24. Mka. V Ljubljani, v Četrtek. 30 Januarja 1908. XLI. leto. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za]četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 k, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 27 K. Za vso drage dežele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 b, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo tat upravniatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu Jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. Shođ v Ritnici. V nedeljo, 26. t. m., je bil v Ribnici shod, na katerem se je oglasil za besedo tudi sodni nadsvetnik g. V i š-nikar in sicer z govorom, ki je vreden, da se ž njim seznani slovenska javnost. Gosp. Višnikar je poudarjal, da se že 6 let ni udeležil nobenega političnega shoda ter se ogibal političnim demonstracijam, da ne da nika-kega povoda napadom na sodišče. Poleg tega je po njegovem mnenju naša domača politika bolna, politična morala dekadentna, in govornik se ne smatra za sposobnega zdravnika -i11 v to poklicanega, da bi ozdravil lo bolezen, ozdravi naj jo ljudstvo samo. Tudi na današnji shod ni prišel kot zastopnik kake stranke agitirat za kakega kandidata, najmanje pa sebe ponujat za kandidata. Prišel je zastopat samo sebe in stan, kateremu pripada. Njegove besede gredo v prvi vrsti na adreso državnega poslanca in sedanjega kandidata J a kl i č a. Obžaluje, da poslednji ni navzoč, ker ga je hotel interpelirati zaradi nje-gove in G o s t i n č a r j e v e i n t o r-]) e 1 a c i j e v državnem zboru in zaradi nečuvenih napadov na kranjske sodnike. Govornik citira mastne stavke iz glasovite interpelacije. »Razmere r»ri naših sodiščih so take in krivice tolike in se uganjajo tako brez sramu pred vso javnostjo, da je ljudstvu že globoko padlo zaupanje do sodišča. Ljudski pregovor že pravi pri nas: »Ce hočeš najti pravico, ne bodi k sodni ji.« Zadnji čas so pa sodišča na Kranjskem postala pravi brlog liberalne stranke, v katerem se v imenu Xj. Veličanstva cesarja uganjajo najhujše krivice . . . Krivično ločijo j med bogatinom in revežem . . . Naši sodniki so spravili našo deželo na slab glas. . . Če je le mogoče, je bogatin oproščen, za reveža se pa nihče ne zmeni . . . Zato je delavec skoro vt'dno že naprej izgubljen, če ima opravka s sodnijo . . . Grda rana na-š»*ga pravosodja je, da dajo sodniki nase vplivati od one politične si rake, ki uganja najhujša lopovstva v naši deželi. Ce je obtožen klerikalce, je izgubljen, če je tožen liberalec, vedno oproščen (!) ... Zato se je v liberalcih utrdila misel, da sme liberalec oganjati vsako lopovščino, sme krivo 1» r i s e g a t i , sme gfoljufal i , sme škofu pobijati okna, sme delavce izkoriščati in zatirati, pa se mu no zgodi nič. Ali sme država trpeti, da se tako dela v imenu Nj. Veličanstva.« Tako se tedaj dela za Ljudstvo in izpodkopava zaupanje ljudstva do justice. Ako je to krščansko in pošteno, potem ne vem, pravi govornik, kaj je nepošteno (Splošno ogorčenje.) Poživljam Vas navzoče, kdor more kaj takega dokazati, kakor se očita sodnikom v interpelaciji, naj se oglasi. Kdo more odobravati nečuvene, resnih mož nevredne napadel Sodniki tedaj ločijo pri svojih sod bab liberalce od klerikalcev, bogatine od revežev ter za delavce in reveže nimajo pravice! Tudi sodniki niso nezmotljivi, so ljudje, ki imajo tudi svoje napake in pomanjkljivosti. Komur se godi krivica, ima odprto pot na razne instance. Ako pa res tako prevzame kakega sodnika politična s i r a s t, da bi uganjal take lopovščine, kakor trdi interpelacija, potem naj se do-tičnik raztrga tudi v javnosti, kakor zasluži. Proti pavšalnemu obrekovanju sodnikov pa moram v svojem in v imenu svojih tovarišev odločno protestirati. (Splošno delovanje.) Namen je prozoren, računa se tako: Ako se čita interpelacijo v tem ali onem okraju, bodo rekli manj poučeni bralci: Pri nas sicer ni tako, a drugod bo že tako, gg. poslanci morajo že vedeti, sicer bi kaj takega ne trdili. Dobro se mora očrniti, nekaj že ostane. G. poslanec Jaklič ima posebno veselje napadati sodišča. Tudi pri zadnjem volilnem shodu v Vel. Laščah je baje rekel, da je interpelacija zadela v sršenovo gnezdo! Interpelacija zoper naše sodnike v drž. zboru je res provzročila neko senzacijo in ogorčenje med sodniki, a je imela žalosten uspeh. Justični minister ni odgovoril na njo, bodisi, da se mu ni zdelo vredno ali pa iz političnih vzrokov. Toliko je gotovo, da bi ne mogel dati takega odgovora, da bi zadovoljil interpelante. Ako sodniki niso dobili satisfakcije na pristojnem mestu, se smejo tudi javne zagovarjati, ker so bili javno napadeni. (Sicer bi bili »vogelfrei«.) Govornik še omenja, da se bode prihodnji dež. zbor v prvi vrsti bavil z volilno reformo, katera je že požrla 6 dragih let. Da je stari volilni red krivičen, o tem so edine vse stranke. Tudi občinski zakon je popolnoma prestarel. Ako se pa hoče napraviti kaj dobrega in stalnega, mora imeti pravično podlago, zato je pa treba mirnega in resnega dela, ne pa starih krivic mašiti z novimi. Nasilstvo ne more obroditi dobrega sadu. Zadnjemu dež. zboru predložena »zapečatena« volilna reforma je provzroči!a hud vihar in odpor. Mila je prenagljena. Govornik pravi, da ni prijatelj parlamentarne obstrukcije, a kjer se pokaže tako vehementnoj kakor je bila v kranjskem dež. zboru, mora biti nekaj, kar ni prav. Dala bi se napraviti taka volilna preosnova, da bi poslanci kmetskih občin imeli sami zase večino, a bi vendar ne mogla nobena stranka opravičeno trditi, da se ji godi krivica. Razun Ljubljane naj bi volil vsak volilni okraj samo enega poslanca. Ako voliLjubijana s 40.000 prebivalci samo dva poslanca, Kočevje - Ribnica s 3000 prebivalci pa enega, to gotovo ni pravično razmerje. Gotovo je, da gre Nemcem v kočevskem okraju 1 mandat. Voli naj mesto Kočevje z nemškimi občinami svojega poslanca, sodna okraja Ribnica in Vel. Lašče pa vsak svojega, potem bode mir in tisto vedno paktiranje in sumničenje pri vsakih volitvah bo ponehalo. Gospodujoča stranka naj bi ne gledala toliko na to, da dobi par mandatov več, kakor na to, da jih dobi po pravični in pošteni poti. Naj se ne presoja vsaka stvar s strankarskega stališča, dela naj se več za ljudstvo, kakor za stranke. Stranke in njih voditelji pridejo in gredo, ljudstvo pa ostane. Ljudstvo želi miru in resnega dela ter je do grla sito strankarskih prepirov, brez katerih ne morejo živeti nekateri politiki. Tako je v mestih, tako na deželi, tako v občinah. (Odobravanje.) Res je, da se v javnem življenju večkrat ne da ogniti pol. bojem. Ako si je S. G. S. zapisala na svoj prai>or: »Gospodarski napredek in boj korupciji«, se govornik v tem oziru strinja s takim programom, kot sodnik gotovo ne more biti za korupcijo. Toda boj korupciji in političnemu hujskanju naj velja na celi črti ne glede na desno in levo. Njegova želja je, da si volilci prosto iz svoje srede izbero za poslance može, do katerih imajo zaupanje in kateri bodo delali za resnico in pravico in za blagor domovine in vol. okraja. (Splošno odobravanje in ploskanje.) Iz proračunskega odseka. Dunaj, 29. januarja. V začetku seje je imel posl. M a 1 i k celourni govor, v katerem je kritikova! politiko Dečkovega ministrstva. Nato je povzel besedo ministrski predsednik baron B e c k ter odgovarjal vsem delegatom, ki so govorili k točki ^ministrski svet in upravno sodišče«. Naj-prej se je bavil z uradniškim vprašanjem ter je izjavil na izvajanje poslanca dr. Ploja, naj so uradniki ne pečajo s politiko. Uradnik naj dela svoje akte, ne pa politike. Ministrski predsednik bo s primernim poukom med uradništvom deloval na to, da se uradništvo odvrne z usode-polnega pota, po katerem jih sedaj mnogo hodi. Glede narodnostnega sporazumi jenja je naglasa 1 ministrski predsednik, da bo nadaljeval svojo analistično metodo. Korak za korakom, od dežele do dežele se morajo razmere urediti. Končno je prišel na delavsko ministrstvo ter izjavil, da je mogoče tako novo ministrstvo ustanoviti le potem zakona, ne pa naredbe. Novo ministrstvo mora orga-nično izrasti iz drugih ministrstev. — Posl. Žitnik je razpravljal o najvažnejših nalogah vlade in parlamenta, kakor zavarovanje za starost in onemoglost delavcev, rokodelcev in malih posestnikov, podržavljenje železnic z racionalno finančno politiko, saniranje deželnih financ, reforma politične uprave in narodnostno sporazumljenje. Glede delavskega ministra je rekel, da bi bilo bolje, ako bi se najprej določil delokrog novemu ministrstvu, preden se imenuje delavski minister. Končno je zavračal poslanca Malika, ki je trdil, da hočejo Slovenci prodirati v srce Štajerske. Govornik je rekel, da si hočejo Slovenci le ohraniti svoja bivališča in vsa njihova naroima politika je le obrambna,nikoli pa ni agresivna. Novo delavsko ministrstvo in krščanski socijalisti. D u n a j , 29. januarja. Današnja izjava ministrskega predsednika o organizaciji ministrstva za javna dela je nezadovoljnost v krščansko socijalni stranki prignala do vrhunca. Radikalni elementi v stranki so zahtevali, naj se zvez*4 z ministrstvom takoj pretrgajo, češ, da je prišla stranka vsled vstopa dveh članov v ministrstvo ob ves svoj vpliv. Krščansko socijalna stranka je že bila določila delokrog novemu ministrstvu: stavbno tehnične, rudarske in socijalno politične posle. Vsled današnje izjave ministrskega predsednika pa bo določil državni zbor, ali se naj delavsko ministrstvo sploh ustanovi in kakšen delokrog se mu določi. Konflikt med krščanskimi socijalisti in ministrskim predsednikom se je pozno zvečer poravnal. Ob 9. uri zvečer je izišel Beckov govor v ofici-jalni obliki, kjer je njegova izjava ublažena tako, da ni izključeno, da se novo delavsko ministrstvo vendar ustanovi naredbenim potoni ter se le dovolitev tozadevnega proračuna pridrži parlamentu. Ogrska delegacija. Dunaj, 29. januarja. V vojnem odseku je utemeljeval vojni mi- nister S c h 6 n a i c h proračun za leto 1908. Glede zvišanja častniških plač je apeliral na viteško mišljenje madžarskega naroda. Posl. Okoli-c s a n y i je izjavil, da Ogr. ne bo de-prinašala žrtev za armado poprej, dokler se ne ugodi njenim nar. zahtevam. Toda zvišanje častniških plač smatra za potrebno, zato je pozval vojno upravo, naj predloži v prihodnji seji tozadevni načrt. — Posl. 1J g r o n je izjavil, da zvišanje častniških plač ne spada pred delegacije, temuč pred parlament. Finančni odsek je sprejel proračun za skupno finančno ministrstvo. Baron Rudnvanskv je -predlagal resolucijo, naj se skupno finančno ministrstvo premesti v Budapešto. Razkritje poslanca Supila. Budimpešta, 29. januarja. Hrvaški minister pl. Josipovich je izjavil nekemu uredniku o znanem razkritju poslanca Supila, da bi Madžari radi dobili pristanišče Kraljevico in Bakar, da je razkritjegolaizmišljotina. Ministrski predsednik dr. Wekerle je le omenil v nekem razgovoru s Supilom, da bo Ogrska potrebovala pri Reki kak kraj za ladjedelnico, a pri tem je mislil na pri vat no-pravno pridobitev, da bi namreč kaka akcijska družba pridobila primerni svet. Italija se oborožuje. M il a n , 29. januarja. Vojni proračun se zviša za 40 milijonov lir. Za utrjevanje proti avstrijski meji je izdelan tajni načrt, ki zahteva 600 milijonov lir. Trgovinska pogodba s Srbijo. Dunaj, 29. januarja. V včerajšnji konferenci avstro-ogrskih in srbskih delegatov s«1 še vedno ni doseglo popolno sporazumi jen je. Diference se tičejo določitve carine na svinje, nekatere druge podrobnosti veterinarskega dogovora in carinsko ter sanitetno policijsko postopanje z mesom pri izvozu. Srbski delegat je so se obrnili brzojavno na svojo vlado po nova navodila. Pogajanja se danes nadaljujejo. Demokratično ministrstvo v Bolgariji. K o I" i j a , 29. januarja. Knez je naročil načelniku demokratične stranke Aleksandru Mali u o v u, naj sestavi novo ministrstvo. Potemtakem se je ponesreči] poskus, ustanoviti koalicijsko ministrstvo s pro-gresisti, to pa zato, ker se med demokratično stranko in progresisti ni moglo doseči sporazumljenje gledo LISTEK. lin ton Končam Klare. (Dalje.) n. Blizu Vrhnike je stala majhna, skroinna, a lična hiša. Nekoč je bila jam gostilna, ki je precej cvetela, ker Je lastnik te hiše in te gostilne z dvema paroma konj vozil blago iz Ji"sta v Ljubljano in iz Ljubljane v T^st ter imel med vozniki mnogo znancev in prijateljev, ki so se radi Ustavljali pri njegovi hiši. Stari Končan je bil umrl. ko je '»ihi Klara šele deset let stara. Kmalu 1,111 je sledila tudi Žena in tedaj .je yzela Ivanka gospodarstvo in vzgojo Syoje sestre Klarice v roka. Ivanka }e bila dosti starejša od Klarice in ji Je mater popolnoma nadomeščala. Stari Končan je bil svojima hčerama opustil prav čedno premoženje, tako ^ sUi bili dobro preskrbljeni, sicer J* sta jima krčma in prodajalna dajali toliko zaslužka, da sta jako lepo dajali. Ivanka je bila dala sestro v ^ostan v Ljubljano, da se je 'ain ^šolala in njen največji ponos je bil, da je njena Klarica tako izobražena, kakor najfinejša dama. Dan po slavnosti na čast maršalu Marmontn sta sestri sedeli v svoji prodajalni in se razgovarjali o trm. kar sta videli in slišali prejšnji večer. »Nikdar še nisem nič takega videla,« je menila Ivanka. »Najbolj me je osupnila silna strast po uživanju, ki sem jo opazila ta večer. Živeti, uživati, to je bilo edino čuvstvo, ki so je imeli ljudje ta večer. Na vse so pozabili, na obzire, na dobre nauke, celo na dolžnosti. Le živeti, le uživati, to je bila njih edina misel. Kar zazeblo me je, ko sem videla maršala Marmontn in rnnrkizo Heleno, mnr-kija d'Aurevilla in tisti) tujo visoko damo . . . .« »Princezinja I )it richstei u je bila,« je opomnila Klarica. »Povedal mi je to poštni sel, ko je bil tu. Vsi ljudje so opazili kako so se vedli maršal in markiza, marki in princezinja in vrhniški gospod župnik se je neki že danes močno jezil, da so ti Francozi tako brezstidni in razuzdani, češ, da bodo naše priprosto ljudstvo popolnoma pokvarili.« Ivanka je prikimala in zavzdihnila. »Samo živeti, samo uživati — lo so nam prinesli Francozi. Le spomni se, kako se je vedel marki d'Aure-ville. Cisto je pozabil, da ji' oženjen. Kar pozabil je, da je oženjen in kar nič se ni zmenil za svojo /eno. Ogledala sem si ga natančno. Skoro ženski obraz ima. Lep mož je, a zdi se mi, da ni v njem nič značaja in nič jeklenosti. Drži se, kakor bi mu za nobeno stvar na svetu ne hile mar, kakor bi vse preziral.« Klarica je bila nagnila glavo globoko na svoje šivanje, da bi sestra ne zapazila, kako mučen vtisk so napravih' njene ostre besede. »Morda mu delaš krivico,« je rekla Klarica tiho. »Vsaj meni se zdi, da naredi le isti vtisek kakor vsak visok gosporl. Maršal Marmont ni nič drugačen.« »Da, Marmont ni nič drugačen, a Marmont je slaven vojskovodja, je maršal, je vojvoda, je namestnik cesarjev, marki je pa čisto navaden major, ki morda še sam ne ve, kako je v tako mladih letih prišel »lo tega. Nikjer se še ni izkazal, nikjer se še ni odlikoval, menda še sploii ni bil v nobeni bitki. Po moji sodbi je io navaden salonski oficir. Ce hočeš dobiti pravo podobo o njem, primerjaj ga z gozdarjem Hrastom. To ti je mož, pravi mož, marki pa je v primeri ž njim kakor ženska.« Klarica ni na to ničesar odgovorila, hoteč se ogniti vsakemu razgovoru <> Antonu Hrastu. Ali kadar se je Ivanka spomnila Hrasta, ni iz lepa nehala govoriti o njem. »Hrastu tudi ni ugajala snočnja slavnost,« je nadaljevala Ivanka. »Ne enkrat ni šel plesat in sploh ga ni bilo skoro nič videti.« »Saj je postopal vedno v najini bližini,« je nejevoljno vzkliknila Klarica. »In mene je gledal, kakor bi me hotel z očmi prebosti. Ta nadležnost je že neznosna.« »Kaj hočeš, zaljubljen je vate,« se je nasmehnila Ivanka. »Komaj sem davi odprla hišna vrata, je bil že tu in je povpraševal, kako sva prišli domu in kako je s teboj.« »Dobro, da me ni zalotil,*< je trdo dejala Klarica. »Kar ustrašim se ga, kadar upre svoje temne poglede vame.« »Ubogi Hrast,« se je smejala Ivanka. »V resnici ni tako grozen, kakor ti govoriš. Ljudje ga pač ne marajo in pravijo, da je trd in neusmiljen, a zdi se mi, da je samo vesten, strog in natančen služabnik svojega gospodarja. Kdor pošteno zastopa koristi svojega gospodarja, je gotovo sam |K>šten človek. Ljudje so bili vedno zadovoljni samo s tistim gozdarjem, ki je svojo službo zane- marjal in puščal v miru vse, naj so tudi kradli les iz gozda in tatinsko lovili divjačino. Proti nama je Hra.^t vedno nad vse prijazen in zlasti proti tebi se vede tako spoštljivo, kakor bi bila kaka princezinja. Ta velikau, z dolgo, črno brado je pričo tebe plah, kakor otrok. Klarica je nestrpno vstala in odložila svoje šivanje. »Lepo te prosim, Ivanka, govori o čem drugem, nikar vedno o tem Hrastu.« »Zakaj f« »Ker mi je to zoperno, ker tega n*' maram in ne maram poslušati.« »Kakor hočeš,« je nekoliko nejevoljno rekla Ivanka in odšla v prodajalno. Klarica je ostala sama v sobi. Sedla je k oknu, naslonila glavo ob roko in gledala ven na vrt. Tihi mir je dobrodejno vplival nanjo. Polagoma se je umirila. Sanjavo je zrla pred se in v njeni duši so se začele počasi porajati .vsakovrstne slike. V duhu je še enkrat preživela ples na grajskem dvorišču, ugledala vse, kar je bila tam opazovala, a največkrat se je nehote spominjala mladega lepega moža v francoski oficirski uniformi. (Dalje prihodnji«.) maoedouskega vprašmija. Deniukra-toni je zagotovljena podpora Stam-Imlovistov. Demokrat, stranka obsoja politiko macedonskih vstašev ter zastopa načelo, naj bo maeedo'iska ]K)litika važen del bolgarske politike zunanjih del, V svojem programu ima stranka mncedonsko avtonomijo s kristjanskim vrhovnim gubernator-jem. Novi ministrski predsednik Malinov je 41) let star in rodom Rus. Prvotno je bil sodnik in državni pravdnik na Bolgarskem, zadnjih 10 let pa odvetnik. Novo ministrstvo se je sestavilo sledeče: Malinov predsedstvo *n javna dela, odvetnik Takev notranje stvari, general Pa pri kov zunanje stvari, Salabašev finance, odvetnik Mušanov nauk, odvetnik Krestev pravosodstvo, pisatelj Ljapčev trgovino in poljedelstvo, general Nikolajev vojno. Razun Salabaseva, Nikolajeva in Paprikova so vsi ministri novinci. Rusija proti Finski. P e t r o g r a d , 29. januarja. Ruska vlada namerava na Finskem koncentrirati dva annadna voja, združiti guhernijo Viborg z rusko državo, spremeniti Viborg v trdnjavo prvega razreda ter utrditi pristanišče Bjbrkb. Položaj na Portugalskem. L o n d o n , 29. januarja. Republikanska stranka izjavlja, da hoče diktatura zadušiti vse ustavne svobode ter pričeti z osebnim preganjanjem. Napetost je tako velika, da se sedanji položaj ne more več dolgo držati. Republikanci zapuščajo trumo-ma deželo. Vkljub policijskim strogostim se vsak trenutek pograbijo na ulicah v Lisaboni z revolverji oborožene skupine. Dopisi. Izpod Šmarne gore« Klerikalno trobilo alias nSlo venec" prinesel je v svoji 8. številki t. 1. med dnevnimi novicami pod zaglavjem .Šmartno pod Šmarno goro" strašno budalostno skrpucano prismodarijo, v kateri žuga neki osebi, katere ni in jo radi tega ne poznamo, s predbacivanjem. da hujska proti našemu župniku. Kdo se ne drži za trebuh od smeha, če bere te prismodarije in pozna razmere v naši fari. Zatorej nam je težko verjeti, da bi bil kdo od nas napisal te bedarije, ki cikajo že popolnoma na skisanje možganov ali pa na perijo-dično zalivanje teh s špiritom v taki meri, da dopisun niti sanjati več ne more in je popolnoma zrel za -Studenec". To nam daje upravičeno misel, da je pravi pisec bolj sigurno dobiti v uredništvu „Slovenca", nego v naši fari. Pa naj že piše te otrobe Peter ali Pavel, njemu povemo tukaj javno sledeče in naj si to dobro zapomni: Našemu župniku je že ljubljansko c. kr. sodišče izreklo pred ne-dolgim Časom občno spoštovanje s tem, da ga je v podobi kazni poučilo, da ne sme človek opletati s svojim dolgim jezikom, kakor vol v „Biatih" na paši in če tudi takrat najnovejši „klerikalizem" uči, množi in podpira in goji (kar je menda sedanji čas edino zveličavno delo), ampak dobro premisliti, kai da govori. Radi tega naj dopisnik ne hiti tako nujno reševati čast našemu župnika, ker ga že sedaj nekoliko od tega glava boli, dasiravno je druga pobožna dušica plačala mesto njega kazen, kakor se je sam izrazil na prižnici. (Pouk za sodišča, da je treba duhovna kaznovati z zaporom, da Čuti kazen, a denarno kazen plačajo brumne dušice ženskega spola) in naj verjame, da bode župniku najbolj čast rešil in mu ustregel s tem, če molči ko grob za sedaj, kajti vsaka vrstica je v stanu ukresati iskro, če pride to vse v javnost, požar, kar bode grozno smrdelo, in sioer smrdelo, kakor še ne kmalu na Kranjskem in pride ta vzduh tadi do ljubljanske škofije. Vsled tega svetujemo „Slovencu", naj bode previden pri sprejemanju dopisov iz naše občine in mu svetujemo takrat porabo kote| kajti pogovorite se z dr. Lampe tom, on mogoče kaj več ve o tem in vam bode mogoče povedal, da se malokdaj vpraša, kdo je „molčal" in rkdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnoe". Ako pa vkljub našemu opominu „Slovenec" hoče nadaljevati, pa prav in dobro za nas, pa hajd čvrsto na delo. Mi mu bo-demo hvaležni in Če hoče. mu že vnaprej izrekamo zahvalo. Odgovori bodo takoj sledili in če bode potreba, tudi za sodišče jih imamo, a takrat joj za vaa, to bode čudna in nepričakovana kopel. G. župnika pa vprašamo, ali se še ni prepričal o resničnosti naših trditev in opominov, naj miruje in premisli, na kako za duhovna nevarnem mestu danes službuje m ozirom na enega njegovih prednikov in mu svetujemo, naj odrine prej ko prej od tukaj, ker je dovolj dokazal, da ni on ca našo župnijo, am pak naj gre bolj v „višavo", dlje od mesta, da ne rečemo za sedaj kaj več. Oapito. Genj. čitajočemu občinstvu „Slov. Naroda" pa povemo na ubo, da ne bode napačno mislilo, da bog sivedi kake odlične osebe so naši klerikalci in kaka uporaba klerikalne struje, o kaj še, — to so navadni patentirani „bački", ki gredo za klerikalno soljo, ne da bi vedeli, za kaj in kam, dičijo j h le neumnost, hudo -bij a, laž, krivo pričanje in priseganje v poedinih slučajih pred sodiščem in enake lastnosti; v špiritu pa iščejo in ostrijo svoj pogum in če kaže, včasih se tudi prelevijo hipoma v liberaloa in zopet nazaj v stari tabor, a vedno zelo ubogljivi svojim zakonskim polovicam, katere se kar žarijo, kadar zaslišijo ime kakega gospoda itd. in so pripravljene vse storiti gospodom na ljubo itd., kar se tudi spodobi v se danjih Časih pravi krščansko-katoliški zakonski ženi. Kajne gospodje — ? ? ? Tako smo ubogali dopisnikov nasvet v „81ovenou" in smo nastopili odkrito in ravno pot, ako mu ta še ni dovolj ravna, nastopimo diugič Še bolj ravno in odkrito, in slednjič, če bode izzival še tisto, ki naravnost drži, navzdol, po kateri bodemo potisnili vaših pristašev dejanja pri nas, da vedite, da bode svet strmel, strmeli bodete sami, ko čujete o gnilobi vaših voditeljev in obžalovali bodete svoj nepremišljeni korak in bodete imeli priliko videti tisto vašo kačo, o kateri čvekate v „Slovencu", katera bode vas pičila in pustila s pikom vam i a celemu klerikalnemu taboru strašno oteklino Toraj, če imate korajžo, le vsi na krov in odvežite ladjo in odrinite od kraja, mi smo vedno pripravljeni na odpor, a vas bo menda strah — in imate gotovo „kčo", ker za take mačke kot ste vi, je menda ta kaša prevroča. Mi vam tudi vnaprej povemo, kje bode naša „flotila" vozila, t j. iz £>martna v Taoen, tudi v Ljubljani se bodemo e glasili in če bode treba, tadi v Rep nje prijadramo. Strel bo vsak zadel, to je brez dvoma. 0 posledicah se potem pogovorimo, če bode treba. Toraj še eekrat na delo, če imaš pogum, Če pa tega nimaš, pojdi nazaj v luknjo, ti klerikalni ščurek ali muren s svojim neslanim „Cri", „Cri" ali pa molči. Boter Iz Repen j Ii Ilirske Bistrice. Na adreso slavni deželni vladi. Vsakomur je pač dobro znano, kako velikanske povod-nji imamo v naši dolini. Sosebno lansko leto, mislim meseoa oktobra, nastopila je tako velikanska povodanj, da take najstarejši ljudje ne pomnijo. Dne 20 oktobra je voda uničila večinoma vsa pota in napravila na tisoče škode po njivah in travnikih. Tudi državna cesta je radi vode jako trpela. Pri takozvanem „konhnu" (na kranjsko istrski meji) je voda odnesla 1 km na dolgo ves gramoz; nič manj ni voda razsajala okoli Kosez. Cesta Še sedaj izgleda kakor izorana njiva: ne pa kot državna cesta. Cesta blizu meje nima niti potrebnega podtlaka. Ker je voda večinoma gramoz odnesla, ni čuda, ako cestar nima potrebnega materijala za posipanje cest! In za vse to se nihče od poklicane strani ne zmeni. Naravnost življensko nevaren je pa most pri Mali Bukovici. Apelujemo na deželno vlado, naj takoj pošlje svoje izvedence, predvsem g"sp. inženirja Jakšeta, da se most temeljito preišče. Javna tajnost je, da je most preozek, pri najmanjši povodnji je okoli mostu nekako jezero, kar je čisto naravno, ker je most preozek. Ljudstvo je jako razburjeno in ni čuda, prej ali slej zgoditi se mora velika nesreča na tem mostu. Ali res mora voda poprej zahtevati človeških žrtev, predno se most premeni — ?! Kaj pa se čaka e odpeljavo tolikega gramoza in kamenja izpod mosta? Hočete res do živeti katastrofe, ako se most, ki je tako na ovinku, da ga ni videti, ob povodnji poruši? Upamo, da bode ta rahel opomin deželno vlado spodbudil, da takoj potrebno ukrene. Sicer bodemo govorili drugače! L* Dnevne vesti. V Ljubljani, BO. januarja. — Shod zaupnikov narodno-napredne stranko. Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke sklicuje shod svojih zaupnikov, ki bo na svečnioo, dne 2. februarja ob 10. dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma" na Cesarja Jožefa trga. Na zaupnem shodu se bo predvsem razpravljalo o bodočih de-želnozborskih volitvah in o kandidatih, ki jih postavi narodnonapredna stranka. Cenjene somišljenike is Ljubljane in z dežele pozivamo, naj se tega shoda zanesljivo udeleže. Kdor izmed pristašev narodnonapredne stranke bi pomotoma ne dobil vabila, a bi se rad udeležil shoda, naj vabilo ali reklam uje ali pa naj enostavno pride pred shodom v „Mestni dom", kjer bo dobil legitimacijo sa vstop v dvorano. Vabila na shod so Že vsa razposlana. Opozarjamo na to našo somišljenike slasti po deželi, da na svojih po- štah poskrbe, da bodo ta vabila prišla pravočasno v roke naših zaupnikov! — Pozor no volilno Imenike I Koncem tega meseoa ali prve dni meseca februarja se razpolože pri županstvih volilni imeniki na splošni vpogled. Z dnem, ko sa razpolože volilni imeniki, se prične reklama -oijsko postopanje. Dan, ko sa razpolože volilni imeniki, se mora razglasiti na občinski tabli. Re klamaoijsko postopanje traja 8 dni. Naši somišljeniki naj budno pazijo, da tega roka ne zamude. Č m se razpolože volilni imeni&i, naj jih takoj natanko pregledajo, ako se nihče ni izmed naših volilcev iz imenika izpustil ali vpisal kak nasprotnik, ki nima volilne pravioe. Kdo pa ina volilno pravico pri volitvah v deželni zbor? Vsak avstrijski sam opra vni državljan, ki je izpolnil 24. leto, prebiva stalno v občini in plačuje najma n j 0 kron direktnega davka. Direktni davki so zemljiški in hišni davki, pridobnina in osebna dohodarina. — Kdo ni ma volilne pravioe? Volilne pravioe nima tisti, ki še ni izpolnil 2 4. leta, kdor ne biva stalno v občini, kdor je pod kur a tel o ali v konkurzu, kdor dobiva u b o ž n o podporo iz javnih ali občinskih sredstev io kdor je bil sodnijsko kaznovan radi kateregakoli hudodelstva ali prestopka tatvine in ponev erj en j a — če se pri pregledu volilnih imenikov opazi, da je izpuščen eden izmed uaših somišljenikov, naj se nemudoma vloži reklama-oija, po temle vzorca: „Žapanstvo v.....Iz volilnega imenika je izpuščen Josip Kolar, posestnik v ......štev. , ki ima volilno pravioo. Predlagam, da se ga vpiše v volilni imenik. V , dne .... 190v Ivan Ko pri v-šek, reklamatelj." Ako pa se opazi, da je v volilni imenik vpisan kak nasprotnik, ki nima volilne pravice, naj se županstvu vroči reklamacija po tem-le vzorcu: „ Županstvo v . V volilni imenik je vpisan Anton Šepec, ki ne plačuje 8 kron davka (ali ki je bil kaznovan radi hudodelstva). Predlagam, da se ga izbriše iz imenika. V . . , dne 1908. Ivan Koprivšek, reklamatelj." Vsako takšno reklamacijo si naj dotičnik da potrditi od županstva. — Klerikalni kandidat v dolenjskih mestih in trgih. Kakor čujemo, nameravajo klerikalci postaviti v dolenjskih mestih in trgih za svojega kandidata novomeškega kanonika Antona Zloga rja. Žlogar-jeve umazane afere v Litiji in v Kranjski gori ga baš ne priporočajo, a za takšne bagatele se klerikalci kaj malo brigajo, glavno jim je, da imajo kandidata. • — Volilno gibanje na Oeri- Škem. V trgih bo k* didiral gospod Andrej Gabršček. V trgih poudarjajo potrebo, da na-i pi v deželnem zboru na slovenski st< mi vsaj en mož skrajne odločnosti in neupogljivosti. O Gabrščku na širo.v • pisati se ne splača, ker ga poznamo vsi za enega najodločnejŠih narodnih delavcev. Goriški trgi bodo imeli v njem brez dvoma najboljšega zastopnika. To kaže njegovo dosedanje delovanje in eneržija. Zraven tega pa je potreba v deželnem zboru napeti vse sile, da se ne bo več tako delalo z goriškimi Slovenci, kakor se je v minoli šestletni dobi pod zvezo Gregorčiča s Pajerjem Prav je, da pokažejo goriški s'ovenski trgi, kake energične in odločne može, oborožene s potrebnim znanjem, je treba poslati v deželni zbor goriški. Naj bi našli trgi posnemovalca! — Protikandidat GabrŠČku bo najbrže zagrizeni klerikalni svečar Jernej K o p a Č v Gorici. — Klerikalci so postavili slabe kandidate: dr. Bre-celj, dr. Pavleti č in Fon so malo znani, deželni odbornik Berbuč je glavni kriveo na udarcih iz deželnega odbora v zadnji šestletni dobi. Klau-Čič je nesamostojen, kamor ga položijo, tam pa je; za veleposestvo so se pa naravnost osmešili s kandidaturo Bolkovo. Veleposestniki tega Človeka ne bodo volili; tudi Zuchiat tija ne, ker ne marajo nobenega šviga-švage. — „Mir1' grozi z Indeksom. „Mir" postaja smešen. Zdaj je začel groziti naprednim listom z indeksom. Takih groženj razumen človek ne jemlje resno Kar se tiče speoialno koroških Slovencev, vemo, da so naprednim listom naklonjeni in da zlasti v zadnjem časa ne dajo dosti na to, kar piše od kranjskega klerikalnega duha prepojeni nMiru. To nam potrjuje dejstvo, da se je hitro razširil „Korošec", ki pobija „Mirovo" kranj-8koklerikalno strujo. — Iz finančne alnibe Upokojeni davčni ofioijal Frano Bervar je v isti lastnosti reaktiviran. — Is šolsko slntke Zastonj bo poučevala na šoli v Šiški bivša pomožna učiteljica v Loškem potoku, gdč. Franja Mirt. Učiteljica gdč. Marija Vider v Boš tanj u je dobila zaradi bolezni dopust in pride na njeno mesto absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Antonija G r č a r kot suplentinja Zaradi bolezni je nadalje dobila dopust učiteljioa gdč. Evgenija Pader v Poljanah in pride na njeno mesto kot suplentinja dosedanja suplentinja v Naklem gdč. Marija Pogačnik. Istotako je dobila zaradi bolezni dopust učiteljica gos j a Marija Levstik-Hecking v Zagorja in pride na njeno mesto kot suplentnja gdč. Angela Mandeij iz Škoojana Iz gledališke pisarne. Nocoj (nepar) se uprizori Parmo v a opereta „N e č a k" z gospo I r m o P o -lako v o in g. Arnoštom Grun-dom iz Zagreba kot gostoma. — Z* soboto se pripravlja detektivska ko medija „Sherlock Holmes", spisala K. Green in C. Doyle, v kateri nastopi vse dramsko osobje. llliza kongresa". Vstopnice za veliko narodu t veselico na korist naše šolske družbe so prevzele, kakor smo že včeraj omenili, v predprodajo tele narodne tvrdke: Fran Čuden v Prešernovih ulicah, I L o z a r na Mestnem trgu, Josipina Podkraj-šek v Židovskih ulicah in Josip Vidmar Pred škofijo Cenjeno ob Činstvo opozarjamo, naj se z vstopnicami preskrbi v predprodajab, da ne bo v nedeljo zvečer pri blagajni prevelike guefie. Vstopnice pa si naj kupijo tudi tisti, ki bi bili slučajno v nedeljo zadržani priti na veselico! Uvažujejo naj, da se veselica priredi zgoj v ta namen, da se v Čim naj izdatnejši meri priskoči na pomoč naši šolski dražbi, ki je bolj kakor preje potrebna naj-kr ep kej še podpore. To velja tudi za izvenljubljanske narodnjake in narod-njakinje, ki bi se ne mogli udaležiti prireditve. Naj vsaka zavedna Slovenka in vsak Slovenec pošlje odboru svoj oboi, kar bo na;sijajnejši dokaz, da se je požrtvovalnost za našo šolsko družbo samo pomnožila, odkar so gotovi elementi pričeli proti nji hero8tratsko svojo gonjo. Priprave za veselico, ki bo nesporno ena najlepših in največjih, kar jih je bilo kdaj v Ljubljani, so že do zadnjih podrobnosti končane. Danes se po mestu nalepijo plakati, okrašeni s slovensko trobojnico. Ti lepaki veljajo kot vabila, ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Na veselico je vabljen vsak, ki misli in čuti narodno! Vaja z a nastop kostumirancev bo jutri v petek, SI. t. m. zvečer ob 8. Damski Odbor ima jutri v petek ob pol 7. zvečer sejo v damski sobi „Narodnega doma". Vse častite dame odbornice se vljudno vabijo, da se zanesljivo udeleže te seje. Železniške zveze in Ciril in Metodova veselica dne 2 februarja t. 1. Zunanje udeležence opozarjamo na to, da so železniške zveze glede na veselico zelo ugodne. D o • lenjski vlak pride ob 8 37 zvečer, gorenjski malo pred sedmo in zopet ob 8*45 zvečer, kamniški malo pred šesto, vrhniški Še pred peto, notranjski pride sioer malo pozneje (9 15), vendar pa še ne prekasno, z Zidanega mosta pa prvi (brzo-vlak) ob 5 39, drugi pa ob 8 50 zvečer, tako da pridejo vsi vlaki še dosti zgjdaj. da se morejo tudi zunanji udeleženci udeležiti napovedanega sijajnega sprejema kongresnih poten-tatov. Iz Kranja je že napovedana velika družba Gorenjcev, istotako iz blejskega kota. Prosimo, da se nas tudi iz drugih krajev obvesti o eventualno nameravanih večjih skupinah. Na nedeljski Ciril in Metodovi veselici v »Narodnem domu" se bodo točila vina Colaričeva, Zaj-Čeva, Juvančičeva, „Vipavske vinske zadruge" in „Đeželne kleti" v lastni režiji prirediteljic. Pivo bo točil re-stavrater g. Keržišnik, ki bo imel tudi gorko kuhinjo v svoji oskrbi. Občni zbor Narodne Čitalnice je bil snoČi v restavraciji Narodnega doma. O tvoril ga je predsednik podžupan g. Karel vit. Bleiv/eis, ki je pozdravil navzoče in se zahvalil bivšemu blagajniku g. Paternostru, sedanjemu g. Verhunou in tajniku g Kersniku. Tajniško poročilo je podal tajnik g. notarski kandidat Kersnik. Tekom leta sta vsled zapustitve Ljubljane izstopila iz odbora gg. dr. Srne o in Paternoster, ki sta si za Čitalnico pridobila obilnih zaslug. Odbor je imel 5 sej. Priredil seje en plesni ven-Ček, cvetlični korzo ter trije zabavni večeri, med temi 2 s plesom. V Čitalnični dvorani so se vršile otroške in drage plesne vaje. Odbor se je trudil, da dvigne in poživi družabnost svojih članov. Posrečilo se mu je, da je jel progresivno naraščati poset društvenih zabav in da so minuli predsodki, da vlada na čitalničnih večerih ekskluzivna irakarija. Bralna soba je imela 62 časopisov in revij in je bil njen obisk boljši od prejšnjih let. To poročilo se je a odobravanjem vzelo na znanje. Blagajnik g. cesarski svetnik Verhunc je poročal: dohodkov je bilo preteklo leto 869^ K 69 v, stroškov 8395 K 66 v, torej 297 K 03 v prebitka Vse društveno premoŽenje znaša 10585 K 59 v, Čisto premoženje pa 3187 K 03 v. Proračun izkazuje 8665 K 67 v pokritja in 7195 K 10 v potrebščin, torej 1470 £ 57 v prebitka Čitalnica ima 4 častne člane, 7 zunanjih 'in 208 podpornikov Ker sta preglednika računov gg Dečman in T ur k našla vse knjige in račune v redu, se je podelil gosp blagajmku absolutorij. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sledeči g.j. spodje: odvetniški kandidat dr. Josip Ažman, podžupan dr. Karel vite« Bleiweis, inženir Alojzij Ciuha, prof. dr. Simon Dolar, podjetnik Milan IvančiČ, not. kandidat Janko Kersnik, podpolovnik I. Milavec, odvetnik dr. Mafcso Pir o, odvetnik dr. Fran Tekavčič, ces. svetnik Autoo Verhunc, blagajnik Rudolf Vesel. Preglednika računov sta gg, trgovec Anton DeČman ter zasebnik Hugon T ur k. Ko «o se obravnai« razne interne reči čitabiioe, je bil občni zbor končan Za mestne uboge je podaril tukajšnji meščan in posestnik gospod Franc Trček povodom smrti svoje gospe soproge vsoto 50 K Za plesni venček osobja tvrdka Tdnnies, ki bo v soboto, 1 februarja v „Mestnem domu", so vabila večinoma razposlana; ako kdo po pomoti ni prejel vabila, naj blagovoli oprostiti. Vstop je dovoljen tudi brez vabila. Obleka promenada Odbor se trudi, da se cenjenim po. setoikom ustreže v vsakem oziru, zato bo skrbel tudi za zabavo nepl* salcev. Vstopnina je 1 K. Sodeluje ljubljanska „Društvena godbau. Za-četek ob 8. zvečer. Za dobra jedila in pijačo bode v vsakem oziru skrb ljeno Zglasevalni predpisi za Ljub- ljano. Redno in točno zglaševanje je za vsako večje mesto silno važno, kajti ž njim se omogoči naglo in pravilno dostavljenje poštnih in žele«-niških pošiljatev, da ne omenjamo velike dobrote, ki se stori tujcu, ki često in zaman išče svoje znance, če mu da zglaše valni urad potrebno pojasnilo oz. pravi naslov. To pa je samo tedaj mogoče, Če se vsi prebivalci natančno ravnajo po zglaše valnih predpisih, katere je trebe zlasti sedaj, v februarskem selilnem roku, pos^buo uvaževati. V Ljubljani se mora vsaka oseba oz. stranka tekom 24 ur pol s rojem prihoda zglasiti na mestaeml magistratu. Ravno tako je tudi odi glašati stranke o/, posle 24 ur pol izselitvi iz hiše oz. izstopu iz službe i Ta določila veljajo tudi za one stranke E ki imajo brezplačno stanovanje, kakor tudi za sorodnike, ki prihajajo za več dni v mesto na obisk. Zglaža sel z izvrševalnimi listi, katere je natan-j Čno in pravilno izpolniti. V vsebl slučajih pa je treba zglasnici priloj žiti izkazilo o pristojnosti t. j. dol movnioo, poselsko ali delavsko knji I žico. OdglaŠa pa se na ta način, dal se vrne pri zglasitvi potrjena zglas I niča, obenem pa se pove oz. zapiše! kam da je dotičnik odšel, odnosnoj se preselil. Vsi prestopki teh predi pisov se strogo kaznujejo, na kar -I občinstvo posebej opozarja. Zglasnicel se dobe brezplačno v zglaševalneml nradu na mestnem magistratu. Poraba ledn v LJubljani Ljubljani porabijo pivovarnarji, mej sarji, gostilničarji, restavracije, sladl Čičarji in kavarnarji na leto 4O00I voz ledu, in znesejo stroški zanj I okroglo 3600 gld. ali 7200 K. Redni občni zbor telovadnega! društva „Sokol11 v Domialab. Duel 26. t. m. se je vršil ob znatni udel ležbi občni zb r našega mlađeg*! „Sokola". Po pozdravnem govorol podstaroste br. Fr. Ravnikarja, j*| poročal tajnik br. T Petrovec o dru I Štvenem delovanju v preteklem leto I Njegovemu poročilu povzamemo, d'1 šteje društvo 13 ustanovnih (9 novih j in 62 rednih članov. Odbor je imel 12 rednih in 4 izredne seje, v kateribi je reševal tekoče društvene zadeve! Glavno pozornost je obračal na wl kako dobiti sredstev, da si društvo! sezida lastno telovadnico, brez kater*! je nemogoč nadaljni napredek. 1>:-| stopilo je 9 novih ustanovnih članovi ki se z vplačano ustanovnino dok&jl podprli društveno blagajno, a tudi naši ameriški rojaki so z znatnim d*J rom dokazali, da tudi v daljni tujimi niso pozabili rodne zemlje. D'u3tvla A. Mahr, Ljubi ana, Cesarja Jožefa trg 11. iiva stroja £21 Da fiaa za pletenje noiaulc se prodasta v Židovskih ulicah štev. 8, II. nadstropje, Ljubljana. Oelauskipoznlk skladištar energičen in apreteo, se sprejme z d"hr> plačo v t »varuu. Ponudbe s predpisi izpričeval naj se pošljejo pke pod ugoduimi — pogoji takoj proda.- Natančna pojasnila daje pismeno ali nstmeno Antoo Jamar, Boh. Bela itev. 34. 327-1 Ura z verižico za samo K 2a—, Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šle-zijska razposiljalnica : prekrasno pozlačeno 36-nrno precizijako nro ankerico z lepo verižico za samo 14 kakor tudi Sletno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prusko-šlezijska razposUjevalnloa P. WINDISCH v Erakovu TJ/38. hiša NB. Za neagajajoče denar nazaj. 326 Blasnjne,? proti poiaru in vlomu, „Fox" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Ilica 22. 8424—49 V najem se da prodajalno tnčetrt are od Ljubljane, v kat.ri ae n&haja špecerija in mokarija, kaki žeuaki samici, ki ima nekaj premoženja. Letni promet 10—15.000 kron. 328-1 Naslov pove uprav. nSl. Naroda". Gostilna pri .FRGOLINU na Emoaski cesti M. 11. U soboto, dne I. februarja domača plesna veselica Začetek ob sedmih. vstop prost Za dobro pijačo ter gorko in mrzlo knbinjo se jamči. 820-1 Za obilen obisk se priporočata ANTON In IVANKA SEBA ■ 7764 QV Mesečna soba g posebnim vbodom, z razgledom na 0|ico ter s popclnoma novo opravo se --odda takoj. ——— Natančnejše podatke daje gosp. I. Trček, Breg št 4. 297—2 Min n živino Ordinacija od 9.—11. dop 163 Telefon štev. 44. Š8* 3 V mestni hiši št. 18 v Gradaskih ulicah v Ljubljani je v II. nadstropju ležeče, iz treb sob, kuhinje, kleti in drvarnice obstoječe stanovanje za 1, februar ali pa za 1. maj 1908 oddati v najem. Pojasnila daje mestni gospodarski urad v navadnih uradnih nrab. Mestni magistrat v LJubljani dne 21. februarja 1908. Podružnica v Celovca podiužnicaMSpuetu. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Del. glantleaSK 9,000.000. StvitaVJOVB ulloO *t. 2. He«er»Ml S1-11 sprefeBia vloge na vložne knjižice in na žiro-račun proti V|»*|sni,n obrestim, vloge na tekoči račun, SlSdTSSmI^oJSJR 5°/0 Rentni davek hmnkm UM Sprejmem takoj d? a a tare Jim enega za lino delo, drugega za velike —— iu male ure. ^—— FR. ČUDEN 3C4—2 urur in trjKOVCe % I^u bij tali i. V novih dveh hišah na Domobranski cesti Je oddati takoj več moderno izvršenih 165 5 stanovanj. Vsako je popolnoma za-se izolirano in obstoji iz 3 parketiranib sob, predsobe, kubirje z balkonom, shrambe za jciila, kleti, podstrešja in pralnice. K vsakemu stanovanju pripada tudi cel ograjenega vrta. Krasna lega. Cene primerno nizke. Pojasnila daje lastnik na Domobranski eesti št 1, L nadstropje. Jvan J^obavs mesar in gostilničar Jfarolina J^obavs roj. $Pan ^ poročena. 3:-3 Šmartno pri litiji Planina na Štajerskem Oes. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta. Odhod Iz -[ubijane Jui, zaL: ?-o© zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d- ž., Trst, ckr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. T 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje. Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. :>oo predpeldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. U-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žeL, Trs drž. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec 05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 3 '.o zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, RudolfovG, Straža-Toplice, Kočevje. 2 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 0*0 ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žeL, Trst drž. žel.t Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod Iz LJubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. popoldno. Osebni vlak v Kamnik "7*io zve6er. Osebni vlak v Kamnik :o 50 ponodi. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.) Dohod v LfnM|ano fni. ieL: O-08 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-ie predpoidne. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žet, Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaki juž. žel., Trbiža. Celovca, Beljaka (če? Podrožčico) Gorice drž. žel.. Trsu dri žel. Jesenic, o 50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. Žel. Jesenic. H-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Tiso drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v Mnbliano dri. kolodvor: o-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. I0-60 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnik« 6" O zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. 9- 59 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Sarn ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.; (Odhodi in dohodi so naznačeni v srede)« evropejskem času.) 0. kr. ra?nateijstvo državnih zelenic ? Trstu. Št. 2696. 324-1 Razglas. Na podstavi razglasa c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 4. januarja 1908 št. 21728 iz leta 1907. se v zadevi nedeljskega počitba v tukajšnjih lavnih lekarnah v smislu § 1., 2. in 6 tega razglasa objavlja sledeče: Od sedaj naprej bo imelo od obstoječih šestih lekarn vsako nedeljo od 1 ure popoldne do ponedeljka 7 nre zjutraj polovico t. j. po tri lekarne nedeljski počitek. Vrsta določa se tako, da bodejo prvo nedeljo, to je 2. februarja 1.1. imele lekarne M. Mardetschlager npri Zlatem orlu", Jurčičev trg 2, J. Mayr, -pri Zlatem jelenu", Marijin trg 5 in g. Piccoli .pri Angelju", Dunajska cesta 4, nedeljski počitek, dočim bodejo lekarne A. Bohinc „pri KroniM, Rimska cesta 24, H. Levstek „pri Mariji pomagaj", Resi jeva cesta 1 in U. pl. Trnkoczv, „pri Zlatem enorognu, Mestni trg 4 izvrševale obrat. Prihodnjo nedeljo stopi nasprotni red v veljavo in se bovo lekarne nadalje v tej vrsti menjavale. Imetniki lekarn, ki so zaradi nedeljskega počitka zaprte, so dolini z očitnimi, ob nastopu mraka dobro razsvetljenimi lepaki na vratih lekarne poočiti, katerim dragim lekarnam v kraju je naloženo, oddajati zdravila med nedeljskim počitkom te lekarne. Vsak lekarnar ,čigar lekarna mora ob navedenem času biti odprta je dolžan, zdravila, ki se zapisujejo na račun javnih zakladov, dajati tudi tedaj, kadar je zalaganje zdravil na račun javnih zakladov ob istem času izrečeno drugim lekarnam. v Ljubljani, dne 25. januarja 1908. Ljubljane, specerist, i&če tako] službo. — Ponndbe naj se posljet«' pod ,Trg. ponočnik 300', Glavna poita poste restante Ljubljana. S19 Prednosti 'jamajskep _ ruma.'. Flnost nežen von] 4217—9 izborna kakovost. Št 134/08 807 - 2 Razpis službe. Podpisano županstvo razpisuje luibo I v občini Komen, ki je zajedno tudi občinski obhodnik Plača po dogovoru Prošnje je vložiti na Županstvo do všte vsega 9. februarja 1908. Županstvo obilne Komen, doe 27. januarja 1908. Zupan: L Volčič, L r. 5DB0 kron zaslužna plačam onemu, ki ml dokaie, da moja čudesna zbirka 600 kosov samo za fl. 2*50 ni priložnostni nakup in sicer: Pristna švicarska pat sist Roskopf žepna ura, točno regnl. in ki natančno gre, s 31etno tvorniško pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. double-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitnra: manSetni, ovratniski in naprsni gnmbi; .'•delni amer. Žeoni noŽek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po žel i; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitnra; elegantna pristno usnj. denarnica; par amer. bntonov z imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski albnm s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat Uli V lase iz pristnih jntrovskih biserov; b indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in se 360 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist Roskopf žepno UTO, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2*50. Po povzetju ali denar naprej (tndi znamke) pošilja S. IISICI, svetovno razpoiiUolnico Krakov d te v. S9. N. B. Kdor naroči Z zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali H najfln. žepnih robcev. Za neug- v. I v o^o^i^i^HI C.^^ 347988956361 D93B 50 37 HI m m I Naznanilo. Podpisane pivovarne in zaloge piva se počaščajo ter dajo sporazumno s sopodpisanimi obrtniškimi iti trgovskimi korporacijami tem potom na splošno znanje, da so vsled vedno večji obseg zavzemajoče in neznosne izgube pivarskih steklenic primorane že s februarjem 1908. leta pobirati »grščino za steklenice (zastavo) najmanj 10 vinarjev za vsako steklenico. Pobiranje te zastave za steklenice se upelje tako, da se bode varščina (zastava) najmanje 10 vin. za steklenico enostavno k ceni piva prištela. Za vsako vrnjeno steklenico se zgorajšnja varščina povrne. Za steklenice s patentnim zatvorom, ki se vrnejo brez tega patentnega zatvora, se povrne le 8 vinarjev, za vsak vrnjeni patentni zatvor brez pripadajoče steklenice pa se povrne 2 vinarja. Samoumevno je, da ostanejo brez ozira na plačano varščino vse steklenice U*" izključna lastnina 40*% dotične pivodajoče pivovarne oziroma pivodajočega zastopnika pivovarne. Enake predstoječe določbe glede varščine (zastave) za steklenice bo varstvena zveza pivovarjev alpskih dežel uvedla istočasno po vsej Štajerski, Koroški in Kranjski. Polnilcem pivarskih steklenic, trgovcem s pivom v steklenicah in gostilničarjem, kateri bi predstoječo določeno varščino za steklenice svojim odjemalcem ne zaračunili, oziroma bi ceno pri pivu v steklenicah za predpisano varščino najmanje 10 vin. za steklenico ne povišali, ne dobe od pivovaren ali njih zastopnikov v bodoče nikakega piva. V Ljubljani, dne 30. januarja 1908. Pivovarne: J. Auerjevi dediči J. Kosler & Komp Ivan Perles. Zadruga gostilničarjev kavarnarjev i. t. d. v £jubljant. Tukaj zastopane pivovarne: Brode Relnlnghous d. t, Stelnfeld Drehefleve pivovarne d. t, Trst Prvo graiko delniika pivovarno, Ponosom GošUa pivovarno d. d., Giss Vrhniška pivovarna Store Juli], Mengei Delniška družbo združenih pivovaren Žalec in Laiki trt Friderik Rclm & Komp. zastopnik meščanske pivovarne v Plznu, tukaj zastopan po restavraciji „ph roži". 318—1 ta ta ta ta ta ta ta ta ta ta ta ta ta Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Puh t oalem iek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".