olitični ogled. DRŽAVA SHS. Ko bi se bilo moralo danes teden predati narodni dcupščini poročilo anketnega odbora v svrho izvršitve verifikacije ali odobrenja preostalih 24 hrvatskih rnandatov, je Pašič še v zadnjem hipu oelo slvar zavlekel. Ka vladni seji je stavil svoj predlog, naj gre verifiItacija ponovno skozi verifikacijski odbor in to stališče je zasiopal tudi na seji radikalnega poslanskega kluba. Mnogo radikalnih poslancev se je sicer izjavilo za to, naj se prcneha vsako odlaganje ter naj se mandati takoj verificirajo. Kočno so pa le vsi izvzemši Ljubo Jovanoviča sprejeli Pašičev piedlog. Na pelkovi seji skupščine je pcedsedaik najprej iznesel Pašičev predlog nujnega zakona o zgradbi spomenika pokojnemu kralju Petru. Opozicija je ta predlog sprejela, kljub temu, da je še veJiko nujnejših stvari, veliko je pa bilo njeno ogorčenje, ko je takoj na lo sledil drug nujni predlog o zgradbi Pantheona, to je posmrtnega doma za velike in zaslužne državnike. Začuli so se klici: »Pašič gradi Pantheon «a sebe! Ali niso važnejši invalidi, zastopnilu hrvatskega naroda in mnogo drugega, kot pa to, kam bomo položiii Pašiča enkrat po smrti?« Vladna večina je sprejela seveda tudi nujnost tega predloga. Nato je sledil predlog radikalne in samostojno demokratske stranke • panovni izročitvi verifikacijskih spisov verifikacij»kfeinu odboru. l*roti fjionovnemu odlaganju verifilcacije je cela opozicija nastopila prav odločno, hrvalski zajedničarslti poslanec dr. Polič je naglašal, da je zavlačevanja že več kot preveč in celo mnogi radikalni poslanci so se pred glasovanjem v znak nesoglasja odstranili iz dvorane, ostalo jih je pa s samostojnimi demokrati le toliko, da so sprejcli Pašičev predlog. Ljuba Jovanovič je ostal v dvorani in. je tudi proti glasoval z i opozicijo vred. To je znamenje novcga in močnejšega j odpora proti Pašičevi smovolji v radikalni stranki. ' Kako so vladinovci nastopili proti oliajšanju davkov smo opisali že na drugem mcslu. Tudi pri tem glasovanju, ki se je vršilo na sledeči seji v soboto, se jc nekaj s takim početjem nezadovoljnih radijkalov odstranilo iz dvorane. Na tej seji je bil prebran tudi vladni sklep o odgoditvi skupščine do danes z ulemeljevanjcm, da nima kaj delati, ker šo niso gotovi razni zakonski osnutki. Opozicija je odgoditvi odlocno ngovarjala s pozivom na na to, da je sai ma stavila ministrom in skupščini že dovolj gradivn j za delo. Vse to pa leži, ker zavlačuje nekaj Pašič sam. drugo pa razni ministri po njegovem navodilu in | vzgledu. r< RR sporazumevanje ] je na mrtvi točki in \elika večina hrvatskih poslancev že na to nič več ne da, ker je jasno, da hoče Pašič Hrvate spraviti samo v zagato in da bi rad strankarski sporazum po potrebi šele pozneje enkrat, ko bodo sprejeti vsi nazadnjaški zakonski osnutki in bi se hrvatski poslanci — če bi prišli v vlado — z delovanjem na taki ] podlagi onemogočili pred ljudstvom. Položaj je temeljito razčistil dr. Korošec na seji vodstva SLS v Ljubljani dne 7. t. m. O sporazumu in bodočnosti je dejal dr. Korošec: Pašič ne želi sporazuma, ker on in Pribičevič politično živila od spora med brati in nesloge. Pašič ne želi sporazuma, ainpak hoče razcepiti blok, razcepili j tudi HSS ter kompromitirati Radičevo stranko. Vendar pa moramo Idjub vsemu temu ob tej priliki opozoriti celo državo na dejstvo, da še nikdar ni bilo tako ugodne pnilike, ne tako velike lahkote, da pridemo do sporazuma, kakor ravno v sedanjem momentu. Ne bo minulo leto in razmere se bodo zopet poostrile, nastopile bodo nove težkoče, ki jih bo težje premagati, kakor sedanje. S centralizmom se ne morejo urediti naše notranje politične razmere. In vendar zahtevajo vulkanična tla po celem svetu, -da varujemo, kar smo si ustvarili, zahteva tudi naše mizerno financijelno stanje, da se rešimo katastrofe. Veliko odgovornost pred zgodovino in pred narodom bi vzeli vsi tisti nase, ki bi zamudili priliko, ko se najlažje da državi mir, red in sloga. Blok še obstoji. Njegova bodočnost ni več trdao zasigurana. Toda naj se zgodi karkoli, vedno bodo ostale stranke, ki bodo delale za idejo sporazuma in demokracije ter se lx>rile proti nasilju in korupciji. Med temi stianlcami se bo nabajala tudi naša Slovenslca ljudska slranka. Mi trdno upamo v zmago idej in prepričani smo, da ako se zgodi, česar ne želimo, da ne bo dolgo trajalo, pa se bomo zopet borili rama ob rami s Hrvali za svoje pravo v tej državi. To bo zadnja borba v tej državi. ITALIJA. Opozicija, ki je pred enim letom zapustila parlament, je sklenila nadaljevati trorbo proti fašistovski vladi zopet v parlamentu. SPORAZUM Z NEMtUO. Francosko stališče bo s sporazumom z Nemčijo zelo okrepljeno. Nemčija podpiše garancijski pakt s Francijo, istočasno pa tudi dogovor s čehoslovaško in Poljsko. V tem dogovoru se Nemčija obveže, da ne bo nikdar zagrabila z orožje proti Čehoslovaški in Poljski, temveč da hx> vsako sponio vrašanje predložila mednarodnemu razsodišču v razsojo. S tem je skoraj vsaka nevarnost vojne odstranjena. NEMIRI NA KITAJSKjEM, ki so nastali vsled silnega pritiska tujih, zlasti angleških, japonskih in ameriških tovamarjev in kolonistov na domače delavstvo, so zavzeli velik razmah. V Kantonu so ustaši popolni zmagovalci in imajo zbrano že močno annado.