Leto IX. V Celju, dne 18. junija 1914. Št. 19. NARODNI LIST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati aa naslov: „Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, ca Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. NaroCnina se plaCuje vnaprej. Posamezna itevilka stane 10 vinarjev. Oglasi se raCunijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju. Afera posSanca in dež. odbornika Karla Verstovška. Iz Maribora poročajo ugledni dunajski časniški korespondenci »Siidslawische Rundschau« sledeče: »V slovenskih političnih krogih vzbuja neka žalostna afera mučno pozornot. Napredni listi (Slov. Narod«, »Dan«, »Narodni list«) so obdolžili državnega poslanca Karla Verstovška, da je ovadil tako važen slovenski gospodarski zavod kot je Zadružna Zveza v Celju, vladi kot protiduhovniški in proti-nemški. To je storil zaradi tega, da bi odtrgal Zadružni Zvezi državno podporo in nahujskal oblasti, da jo zasledujejo. In resnično se je dognalo, da je poslal Verstovšek poljedelskemu ministerstvu prestavo nekega časniškega poročila o zadružnih predavanjih Zve-zinega tajnika Stiblerja. V zvezi s tem poročilom je trdil Verstovšek, da deluje celjska Zadružna Zveza v prvi vrsti politično in še le potem gospodarsko ter da mora poljedelsko mir.isterstvo proti njej ostro nastopiti. Verstovšek je opazko dotičnega časniškega poročila, ki se glasi, »da je dobro razvito zadružništvo na deželi, kakor kažejo vsake volitve, največjega pomena v boju proti nemštvu in klerikalizmu« podtaknil vedoma napačno tajniku Stihlerju in je tudi pretvoril v prestavi besedo »nemštvo« v »nemčurstvo*, ki je na slovanskem jugu znova psovka za Nemce in odpadnike, — samo da bi vloga tem bolj vplivala na vlado. Gre torej za preračunano in pripravljeno d'enuncijacijo narodnega gospodarskega zavoda. Zadružno Zvezo v Celju se je od slovenskega poslanca nasprotni nam nemški vladi očrnilo, in to samo za to, ker je ta zadružna organizacija od svojega postanka sem nepolitična in ker nesebično dela na povzdigo slovenskega kmečkega stanu. Verstovšek je po daljšem molku svoje dejanje priznal — trdi pa navzlic temu. da so gori omenjene obdolžitve le »liberalna obrekovanja«. V klerikalni stranki sami je napravil ta dogodek jako slab utis in celo volilci Verstovškovi so smatrali predlog »Slov. Naroda«, naj bi kako narodno nepristransko razsodišče preiskalo obdolžitve napram Verstovšku, za umesten in potreben. Nemški listi na jugu seveda izrabljajo Verstovškovo o-vadbo proti slovenskim denarnim zavodom, dasi dejanja samega ne hvalijo. Kakor znano, velja Verstovšek v državnem zboru za enega izmed najbolj radikalnih slovenskih poslancev. Razloček med njegovimi govori in dejanji pa je tako velik, da ga lahko vsakdo z roko otipa. Boljši ljudje v klerikalni stranki mu ne zaupajo in bi se ga radi otresli. Verstovšek si je vedel priboriti po smrti dež. odboi-nika Robiča mesto štajerskega dežehn ga odbornika. Znabiti bo ta afera vendar nagnila klerikalno stranko, da bo postavila na to mesto drugega moža in da ga bo spravila tudi iz državnega zbora.« K temu moramo še pojasniti, kako usodo je doživela ponudba »Slov. Naroda«, naj bi o Verstovškovi ovadbi sodilo nepristransko narodno razsodišče. Uredništvo »Slov. Naroda« je nedvomno že imelo dokaze o Verstovškovi krivdi v rokah, drugače bi ga bilo sploh pri miru pustilo. Vendar pa je vkljub temu predlagalo nepristransko razsodišče, da' bi ne mogel noben človek misliti na kakoršno-koli pristranost ali krivico, ki bi se delala : Viljem mbret Albanije, sta se potrudili Avstrija in Italija v njegovi rezidenci uvesti sistem vzajemnega ravnotc/ja... Italija je izvolila tri ministre, ki nimajo ničesar «-pravljati izven mesteca, in Avstrija tudi tri. Tajnik za korespondenco ?. Dunajem je avstrijski konzul Buchberger, z Rimom stotnik Castoldi. Obe vele-vlasti pazita, da ne bi katera izmed njiju zadobila večje veljave v okolici mbreta. Tako ima knez italijanskega brivca in avstrijskega krojača, napolitan-skega čevljarja in mizarja iz Brna. Žepne rute ima iz Linca, klosetni papir pa iz T urina. Nekega dne Je prišlo iz Dunaja darilio grofa L. Berc-htolda: krasna ekvipaža z dvema lepima konjema. Cez teden dni na to je že dospel v Drač avtomobil, darilo mejnega grofa Di San Giulianc. Seveda ta dva gospoda nista pokrila troškov za ta darila iz svojega žepa, marveč iz tajnih iondov za zunanjo politiko namenjenih. Soproga kneza Viljema Sofija je najela z Dunaja krasno sobarico, kmalu na to je poskrbelo italijansko zunanje ministeistvo, da je do-šel za lakaja h knezu krasen mladenič iz Benečije Tako caplja ta ubogi knez sem in tje med dvema stoloma in najsi tudi sedaj premaga vstaše, gotovo je, da si bo vsedel med njiju. Grozeča vojna med Grško in Turško. Grška hoče obdržati dva velika otoka Cbios ln Mitilene, ki ležita ob maloazijski obali. Ta dva o-toka je v lanski vojni Grška zasedla in v mirovni pogodbi se je reklo, da se bode kasneje določilo, komu naj pripadata. Velevlasti so se postavile bolj na stran Grške in ji obljubile, da omenjena otoka dobi, ako ne bode delala težav v južni Albaniji. Sedaj je Grška proglasila aneksijo obeh otokov — in to je seveda vzbudilo v Turčiji silen vihar. V Mali Aziji, osobito po obmorskih mestih, stanuje na stotisoče Grkov, ki so jih začeli sedaj Turki preganjati in klati. Grška tega ne more mirno gledati in prišlo bode bržkone do vojne. Poslušajmo, kaj piše o položaju glasilo dunajskega zunanjega mitu-sterstva: »Grška vlada je brzojavila svojim poslanikom, da sta bili pri rtu Karaburun (ob maloazijski obali) zasidrani dve turški torpedovki, ki sta zabra-nili, da bi bili mogli tam zbrani grški begunci pobegniti na Mitilene. Torpedovki sta tam toliko časa ostali, da so Turki pokiali iz Karaburuna došle grške begunce. Šele ko je bilo klanje končano, sta se torpedovki odstranili. V Atenah sodijo, da je po teh dogodkih vojska med Grško in Turčijo neizogibna. Dunajski grški poslanik je obveščen po grški vladi, da so turške torpedovke res nadzirale klanje kara-burunskih grških beguncev, ko so hoteli na Mitilene pobegniti. Zelo dvomljivo je, če je zdaj, ko so se strasti tako vnele, še mogoče preprečiti novo voj- ružnica ljubljanske kreditne banke o Celju. Delniška glavnica 8 miljonov kron. Rezervni zakladi čez 1 mlljon kron. Centrala v Ljubljani, podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi' pogoji. — Otvarja tekoče in čekovne račune. — Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga $rez odpovedi po 41/2°/o- — Večje vloge na tekočem računu proti odpovedi obrestuje po 43/4% od dne vlog8 do dne dviga. — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 98 -13 sko med Turki in Grki. Želeti je le, da se vojska omeji zgolj na morje in da se ne razširi tudi na Balkan. (To je pač želeti, a ta želja se skoro ne bo izpolnila, če vojska res izbruhne.) Vojska se zato najbrž omeji na morje, ker na suhem Grška in Turčija ne mejita skupaj, ker ju loči Bulgarija, o kateri upajo, da ostane nevtralna. (Srbija bi morala Grški v slučaju vojne pomagati.) Dunajska diplomacija sodi, da je položaj zelo resen. Grška vlada hoče položaj razjasniti še prej, preden more Turčija razpolagati z naročenimi velikimi vojnimi ladjami. V Atenah so prepričani, da, če bi Grki zdaj vojske ne pričeli, jo prično Turki v treh ali šestih mesecih, ko bi bil položaj za Grško neugodnejši.^Sedanji položaj se ne more vzdržati. Cez nekaj ^dni se mora odločiti, če je mogoče sedanji nevarni spor mirnim potom rešiti. Zadnja poročila o bojih okrog Drača. V Rim je došlo sinoči poročilo, da so vstaši obkolili okoli 1.000 katoliških Albancev, ki so došli knezu v Drač na pomoč, ter jih veliko brez usmiljenja poklali. — V torek sc je videlo kakor da bi knez zmagoval; včeraj so prešle njegove čete celo k napadu. Vstaši pa so, kakor pravi rimsko poročilo, napadujoče katoliške Albance premagali in so zopet napadli Drač. Štajerske novice. Iz Celja. Vpisovanje v I. razred c. kr. sainost. gimnazijskih razredov z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju se bo vršilo 4. julija in 16. septembra t. 1. od 8.—10. ure dopoldne. Učenci naj prinesejo seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Glasbena šola v Celju (Narodni dom) priredbi v sredo dne 1. julija ob 4. uri pop. v veliki dvorani Narodnega doma šolski koncert. Občinstvo, ki se za napredek naše glasbene šole zanima, je prisrčno povabljeno. Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vr* danes v četrtek, dne 18. junija 1914 v gostilni Plevčak v Gaber ju pri Celju Iz Celja. Neki bolnik jc dal 12. t. m. eno razglednico v poštni nabiralnik v bolnišnici. Pisal je svojemu prijatelju, kateri je v Ljubljani, za god. Po naključju pa pride tisti bolnik v nedeljo tj. 14. tm. zjutraj v kuhinjo in najde na oknu nekaj pisem in razglednico, katero je on že v petek zjutraj v poštni nabiralnik oddal. Vpraša se, kedo ima v bolnišnici pošto in pa poštni nabiralnik na skrbi, da pisma in dopisnice tako dolgo v kuhinji na oknu ležijo? Dijaški kuhinji v Celju je poslal gospod Ernest Vargazon, revident Južne železnice na Zidanem mostu, 16 K, ki jih je nabral na fantovskem večeru gosp. R. Šegule, asistenta istotam. Isti je poslal nadalje 30 K iz nabiralnika pri gospodu Juvančiču. Gosp. dr. Josip Sernec je poslal društvu 15 K iz kazenske poravnave S. in M. proti V. Iskrena hvala in v posnemanje! Za veliko Ciril-Metodovo slavje na Bregu pri Celju dne 5. julija so predpriprave v polnem teku. Velezanimivo bode »Tango«-drsališče in tudi svetovna menažerija bode nudila obiskovalcem slavja mnogo podučnega in zabavnega. Nikdo naj ne zamudi si jo torej ogledati, ker se mudi le na posebno prošnjo breške CM podružnice ta dan pri nas. Tudi si. društvom naj služi to v blagohotno vpo-števanje. Stekel pes. V Gaberju je postal Šribarjev pes stekel in je obgrizel domačega fanta dijaka ter pozneje še konjača Bratnehmerja in njegovega sina. Tudi v mestu samem je bil en slučaj stekline. Naravno je, da se bode odslej kontumac še z večjo strogostjo izvajal kot doslej. Franjo Žebot, urednik »Slovenskega Gospodarja« obsojen. V »Slov. Narodu« beremo: Menda pač ni človeka, zoper katerega bi se klerikalci z o-brekovanjem toliko zaganjali, kakor zoper deželnega poslanca dr. Kukovca. Če bi šlo za kritiko javnega političnega delovanja, bi se ne bilo čuditi, če se napada, ker ie to pač v navadi. Pri nobenem narodu bi pa javnost ne trpela, da kaka stranka zoper političnega nasprotnika vodi take čisto osebne napade, kakor delajo dr. Korošec in dr. Verstovšek v svojem časopisju. Meseca oktobra in novembra preteklega leta sta se »Slovenski Gospodar« in »Straža« ljuto zagnala v dr. Kukovca, češ, da je oderuško postopal kot odvetnik proti šoštanjski Posojilnici. Navajale so se podrobne številke iz računa, katerega je dr. Kukovec o svojih gotovih izdatkih položil ter se je trdilo, da se je za eno komisijo zaračunalo toliko, kakor se je po izrecnem besedilu dotičnega računa zaračunalo za pet komisij skupaj. Dr. Kukovec je poslal popravke, a poštenjak dr. Verstovšek, od katerega je izviralo obrekovanje, je izjavil obenem z objavo popravka, da je vendarle to res, 'kar se je ponovno pisalo. Prišel je še stanovski kolega dr. Benkovič in je kljub objavi popravkov obdolžitve na javnem shodu ponavljal. Poslanska imuniteta je obvarovala dr. Benkoviča in Vrstovška, da bi se zagovarjala pred rednim sodnikom. Zato se je '»avjla glede dr. Benkoviča z zadevo odvetniška zbornica v Gradcu. Kakšnega mnenja so tamkaj, se bo še dr. Benkovič spominjal. Urednik »Straže« Lavoslav Kemperle se je odtegnil porotni razpravi, ker je neznano kam. recimo, odpotoval. Urednik Franjo Žebot je prvotno izjavil, da bo govoril šele pri porotni obravnavi. Ko bi se imela ta vršiti, je pa vložil ugovor zoper obtožbo in se izgovarjal, da sploh ni pravi urednik, kar bo potrdil baje dr. Korošec. Da bi se zadeva s predla- ganjem druge porote ne mogla po stari navadi za-vleči, je predlagal dr. Kukovec, naj se sodi zaradi prestopka zanemarjanja uredniške paznosti. Podala se je s tem priložnost dr Verstovšku, da bi nastopil dokaz resnice o trditvah, katere je popačene objavil. Tako so celjski napredni uredniki ponovno imeli pogum, pred sodnijo nastopati dokaz resnice. Ne pa tako Franjo Žebot. Zopet se je izgovarjal, da ni brali dokazati resnico obdolžitve še poskusil ni, ampak se dal obsoditi preteklo soboto pri okr. sodišču v Mariboru v globo 20 K. Gospodje okoli »Gospodarja« in »Straže« se torej niso opravičili zaradi hudobnih in krivičnih obdolžitev in nemara mislijo enako naprej blatiti v zasebnih zadevah čast političnih nasprotnikov. Za slovenski narod je pa sramota, da prenaša tak način političnega boja. Dijaške izkaznice dobe letos dijaki samo od Osrednjega odbora Slovenskega Planinskega Društva v Ljubljani. Za vsako izkaznico je poslati 40 v. Na to odredbo opozarjamo dijake celjske gimnazije, da si pravočasno preskrbe izkaznice vsi oni, ki mislijo v počitnicah potovati po naših planinah. Frischaufov Dom na Okrešlju se otvori dne 28. junija, Kocbekova koča pod Ojstrico pa 9. julija. Štore pri Celju. Dne 4. tm. je nalagal železniški delavec Franc Taušek kamenje na voz. Ko se je železniški voz že jel premikati, je hotel skočiti na voz, a pri tem je pa prišel pod kolo, ki mu je zdrobilo eno nogo. Reveža so prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Št. Pavla pri Preboldu. V nedeljo, 21. t. m. ponavlja »Sokol« v Št. Pavlu v prostorih gostilne g. Sadnika ob Sav. mostu lepo ljudsko igro »Revček Andrejček«. Vse naše prijatelje iskreno vabimo, da nas pridejo ta dan posetit. V nedeljo 21. t. m. vsi v Št. Pavel! Polzela v Saviuski dolini. Dne 9. rožnika t. 1. je imela šolska mladina tukajšnje petrazredne slovenske šole izlet na Gorooljko. T)a se je izlet ob-nesel v zadovoljnost vseh izletnikov, se je zahvaliti velikodušnosti blagorodnega gospoda dr. Vida Čer-vinka, okrožnega zdravnika na Polzeli, ki je bogato obdaroval šolsko mladino z živili, za kar izrekajo izletniki blagemu dobrotniku najiskrenejšo zahvalo. Šolsko vodstvo petrazredne ljudske šole na Polzeli. Iz Nove Štifte. Pri letošnjih naborih je bilo od 14 novoštiftnih mladeničev potrjenih 7, torej polovica; dokaz, da je kmečka mladina krepkejša kot ona iz mest, ki je omehkužena. Mladeničem čestitamo 1 Iz Gornjega grada. Vsled vednega dežja so poljski pridelki, osobito pšenica in koruza začeli rjaviti ter ne kažejo dobro; sadje kaže dobro. Bilo bi želeti boljšega vremena ire obilo solnca. Iz Nove Štifte pri Gornjem gradu. Ta kraj ne slovi samo radi svoje romantične okolice, ki se ji poznavatelj prirodnih krasot ne more načuditi, ne, v novejšem času slovi tudi radi občinskega tajnika. Mož sliši na ime Alež. Naj bi drugače delal v božjem imenu, kar bi hotel, samo ljudstvo bi ne smelo imeti škode. Tako pa ta človek zakrivi včasi v svoji nevednosti in pozabljivosti stvari, katere morajo potem drugi drago plačevati: V Lučah služi za hlapca nek mladenič, ki je še nabornik. Prvokrat se je zglasil na županstvu po svoji materi; ker pa to ni bilo veljavno, zglasil se je pravočasno tudi sam. Alež je pozabil svojo zglasitev vpisati v tozadevni zapisnik in stvar je prišla tako daleč, da je zadevo začelo preiskovati potom orožništva c. kr. okrajno glavarstvo. Dasi je pri preiskavi fant odločno zatrjeval, da se je zglasil in da ni njegova krivda, ako ni bil vpisan. Oblast je verjela županstvu in posledica je bila, da je bil fant obsojen na 10 kron globe ali 24 ur zapora. To so lepe razmere pri nas. Koncert »Savinjskega učiteljskega društva« na Vranskem. »Savinjsko učiteljsko društvo« praznuje v nedeljo, 28. t. m. svojo 40 letnico. Ob tej priliki priredi društvo na Vranskem koncert, na katerega že danes opozarjamo si. občinstvo. Pri koncertu sodelujejo priznani glasbeniki: vijolinist g. Nerat, pijanistinja gospa Kokotova in baritonist Branko Zemljič. Že imena teh jamčijo, da se bo Bitdil ob tej priliki občinstvu izreden užitek Mešani zbor »Sav. učit. društva« je tudi pridno na delu in nastopi s samimi modernimi skladbami. Da bo ljubiteljem glasbe omogočena udeležba pri tem koncertu bomo poskrbeli, da bo vozil ta dan poseben avtomobil krog 7. ure zvečer iz Celja in se bo vračal po koncertu zopet v Celje. Poziv! Zakonska Prim in Karolina Petelenka se nujno pozivljeta, da pošljeta naslov svojega sedanjega bivališča na adreso N. K. poštno ležeče, Polzela, Štajersko. --- Prosijo se tudi oni, katerim bi bilo znano bivališče zgoraj omenjenih, da ga blagovolijo naznaniti na navedeni naslov. Iz Laškega trga nam je poslal g. dr. Kolšek sledeče pismo: Z ozirom na vašo notico začetkom maja o »nepošteni služkinji« Miti Kačur iz Sv. Krištofa, da je baje ukradla svoji gospodinji gospej Olgi dr. Bergmanovi v Žalcu dragocen prstan, si usojam kot njen zastopnik uljudno naznaniti, da je bila preiskava Vr VIII L8//14 proti njej od okrožnega sodišča v Celju kmalu ustavjjepa, ker se je izkazala njena popolna nedolžnost. Prostovoljno gasilno društvo v Kapljivasi priredi v nedeljo 28. junija ob 3. uri popoldne va senčnem vrtu g. načelnika Jožefa Tmnšeka velik J' kresno veselico. V zabavo vsem najzanimivejši vspored, v krepčilo pa najboljše pijače in najokus-nejše jedi. Svira polnoštevilna domača godba. Slavna sosedna društva vljudno prosimo, naj se na ta dan ozirajo in ne prirejajo enakih prireditev ampak se naj blagovolijo s svojimi veselimi bratci in sestricami kar najštevilneje udeležiti naše izvan-redne prireditve. V nedeljo 28. junija toraj vsi na svidenje v Kapljivasi. Odbor. Štajerski deželni šolski svet je imenoval v svoji seji dne 8. junija Ano Smolnikar za učiteljico ročnih del v Zavodni in Razboru, Leopoldino Novak za def. učiteljico pri Sv. Jerneju, Štefanijo Spindler za def. učiteljico na Vurbergu, Ludvika Ivanjšiča za def. učitelja pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Aleksandra Koprivca za def. učitelja v Ščavniškem dolu, Avg. Laha za nadučitelja pri Sv. Duhu v Stari gori, Hed-viko Smolnikar za def. učiteljico pri Novi cerkvi. Upokojeni sta začasno Alica Koschell v Hrastniku in stalno* Ivanka Škerjanc. Iz Sevnice. Tukajšnje občinske volitve so potrjene. Radovedni smo, kaj poreče k temu štajerski očka Luka Senica, ki se je toliko prizadjal, da bi bile ovržene. Kam bo sedaj ugovarjal in katerega zagovornika si bo zbral, ker njegov adjutant Kol-man je umrl? Kakor se sliši, bo v kratkem občinska volitev v vaši pristojni občini Zabukovje. Obrnite se tje, dragi Luka, mogoče vam tam poverijo kandidaturo, da ne boste takih krokodilovih solz pretakali. V Sevnici pač še nima županski stol za vas nobene noge. Iz Dobove pišejo »Slov. Narodu«: Dne 3. m. m. peljala sta se dva kmetska fanta iz Brežic v Do-bovo. Stopita v voz za nekadilce. Tukaj je pa sfedel neki gospod z damo, ki je dim svoje cigare pihal mogočno na vse kraje. Fanta si mislita, če ta sme, zakaj jaz ne, saj sem vendar plačal. Zatorej si. nič hudega sluteč, zapalita cigaretc. Nato pride sprevodnik, robat Madžar, ter začne kričati nad fantoma, jima diktirati denarno globo ter ju goniti z »marš ven«. Fanta, v svesti si pravičnega postopanja se seveda nista udala ter ostala na svojem prostoru. Ko vidi sprevodnik, da ničesar ne opravi, udari s kleščami, s katerimi ščipljc vozne listke, fanta J. Špilerja tako močno po roki, da mu jo preseka do kosti, ter se mu pocedi kri iz rane, roka pa močno oteče. Cela zadeva je naznanjena ravnateljstvu Južne železnice; naloga le-te je, da siroveža prime pošteno za ušesa, ter ga nauči, kako je treba ravnati z pasažirji. Žalostno pa je, da trpi južna železnica take madžarske sirovine v svoji službi. Slovenec — generalni major. Polkovniku v pokoju Josipu pl. Leskošeku, rojaku iz Mrzle Planine na Štajerskem, podelil je cesar značaj generalnega majorja. Skomre na Pohorju. 6. junija se je pirpetila na žagi Filipa Spekošnika nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Marija Petrina je poslala svojega 11-letnega brata Stanislava v bližnjo žago Spekošnika, da ji prinese nekaj žagovine. Iz neprevidnosti je pa prišel deček transmisiji tako blizu, da ga je zgrabilo in mu odtrgalo glavo oa trupla. Iz Rajhenburga. Dne 2., 3. in 4. julija bode slovesno blagoslavljanje nove farne cerkve. Blagoslovilo se bode poslopje, oltarji in zvonovi. Umrl je 7. junija v radgonski bolnišnici Ivan Ivko, župnik v Štrigovi (Medžimurje). Pogreba, ki se je vršil v štrigovi, se je udeležilo tudi nekaj slovenske duhovščine. Gasilno društvo v Varaždinti slavi J 5. in 16. avgusta svojo petdesetletnico. To je najstarejša prostovoljna požarna bramba na slovanskem jugu. Želeti bi bilo, da se slavnosti udeleži tudi mnogo slovenskih gasilcev, posebno iz ptujskega in ljutomerskega okraja, kamor Hrvati radi zahajajo na slovenske slavnosti. Od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Z nasmehom na obrazu se spominjajo znanci našega mogočnega Goloba in njegovega ponosa, ko je sprejel pred leti iz cesarskega Dunaja brzojavko, da mu je podeljen — Franc Jožefov red. To navdušenje! Vsakemu je pokazal brzojavko, naročil takoj nov cesarski kip kot primerno ozadje za dvorano pri Sv. Trojici, kjer bi mu bil brez dvoma visok državni dostojanstvenik pripel v pričo mnogobrojnega ljudstva na junaška prsa — svetel zlat cesarski križec, čez par dni — pa takšen krop! Hudomušnež je potegnil našega velikana za nos — in on mu ie obsedel. Nekaj časa se ni več silil ta mož tako v ospredje. A zdaj se mu zdi prilika zopet ugodna. Pred nekaj dnevi je obiskal Sv. Trojico mariborski glavar v spremstvu nekaterih častnikov. Bila je preskušnja konj. Tu ni mogel županček drugega kakor da je v enomer tarnal glavarju, kaj da trpi, koliko da ima dela s svojimi javnimi posli itd. Zdih-ljaji so bili zelo globoki in je moral politični uradnik vendar razumeti, da se lahko potolaži tega zmučenega moža le z dobro besedo in zlatim križcem. A nič ni bilo slišati. Se zmeni! se ni za tarnanje našega, z besedami preobloženega trpina. Še več! Golob je moral biti priča, ko je glavar javno pohvalil župana občine Gočova, Franceta Kramber-gerja, in to radi vzornega njegovega uiadovanja. To je bil za našega nemškutarja toliko hujši tobak, ker ve, da uraduje župan Kramberger izključno in dosledno slovensko. Na Prane Jožefov red je torej malo upanja, gospod Gollob! Od Velike Nedelje pri Ormožu. V naši fari se je pokazala škrlatica in neusmiljeno morila mlado življenje. Otrok je umrlo v pretečenem mesecu 12 in 4 odrasli. V šoli ni pouka; smrt je pobrala tudi štiri šolarje ter jih presadila kot mlade cvetke v 'fldrki vrt. Po fari leži vse polno malih bolnikov, mrtVaški zvonovi skoro neprestano pojejo. iz Ormoža. V Pušincih je bil za župana izvoljen g. Matija Masten, vrl narodnjak. Bog daj, da bi dolgo vrsto let na korist občini deloval. Častitamo! Nadaljevanje štajerskih novic na 5. strani. m. »Mariborski Glasnik" dobe le naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K. MARIBORSKI GLASNIK, GLASILO NARODNEGA P0LIT1Č. DRUŠTVA «MARIBOR» V MARIBORU Uredništvo v Mariboru, Tegetthoffova jSj cesta št. 30. ^^ Še enkrat okrajna posojilnica > v Ljutomeru. Ne bi se več dotikali te zadeve in je vlačili po časopisju, a poštenost nam nalaga, da odgovorimo blagoslovljenemu dopisniku na njegove nesramne napade v zadnjem »Slov. Gospodarju«. Pred vsem svetujemo pravicoljubnemu dopisniku, da nekoliko bolj natančneje preštudira zemljevid Sp. Štajerske, pred vsem pa ljutomerski ob Muri ležeči del. Našel bode, da se Mursko polje razprostira daleč na okrog ter da je mnogo večje, kakor pa samo od dr. Merica do dr. Stajnka, kajti prvi stanuje v Posojilnici na glavnem trgu, drugi pa samo nekaj korakov od njega proti severu v Ca-granovi hiši. Da bi to bilo /e celo Mursko polje, kakor to trdi dopisnik v »Slov. Gospodarju«, ko pravi: »vsi liberalci ra Murskem polju od dr. He-rica pa do dr. Stajnka«, tega pač ne morem verjeti, dasiravno zelo rad verjamem dopisnikom »Slov. Gosp.« Sicer ste še, g. dopisnik, le malo časa in bolj mimogrede v našem kraju, pa bi sedaj, ko ste tako pridno dan za dnevom agitirali za posojilnico po okolici, si že lahko malo boli natanko ogledali naše lepo Mursko polje. G. dopisnik, da bi mi imeli toliko časa, da bi zamogli 5 tednov tako agitirati, kakor ste to delali vi, potem vam garantiram, da bi volitve izpadle čisto drugače in da Vam vse kronce ne bi ničesar pomagale. Pa žalibog, mi nismo tako srečni, kakor maziljen dopisnik »Slov. Gosp.«, ki ima na dan 24 ur prosto. Kar se tiče letaka, ta vam je pač prišel o nepravem času. Škoda, da smo ga dobili tako pozno! Če bi prišel malo poprej, bilo bi drugače. Res smo iskali, kakor to pravite v svojem dopisu, dolgo »kuma« temu detetu, od nekatere strani se nam je celo nasvetovalo nekega gospoda z viteškim redom, ker so baje drugi že tudi za njega to mesto zastopali, a slednjič smo se vendar zedinili, da tega deteta ne bodemo dali krstiti, drugače ne bi bili tako liberalni, kakor nas smatra »Slov. Gospodar«. O. dopisnik, vi dolžite posojilniškega tajnika g. Mišja, da nam je dal imenik članov in članic na razpolago. To je gola laž! Ko srno ga prosili, da nam naj da imenik, nam je odgovoril kot pošten in vesten uradnik, da nam tega ne more dati, za to se mora prositi g. načelnika. In tako je tudi bilo! Načelnik sam nam je dal imenik na razpolago, — g. Babnik, ali ni res? — ker drugače ni mogel, ko smo ga opozorili na dotično točko pravil, glasom katerih ima vsak, naj si bo član ali ne, pravico pregledati imenik članov. In res je napočila nedelja! Škoda, da ni celo počila! Kdo in kako se je agitiralo, to bodeta znala najbolje povedati gg. kaplana Kos in Rezman. G kaplan Rezman, kako je bilo z istim trganjem listkov v volilnem lokalu, ki vam ga je letak predba-cival? Pa ne, da bi bilo res! Tega skorej ne morem verjeti, saj vi kot duhovni gospod gotovo veste, kaj je prav in kaj ne. No, bo se že pri sodniji izkazalo, koliko je na tem resnice. Kaj pa Japec? Ubogi siromak, tako je moral z g. kaplanom letati po gornje-radgonskem okraju, da sedaj celo bolan doma leži in mu sedaj le edino naš novo naseljeni nemški zdravnik dr. Falta zamore pomagati. Slovenski zdravnik dr. Heric bi še ga lahko spravil iz'same politične hudobije na oni svet, ker je tako strasten liberalec, kakor ga opisuje »Slov. Gospodar«. Ker pa že stari pregovor pravi, »konec dober, vse dobro«, zato se je tudi »Gospodarjev« dopisnik držal tega gesla ter prišel s takimi trditvami na dan, da se moramo res čuditi, od kod je vzel ma-ziljeni dopisnik korajžo za te laži. Ali se je tega naučil v bogoslovju, pa skoraj ne verjamemo, ali pa. kar bo prej mogoče, so zlili gospod z viteškim redom svojo milost nad r.jim. G. dopisnik, vprašamo Vas, ali imate še trohico poštenja v sebi, da si drznete trditi, da je posojilnica odpustila g. Mišja vsled sedanje liberalne agitacije? Pfuj vas bodi, ne samo vas, ampak vse vaše somišljenike, da si drznete take laži spravljati v svet. Odkar ste dobili posojilnico v loke, ste delali na to, da bi spravili g. Mišja iz posojilnice, da bi lahko gospodarili v nji po svoji volji brez kontrole. G. dopisnik, prav dobro vam je znano, da ste imeli s svojimi pristaši že neko noč pred volitvami sestanek v gostilni Schramml (!) v Ljutomeru z nekim človekom od Sv. Jurija ob Južni železnici, katerega ste določili že takrat za Misjovega naslednika. In vi, g. od Sv. Jurija, bodoči tajnik okrajne posojilnice v Ljutomeru, zakaj pa niste prišli po dnevu, zakaj ste se priplazili po noči v Ljutomer, saj menda niste kak čuk? Ti se, kakor znano, dneva bojijo. Zakaj to skrivanje, če je vaša vest čista in vaše delo pošteno? In zdaj pride dopisnik v »Slov. Gosp.« ter si upa trditi, da je g. Mišja odpuščen zaradi tega iz službe, ker so liberalci za te volitve agitirali in jim je baje šel ta na roko. Še enkrat, pfuj takim ljudem! Pa g. Mišja, tolažite se, kmalu bodete dobili naslednike. G. Magdič, pripravite se, vaš stolec se že tudi maje. In prav se vam zgodi! Na take ljudi, kateri tekom 14 dni spremene svoje prepričanje, ne sme nobena , stranka računati. G. Magdič, vi bodete menda po.Jj znali ono žensko, ki je pri prvi volitvi, ko se je £ " za vašo kožo, morala na vsak način na voliščC samo da vas reši pogubljenja, pri drugi volitvi pa, ko ste že zlezli skozi, pa ravno vsled vaše prepovedi ni smela volitb ker baje ni članica. Kako pa je to mogoče, da enkrat sme voliti, drugokrat pa ne? Pa ne, da bi bila ta ženska iz Mekotnjaka doma? G. Magdič, izrazili ste se pred pričami, da daste za »Murskega Sokola« 100 K, če vam kdo dokaže, da ste vi delili volilne listke klerikalne stranke ali kakor se sama naziva »kmečke zveze«. Škoda teh kronic, le pripravite si jih, kmalu jih bodete morali šteti, kmalu vam bo dokazano, komu ste dali listke. Dobro da vemo, s kakimi ljudmi imamo opraviti! Zdaj pa nekaj besed o vaši in vaše stranke poštenosti, g. dopisnik. Isti letak, ki vam leži tako na srcu in katerega navedb še do danes niste mogli ovreči in jih tudi nikoli ne bodete, trdi, da je klerikalni stranki le za korito in gospodstvo, blagor naroda pa vam je vsem deseta briga. To tudi mi tukaj trdimo! Ali ni največje lopovstvo, če se pri občnem zboru ihvali in stavi v vzgled uradništvo tukajšnje posojilnice, kako izborno da deluje, da se izreče vso priznanje in zahvala tem uradnikom, kakor je to storil nadzornik Pu»enjak, za pol ure pozneje pa odpusti, novo pečeno nadzorstvo svojega uradnika, ki je žrtvoval najboljša leta svojega življenja za blagor ljudstva, ki je 21 let spolnjeval pošteno in vzorno svoje dolžnosti in svojo službo, kateri je v najlepši dobi svojega življenja pripravljal svojim sedanjim nasprotnikom mehko posteljco in polno korito! Kmetje Murskega polja, tukaj imate vzgled, kako vas ti brezvestni ljudje vodijo za nos! Tukaj se enkrat postavite, pokažite, da znate ceniti pošteno delo, da znate ceniti pravico! In dalje! Vsakdo, kdor pozna g. dr. lierica, ve, da je to blaga duša, ki se ne briga za nobeno politiko, ki ne pripada ne tej, ne oni stranki, ki skrbi le za svojega bližnjega brez razlike mišljenja, in tega moža si upate vi v svoji slepi strasti napadati ter mu greniti kruh?! Zdaj ste pokazali svojo barvo! In vi hočete biti Slovenci! Ljudje, kateri v svoji politični strasti bojkotirajo slovenskega zdravnika ter podpirajo tem raje Nemca, niso vredni, da jim pljune pošten človek v obraz. Ali si upate tajiti, da to ni vaše delo, da zdravi slovenskega župnika g. Kunca pri Sv. Jurju ob Ščavnici nemški zdravnik dr. Falta? Kaj pa vi, g. blagajnik okrajne posojilnice v Ljutomeru, slavnoznani Japec, ali mislite, da bode moral slovenski zdravnik pobegniti iz Ljutomera, če vi kličete nemškega zdravnika dr. Falta v svojo hišo? Ne bo tako hudo ne, moj ljubi Japec! Tukaj ljubi kmetje, vitjite, kako delujejo vaši prijatelji. Ali se ne sramujete takih ljudi, ki ne spoštujejo svojega slovenskega naroda? Prišel bo čas, ko bodete tudi vi spoznali, kam vas vedejo ti ljudje. Vam, gospod dopisnik »Slov. Gosp« in vsej vaši kliki pa pravim, da še to ni zadnja beseda, da se še vidimo in spregovorimo o vašem delovanju na drugem mestu! RAZPRAVE PRED POROTNIM SODIŠČEM V MARIBORU. V pondeljek, 15. rožnika sta bila obtožena zaradi ropa Henrik Enčič in Jovan Spaso. Prvi obtoženec, Henrik Enčič, je tipičen primer za to, kam vede človeka slaba vzgoja. Sin slovenskih starišev je zgubil zgodaj svojo mater in potem obiskoval mariborske nemške šole, kjer se ja pač priučil blaženi nemščini, a si ni pridobil trdnega, poštenega značaja. Pri vojakih je bil dvanajstkrat kaznovan (enkrat tudi radi tatvine). Po vojaški službi se je vrnil vinotoka meseca v Maiibor ter izvršil v vili šolskega svetnika Koprivnika pri belem dnevu drzno tatvino, radi katere mu je prisodilo okrajno sodišče v Mariboru 14dneviii zapor Ta ga pa ni poboljšal, kajti, komaj tri tedne po prestani kazni je ot> 11. uri ponoči zasledoval dve dami, ki sta šle od kolodvora proti domu. Ko je hotela mlajša odpreti hišna vrata, jo je zgrabil Enčič okoli pasu in ji šiloma iztrgal ročno torbico, v kateri je upal najti kaj denarja. Denarja tam ni bilo, pač pa nekaj manj vrednih rečij, ki jih je naslednji dan ponujal nekemu trgovcu. Toda tu ga je zasačila roka pravice. Enčič se zagovarja, češ, on ni osebno napadel oro-panke in taji vsako silo; toda obe dami pričujeta, da je Enčič s silo izrul torbico. Porotniki so potrdili vprašanje, da je Enčič kriv zločina ropa, na kar ga je sodišče obsodilo na 3J4 leta poostrene ječe. To je tista hvalisana nemškutarska vzgoja po mariborskih mestnih šolah. Enčiča je zagovarjal dr. Sernec. • Drugi obtoženec Jovan Spaso ^Spasič) je bil delavec v elektrarni na Fali. Po rodu je Srb iz Makedonije. Obtožen je, da je natakarico Marijo Šantl na Fali, ko je šla po vodo, od zadaj napadel, jo podrl na tla, ji pokleknil na prsa, jo davil, ji grozil, da Jo zakolje ako ne bo molčala, ter da ji je pri tem skušal iztrgati denarno torbico, ki jo je imela opasano. Le slučajno je baje pfi tem nakrat spodrsnil na blatnih tleh, vsled česar se je Šantl lahko oprbstila njegovih rok in se rešila. 2e četrt ure pozneje ga je o-rožnik areiiral, ko se je ravno mislil vleči k počitku v svojem stanovanju, nahajajočem se v tisti ostilni, v kateri služi napadena natakarica. Obtožba Ise Dira na določno obdolžitev Marije Šantl, dalje "na to, da je skušal obtoženec dokazati, da je bil tisti čas kje drugod, kar pa ni res in se ne da dokazati. Zagovornik dr. Sernec se zelo zavzame zanj, predoči porotnikom, da ni verjetno, da bi popolnoma pošten in nekaznovan človek, ki razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi, postal čez noč ropar, da bi poskusil rop na ubogi natakarici in se takoj na to podal spat v ravno tisto gostilno, v kateri je ta natakarica uslužbena. Meni, da se pridnega in treznega delavca in če je tudi tujec, ne sme sumničiti brez zadostnih dokazov; da so avstrijska sodišča v inozemstvu na glasu, da odmerijo pravico jednako tudi tujcu. Porotniki so vpoštevali te razloge in zanikali vprašanje, da bi bil Spaso kriv ropa. Nato je predsednik razglasil takoj oprostilno razsodbo, ki jo je mnogobrojno občinstvo sprejelo z viharnim odobravanjem. Zanimivo pri tej razpravi je bilo tudi to, da se je vršila brez tolmača, da je obtoženi Srb govoril slovenski, slovenski ga je izpra-ševal tudi predsednik, slovenski ga je zagovarjal zagovornik. To je dokaz, da so si jugoslovanski jeziki tako sorodni, da se Srb iz Makedonije že čez nekaj mesecev zadostno priuči slovenščini in najde tukaj kruh, da se obratno gotovo tudi Slovenec brez težave lahko priuči srbščini in najde kruh med Srbi. ♦ V torek, 16. rožnika se je imel zagovarjati 14-letni Štefan Faleš iz Spodnje Polskave. Izprijeni dečko je dne 5. sušca v Spodnji Polskavi posilil neko 11 letno dekletce in z grožnjami prisilil njenega 8 letnega bratca, da mu je moral izročiti ves denar, ki ga je imel pri sebi, borih M vinarjev. Porotniki so spoznali Faleša krivim obeh zločnov, nakar ga je sodišče obsodilo na 13 mesecev težke ječe. Žalosten slučaj izprijenosti. VVastian odstopil. Državni ir. deželni poslanec ter podžupan mesta Maribor, Wastian, je odložil državnozborski mandat in podžupanstvo. Znano je, da je Wastian obdolžen tatvine. S tem je za Nemce ubit mož, ki je bil sicer zelo delaven, a je s svojo kratkovidnostjo in narodno strastjo nemštvu več škodoval ko koristil. Po njegovi zaslugi je prišlo I. 1908 do septemberskih dogodkov v Ptuju, v Ljubljani, v Mariboru itd., do dogodkov, ki so vzbudili v nas Slovencih narodno zavest tako kakor prej desetletja nič. Meseca julija se vrši v Gradcu razprava proti Wastianu. Kmalu pa bodo tudi razpisane volitve za njegov državnozborski mandat. Za volitve se treba nam Slovencem pripravljati že danes. Okrajna bolniška blagajna. Občni zbor se je vršil minoli teden. Blagajna razpolaga z rezervnim zakladom 115.000 K. V minulem letu je imela dohodkov 90.509 K 75 v, izdatkov pa 96.180 K 06 v. Članov je v celem 4500. Ilojalna konkurenca med mariborskimi trgovci. Na glavnem trgu se sedaj prodaja manufakturno blago (menda dvomljive kakovosti) v nekem lokalu, nad katerim ni niti napisa, kdo tam ponuja blago. 2e dalje časa se je delala reklama za to »razprodajo« in to prav židovska reklama. Nad lokalom sicer ni napisa, nikjer ni označbe, da prodaja tam svojo staro ropotijo manufakturist Kokoschineg. Bržčas mož ne ve, da se mora nahajati nad trgovino firma, da lahko vsakdo ve, kdo je prodajalec. Posebno čudno pa je to, da oznanja ta trgovec kar vsako leto tako le razprodajo svojega blaga in ima zato vedno kakšen »naslov«, s katerim si dobi dovoljenje za tako razprodajo svoje zaloge. Čudno res, da mu to naš magistrat dovoljuje. Mar to ni ilojalna konkurenca? Čudimo se le mariborskim trgovcem, ki mirno trpe take le tovariše v svoji sredi in ne nastopajo proti takim umazanim konkurentom! V mestnem vrtu so Nemci 1. 1912 postavili spominsko ploščo nemškemu Janu. V noči od pon-deljka na torek pa je nekdo belo ploščo pobarval z modro in rdečo barvo. Nemci seve trde, da so to storili Slovenci. Ako je to res storil kak Slovenec, dejanja ne moremo odobravati, toda Nemci naj le molčijo! Kdo pa je 1. 1903 razbil šipe v Narodnem domu in kdo še zdaj vedno hodi mazat table slovenskih trgovcev? Nemci! Igra »Deseti brat«, ki so jo minolo nedeljo v Narodnem domu igrali gimnazijci, je dobro uspela. Obisk je bil povoljen (okoli 600- oseb) in tudi igralo se je v splošnem dobro. V odmorih je prav mične komade igrala dijaška godba. Fantovski pretep, posledica pijančevanja. Dne II. majnika so se v Korenjakovi gostilni v Podvincih pri Ptuju domači fantje sprli s fanti iz Pacinja. Obdelavah so se s koli, noži in pestmi. Več jih je bilo ranjenih. Minuli petek so bili pri okrožni sodniji v Mariboru obsojeni in sicer 20 letni Ivan Toplak na 8, 20 letni Franc Čeh na 6 in 21 letni Jože Ha-meršak tudi na 6 mesecev težke ječe, 21 letni Ivan Toplak pa na 1 mesec navadne ječe. Oproščen pa je bil občinski predstojnik Martin Čeh, ker se sodišče ni moglo popolnoma prepričati o njegovi krivdi. Ampak čeden občinski predstojnik je res ta Martin Čeh! Da ga ni sram, pretepavati se z mladimi fanti. Zopet posledica ptujskega štajerejjanstva in žganjepitja. Fantje so prihajali z nabora iz Ptuja in so prišli že pijani v Podvince. Mladeniči, ne popivajte, ustanovite si raje kako pevsko ali pa izobraževalno društvo! Izobrazujte se! Birmanska darila Glavni trg, poleg potovža. Telefon št. 133. Poštne pošiljatve 3 krat na dan. Fluid proti protinu 1 K. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 E pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentol, poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Liniment odpravlja najhitreje potenje nog. priporoča svojo bogato zalogo politiranega ln motnega pohištva iz trdega ali mehkega lesa za spalnice, obednice, salone, knhinje. Divani, otomaue, žliunice, mize, stoli in ogledala v izrtdno bogati izberi Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna. Od i. marca se nahaja trgovina t Edmund Schmidt-Gasse št. 8 (sedaj Rop). Stoje o Lovro, Maribor Tegetthoffova cesta 30, nasproti trgovcu Ulagi. Špecerijsko blago, vino v steklenicah, premog in drva priporoča Slavnemu občinstvu iz Maribora in okolice v blago- ; hotno znanje, da sva poleg sedajne krojaške in modne . trgovine še otvorila drngo trgovino za izgotovljene ženske, moške in otroške obleke . ter vsakovrstno perilo in kravate. Izgotovljene moške obleke i že za 36 K, ženske za 30 K. — Umerjene obleke za gospode " po najnovejšem kroju, elegantno izgotovljene že od 40 K. i za dame od 38 K naprej. — Za dobro i i solidno blago se jamči. Na zahtevo se izbire franko dostavijo. K obilnemu obisku vabita najvljudneje Božič in Lorbery Maribor Tegetthoffova cesta 23 in 34. za vsakega gospodarja je slaba streha. Stroški za nove drage strehe iz slabega materijala, vedna popravila, požari, uničijo v kratkem najboljšega gospodarja. Tej nesreči se izogne, kdor si da napraviti A. Vertnik Maribor, Koroška cesta št. 17. Bogata zaloga. Tedno sveže blago iz zarezane opeke krojaški mojster, Maribor Grajski trg (v Gradu) izdeluje točno in solidno obleke za gospode in dečke po meri in po najnovejšem kroju. Zaloga izgotovljenih oblek po zelo nizkih cenah. kupovati ali naročevati blago pri tujih neznanih trgovcih. Če želite dobiti dobro in ceno blago za moške in ženske obleke, perilo, pred pašnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd. »brnite se na Prvo slov. spodnještajersko razpošiljalnico J. X. jojtarič, Maribor, SBSft Ceniki in vzorci na željo brezplačno. Ta slovenska tovarna izdeluje tudi druge vrste opeke, strešne in zidne, cevi za drenažo i. t. d. iz najboljše večkrat premlete ilovice po najnižjih cenah. Oznanilo Radi ogromne zaloge pošljem ta Slavnemu občinstvu v .Mariboru in okolici vljudno naznanjam, da sem dne dne 1. majnika 1914 otvoril pekovsko obrt v Mariboru, Tegetthoffova c. 53 (nasproti kolodvora r Jellekovl hiši). Prepričan sem, da bo slavno občinstvo z mojim vedno svežina pecivom popolnoma zadovoljno. Po naročilu pošiljam pecivo tjdi na dom. 7* odličnim spoštovanjem Franc Vaupotie 3-2 pekovski mojster. Vsak dan sr*že pecivo, ob sezoni sladoled. — Velika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kandit, raznih peciv in slaščic. ftarocila za gostije in Veselice se točno izvršijo. Najnižje cene. Solidna postrežba. Dobro urejeno za trgovce. MT1 37 + 37 + 18 cm, odprtina livnika ^B/ A 50 cm, z zvončnico ..STARKTON" in ■ 10 novih dvostranskih plošč z naj-novejšimi slovenskimi komadi, zraven, jI/ 1 album za 12 plošč in 1000 ff. igel lil za tovarniško ceno: K 47*— Uf 10 plošč posebej .... K 20'— Jr Največja tovarniška zaloga gramofonov in godbenih avtomatov A. RASBERGER, LJUBLJANA, SODNA ULICA S. Lastna delavnica. Popravila ceno. pokrajinske in umetniške, šolske zvezke, mošnje, Časopise, pisemski papir in sploh vse papirne potrebščine priporoča Ivanka Weixlova, Maribor, Gosposka ulica št. 33. POSOJILNICA H Trtdftsfcto upravno lete Lastno premoženje žatirug« IC 557.439-4 Rezervni zaklat) K 358.794 75 Za nemške šole v mariborskem okraju je izdal nemški šulferajn minolo leto črez 80.000 K. Toliko žrtvujejo, ko imajo itak povsod nemških šol več kot dovolj. Koliko pa žrtvujemo in izdajemo Slovenci za slovensko šolstvo v Mariboru in okolici? Skoraj nič! Slovenski hišni posestniki v Mariboru! Nedeljo pridejo v Maribor nemški pevci. Ne izobesite nobenih zastav! Pijonirji bodo imeli vaje na Dravi med Mariborom in Ptujem v času od 6,— 25. julija. Rdeče zastave bodo označile kraj vaje. Splavarji, pozor! Tistim, ki hočejo vstopiti v 1. razred mariborske gimnazije naznanjamo, da se vrši vpisovanje 28. junija in 15. septembra, vsikaar od 10.- -12. ure dop. v gimnaziji. Sprejemne skušnje se bodo vršile 4 julija od 10.—12. ure dopoldan- in od 2. ure pop. naprej ustmeno, jeseni pa se vrše 16. septembra od 10.—12. dop. in od 2. ure pop. naprej. Seboj je treba prinesti krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Sprejemna pristojbina znaša 8 K 60 v. Na ženskem učiteljišču pri šolskih sestrah v Mariboru se vrši vpisovanje novih učenk 1. julija in 15. septembra od S.—12. ure dop. V pripravnico, v meščansko šolo U. in 2. razred), v ljudsko šolo ter v otroški vrtec pa se bo vpisovalo 15. sept. Nasilni pobje. Ivan Bezjak, Franc Štuhec ln Miha Žvegla so 13. majnika popivali v Prigljevi gostilni v Preslavi. Kmalu so se skregali z I. Nemcem. Ta jim sicer ničesar žalega ni rekel, vendar so se ga lotili in Žvegla ga je vdaril za ušesa, na kar je Nemec zbežal, oni trije pa za njim. Dohiteli so ga ter ga gonili k raznim posestnikom, katere je moral Nemec kleče prositi za odpuščanje, češ, da jim je zažgal hišo, jim pretil itd. Seve so si Bezjak, Štuhec in Žvegla to vse le izmislili, da mučijo Nemca In se pri tem zabavajo. No, sedaj se bo pa smejal Nemec, oni trije, Bezjak, Stuhec iri Žvegla pa bodo kašo pihali. Tako je vsaj dejalo okrožno sodišče v Mariboru minuli petek. Bezjak je dobil 8, Stuhec 4. Žvegla pa 2 meseca težke ječe. Laporje. Tu je umrla učiteljica ga. Milena Kopriva, rojena Paulič, v 34 letu svoje starosti. Zapušča 4 nedorasle otroke. Sožaije! Radgona. Odvetnik dr. F. Gotscher ne bo več izvrševal odvetništva. Na škrlatici je v Mariboru brinih še okoli 20 oseb. Javna dražba lova v občinah Slatina pri Svi-čini ter Ciršak se vrši dne 24. rožnika ob 11. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. Od Sv. Ane na Krembergu. Na pozdrav »Slov. Gospodarja« z dne 11. jun. 19M poroča prijetno presenečeni mladi gospodič, da ko sleče vojaško suknjo, nikakor ne namerava popolnoma pozabiti ljubeznive Sv. Ane, temveč si jo hoče še prav temeljito ogledati, če ne iz druzega razloga, pa iz radovednosti, kako se godi srčkanim prijateljicam vrlega poročevalca »Slovenskega Gospodarju«. Boji se pa samo. da jim po njegovem prihodu ne bodo več dišale sladke potice, ampak bo potrebno marsikateri zdravljenje s kurjo župco. I)a, da! Dekličice, nori-čice, ki kaplanom vse verjamete ... Iz Središča, čuki so prirediii v nedeljo na Gra-bah nekak dirindaj, ki so ga imenovali svoj >-zlet«. Došlo jih je iz raznih krajev v kroju okoli 50. Dasi revežem nikdo nič ni hotel, so se vendar kar tresli strahu, da bi jih ne zlasali kaki poredni liberalci. Naročili so si cel kup poslancev (Korošca, Brenčiča, Ozmeca in Meška), a niti priznani hrabrosti teh neustrašenih mož niso zaupali; moral je priti še komisar dr. Wolte s celim krdelom orožništva, da jih je stražil. Ljubi strahopetni čukovski junaki, s takimi rečmi se ne bode Središčanov prav nič spravilo v strah. Od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. V soboto dne 6. junija je prišlo ob priliki nabora pri Sv. Lenartu do prave vojske med fant: iz Zimice na eni in orožniki na drugi stram. Prepir se je pričel pred vsem med fanti, kateri so se med seboj skregali radi izgubljenega ali ukradenega desetaka. Orožnik Mlinarič je stopil k prepirajoči so gruči ter zahteval, da se naj razidejo. Fantje niso ubogali, mogoče so se zoperstavili orožniku. Tu so pristopili še drugI orožniki ter hoteli napraviti šiloma red. Naenkrat je bil ogenj v strehi. Padale so zaušnice, orožniške čelade so odletele in končno se je videlo, da je Leon Fras z vso silo vrgel orožnika Veleja ob tla. Ta se je hitro pobrai in je Frasa zabodel z bajonetom dvakrat v nogo. Ostali orožniki so vklenili najhujše razgrajače, k#kor Leona frasa, Mihaela Frasa in Franceta Žižeka. Pri uklenitvi pa se je zavzel za fante France Škof, župan v Zimici, ki je s tako silo zahteval izpust fantov, da so Hli orožniki prisiljeni radi javnega nasilstva zapreti Tužupana. — Kdo je vsega kriv? Žganje in vino! Občudujemo samo vojaško objast, ki .odreja nabore kakor nalašč v krčmi in daje s tem lahkomiselnim fantom še več prilike k neumnemu pijančevanju in razgrajanju. Od Sv. Barbare v Halozah. V sredo 10. junija so imeli učenci višjih razredov tukajšnje šole poučni izlet v štorjansko tovarno in šentjursko kmetijsko šolo. Gosopd ravnatelj Belle in gospod učitelj Zidanšek sta rade volje razkazala vse imetje tega našega prepotrebnega zavoda. Čuditi smo se morali, da se je posrečijo gospodu ravnatelju Beiletu šolo v tako kratkem času tako dobro urediti, ko je vendar vsem znano, kako pičla je podpora od vseh strani. Obrekljivi »Slov. Gospodar«. »Slov. Gospo J darja« urejujejo in polnijo z dopisi skoraj sami duhovniki. ki bi se morali vestno ogibati vsakega obrekovanja in oškodovanja bližnjega, če res kaj dajo na vero in greh. Ali godi se ravno obratno. Tako je »Slov. Gospodar« lažnjivo očital sredi-škemu paromlinarju Zadravcu, da je odslovil iz službe knjigovodkinjo in nadmlinarja, ker sta bila iz klerikalnih rodbin. V prihodnji številki pa je moral »Slov. Gosp.« to laž že preklicati. »Slov. Gospodar« bi o takih rečeh niti lažnjivo ne smel pisati, saj so politikujoči farji še pred kratkim postavili na cesto tajnika svoje posojilnice v l jutomeru edino iz tega razloga, ker ni bil njihov pristaš. Iz Ormoža. V nedeljo je bi! tu pomenljiv dan. Okrajno učiteljsko društvo je praznovalo svojo 40-letnico. Ob 11. uri dop. je bilo v lepo ozaljšani sobi na okoliški šoli slavnostno zborovanje, pri katerem so se gg. nadučitelj Rajšp, nadučitelj Kosi in učitelj Kosi v krasnih govorih spominjali obilnega dela, ki ga je opravilo okrajno učiteljsko društvo za po-vzdigo šole in učiteljskega stanu. Popoldne je bil potem v Skorčičevi dvorani slavnosten obed, ki se ga je udeležilo 75 oseb. Govorile so se navdušene napitnice cesarju, namestniku Claryju in mnogim domačim odličnjakom. — Obenem je isti dan slavila ormoška Čitalnica svojo 30 letnico. Slavnostni govor je imel predsednik dr. Gvidon Sernec. Na sporedu je bila nadalje telovadba sokolov in naraščaja, godba, petje izvrstnega središkega mešanega pevskega zbora in ljudska veselica. Škoda le, da je čitalnična slavnost vsled dežja močno trpela; ako bi bilo lepo, bi se je udeležilo na stotine ljudstva. Iz Kamenščaka pri Ljutomeru. Dopisniku »Narodnega lista« štev. 18. zaradi plakatov ljutomerske »Feuerwehr-tombole« omenim le toliko, da se naj dotičnik prepriča osebno, v katerih gostilnah so prilepljeni plakati, ne pa da vzame v račun takoj vse okoliške gostilničarje. Toraj prosim, drugič bolj previdno. Anton Slavič, gostilničar Ljutomer. Obe tukajšnji podružnici Ciril-Meto-dove družbe priredite v nedeljo, dne 5. julija 1914 v Seršenovem logu veliko ljudsko slavnost. Med drugim se bode uprizorila tudi za nas Slovence tako pomembna igra »Volkun« kot v proslavo 500-letnice vstoličenja korotanskih vojvod. Razni šotori in druge zanimivosti, katerih pa še sedaj ne smemo izdati, bodo presenetili vsakega obiskovalca. In če bo nam vreme miio, bo na tej veselici videl Seršenov log več »Prlekov«, kakor dosedaj mravelj pod svojim senčnatim drevjem. Od Sv. Bolfcnka pri Srelišču. Učiteljstvo vabi na šolsko veselico,- ki se vrši v nedeljo dne 21. junija ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih. Na sporedu je pozdrav, pesmi, prizor s petjem, dve gledališki igri, deklamacija in živa slika v proslavo 500 letnice umeščanja koroških vojvod na gosposvetskem polju. Sedež 50 v, stojišče 20 v. Čisti dobiček je namenjen šolarski knjižnici. Pričakuje se mnogobrojnega obiska. Sokolska slavnost v Brežicah. V nedeljo, dne 14. junija je obhajal brežiški »Sokol« svojo desetletnico in ob tej priliki je priredila celjska sokolska župa tje svoj 3. zlet. Dasi je namestnija vsled šun-tanja brežiških nemškutarjev v zadnjem hipu prepovedala telovadbo v mestu, in se je moralo po noči prirejati drugo telovadišče na posoiilniškem travniku izven rnesta, to vendar slavnosti ni nič škodovalo — da, namenu slavnosti še koristilo. Kajti na tisoče Slovencev je zopet videlo, kako nas stiskajo in preganjajo vladni krogi v zvezi z našo nemškutarijo. Slavnostni dan v Brežicah je kar najlepše potekel; in ako bi ne bilo konflikta med orož-ništvom in sokoli jahači, ki ga je zakrivil prevneti orožniški poročnik pl. Lichem iz Maribora, bi bilo ostalo tudi vse mirno. Sprevoda se je udeležilo 387 sokolov v kroju; med njimi je bilo 123 sokolov in 27 sokolic od celjske sokolske župe, 38 sokolov od novomeške, ostalo pa so bili Hrvati in Srbi. Slava jugoslovanskim bratom, ki so nas v takem številu obiskali! Javna telovadba je bila vzorna; moške proste vaje je telovadilo 87 bratov, ženske 21 sester; nekaj krasnega je pa bila orodna telovadba slovenskega, hrvatskega in srbskega sokolstva. Svi- rala je vojaška godba iz Zagrebi in pa fanfara srbskega »Sokola« iz Zagreba. V navdušenih govorih se je ljudstvo probujalo za naše naiodne cilje in ideale. Bil je prelep daji, ki bode ostal brežiškim in okoliškim Slovencem še dolgo v spominu. CirH-Metodova podružnica pri Sv. Barbari v Halozah priredi v nedeljo, dne 21. junija i914 na krasnih, senčnatih prostorih domače Posojilnice veliko narodno veselico s prijaznim sodelovanjem so-kolskih društev. Spored. 1. Pozdravni govor. Predsednik pripravljalnega odbora g. Ciril Vobič. 2. Svi-ranje polnoštevilne središke godbe pod vodsty,om g-Fr. Serajnika. 3. Slavnostni govor. Govori g. dr. Tone Gosak iz Ptuja. 1. Nastop in javna telovadba sokolov. Tamburanje, ples na prostem, sicčolov s krasnimi dobitki, šaljiva pošta itd. G. Fr. Mesarič bode točii izvrstno posojilniške" vino, svoje gostilniške šotore pa bodo tudi imeli domači krčmar ji: gg. Debeljak, Korenjak, Blass in ga. Reicher. Društvo postavi šotore: kavarno, slaščičarno in šotor za totei&e. §steA i? Mi obljubil, da uprizori ples, »Hrvatsko kolo« v narodnih nošah. Vstop k veselici je vsakemu prost, le sedež pri telovadbi stane 80 vin. Začetek ob 3. uri popoldne. V slučaju slabege vremena se vrši veselica naslednjo nedeljo po istem sporedu. Vabijo se k tej prireditvi vsi narodno misleči Slovenci. Iz Gradca. Društvo »Domovina« priredi dne 21. trn. vrtno veselico pri gostilni gosp. Sucharja Grazbachgasse št 23. Začetek ob 3. uri popoldne. Ob slabem vremenu se vrši veselica z istim spore- dom v dvorani. Udeležite se naše veselice v obilnem številu, ker zabave ne bo nikomur manjkalo. Slovenci, kateri prihajate v Gradec, pridite v naše društvo, kjer boste kot bratje in sestre sprejeti. Društveni prostori se nahajajo v Paradeisgasse Št. 1 »zur grossen Bieniuelle«. Delujmo tukaj v tujini za naš narod; združujmo se v narodna društva, ker niti eden Slovenec niti ena Slovenka bi se ne smela zgubiti v tujini, temveč s podvojeno močjo delovati /a naš mili narod. Akad. podružnica CMD. v Gradcu vabi na koncert, ki ga priredi 20. junija v dvorani Kaufmanns-haus, Neutorgasse. Sodelujeta g. B. Serajnik in dr. B. Skaza. 'Začetek točno ob pol 9. zvečer. Ker se vsled pomankljivega naslovnika bržkone niso poslale vsem interesovanim vabila, prosi odbor do-tičnike, da se smatrajo tem potom vabljenim. V Gradcu so se sprli med seboj nemškonaci-jonalni občinski odborniki in jih je vsled tega 17 odstopilo. Ostali so sedaj v občinskem odboru še socijalisti in en del nacijonalcev; ker pa nimajo dvetretjinske večine, bo občinski odbor najbrže razpuščen. Kmetijski vestnik. OGRSKO HMELJARSTVO. Norimberk, začetkom maja. Po izkazu ogrskega poljedelskega ministra se je ogrsko hmeljarstvo v minulem letu zopet povek-šalo. L. 1904. je merilo s hmeljem zasajeno zemljišče 696 ha, 1. 1912 — 2176 ha in 1. 1913 — 2507 ha; ogrsko hmeljarstvo se je torej v 10. letih početvo-rilo. Množina lanskega pridelka je izmed vseh dosedanjih največja in je znašala 44.608 centov po 50 kg; leta 1912. se je pridelalo 36.400 centov, 1. 1904. pa 5726 centov po 50 kg. Hmeljski pridelek se je torej na Ogrskem v zadnjih 10. letih poosmeril. Povprečno se je minulo leto na 1 ha pridelalo 17.8 centov po 100 kg — za nekaj desetin manj, kot v letu 1912., vendar za 100% več, kot leta 1904. Rodovitnost ogrskih hmeljišč se lahko razvidi iz sledečega: Bavarsko je pridelalo v minulem letu povprečno na 1 ha 7.6, češko 8.2, Štajersko 12.2 in Ogrsko 17.8 centov po 100 kg. Povprečno se je lansko leto prodal ogrski hmelj po 128 K 13 v za 50 kilogramov; te primeroma nizke cene so povzročile nesrečne predprodaje hmelja. Med tem, ko se je na Ogrskem v pretečenih 10. letih s hmeljem zasajeno zemljišče od 696 ha dvignilo na 2507 ha, se je na Bavarskem v isti dobi skrčilo od 24.374 ha na 17.476 ha, v drugih državah Nemškega cesarstva od 37.888 na 27.048 ha in na Angleškem od 47.799 na 35.676 aeres (1 aeres = 40.46 a). Izvanredni uspehi ogrskega hmeljarstva spodbujajo k vednemu razširjevanju te dobičkonosne panoge kmetijstva; za slučaj, aa se to razširjeva-nje ne bode ustavilo, se bode težišče vsega av-strijsko-ogrskega hmeljarstva polagoma nagnilo proti vzhodni strani monarhije. Vendar ne morem drugače, kakor da svarim pred preobširnim razmnoževanjem hmeljišč, kajti tudi »hmeljska drevesa« ne rasto do neba. Žiga litih. Kaj se naj južnoštajerski hmeljarji učijo iz tega poročila? — Upoštevajo naj v polni meri načelo in prizadevanje hmeljarskega društva, ki se glasi-Pri malih stroških pri ielati obilo lepega blaga. Beležke. Deželnozborske volitve v Istri. Pri ožji volitvi iz splošne kurije so bili izvoljeni jeden laški klerikalec in v Pulju laški liberalec učitelj Korenič. Socijalist, katerega so podpirali Hrvati in Slovenci, je propadel. Jutri, v petek, se vrše volitve v kmečki kuriji. V romunski vojni luki Konstauci sta se v ne- deljo sestala romunski kralj in ruski car Nikolaj. Politični pomen tega sestanka si je razlagati tako, da se bode odslej družila Romunija, ki je največja in najmočnejša država na Balkanu, z Rusijo, Francijo in Anglijo proti Avstriji, Italiji in Nemčiji. Naš zunanji minister grof Perchthold ni znal obdržati Romunije v zvezi z nami. Veliki manevri bodo letos v Galiciji ob avstro-ruski meji; imeli bodo značaj pogorskih manevrov in bodo velikanskega obsega. V Bosni in Hercegovini bodo tudi veliki manevri, kakoršnih ni bilo tam že par let. Prično 24. junija. Uniforme za srednješolce v Dalmaciji. V svrho lažjega nadziranja srednješolske mladine v Dalmaciji, o kateri se domneva, da je posebno dostopna in izpostavljena političnim vplivom, je dalmatinski deželni šolski svet iiaučnemu ministrstvu predložil predlog, da se za srednješolce v Dalmaciji obvezno uvede uniforma. Temu predlogu je sedaj ministrstvo potrdilo. Usodepolna iznajdba. Iz Florence poročajo, da * mmm VM Mi & už§® ,na velike daljave z nevidnimi žarki zaloge smodnika. V Florenci so d,elali z njim poskuse in užgaVi v oddaljenosti 20 km bombo, ki so jo potopili v vodo, da se je z velikanskim pokoip razletela. S to iznajdbo bodo Lahi zažigali, če bodo hoteli, na oddaljenost 100 ali še več kilometrov smodniŠnice in zaloge streljiva v sovražnih deželah in razstrelili v zrak vsako vojno ladjo, ki se jim bo bližala. Če se Iznajdba uveljavi in če je res tako imenitna, potem se sedanji način vojne mora čisto spremeniti. Slikar * pleskar Graška cesta 43 prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo na steklo, les. Zmerne cene. V. BEVC Močna, okusna in zdrava dalmatinska vina se dobi edino-le pri dalmatinski vinarni J. Matkovič Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 Zahtevajte cenik in vzorce! Cvetlični dan, ki so ga priredili na korist CMD v Ljubljani, je nesel lepo vsoto 4.731 K 77 vin. V Belgradu so odkrili te dni spomenik srbskemu pesniku Dositeju Obradoviču. Slavnosti sta se udeležila iz Ljubljane dež. posl. dr. Ivan Novak in občinski svetnik Rasto Pustoslemšek in sta bila ob tej priliki odlikovana z redom sv. Save četrte vrste. Kongres lige slovanskih železničarskih organizacij — preložen. Podpisani društvi naznanjata tem potom svojemu članstvu, da je Ligino vodstvo v Pragi vsled velikega zleta češkega Sokolstva v Brnu dne 29. in 30. junija kakor tudi zaradi znanih dogodkov pri »Zemski Jednoti« sporazumno z brati Poljaki odložilo kongres Lige, ki se je imel vršiti v Krakovem dne 27., 28. in 29. junija t. L, na poznejši čas, in sicer na 6., 7. in 8. kimovca t. 1. Na-daljne tozadevne podrobnosti priobčita podpisani organizaciji v svojih glasilih. — V Trstu, dne 3. junija 1914. Za Društvo jugoslovanskih žele/ničnih u-radnikov in Zvezo jugoslovanskih železničarjev: Cernigoj, 1. r., Bufon 1. r. Ako ti teče kri Iz nosa, si deni mrzle obkladke na čelo in tilnik ter sedi povsem mirno. Četudi odteče nekaj krvi, nič ne škodi. Nekaterim hitro pomaga, ako dvignejo roko tiste strani, na kateri jim teče kri in jo drže kvišku nad glavo. Ako kri le ne neha teči, daj si košček vate — ali še boljše zeno-form-vate — v dotično nosnico in jo z nozdrvjo pritisni proti nosni pregradi. »Kreditna zadruga«. Te dni bo začelo razpošiljati načelstvo »Kreditne zadruge« na vse hranilnice, posojilnice in druge denarne zavode prošnje za naklonitev kakega prispevka za sanacijo »Glavne posojilnice«. Načelstvo »Kreditne zadruge« prosi 'tem potom vsa p. n. ravnateljstva in načelstva teh zavodov, da vpoštevajo to prošnjo in po svoji moči priskočijo takorekoč v zadnjem trenotku »Kreditni zadrugi« na pomoč ter čimpreje in ugodno rešijo tozadevno prošnjo, ker mora zadruga pričeti dne 1. julija t. 1. z izplačevanjem 30%-ne kvote upnikom »Glavne posojilnice«. Obenem se pa prosijo tudi one osebe, ki so direktno ali indirektno prizadete pri polomu »Glavne posojilnice«, da podpirajo to prošnjo »Kreditne zadruge« pri njim znanih denarnih zavodih. LISTNICA UREDNIŠTVA. Svetinje: Prisrčna hvala, pride. -- Maribor: Članek o trg. org. prihodnjič. Prisrčen pozdrav! — Šoštanj: Poročilo pride. — Ljutomer: Je težko šlo, v sredo zvečer je že malo pozno za četrtkovo številko. Prisrčna hvala in prosim za več novic. Nekaj ljutomerskih od raznih strani še pride. Vsem iskrene pozdrave! — Konjice: Prejel. Ali ni nič novic? Bil bi zelo hvaležen za dopise, ker se iz tega okraja sploh malo sliši. — Ormož: Prejel, prisrčna hvala. — Kozjanski okraj: Pride. Članek o »hrastu« tudi. Prisrčna hvala. — Raznim dopisnikom: Kar ni nujno, smo shranili. Slavno, že skozi 40 let tisočkrat preskušano in izborno se obnašajoče antiseptično domače mazilo čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša bolečine, vpliva na hitro ozdravljenje in se ga kot vlažnega mazila ne more pogrešati v nobeni hiši. 63 1 puščica 70 v, se razpošilja vsak dan proti predplačilu, 4 puščice za K 8"16 10 puščic za K 7"— poštnine prosto na vpako postajo. B. FRAGNER, lekarna „Pri črnem orlu PRAGA, Mala stran, ogel Nerudove ul. št. 203 Zaloge v vseh avstro-ogrskih lekarnah. Dve lepi kmečki posestvi t sredini Savinske doline z dobrimi, deloma novimi poslopji in 15 ozir. 20 orali zemljišča se prodata pod ugodnimi pogoji. Več pove Albin Mikuš, obč. tajnik T ŽalCU. 303 3-1 Samo 4 enotne cene K 9 50, 12*50, 16*50, 20*20 Največja izbira v najelegantnejših in najmodernejših čevljih za gospode, dame in otroke. Redka prilika za nakup! Večja partija čevljev je prišla iz mode, a je izvrstno ohranjena in se proda 30% Pod nakupno ceno. Sandali, platneni Čevlji, tennls-čevlji — v vseh vrstah in po nizkih cenah. Prva največja zaloga In Izdelovalnlca čevljev Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica Ste v. 3. Popravila hitro in po ceni. 237 3-3 Meso! Meso I Cenjenemu občinstvu iz Celja in okolice vljudno naznanjam da se dobi v mesariji 9Pleterski< fino goveje meso po.....K 1*40 teletina po........K 1*60 Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča Franc Čuješ 300 1 mesar ua Bregu. Loterijske številke. Line, dne 13. junija 1914: 38, 7, 88, 56, 30 Trst> » 17- * _42, 15, 25, 24, 18 Odvetnik dr. Evidon Srebre naznanja, da Je otvoril svojo odvetniško pisarno 279 21 v Celju, Cerkveni trg St. 4. ©OOOOOOO OOO oooooooooc oooo oooooooo^® ® C C* I o C« C* Bratje Slovenci, f kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi Jaroslav Kocian, tkalnica Cerven? Kostelec, Češko. •1 •5 3 §40 metrov ostankov kanafasa, blaga za 3 obrisače, platna ali druka pošiljam za o £ K 24'— proti poštnemn povzetju. 55 -18 3 c § Dober zaslužek dobe inteligentni in marljivi ljudje brez posebnega* truda. Kje in kako, izvedo, ako upravništvu tega lista naznanijo svoje naslove v zaprtih zavitkih z napisi „ Dober zaslužek". 276 3-3 Kramar Za spomlad otročje vozičke in igrače. -Novost kravat In srajc. Cene zelo nizke. V zdraviliščih za pljuča dihal v razmeroma Kratkem času. Ie lečno, vzbuja tek. Inivpliva lJ-®S,\® rX2B? na splošno razpoloženje. ES3 ES3 Originalni zavoj pq 4 K se dobi v vsen lenarnan. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sioer . inserat ne priobči. ===== Mnogo miljonov steklenic za konzerve Aparati za vkutiavaaje pocenijo konserve za domačo rabo Nova iznajdba: Dreyerjev aparat „«EXM za sadne soke. „ReX" dražba za izdelovanje steklenic za konserve v Hamburgu. Glavna zaloga: Dunaj VII, Neubau-gasse 31. V Celju jih prodaja M. Rauch. 273 3-2 Iščem učenca za svojo trgovino z želez- nino. Prosilci s primerno izobrazbo, boljših starišev in neomadeževane preteklosti, naj pošljejo ponudbe na naslov: Veletrgovina z z železnino „Merka" Peter Majdič, Celje. 296 1 G K G I L O N A L je čaj, ki je prepariran iz najboljših rastlin in se rabi kot domače zdravilo proti boleznim na živcih z uspehom. Ta čaj upliva pomirjevalno na živce, lajša bolečine, dela kri, pospešuje spanje in telesne moči. — Čaj ne vsebuje nobenih omam- ljajočih primesi. Ta čaj ima na prodaj edino-le o. in kr. dvorni ter nad-* ojv. založnik Julij Bittner lekarnar Reichenau, Sp' Avstr. Cena ene škatlje z navodilom za porabo znaša 3 K. Dobi se v vseh lekarnah ; kjer ne, proti predplačilu 3 K franko po pošti. 126 24-7 MM**** cmioifioikoi 3 dobro izurjeni samostojni tnizarsHi pomočtsiHf za mehko pohištvo se sprejmejo na delo; plkčilo 6 K na dan. Celje, Gosposka ulica št. 9. 294 Dobrotdoca trgovina pri veliki celjski tovarni se proda pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe pod K. L. na „Nar. List" v Celju. 301 3-1 Novozidana, vili podobna hiša s 600 kvadrat sežnji zemlje se proda blizu Majdičevega mlina na Sp. Hudinji prav po ceni. Več pove lastnik ANTON LEBIČ. 290 1 150.000 ur Vsled balkanske vojske sem prisiljen prodati 150.000 ur z dvema pokrovoma in izvrstnim kolesjem z rubini. Ure so bile namenjene v Turčijo in so izdelane iz srebru podobne kovine. Ura z verižico iz novega zlata stane samo K 3'—, dva komada K 5'50, 10 komadov le K 26-—. Naj nikdo ne zamudi prilike, da si eno od teb dobrih ur nabavi. Nadalje nudim leporemon-toir uro iz novega zlata, 30 ur idočo, z lepo verižico vred za K 3-50. Tri leta garancija. Pošilja se proti povzetju. Centrala za ure: M. Bittermann Podgorce, Avstrija, poštni predal 17. Lahko se zamenja ali vrne denar. 293 1 Ura Kot rcHlama Kdor hoče imeti zastonj uro ili sicer elegantno perzijsko uro za gospode ali dame, kakor želi naj piše Trgovina z urami F. Schmidt, Praga — Vinogradi. 2023-1 Prodajalka s 5 letno prakso išče službe v kaki mali, najbolje v špecerijski trgovini (fili-jalka). Vstop s 1B. julijem 1914. Starost 21 let. Ponudbe na upravo lista. 279 2-2 Na prodaj so eno večje in tri manjša kmetijskaposastva v občini Škof j a vas pri Celju. Ena hiša je pripravna za trgovino. Pogoje pove Cerar Franc, pos. Trnovlje Št. 8. pošta Celje. 286 2-2 Stanovanje z 2 ali 3 sobami išče s prvim oktobrom penzijonist. Ponudbo b pogoji na uredništvo Nar. lista. 288 2 2 Six>ite „Narodni List"! C t t t t C PAZITE! Samo 10 kron stane v Prvi gorenjski raz-poiiljalnici Ivan Savnik, Kranj it. 156 •iatjtv' 4'/2 m volnenega blaga za eno fino žensko obleko v poljubni barvi, 1 zelo fini robec za na glavo, 3 lepi žepni robci iz sifona, 2 para močnih ženskih nogavic, I svilnat pas in še več diugih različnih drugih stvari za povrh. Ista množina še bolje vrste 15 kron, „ „ najboljše vrste 20 kron. Zahtevajte najnovejše vzorce raznega ! Solidno domače podjetje ! 9 9 9 9 9 Glavni zastopnik večje tovarne poljedelskih in hišnih strojev, ki je na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem dobro vpeljan, išče kompanjona. Oziralo se le na mlajšega zdravega in v tej stroki izvežbanega zastopnika. Ponudbe pod „Kompanjon Št. 450" na npravništvo „Narod-nega Lista". 296 1 V najem ali naprodaj je izborno vpeljana kovačnica s popolno opremo, 12 minnt od Celja, ob državni cesti. H kovačnici spadate tudi g. stanovanji, delavnica za kolarja ter uta za oglje. Obenem se odda vse železje ter oglje. — Odda se vsled smrti gospodarja takoj. — Cena po dogovoru. 276 3-3 M. Šribar, Spodnja Hudinja št. 14, p. Celje. -M-- Ustanovljeno 1880! y Pozor! t. Ustanovljeno 1880! Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine Karol Vaničj Celje, Narodni dom A se prodaja vse pod lastno ceno. Čitalo se je v „Gospodarskem Glasniku", v „Slovenskem Gospodarju", v „Narodnem listu" in v „Štajercu", da so umetna gnojila od tovarne „Blovsky in drug" (imejitelj Ivan Beranek) v Pragi malovredna. To ni resnica. Podpisani že rabimo več let od te omenjene tovarne vsakovrstna umetna gnojila in tako obilnega uspeha nismo dosegli, kakor od te tovarne. Toraj iskreno priporočamo posestnikom, da si umetna gnojila le od te častivredne „Blovsky in drug" naročajte in ne poslušajte nasprotnikov. Gregor Čater, posestnik, Breg, Polzela, Franc Turnšek, posestnik, Breg, Polzela, Franc Kolšek, posestnik in obč. tajnik, Breg, Polzela, Janez Terglav, posestnik, Sv. Juri ob Taboru, Tomaž Horvat, „ „ „ „ „ Frane Rojnik, posestnik, v Latkovi vasi, Marija Ribič, posestnica v „ „ Franc Tkavc, posestnik v „ „ Franc Menih, Sv. Andraž, Ivan Stranjčan, veleposestnik, Leve, Franc Turnšek, veleposestnik, Goriea, Anton Fazarinc, veleposestnik in občinski predstojnik okolice Celje, Franc Krajnc, posestnik in obč. tajnik, Laško, Franc Rataj, posestnik Oniše, Vincenc Kračun, posestnik in gostilničar, Loče, Mihael Planine, posestnik, Libna, Blaž Držanič, posestnik, Starigrad, Franc Bernardič, posestnik in gostilničar, Starigrad, Franc Planine, posestnik, Dolena vas, Franc Arnšek, „ „ „ Pavi Arnšek, veleposestnik, Dolena vas, Franc Skala, veleposestnik, Staravas, Martin Kralj, posestnik, „ Kari Pribožič, posestnik, Staravas, Jožef Koritnik, veleposestnik, Staravas, Aleks Krušič, posestnik in kavarnar, Celje, Jurij Krušič, posestnik vile, Celje, Jožef Gutwald, posestnik vile in nadoficijal, Lisce, Viktor Lun, veleposestnik, Lisce, Ignac Šimenko, posestnik, Ptuj, Anton Forstnerič, posestnik in gostilničar, Pobrež, Mihael Zagode, veleposestnik in gostilničar, Ostrožno, Anton Vengušt, veleposestnik in gostilničar, Lubečno. Odvetnik dr« Matej Settčar naznanja otvoritev 284 M odvetniške pisarne v Laškem trgu, Cerkvena ulica. Zdravilišče * žveplom. Daraždinske toplice (Hruasko). j Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. — Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom + 580 C, jako 259 priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias itd. — Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsih, glj jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. — Električna masaža. — Blatne in solnčne kopali. — Odprto celo leto. — H5 Moderna oprema. — Novi hotel. — Krasna okolica. — Vojaška godba. — Prospekte pošilja na ž( gratis. j sa W!> ** ** ME OZIRAJTE SE prevzame vsa dela dekoracljske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje r krasnih In najmodernejših 94 -17 vzorcih. Postrežba točna ftn solidna, Cene brez konkurence. samo na kričečo reklamo, temveč prepričajte se o dobri kvaliteti blaga, katero ima povsod znana tvrdka Zaloga papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin. Zahtevajte novi ilustrovani cenik obsegajoč 1000 predmetov, CeiiDC, Gosposka ulica 2 Veletrgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo g Ivan Ravnikar w Celje Graška cesta štev. 21. Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. — Zaloga rudninskih voda, vrvar-skega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv. Solidna in točna postrežba. Solidna in točna postrežba. ln razno moderno blago za molke ln ženske obleke razpošilja po najnižjih oenah 62 -18 = Jugoslovanska razpošiljalna = R. Stermecki v Celju (Štajersko). Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemn pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bnlgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. Listerjevi ZS bencinovi i motorji lokomobili Nafpripi ostejši motor za Več tlso^v *rabl° Ceniki in R. A. LISTER & CO., dr. z o. z Dunaj, III/2, Hintere Zollamtsstrasse 9. 137 -14 kakor: mlatilnice, vitij e, čistilnice za žito, sadne mline, sla« moreznice, ročne mline za žito mleti, sploh kmetijsko orodje najboljše vrste ima v zalogi in prodaja po najnižjih cenah ivr au* m-E WTT« 99 Slovenci, širite Narodni List Najboljši češki nakupni vir. ^^ Ceno posteljno perje: IV 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, bolj-Sega 2 K 40 h; prima tJSgSg-vSS) I polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega. STBenlsch E^^^f^O) puhastega 5 K 10 h; -' j kg Aeleflnega, »nožnoBelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 56 dobi franko. -18 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 94 K; lame pernico po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13"—, K 14-70, K 17-80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Široki K 4 50, K 5 20, K 5-70; podpernica iz moSnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, zaneugajajoCe se povrne denar. S. Benlsch v Dešenicl, štev. 773., Češko Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. je, ako kupujete svoje potrebšine v domaČih specijalnih trgovinah, ker t g se Vam nudi velika izbera prvovrstnega blaga po najnižjih cenah. — P.i nakupu Steklene, in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, okvirjev in Sip se obrnite z zaupanjem na tvrdko kjer se Vam bode najsolidneje postreglo. Zapomnite si sliko in ime svalčičnega papirja ker se hoče s ponaredbami konzumenta zapeljati. 32 a Pisarna je v Celju. Rotovška nliea št. 12 Avstr. poStne hranilnice račun Štev. 54.366. xxxxxxxxxxxxxxx Tisk Zvezne tiskarne v Celjn Odgovorni urednik: Janko Lesničar. tiast Narodne založbe v Celju. Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovec.