Ljubisav Markovič ¦ CNadalJevaaJe) Tako kapitalizem razvija nečne vzvode družbcnih gi-badijj ki se usmerjajo pi-oti njemu. Razvija slrojne napra-ve, z njirm pa tudi revolueio-narno odpravljanje vsega sia-rega. S tem odpravlja vse &ta-re odnose in vse predsodke do teh odnosov. Ruši iz»lir»nost kmetov, s tem pa glavno trd-nja-vo konzervaiivnosU v pre-teldosti. Njegove strojne na-prave pa nikakor ne trpijo u-sialjenosti nobenega odnosa. So dinamiena- . sila, einatc:j stainjh sprememb. Stalno re-volucionirajo način dela. Vse-mu dajo žig minljivosti. Tudi samemu kapitalizmu. Rušijo vsako vero v večnost neke ob-like.- U=merjajo k bodočno&ti. Kap;t.aU?em razvija družbeni prc-ces, dela, ki se stalno teh-nološko in dnižbeno spremi-nja, raste in širi. Tatoo bedo Stroj in delavec [Teggj polžtžSne ekononsija proletariata, iz katere rast€ njegov odpor, borba ... in za-vest o samem sebi in svoji vJogi. Boj proletariata gre vzpo-redno z zgodovino kapitalizma. V začetku podzavestno. kot punt proti sUojnim napravam — uničevanje strojev znano kot Luditsko gibanje v Angii-ji v začetku prejšnjega stc-let-ja Kasneje povzema čedalje-bQlj msoifestacije zavednega razredncsa boja. Ze v drugi polovici preteklega stoletja i-ma široka mednarodna merila — organiziranje proleiariata v politična socialistiena gibanja zaradj njegovega suženjskega položaja v družbi V vrsti držav — med njimi tudi v Jugoslavijt — je ta boi prinesel odločilne rezultate. Odpravil je kapitadistično Lasrunino na družbenem foga-stvu in njcgovo oblafcit nad »združenim del-otn«. Moč »združonega delavca« na samo v tej njegovi veliki številnosti, organizaciji in ra.z-redni zavesli, je predvsem v lem, da giblje družb-ene pro-izvodne sile. Materialpo oano-vo ima v koopcraciji strojev, v strojnih napravah, k.i tirja-jo družbeno uporabo, družbeno kombinirani proces dela in... proizvodnjo za družbcnc po-trebe, ne pa za kapitali&ta. Ta delovna orod.ia kot neme, toda odločilne sile zgodovine so prežela zgodovino kapi!aiM2ma z upori, na svoj način — s krizami nadprodukcije. Tudi danes opdzarjajo kapitaltstič-ni svet na to strašno grožnjo, če ne prizaa njihove narave .. da postancjo Oeja!5s'5o druž-¦foene proizvodne sile. *-i jih u- pravlja Kdruženi sviboiini proizvajalcev. Komčnio pa jim to priz.nsjije mora izsiliti prolcLariat s svojo revolucUt*. V nekem pismu je Marx pi-sal: » ... jaz opisujem vcieiu-dustrijo, ne samo kot maiter antaganizmov, temveč tudi kot ioditeljico materialndh iri duhovnih pogojev za rešilov teh antagonizmov, pri čarner je res, da te rešit.ve ni mogoiie izve^ti rta dobrodušen način,« (Kapital I, slran 670-671). Sodobnd razvo>j ,je že prine-sel triumfe delavskxga ra>^c-da in njegove znanstvene ide-clogije, marksizma. Toda pi^cd ni&mi So še veiMki koraki v re-vcJucionarnem sprerninjanju dainaSnje družbe in v graditvi svetovne skup-nosli svobodnih, enaikoipravnih, združcnih pm-izv^jalcev. VHI. poglavje B l a g o 1. Blngo je zgodovinsko ' ekoi'OHi5ki pojav Blago spada v vrsto tistih ne-katerih osnovnih pr.oblemov, s ka'erimi se ukvarja politična ekonomi.ia. Lahko rečemo, da pred=tavlja Wd; izhodno točko te zoanost-L Hkratj je tud[ po-jav. s katerim se najpogostej« stečujemo v vsakdaojj praksi. Zadostuje že. da ga omenimo, pa že v zavesti vidimo p<5doba naraziičnejših »tvari, k: iih pt>nujajo in prodajajo v trgovi-nah. na trgu. Avtomatično pred-etavo o blagu vežemo na trg. B^ago je izdelek, materialni lisdelek, fci se sameiuuje: izudarja družbeni znaČ3J proizvcdiaje in pogojenost življenja vsakega poiameznika od proizvodnje v oeloti- Zaradi zgleda sprejjn:mo gro-bo predpostavko. Vzeraimo, da se ]e proi^.vodnja raadeliia le na 5 gospodarakih vej- tako. da imamo: — poljedelce, — ilvinorejce, — t.ka!oe, — kroja^e. — kovinarie. Vsak izmed nji'h je samosto-jen proizvajalec v svoji strokj. To je, imamo vet po>!jedelcov, živin.orejcev, tkalcev in lako naprej. Vsak poljedelec pride-luje le žito; vsak tkalec samo tke; kroiač kroji in šiva. Toda zakaj mor« tikalec samo tikati? Zakaj sme krojač ves svoj čas trositi za krojenje in šivanje? Od kod dobivata sred-stva za prehrano? In sredstva za pioizvodnjo? Le — vzemimo krojaea — če se obrne na kme-tovalca in živmorejca in tkalca in kovin-arja, Za nekaJ skrom-nih sredsfev za življenje in de-lo mora iti k vsakemu. AU mu jih bado podarili? Ne. To jim ne pride niti na misel. Kroja^ lah.ko gre po žito, vendar Ie, če nese s seboj in ponudj po!je-delcu »bleko; .lahko gre po tka-nino, veridar zopet ob1" istem pagoju; lahko gre h kovinarju zaradi škarij ali igle. loda le, če mu po svoJi strani ponudi ob-leko. Nuditi mora svoj izdeiek. oblek-o na vse sfraai, vsem pro-irvajalcem v družbi. v camenja-vo za tuje izdelke. To okolištl-no je upošleval že pri krojenju in šivaniu. V okviru delitve de-la že od za^elka inJcli.tje za r.a-mp.njavo, izdeinje obleko ne »a sebc, lemveč »a drm;e, np ?>re-profito kot stvar, temve« kot blasro- Tkilec ie v islem položaju. Prav tako izdeluje tkanino ^a zamenjavo, kot stvar za zvezo z drugimi. kot blago. Tudi kovi-nar. In vssk drugi v tem siste-mu dru^bene delitve dpla in sa-mostojnosti proizvajaScev — v ststemu, ki ie samomkol ;n k,ier predsitavlja razflenjanje in spe-cialkiranje proizvodnie, napre-dek proizvaJalnib sil dru-žbe. Obstoj take druibe je potem-takem možea le, če vsaic proiz-vajalec hkraii opiavlja dejav-nost, ki jo ima v tej razdeliivi dola.. Tkaiec Iahko ves čas tke /ato, ker krojač ob istem času samo šiva. živ.inorejec redi ži-vino, poljedejec pa pride-luje •žito. Pogoj je, da vsa dejanja proizvodnje teko hkrati. neipre-trgaho. ZamiSlimo si tak primer. Kro-jač je šival in odšel i obieko Po žito. Toda nt našel nitj po- ljcdelca niti žita. Zito ni bilo pridelano. Kaj ostane krojaču? Konino. mora se lotiti, če ima moči. pridelovatj tudj žilo- Ce drugič ne najde kovinarja n*ti ška'rij, mora tudi nje začeti i.z-detovatj sam. In taiko naprej. Imelj bi poJav, ki bi bil naspro-ten tislemu. kakršnega vidimo pri delitvi d&!a v di-užbi. Tedaj krojač ne bi bil bls-govn.i pro-izvajalec. Ne bj bi) krojač, ki šiva obleko samo za zamenjavo, kot blago, ternvei kremar, ki proivaia vse za sobe. Raz-umlji-vo je. ni:U to ne bi mogel biU kot posamez.nik. Moral bi živeti v okviru kaksne družinske za-druga ter tu z družinsko delov-no silo proizvajati za iastne po-trebe. Toda to je omejenost proizvodnJe. Kak-Sne možnosti za njeno izgrajevanje in speci-aliziranj« ni. Zato ni napredka. Zato je tudi to zaprtd gospodar-Etvo druži.nskih zadrug odsto-pilo svoj prostor di-užbenerna Rospodarstvu. delitvi dela v če-dalje žiržih družbenlh okvirih, od tod pa tudi blagovni proiz-vorii. Blago je zato izdelek, k| j» namenjen potrebam drugib, za dru"2bene polrebe. ProizvaJa se za ?.amenjavo. Tako inia blago tivojno vlogo. Ena j'e njegova koristnost kot lnlelka, kot slva-ri, s katero je mogcče zadovo- ljiti neke človokove potr&bo, Druga je nje-gova korUtnost, k»t »redali-a družbcnih vesri med proiasvaj&loi prj proizvodnji in razdeililvi isdelkov. Ta družbe-na funkeiia stvari, izdelkav, jih tudi napravlja za blago. (NadaljevanJg sledi) 0REDNISKI OBEOs) »NAŠE SKUPNOSTIa Nllcola Balog, Tone VraluSa. Todor Vujasinovi*, Danilo Vukovtč, Diušan Vakovi«, Kiro Gligoro*, ASer Delcon. Mi!un Ivanovfč. Petar Ivirerii, iovan Jankovi«, Jovan Marinovič, IJubisav Marfeovift, Mitra Mitrovi4, Ante Novak, Vojln Popovi* .lanko Smnle, /dci;ko Has. Nikola CobelSč, Ra.iko Skaljak. Predsedoik oredniškega odbora: K I r o Gltgorov. Giavn) (n odgovornj urcdnik: Ljobliiv Markovlf. CREDNIfifCI ODBOB ZA SI.OVEMJO: Iv0 Elcmcnii«, Ves1» Kogej, Viktor KotniU, Mile Pmo-linsfcy, Pavle Zaucer. Predsednik nrednišiiefa odhdra Kt 3lovcnljo: Pavle Zaucer. OredniStvo tn glavna uprava »Naše skupnostl« (v srbohrvaščiol »NaSe zajednice«) Beograd, Dečanska 35^I.V, telefon 20-118. — Glavni in odgovorni urednik Ljubisav Markovič. — Urednlškl odbor In doplsniStvo ta Slovenijo, L-Jubljana. Ullca Toneta Tomšiča 5^11, telefcn 21-605 — Uprava »NaSe skupnostl« za Slovenijo, Ljubljana, VMc* Toneta Tomšlta Ijll, teiefon 21-832, požtnl predal 29, tekočl rafun prt Komunalnl bankl v LJubljani 60-KB-5-Z-S67, s posebno oznako »za ,Nažo skupnost'« — Tiska Casopisno-založniSko podjetje »Slovenskl poroCevaiec«. — Za tls>*k odgovoren Franc Plevel.