France Bezlaj
Filozofska fakulteta Ljubljana
DOPOLNILNO GRADIVO K PROBLEMU SLOVANSKIH PREFIKSOV EN IN ON
stari ide. predlog 'en (tudi red. *n) »v, na« je v slovanskih jezikih v e-jevski stopnji izpričan le v redkih primerih. Najbolj zanesljiv je psi. 'qtro »hepar«, sin. jetra (n. pl.), sh. dial, (samo Dubrovnik) jetra (f. sg.), stcksl.jqtro (n. sg.), r. csl. ja-tro, č. jätra (n. pl.), star. jätry (f. pl.), gluž. jatra (n. pl.), dluž. jetšo, plb. jötra poleg p. jqtrznica »jetrnica«. To popolnoma ustreza gr. evrega »drob« in sti. antrd-»drob«. Tudi pri tej osnovi je slovanščina razvila mlajšo obliko na o-, sin. vötroba »drob«, sh. ütrobica »jetra« (na jugozahodu), utroba »drob«, stcksl. oNtroba (Ostrom., Supr.), r., ukr. utroba »naročje, maternica«, p. wqtroba »jetra«, č. utroba »drob«, gluž. wutroba »drob, srce«, dluž. hutšoba »srce«. Težko je dvomiti tudi v srbolg. predlog jqde »blizu, pri« poleg oN de, joNde »blizu, pri«, prim, r. csl. jadecadiwb »pripadnik družine« (o tem Berneker, I 268). Opozoriti bi bilo treba tudi na mak. jatok poleg stcksl. oNfi^k'h »stamen«, bolg. vM'hk, sin. volek, r. utok, kar utegne biti kakor osamljeno csl. jatroba »drob« ali csl. jetrb, jatri »noter« poleg o^trh tudi sled stare konkurence med predlogoma Q- in o^-. Seveda pa so to lahko plodovi mlajše analogije.
Ide. *en ('n) je dalo v baltskih jezikih lit. j (in, ing), let. ie, stprus. en, v slovanskih jezikih pa bodisi oN ali vt (vtn). Pri tem je že Miklošič, EW 222, opozoril, da imajo ti baltski predlogi, rabljeni kot prefiksi, še neko posebno pomanjševalno ali omejevalno funkcijo, npr. lit. jduktere »rejenka, posvojenka« poleg dukte »hči«, podukra »pastorka«. Enako odgovarja let. edzeltens »nekoliko žolt«, ievelgans »nekoliko prevlažen«, iesänis »nekoliko preveč od rok (o tem Buga, Rinktiniai raštai II, 426-7) slovenskemu tipu obel »nekam bled«, obelno »siva mrena« (Slov. gorice) : belmo »siva mrena«, očrn »nekam črn, črnikast«, östar »nekam star«, osuti »nekam presuh« itd. Enake tvorbe so staroukr. uzeient, učj-tmbni., jubahrb »vijoličast (< ublediVb), ki jih navaja Miklošič. V teh primerih bi lahko izhajali iz oN-, ki pa je vedno naglašen. Isto velja v slovenščini tudi za dial, tip vöraden »nekoliko preredek« (o tem Miklošič, prav tam) ali vojda »nekoliko predebelo dekle« iz *(v)oN-jeda (Bezlaj, Eseji 143). Težave pa povzročajo ruski dial, adverbi tipa vomalo »nekam premalo«, votugo »nekam pretrdo«, votesno »nekam pretesno«, ki so prav tako začetno naglašeni, toda izhajati smemo regularno iz v^-. Mogoče je seveda vse te primere združiti, če poleg psi. oN in Vb(n)- suponiramo še posebni naglašeni tip *v6(n)-, saj je razvoj začetnega vo- v o- v nekaterih slovenskih narečjih dokaj pogosten.
Semantično posebno zanimiv primer je koroški dial, adverb öiik, kar pomeni v 16. st. »navkljub« (Dalmatin, Register), v 19. st. pa »ne, sploh ne« (Jarnik) iz oN-lik'b. Prvotni pomen bi lahko suponirali kot »nekam osamljeno, nekam odveč«;
oN je znak za nosni o, ker običajnega znaka tiskarna nima.
1611
prim. lit. lalkas, let laiks, kjer je sprva pomenilo »nepotreben, odveč«, danes pa substantivizirano »rok, plačilni termin« in celo »smrt« (o tem Fraenkel, LEW 331). Toda v primeru kakor je stcksl. oNrod'i' »neumen«, oNrožda »neumnost«, str. urodim »neumnež, tepček«, r. jurödivyj »ubogi na duhu«, r. dial, zavrodovati^ »ponoreti«, sin. dial, crodovati »nemir delati, razbijati« (Kras), ima prefiks oN-že zelo staro izrazito nikalno funkcijo in že v stcksl. in v stari ruščini konkurira z nerodt »brezbrižnost, malomarnost«, sin. neroda »nespretnež«, starejše boga neroden »neveren«, nerodljiv »brezskrben«, brezbrižen, neposlušen (Miklošič, SEW 280).
Vprašanje pa je, če je mogoče v slovenščini dokazati tudi prefiks q- v takšni funkciji, kakor jo ima v baltskih jezikih. V primerih kakor je stcksl. ney^ven», str. nejaver-b, r. nejaver in str. nejqsyth »pelikan« sta Meillet, Et. 168 in Peder-sen, Kelt. Gramm. I 45, videla sled ide. negacije ne- v redukcijski stopnji, kakor je izkazana v germ, un-, oskijsko an, lat. in, itd. Pri tej negaciji ni nikjer mogoče zaslediti o-jevske stopnje, izključimo pa lahko tudi kakršnokoli možnost dveh različnih refleksov za redukcijsko stopnjo n, v praslovanščini q in oN (= baltsko 'in in 'un). K temu problemu se je največkrat vračal Miklošič, ki je že v Vergl. Gramm. P 310 opozarjal na csl. nejqtoverunT' poleg nejqver'b in postavljal zraven sin. hist, oblike iz 17. st. nevera, nejevera, neovera, nejoveren (Stapleton), neoveren, neovernost (Skalar) in sklepal previdno, da bi mogli izhajati pri tem -jq- iz 'ji>m- {jqti, jbmoN)^ če ne bi temu oporekali csl. nejqsytb »pelikan«, str. nejasytb, v 10. st. Neaarjr »ime brzice na Dnjepru« (Konstantin Porfirogenet) in sin. nejevolja, star. nejovolja, dial, nejevolan, navolen. V etimološkem slovarju str. 69 pravi Miklošič: »sin. nejevolja »Unwille« — mi je temno«; str. 103 pa se zaradi ukr. nemovir »nevernež« ne jme viry »nima vere« in imovira »zaupanje«, neimovira, neimovirnyj in staroblr. verüjati »verjeti«, imoverhje, imo-vernyj »verjeten«, verojatnyj »veren«, veroimny; »lahkoveren« odloči za sestavljenko z jqti, jbrnoN vendar samo pri tem primeru.
Kasnejši avtorji, kakor Jagič, JA V 161, Berneker, 1429, Vasmer, II 218, so za vse podobne primere posplošili enotno izhodišče iz osnove jqti, jhmoN^ čeprav je obliko j^- težko funkcijsko pojasniti. Fraenkel, JA XXXIX 85, je mislil, da je to stari ide. imperativ, vendar ta njegova domneva ni vzdržala kritike. Semantično lahko izhajamo iz omejevalne funkcije prefiksa tudi pri imenih tipa Perejaslavlh^ Javolod'b kakor pri sin. nejevoljen »ne preveč pri volji« ali jeve-reja »vereja«. Slovenska historična dialektologija pa bo morala šele definitivno ugotoviti, če so dublete z -o- v 17. st. produkt križanja med funkcijsko enakimi in o^-, ali pa posledica mlajših narečnih sprememb.
Dosedanji avtorji so k temu pritegnili tudi ukr. jaducha »Asthma««, poleg jäduch (m.), r. dial, jaducha (poleg uduš^e, odyska, dluž. jaduš, jadusiwy, jadušiš, gluž. jadusiwy (poleg zadusiwy). Prezrli pa so pri tem sin. naduha »Asthma«, tudi nedüha, neduha, nediha. Sh. dial. čak. nadušljiv, kajk. nadišljiv (poleg štok.. zäduha, zadušljiv, zagušljiv), stč. v 14. st. nädcha, dial. č. nätka, natka »oteklina v ustih«, slš. nätka in ukr. dial, natcha »Asthma« (Karpati). Vse te oblike lahko rekonstruiramo v izhodno 'ne-jq-ducha s kontrakcijo -ejq- v -e-, pri tem pa je
162
sin. na- iz nikalnice ne-. Izguba nikalnice je v vseh slovanskih jezikih pogostna, prim. sin. poreden, č. nepofädny ali sin. tečen iz 'ne-(eči>nt. Rusko udušL>;e je morda iz oN-, drugi primeri so pa mlajše analogije. Semantično izhajamo lahko iz jqti, jbmoN, prim. kor. dial, at' n längin »Asthma«, na kar opozarja Bernecker, ali pa iz q- (oN-) z omejevalno funkcijo.
Zdi se, da bi s podobno kontrakcijo lahko pojasnili težavno in v strokovni literaturi že tolikokrat obravnavano razmerje med starejše slovenskim obeden, oben, kar je še ostalo živo v obrobnih narečjih, danes nobeden, noben in č. zädny, stč. ižčdnf, slš. žiadon, žiaden, p. čaden, niäaden, gluž. žadyn, dluž. žeden »nullus«. Stč. (i)zädnY izvajajo navadno iz zadati, toda v tem primeru bi v poljščini pričakovali nazalno -q-,- avtorji, ki poskušajo uskladiti druge slovanske tvorbe s pomenom »nullus« tipa csl. ni ed^nt, sin. (n)obeden in mak., big. boedin suponirajo za slovanski sever izhodišče *ni-že-/edi>nt, kar ne more pojasniti češkega -d-, ki kaže na stari nosnik (pregled literature: Trubačev, VJa VIII 28; kolebanje mnenj: Machek, ESC- 721). Staročeško ižddnv je mogoče fonetično popolnoma regularno izvajati iz 'ji^z-jq-jed^n'i> s pomenom »izmed manj kot eden«. Poljsko (ni)iaden je morda res bohemizem, kakor navadno skušajo to razlagati, čeprav je zaradi starosti teh oblik v tekstih ter zaradi kušubskega ždden, slovinskega zQ'uden in ukr. nyzaden, žoden, zudnyj to težko verjetno. Vendar je mogoče suponirati, da je lehitska jezikovna skupina na razvojni stopnji '(i)žqjeden zaradi kontrakcije in nato zaradi -n- v sledečem zlogu izgubila nazalnost.
Po izvršeni kontrakciji je seveda odpadel vsak semantični znak omejitve. Zato se je razvila po eni strani oblika nižaden, nizädny, po drugi strani pa je npr. blr. dial, zadnyj dobilo pomen »vsak«.
Slovensko obeden, oben »nullus« in v literaturi šele od začetka 18. st. nobeden, noben, dial, tudi nibeden (bkr.) ni nič manj težavno kakor severnoslovansko žddny (pregled literature: Ramovš, Slavia II 116; HGr. II 99—100). Po dosedanjih razlagah je to bodisi *nefvjedi>nt (Jagič, JA V 161), 'Ijubo-ed^nT^ (Jagič, prav tam), 'nibo-edhn-h (Vaillant, RESl XI 66) ali 'obeju-eđbm> (Ramovš, prav tam). Z rekonstrukcijo 'ob-e-(j)edJbi se lahko izognili težavi, da se je pomen »nullus« razvil šele v nikalnih stavkih. Prvotni pomen predloga ob- je bil »na obeh straneh« (Machek, ESC^ 404), torej bi lahko izhajali iz semantične rekonstrukcije »na tej in na oni strani manj kot eden«. Podobno je francosko aucun »nullus« iz latinskega aliquis unus, kjer ima aliquis prav takšno omejevalno funkcijo. Makedonsko in bolgarsko boedin »nekdo in nobeden« je verjetno staro 'Ijubo-edin'h (Mirčev, Mak. pregled VIII 9), bolgarsko nitoedin »nobeden« pa že kaže pravo negacijo (nito, nitu, sin. niti). Tudi v slovenskih narečjih najdemo drugačne konstrukcije, tako npr. ijeden »nullus« (Vrsno, Plužna), nidan (Rezija), toda gen. majdnaya »niti enega«, kar je verjetno hibridna tvorba iz furl, mai »nikoli« in slovanskega 'ni-edi-nt).
Problemu »nullus« v slovanskih jezikih bo seveda treba posvetiti še mnogo truda, preden bo vsestransko zadovoljivo rešen. Vendar se zdi, da ideja omejevalnega prefiksa -q-, zabrisanega s kontrakcijami, bistveno pomaga premostiti semantične težave pri teh nedvomno zelo arhaičnih tvorbah.
163