bolniških knjig, iz kojega je bilo razvidno, koliko se prispeva iz sodnega okraja Treb¬ nje k skupnim blagajniškim dohodkom in koliko iz¬ našajo in v čem obstajajo stroški za ta okraj. Iz obširnega in jasnega poročila gosp. načelnika bilo je posneti, da je v našem okraju v letu 1899 donašalo, bodi si po nekaj mesecev ali vse leto, 40 delodajalcev prispevke, ki so iznašali svoto fl. 553 - 46, stroški za podpore, zdravnika, zdravila in transport (ne ustavši upravnih stroškev) so pa iznašali fl. 610 90, tedaj so bili v preteklem letu blagajni stroški za sodni okraj Trebnje za fl. 57 44 večji od dohodkov, in ako se k temu še del upravnih stroškov prišteje, se izkaže, da je bil naš sodni okraj močno pasiven. 45 bolnikov našega okraja je dobilo za 689,dnij fl. 294-46 pod¬ pore, poleg teh se je zdravilo tudi še 35 ambulantnih bolnikov. Gospod načelnik je na to pojasnil nove de¬ lavske kategorije pa pustil pojasnujoče tiskovine med navzoče razdeliti. Preobširno bi bilo tukaj vse podrob¬ nosti poročila navesti. Omenjal je, z kakimi težkotami se mora blagajna boriti, da zamere z uspehom delo¬ vati; primerjal delovanje druzih blagajnic, koje večkrat pasivna, da se v druzih deželah in državah mnogo bolje delavci in delodajalci za boln. blagajne zanimajo in prosi, naj ga v njegovem delovanju vsi delodajalci in delojemalci podpirajo. Opomni, da je imela naša blagajna o novem letu 1900 že okoli 7500 gld. re- servnega zaklada, kateri se od leta do leta množi. Prosi delodajalce in preddelavce, naj po svoje na to delujejo, da ne bodejo bolniki simulanti boln. bla¬ gajno škodovali, kajti blagajniško premoženje je vendar last delavcev samih in kdor iztiskuje blagajno z večkrat nepotrebnimi podporami, škoduje s tem imetku vseh delavcev. Enoglasno se tudi sprejme g. Radelj- nov predlog, naj delodajalci sami opomnijo k zglasitvi delavcev na blagajno take delodajalce, ki ne naznanijo svojih delavcev, z nezglasitvijo blagajno in delavce, oziroma tudi samega sebe občutno oškodujejo. Po raznotnih vprašanjih od strani delodajalcev in delav¬ cev, pojasnilih itd. se je zborovanje završilo in le želeti bi bilo, naj bi se taka zborovanja vsaj vsaka dva leta po enkrat vršila. Domače vesti. (Osobne vesti.) Državni pravdnik, blag. gosp. Rajmund Schwinger, je dobil naslov in značaj višjesodnega svetnika. — Advokaturski koncipijent, gosp. dr. Grossmann, odpotuje iz Novega mesta v Maribor, kjer otvori lastno advokaturo. — Novo¬ meški gimn. profesor, gosp. dr. P a m e r, je vsled bo¬ lehnosti dobil do konec šole odpust ter je odpotoval na Gornje Avstrijsko. — Gosp. gimn. prof. V ester premeščen je iz Ptuja v Novo mesto. (Eno delnico) I. nar. doma v Novem mestu daroval je novomeški čitalnici gosp. Martin Mohar, vodja pomožnih uradov v p. in posestnik v Novem mestu. („Dol. pevsko društvo") priredi nam danes, I. t. m. spet zaželjeni zabavni večer, ki bode iz vestno vreden naslednik tako krasno uspelega prvega večera. Vsekakor nekaj posebnega in izvanreden užitek obeta opereta, ki se skrbno pripravlja in v kteri nastopijo naše najodličnejše pevske in igralske moči. Ostali vspored pa obsega poleg strogo umetniško glasbenih točk tudi uebroj šaljivih in šegavih prizorov, ob ka¬ terih se bode občinstvo gotovo izborno zabavalo. Po zanimanju sklepati, ki se kaže v vseh tukajšnih slojih, bode dvorana natlačeno polna, kar bode najočitnejše priznanje gospodičnam in gospodom, ki so radovoljno prevzeli jako težavni posel rediteljstva. (Šola „fl 1 a s b e n e Matice" v Novem mestu) je sklenila 15. sušca t. 1. pryo poluletje z javno skušnjo, ki je bila tisto popoludne v čitalnični dvorani. Lepo število učenk in učencev je pod vod¬ stvom svojih učiteljev pokazalo pridobljeno spretnost v igranju na klavir in vijolino. Bilo je videti, da so učenci za klavir skoro brez izjeme marljivi i da se ravnajo po navodilu dobrega učitelja. Tudi učenci za gosli so se odlikovali posebno v tem, da so pravilno vodili lok in igrali v taktu. Izmed mlajših \ijolinistov igrala sta s polno gotovostjo i lepim potezom posebno gospica M. Mikolič- e v a in P. Golja, pri neka¬ terih se je pa poznalo, da jih trese mrazica radi jav¬ nega nastopa. Upamo, da jih prihodnjič popusti in uže zato je dobro, da se napravijo večkrat take javne skušnje. R. Kunc nam je na flavto zapiskal prav točno rusko pesen „9arafan“, i slišali smo tudi pro¬ izvajati dobro kvartet od Mozer-a, katerega so igrali učenci Fr. Krištof, V. Kalan, K. Vav¬ potič in učitelj gosp. P o ul a. Razvideli smo, da bi bile mogoče tudi uže orkestralne vaje. Hvalno sta omeniti tudi najmlajši vijolinistinji šole Angela in Mici Zurc, ki ste z učiteljem gosp. I. Hladni¬ kom zaigrali nekaj mičnih slovenskih pesmic; bodi jih prihodnjič še več. Konečno je zbor učenk zapel prav dobro par pesnij in cesarsko pesen, k čemur bi imeli opomniti samo, da bi bil zbor lahko številnejši. Skušnja, ki je trajala skoro dve uri, nam je zopet potrdila prepričanje, da je navedena glasbena šola prav dobra i da zasluži vsestranske podpore tembolj, ker se v njej poučuje zastonj več nadarjenih gojencev, ki bi vsled uboštva sicer ne dobili nikake glasbene izobražbe. y. (Šola „Glasbene Matice" v Novem mestu) sprejema tudi v svojem drugem poluletju učence za vse glasbene instrumente in petje z dosedanjimi po¬ goji. Prijavi se lahko gg. učiteljem I. Hladniku ali J. Po ul i, pa tudi pismeno „upravništvu Glasbene Matice". V to svrho kakor tudi za želje i pritožbe se bode pred učno sobo v I. nadstropju čitalnice na¬ pravila tružica za pisma. (Vsled odredbe c. k. trgovinskega mi- nisterstva) smejo se poštne, brzojavne in telefon¬ ske vrednotice prejšnje izdaje, ki se nahajajo še po preteku meseca sušca 1900 v posesti občinstva, uporabljati v poštnem prometu dalje do uštetega 30. k i- movca 1900; izvzete pa so easniške dostavljalne znamke, golice za poštne naloge, poštne spremnice, poštne nakaznice in peštne spremnice s povzetno na- 7. štev. DOLENJSKE NOVICE. stran 71. iaznico za tu- in inozemski promet; slednjič so iz¬ vzete golice za brzojavke, ki se oddajajo proti kasne- jemu obračanju dotičnih pristojbin. (Razglas.) V svrho oddaje kopanja zemlje pri uravnavi Mirne pri Pijavcah, občine Št.-Ruprt, v proračunjenem znesku 4438 K , vršila se bode dne 9. aprila ob 11. uri dopoludne v Pijavcah javna dražba, h kateri se vabijo podjetniki z opomnjo, da ležč draž- beni in stavbinski pogoji, načrti in proračun pri stav- binskem vodstvu v Mokronogu v pregled. Deželni odbor kranjski si pridržuje vspeh dražbe odobriti. (Zgradba ženske bolnišnice v Novem mestu) Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu je sklenil zgladiti v Novem mestu prepotrebno bol¬ nišnico za ženske ter je določil za to ustanovni ka¬ pital od svojih letnih dohodkov 1000 K , katere se morajo plodonosno nalagati do tje, da bode mogoče z gradbo pričeti. Zastop zdravstvenega okrožja v No¬ vem mestu z letnimi prihranjenimi 1000 K ne more misliti na takojšno rešitev prevzete naloge, ampak mora iskati podpore pri slavnem deželnem zboru, pri kranjski hranilnici in drugih blagih podpornikih in apa, da v teku nekaj let se bode moglo z zgradbo pričeti, ker si je svest, da za tako človekoljubno podjetje se bode najdlo dovolj blagih src če se bode izvršitev te misli posrečila, skušalo se bode oskrbo¬ vanje izročiti kacemu redu, ki se bavi s postrežbo bolnikov. Ženska bolnišnica je tako potrebna za Do¬ lenjsko kot za Novo mesto pitna voda — torej je apati, da se bode storjeni sklep dal tudi izvršiti. Večje bodo podpore, toliko poprej se bode dvigala v Novem mestu ženska bolnišnica. — Da bi sklep ne ostal samo sklep. (Prešičja trgovina) v novomeškem okraj¬ nem glavarstvu je zopet popolnoma prosta, tako da se smejo zdravi prešiči izvažati in uvažati. Prepove¬ dano je pa še nadalje prešiče goniti ali jih prodajati od vasi do vasi in od hiše do hiše. Nadejati se je zopet živahne kupčije na pondeljskih prešičjih sejmeh v Novem mestu in je napovedanih že mnogo kupcev. Vsaj je pa ondi tudi dobiti vedno obilo dobrih in lepih ščetincev zanesljive domače reje. (Preši čj o kugo) so zanesli hrvaški prešiči iz Siseka pretekli mesec v ribniški okraj in je izvoz prešičev iz kočevskega okrajnega glavarstva do pre¬ klica prepovedan. Čudimo se našim kmetovalcem, da jih niso še obile nesreče s hrvaškimi prešiči v zadnjih letih spametovale in da še vedno kupujejo hrvaške prešiče, namesto da bi se z znano dobrimi domačimi dolenjskimi preskrbeli. (Drevje za podružnične člane) je že došlo in se nahaja v drevesnici na Kočevarjevem marofu (ob ločenski cesti). Opozarjamo na to vse p. n. člane, ki imajo letos sadno drevje dobiti, ter jih prosimo, da ga vzamejo pred ko mogoče. Vsi drugi naj pridejo pa po trte, ki se nahajajo tudi tam. Za trte, kakor za drevje se je pa najprej zglasiti pri gosp. Fr. P er k o-tu v Novem mestu. (Preskušnja mehov za žvepljanje trt.) Odbor kmetijske podružnice je sklenil v svoji zadnji seji, da se imajo preskusiti raznovrstni mehi, ki se sedaj prodajajo in priporočajo od raznih tvrdk, in da se imajo določiti pri tej preskušnji prednosti posa¬ meznih žveplalnikov. Presojevalni odbor, ki bo se¬ stavljen iz samih veščakov, ima ob enem določiti, kateri mehi se priporočajo za malega vinogradnika in kateri za boljše, t. j. imovitejše vinogradnike. Ta preskušnja se bo vršila v torek po Veliki noči, t. j. 17. aprila ob 2. uri popoludne, in sicer v kmetijski šoli na Grmu. Opozarjamo na to vse izdelovalce žvep- lalnih mehov s prošnjo, da blagovolč kmetijski podruž¬ nici v Novem mestu poslati svoje izdelke v preskušnjo in presojo. Do 14. aprila mora imeti podružnica že yse v rokah. Imena tekmovalcev oziroma izdelovalcev se bodo priobčila, takisto tudi ocena o sestavi, o pred¬ nostih in pripravnosti njih izdelkov. (Umetna gnojila za gnojenje vinogra¬ dov) ima podružnica že v zalogi. Cena je sledeča: 1 q (t. j. 100 kg) čilskega solitra stane 26 K 52 h, 1 q superfosfata kostne moke 10 K 44 h, 1 q Toma- sove žlindre, kateri je cena poskočila, 8 K 4 h, 1 q Ka¬ lijeve soli 14 K in 1 q Kajnita % K A h. Koliko je treba enega in drugega gnojila za 1 hektar oziroma za 1 oralo, je bilo povedano v „Dol. Novicah 41 št. 4 z dne 15. februarja t. 1. Umetna gnojila se bodo od¬ dajala odslej naprej le od 7. do 8. ure zjutraj in od 12. do 1. ure popoldan. (Živega metulja-ponočnjaka) dobil je novomeški prižigalec Zupančič minoli petek 30. marca ob svetilnici. To je tem znameniteje, ker imamo mrzlo spomlad in ravno ta dan je celo sneg dobro pobelil« (Glas iz občinstva). Mestna občina je ži¬ vinsko sejmišče hvalevredno vredila; vendar je ono v marsičem še pomanjkljivo in poprave potrebno. Take je prešičje sejmišče v vlažnem vremenu pravcato močvirje, da grozno blato komaj pregažiš, v enakem stanu se nahaja vhod na konjsko in goveje sejmišče. Pričakujemo, da se ta nedostatek kmalu odpravi; saj se plačujejo precej zdatne sejmske pristojbine. (V Šentjanskem premogokopu) se je v mesecu februvarju t. 1. 880600 kg. premoga na¬ kopalo in razposlalo, in bilo bi se ga mnogo več ako bi zadoščevalo dovoznikov. (Knjiga krojaštva). Ravnokar je izišla knji¬ ga krojaštva. Način prikrojevalne umetnosti po so¬ razmerji teoriji Za samopouk in za podlago pri šolskem pouku spisal, narisal in izdal Matija Kunc, krojaški mojster in lastnik krojaškega učilišča v Ljubljani, strokovni učitelj v obrtno pospeševalnem poslovanju c. kr. trgovinskega ministerstva. — Z 10 velikimi tabelami izvirnih krojnih sestav in z mnogimi podo¬ bami. — Cena 6 K. (Duhovni poslovnik). S tem naslovom je prišla v drugem popravljenem natisu na svitlo kaj dobro urejena, posebno duhovnom prepotrebna knjiga, ktero je sestavil župnik Martin Poč. Ista obsega 358 strani, 24 strani obrazcev in stvarnega kazala. Broširan izvod stane 4 krone, trdo vezan v pol ša- grinu ali celoplatnu 5 K 20 h po pošti 30 h več. Dobiva se pri založništvu v Katoliški bukvami v Ljub¬ ljani. — V isti zalogi je izšla lepa knjižica: (Marijina otroka.) Povest iz Kavkaških gora. Spisal J. Spillmann iz J. D. S štirimi po¬ dobami. Knjižica je pripravna dečkom in deklicam za pirhe. Obsega 70 strani ter velja 40 A, trdo ve¬ zana 60 h. (Pomladni glasi), posvečeni slovenski mla¬ dini. X. zvezek z osmimi slikami. Uredil in založil Frančišek Kralj. Ta vrsta knjižic se nam je taka priljubila po svoji nežni ljubki vsebini, da vsako let® že težko novo pričakujemo. Ni nam je treba tedaj zopet hvaliti. Cena mehko, a lično vezani knjižici 30 kr., trdo vezani 40 kr., v celoplatno vezani 55 in krasno vezani 90 kr. Dobiva se po vseh bukvaraah in pri založniku v ljubljanskem semenišču. 72. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. T. (Okrajna bolniška blagajna) naznanja, da se bo shod delodajalcev in delavcev za sodnij ski okraj Žužemberg vršil 22. aprila po že naznanjenem dnev¬ nem redu ob polu 3. uri v gostilni gosp. Vehovca v Žužembergu. (Današnji list) obsega deset strani. Darovi za novomeško dijaško kuhinjo. Obema Lokvica je dala v°z krompirja in fižola, Margareta Arch četrt mernika fižola, g. dr. K. Slane za drugo polletje 100 K, g. župnik Jos. Kos v čast sv. Jožefu 4 K, g. dekan j. Nagode 10 K, neimenovan 6 K, g. Dimnik kapi. 6 K, slav. posojilnica v Čmomlji 20 K, g. Fr. Lechner 12 K. Srčno hvalo vsem dobrotnikom, posebno pa še vrlim Belo¬ kranjcem iz Lokvice, ki so sebi pritrgali, da so pomogli ubogim dijakom, izreka Dr. Jos. Marinko. gC*? Za napravo barve, kupuje rumeno, rujavo, rudečo, zeleno in črno barvino prst na vagone proti takojšnji plači »tovarna Lustthal- Videmer Farbwerke i. M. Finck’s Eidam in Lustthal bei Laibaeh. Dol pri Ljubljani' 4 . Opomba vredništva: Mnogi naših gospodarjev ne pozna te tvarine; naj se torej o tem z veščaki posvetuje, ali če misli, da ima na svojem zemljišču kaj take zemlje, naj prinese kaki kme¬ tijski podružnici nzorce, gotovo mu povsod radi to pojasnijo. Peter Skubic iz Trške gore prodaja svoj ■T vinograd 3d se imenuje Skramc; isti je na lepem solnčnem pro¬ storu, ter rodi žlahtni sadež. Nizka cena znaša 1000 gld. Sprejme se takoj pismonoša pri c. kr. poštnemu uradu v Črnomlji. Letne plače je 28S kron, poleg tega je hrana in stanovanje. C. kr. poštni in brzojavni urad v Črnomlji. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze blagega sočutja med bo¬ leznijo in o smrti moje nepozabljive soproge Alojzije Sedlar, izrekam tem potom prečastiti duhovščini, slav. požarni hrambi v Št. Rupertu, pevskemu zboru za tolažilno petie in sploh vsem spremljevalcem drage rajne k zad¬ njemu počitku cajtoplejšo zahvalo. ŠT. RUPERT, 6. marca 1900. (77 '• Anton Sedlar. Zahvala. Povodom prebritke smrti naše nepozabne matere in sestre, oziroma stare matere in tašče, veleposestnika vdove, gospe Matilde Trenz došlo nam je toliko dokazov presrčnega sožalja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Bodi torej tem potom zato izražena najiskrenejša zahvala vsem, zlasti za mnogobrojno spremstvo ob zadnji poti predrage pokojne, za prekrasne vence, posebno preči gg. duhovnikom, el. požarni brambi šentjernejski, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vsem častitim daljnim in domačim spremljevalcem. DRAŠKOVC, dne. 22. marca 1900, C 79 ) Žalujoči ostali. Do 5000 lisabonskih živio ali sadeža imam za oddati po ceni. Kedor jih potrebuje naj piše Ignacij Praprctnik-u v Šoštanj. P. T. Za Movomosto in okolico! Podpisani priporočam svojo zalogo marčne in vležane pive v sodčkih in steklenicah, iz Steinfeldske pivovarne bratov Reininghaus v Gradcu. Povekšale so se tudi ledenice in sem dobro preskrbljen z ledom tako, da lahko tudi zunanjim gostilničarjem postrežem z ohlajeno pivo in z ledom. Vsojam si slavnemu občinstvu in p. n. gostilničarjem naznaniti, da sem letos poleg zaloge pive vstanovil tudi vinsko tergovino na debelo. Imam v zalogi pristna naravna črna in bela Istrijanska kakor tudi različna Dolenjska in Štajerska vina, vsi po jako niških cenah. Z odličnim spoštovanjem j 7. štev. DOLENJSKE NOVICE. stran 73. it i l a h e a posojilnice y Ornomlji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, za petnajsto upravno leto 1899. Prejemki: 413.492 K — h. Izdatki: 395.139 K 58 h. Skupni promet: 808.631 K 58 h. Rezervni zaklad. Račun zadružnikov: Koncem 1898 bilo je zadružnikov .... 1.169 Leta 1899 jih je izstopilo ....... 27 in jih ostalo 1.142 62 Leta 1899 jih je pristopilo . . Koncem 1899 jih je tedaj ostalo.1.194 Skupaj , . 1747 „ „ 4 K Ta račun je občni zbor dne 4. marca 1900 potrdil. Račun deležev; 1194 zadružnikov ima. 1686 deležev po 4 K — 6744 E 27, leta 1899 izstopivših zadružnikov ima.40 „ „ 4K= 160E 21, v prejšnih letih izstopivših zadruž¬ nikov ima n evzdignen ih ... 21 „ „ 4 K = 84 K : 6988 E Posojila dajejo se le zadružnikom. Hranilne vloge obrestujejo se po 4 1 / 2 °/o t> rez odbitja rentnega davka. wr Lepe orehe, lepe suhe hruške in predivo -m razpošilja Ci-D y Mokronogu (Dolenjsko.) _ Več stalnih voznikov za premog n Št Janža v Trebnje voziti, se vgodno vsprejme pri Sentjanškem premogokopu v Ljubljani, Marijin trg št. I ali pri taistega delovodstvu v St. Janžu, pošta Teržišče. Posojilnica je član „Zveze slovenskih posojilnic v Celji“. ktera je zadnjo revizijo zvršila dnč 7. in 8. julija 1899. Načelstvo. Najugodnejši prostor mm za branjarijo, tobakarno, žganjarijo mm in vsakovrstne drug8 drobnarije, vštric južne železniške postaje v Litiji, je takoj oddati. — Več pove ustmene ali pismeno lastnik L. Treo v Litiji. Kmetijska šola na Gfrmii ima še nekaj prav krepkih bili riparije, soionis ter rupestris za oddati in sicer po 24 kron tisoč. 74. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. T. I. Bilanca upravnega imetja Activa. za 31. decembra 1899. Pasiva. II. Bilanca rezervne zaklade Tudi slav. p. n. občinstvu na¬ znanjam, da imam v zalogi vsaka vrste moderne štofe ter tudi nepre- močljiv tirolski loden za haviloke. Tudi imam narejene haviloke vsake velikosti za gospodein dečka po nizki ceni. ^ Dijakom znižano cono! Naznanjam, da imam v zalogi vedno frišno in trpežno blago vsak* vrste za častite gospod© duhovnike. krojaški mojster, Novo mesto, Veliki trg št. 9£ priporoča se preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne obleke, posebno talarje, površnike itd. po najokusnejšem in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajoče delo natančno po meri. Priporočam se preč. duhovščini, da me blagovoli počastiti s cenje¬ nimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri delajo najboljše delavske moči; zatorej se jamči za elegantno, lepo in moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka £ v moji delavnici narejena obleka lepo prilega. = V NOVEM MESTU, dne 31. decembra 1899. Ravnateljstvo. 7. štev. DOLENJSKE NOVICE. stran 75. Vgem prijateljem in znancem kli¬ cem o priliki mojega odhoda iz Novega mesta v Maribor prisrčni „Z Bogom"! Dor. Karl Grossmanih Novo mesto, 31. marca 1900. f urar in elektromehaniker V Novem mestu. (Ljubljanska cesta). Ifrmtafojr LJ Zaloga raznih stvari za urarje. — Popra¬ va biciklov. — Razne stvari za hišne tele¬ grafe. — Za nizko ceno v hišah napravim telegraf po poljubni potrebi. (74-1) kteri ima primerne šolske ved- nosti, se takoj sprejme v pro¬ dajalno z manufakturnim blagom. Kje, pove uprav- ništvo -Dol. Novic“. (63-2) so Se ljudje, kateri KathreinerKneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno i 'e tako dobrodišeča in zdrava :avina pijača? Ker Se vsi ne vedo, ktere ve¬ like prednosti ima Kathreiner- jeva kava, katera skozi en ek¬ strakt bobove rastline duh in okus bobove kave zadobi. Taista toraj združi na neprecenljivi način dobre zdravju delujoče lastnosti domačega sladnega preparata c preljubbenim du¬ hom bobove kave. Kathreiner Kneippova sladna kava služi posebno za primes k bobovi kavi, diši pa tudi ako se sama pou- iije. Dobi se povsodi, ne sme se pa nikoli odprta prodajati in je samo pristna v znanih izvir¬ nih zavojih z podobo žup¬ nika Kneippa in z imenom »Kathreiner«. f I P wt i trgoyec v Novem mestu priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega mannfaktnmega blaga ‘ za moške in ženske obleke, svilnate ] robce, najboljše platno, , kotenina itd. Šivalni stroji najboljše vrste po nizkih cenah ter pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Na prodaj je iz prosta roke hiša, pod, 3 njive, I travnik in vert Cena 950 gld. Več se izvč pri gospodarju Bearkja, Št Ruprt. _ (76-1) na P r cda>, obstoječe iz njiv, trav- i- ASCStl U nikov in gozda, poleg teče toda, katera se lahko vporabi v kakoršnikoli predmet. Po¬ sestvo je poleg nekega trga in polovico ure od želez¬ niške postaje. Kje, pove iz prijaznosti uredništvo „Dol. Novic 11 (78—lt 16 let star, zmožen za pekovsko obrt, sprejme se v poduk v Lubijani. Več se izve v Novem mestu. Ljub¬ ljanska cesta št. 105. (6i— 2 ) Janez Java najstarejša in največja tovarniška zali® šivalnih strojev ? Ljubljani, Dunajska cesta št. 13. Zastopnik za Dolenjsko f Friderik Skušek, trgovec v Metliki. (210—16) 76. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 7. Pri železnem vodnjaku! JLdalf Guštin, VstanoTljena leta 18 69. tsgOTFis*©- s ©peo^jrijsfei«*, blag©«* vr Ife^eaaa ga©st%a, priporoča *vj£ najnovejše škropilnice proti peronosperi od kuprene pločevine po nizkih cenah; mehove za Žvepljanje v štirih raznih vrstah; gumi za požlahtnenje trt; cepilne nože od najfinejšega jekla; trtne škarje, drevesne žage. Vse za rigolanje potrebno orodje, kakor krampe, lopate, kopače, vse od najboljega jekla kovano ; svedri, macole itd. — Najnovejše strelivo dynamon, ktero je izvrstno, ni toliko nevarno, pa po svoji sili mnogo boljše od dinamita; zato posebni kapselni so tudi v zalogi. Dobiva se dalje tudi janit in špaga za razstrelbe. — Dalje priporočam veliko zalogo raznih žag, n. pr. ročue Žage, prečne žage in one za mlinske žage. Vse to, kakor tudi za to potrebno orodje, imam v naj¬ boljših vrstah, ter sem porok za fino blago. Najnovejše vrste slamnoroznice, traverse za zidanje po vseh velikostih za nizko ceno. Najrazličneje železne Šine za kolesa in drugo rabo ter vse, kar se železninskemu blagu prišteva. Priporočam mojo dobro prirejeno zalogo kave, riža, olja, mila, špirita itd. Oljnate barve, Arnež,, lake v mnogih vrstah. Za zidarje in pleskarje razne čopiče, krtače i. dr. Ob enem priporočam p. t. kolesarjem izvrstna kolesa, najfinejše opravljena od tvrdke J. Puch v Gradcu, in Elektra - meteor in Peugeot - kolesa. (72-1) Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, pisarja xxa teagsesaras. trg-a b. •a* sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4 1 2 °|o od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. ^-6) 1 1 1 I i j 1 1 1 Noto meito; Odgovorni urednik, izdajatelj, založnik in tiakar J. Krajto.