TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
*’*	- r; '	■ o '
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erschcinungsort Klagenfurt	SP« 8$. |8«
LETO XX / ŠTEVILKA 4	CELOVEC, DNE 25. JANUARJA 1968	CENA 2.- ŠILINGA
,.Priložnostna demokracija" ¥ Grčiji
Opozicije ne bodo trpeli — Teodorakisa bodo pomilostili
Amerika in ustoličenje na Gosposvetskem polju
Ustoličenje koroških vojvod, starodavni slovenski obred, je morda v veliki meri doprinesel k ustanovitvi velike republike ZDA. Dne 28. novembra 1967 je pred ameriškim senatom govoril o pomenu ustoličenja koroških vojvod za Ameriko, Thomasa Jeffersona in Izjavo o neodvisnosti, gospod senator Frank J. Lausche, član senatnega odbora za zunanjo politiko USA. Njegov govor je bil slavospev starodavni slovenski demokraciji in slovenskemu narodu. Senator Lausche je dejal:
Gospod prezident!
Pred nedavnim je izšla knjiga z naslovom:	The Genesis of the Contractual
Fheory and tire Installation of the Dukes of Carinthia — O nastanku kontraktualne 'teorije in ustoličenju koroških vojvod. Knjigo je napisal dr. Jože Felicijan, profesor na St. John College-u v Clevelandu. V tem delu je profesor Felicijan skušal ugotoviti vpliv, ki ga je imelo slavno Bodi-novo delo »Republika« na razvoj kontraktualne teorije na splošno, še posebej pa je skušal ugotoviti vpliv, ki ga je imelo to delo na Thomasa Jeffersona, zlasti pa na osnutek lajave o neodvisnosti.
V Jeffersonov! ikopiji Bodinovega dela., ki ga je Thomas Jefferson imel v svoji knLičnici, je profesor Felicijan odkril, da se je Thomas Jefferson na dveh straneh podpisal z začetnimi črkami svojega imena. Na eni od teh dveh strani je Bodinova definicija in oris tirana. Ta oris 'tirana sliči v zamisli in besedah orisu tirana, kakor ga najdemo v Jeffersonovem osnutku z Izjavo o neodvisnosti.
Na drugi od teh dveh strani, podpisanih od Jeffersona samega, pa je bil opis ustoličenja 'koroških vojvod. To je bil slo-'Ven siki obred, kii je morda v veliki meri doprinesel k ustanovitvi naše velilke države.
Dr. Felicijan je mnenja, da je Thomas Jefferson oči vidno videl v starodavnem običaju ustoličenja koroških vojvod cornmon law precedent, pravni običaj in potrdilo pogodbene teorije, s katero je utemeljil svojo zahtevo po ameriški neodvisnosti.
Ti važni izsledki dr. Felicijana, ki slone na obširnem proučevanju, so pomembni radi njih zgodovinske vrednosti, kakor tudi zaradi praktičnih zaključkov, ki jih lahko izvajamo iz njih.
Kontraktualna teorija o nastanku oblasti je služila številnim filozofom kot sredstvo, s pomočjo katerega so mogli razložiti odnose med vladarji in podložniki. Kontraktualna ali pogodbena teorija sloni na več predpostavkah. Prva od teh predpostavk je, da so vsi ljudje enaki, v političnem smislu namreč. Druga predpostavka, ki naravno sledi iz prve, je, da prav zaradi tega, ker so vsi ljudje enaki, nima nihče pravice vladati drugim. Toda vsi dobro vemo, da je družba brez oblasti nemogoča in da v vsaki družbi obstoji oblast v tej ali oni obliki.
Na osnovi teh nasprotujočih si predpostavk, ki so: na eni strani zanikanje pravice vladati drugim, na drugi strani pa potreba po oblasti, se je razvila teorija, da obstoji pogodba med tistimi, ki vladajo in njihovimi podložniki, s tem, da ima vsaka stranka pravice in dolžnosti, določene v kontraktu. V tem, gospod prezident, je bistvo kontraktualne teorije. Probleme, ki nastajajo v zvezi z vladanjem in delitvijo oblasti, je mogoče izraziti s tern, da jih opišemo v obliki pogodbe med vladarji in podložniki.
Mnogi, vključeno tisti, ki so živeli v času ■nneriške revolucije, so ugovarjali kontrak-tuailni 'teoriji. Trdili so, da je kontraktu-alna ali pogodbena teorija sicer zanimiva, toda v vsem ostalem spada ta teorija v svet
I/mdonski časopis »Times« je v ponedeljek priobčil podrobnosti o novi grški ustavi, ki jo zaenkrat še držijo v tajnosti. Kot je imenovani list pisal, namerava junta (skupina oficirjev, ki je z državnim udarom prevzela oblast) uvesti v Grčiji tako imenovano »priložnostno demokracijo«, na ta način si hoče pridobiti pravico zasledovanja komunistov in preganjanja oziroma izgon vseh levičarskih elementov iz političnega življenja.
Ustavno sodišče bi po tej novi ustavi imelo možnosti vse stranke, ki jim seveda da junta šele dovoljenje za njen obstoj, prepovedati, če so cilji kake stranke ali njenih članov naperjeni proti režimu. To pa bi pomenilo, da bi bila vsaka politična opozicija praktično izključena.
Politični štrajki so po novi ustavi prepovedani. Delovne spore bo poravnavala in urejala vlada.
Iz Tokia oziroma Saigona poročajo, da je Severni Vietnam v nedeljo zavrnil Johnsonove pogoje za pogovore o miru v Vietnamu. Te pogoje je ameriški predsednik povedal v svoji poslanici o stanju v državi. V tej poslanici pravi Johnson, da skušajo Združene države Amerike razjasniti pomen nedavnih izjav severno vietnamskega zunanjega ministra, toda ponavlja, da bo ustavitev ameriškega bombardiranja odvisna od odgovora Severnega Vietnama na dve temeljni načeli, ki jih je napovedal v svojem govoru v Teksasu.
Johnson pravi, da želijo Združene ameriške države hiter mir, in dodaja, da se bo bombardiranje ustavilo, če bi ZDA dobile zagotovilo: 1. Če bodo tej odločitvi naglo sledili plodni razgovori. 2. Če ne bo Severni Vietnam skušal izkoristiti tega stanja za okrepitev svojih vojaških moči v Južnem Vietnamu.
domišljije, v katerem živijo filozofi. Nasprotniki kontraktualne teorije so zatrjevali, da še nikdar in v nobeni družbi ni bila sklenjena pogodba s tistimi, ki ji vladajo. Zares, Jefferson sam je mogoče nekoč tako mislil in čutil. Toda končno se je Jefferson prepričal o nasprotnem. Odkril je je namreč zgodovinski dokaz, ki ga je prepričal o veljavnosti kontraktualne teorije.
Parlament naj bi v prihodnje imel samo 200 namesto dosedanjih 300 poslancev. Samo 40 poslancev bi izvolili na strankinih listah, ostali pa bodo zastopniki posameznih volivnih okrožij.
Monarhija bo ostala, vendar bo politični vpliv kralja zmanjšan. Pravico do prestola bodo tako uredili, da bi prevzel prestol stric kralja Konstantina princ Peter, ki živi sedaj v Zahodni Nemčiji, če se kralj Konstantin ne bi hotel več vrniti v Atene.
Atensko prizivno sodišče je v ponedeljek zmanjšalo kazen komponistu Mi kisu Teo-dorakisu (»Aleksis Sorba«) pod šest mesecev, tako da bo za tega le veljala tudi amnestija, ki jo je junta izdala o božiču. S tem pa znani komponist še ne bi bil prost, kajti znani komponist se bo moral zagovarjati še pred sodiščem, zaradi pripadnosti »domovinski fronti«, katere cilj je odstranitev sedanjega režima. Drugi člani te organizacije so bili že kaznovani na dolgoletne zapore.
V svojem govoru, na katerega se Johnson sklicuje glede Vietnama, je tedaj izjavil: »Sodimo, da se mora vsak razgovor vključiti v okvir formule tega govora lanskega septembra, ki je določala, da bi se bombardiranje lahko končalo, če se bodo začeli naglo razgovori z upanjem, da bodo plodni, in da drugi tabor ne bo izkoristil te prekinitve, kakor je storil v preteklosti. Ne moremo sprejeti nič manj brez tveganja, da spravimo ob dober glas življenje naših in zavezniških vojakov.
S e ve r no vi e t n am sk i partijski organ »Nan Dan« je ostro zavrnil glavni dve zgornji točki, ki jih je Johnson v svoji poslanici naznanil, češ da to ni nič drugega kot navadna spletka Združenih držav Amerike, preračunana na to, da postavi v isti položaj napadalca in žrtev napada, in prisili vietnamsko ljudstvo, da se odpove vojni proti nadaljnjemu ameriškemu napadu.
Ob študiju Bodinovega dela »Republika« se je Jefferson seznanil s starodavnim slovenskim običajem ustoličenja koroških vojvod. Ta običaj, ki je bil ob času ameriške revolucije še vedno v veljavi, mu je bil živ dokaz za obstoj in veljavnost socialnega kon trakta vsaj med Slovenci.
Gospod prezident, naj navedem iz knjiige (Nadaljevanje na 5. strani)
Program v diskusiji
V tej zvezi smo prejeli več prispevkov. V enem je rečeno:
Program Narodnega sveta obsega tudi poglavje »Avstrija hi Slovenci”. Ta del bi bilo treba s sledečimi mislimi dopolniti:
Slovenci smo sc naselili v Karantaniji ob koncu 6. stoletja. Od srede 8. stoletja naprej nam je z nemško govorečim prebivalstvom dežele skupna nadaljnja zgodovinska usoda. Mimo sožitje obeh narodov v deželi dokazuje starodavni običaj umeščanja knezov pri Krnskem gradu na Gosposvetskem polju. Kljub temu da so nadomestili prvotne slovenske kneze vojvodi oziroma knezi nemško govorečega prebivalstva, je slovenski kmet-svobodnjak izročal kot zastopnik domačega prebivalstva skozi več stoletij oblast knezom dežele v domači slovenski besedi. Tako knežji kamen kot vojvodski prestol sta priči večstoletne skupne zgodovine slovenskega in nemško govorečega prebivalstva, zgovoren dokaz upoštevanja enakopravnosti obeh narodov v deželi. To zgodovinsko dejstvo v bodoče nikdar ne bi smelo več ločiti prebivalcev dežele, temveč bi jih moral prav veličastni dogodek umeščanja deželnih knezov krepiti v domovinski in narodni zavesti ter želji po skupnem reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo življenjska območja obeh narodov v deželi. Knežji kamen in vojvodski prestol nam morata biti simbol demokratičnega mišljenja in miroljubne usmerjenosti koroškega prebivalstva ne glede na njegovo jezikovno in narodno pripadnost.
Skupna skrb za blagor domovine je utrjevala tekom zgodovine v prebivalcih dežele domovinsko in državljansko zavest, ki sta na Koroškem v slovensko in nemško govorečem prebivalstvu globoko ukoreninjeni. To je dokazalo tudi leto 1920, ko se je pri ljudskem glasovanju odločilo močno število Slovencev za enotnost Koroške. Tisti del Slovencev, ki je oddal leta 1920 svoj glas za skupno življenje z matičnim narodom v Sloveniji, nam zapušča zavest, da smo narodnostno gledano del slovenske narodne celote in da se čutimo kulturno z vsemi Slovenci povezane. Tisti del koroških Slovencev, ki je oddal svoj glas pri glasovanju za Avstrijo, pa nam nalaga dolžnost, da se zvesto priznavamo k avstrijski državi, da se z vsemi močmi zanjo zavzemamo, da gojimo in utrjujemo v srcih naše mladine avstrijsko državljansko zavest in ljubezen do Avstrije ter da izkazujemo kot Korošci v vsakem položaju svojo zvestobo koroški domovini.
Skupno trpljenje v uničevalnih taboriščih druge svetovne vojne, skupni napori slovensko kot nemško govorečih prebiralcev dežele v boju proti nacizmu in za osvoboditev Avstrije, dosega tega cilja leta 1945 ter obnova Druge avstrijske republike naj utrjujejo v vseh Avstrijcih zavest, da je vsak doprinesel svoj idealizem in svoj delež za Avstrijo, ki je naša skupna domovina.
Delež, doprmesen po prebivalcih slovenske narodnosti za ponovno vzpostavitev avstrijske republike, je bil po velesilah upoštevan v avstrijski državni pogodbi. V členu 7 te pogodbe so mednarodno zajamčene pravice avstrijskih državljanov slovenske narodnosti. Člen 7 je torej del avstrijske ustave, ki obvezuje glede na pravice in dolžnosti vse avstrijske državljane.
Popolno enakopravnost in izpolnitev obveznosti, ki izvirajo za našo državo iz člena 7 državne pogodbe, borno skušali doseči Slovenci ob tesnem sodelovanju z deželnimi in državnimi oblastmi ter vsemi prebivalci naše dežele in države. Tem potom bomo deležni končno tistega notranjega miru v deželi, katerega si želijo v enaki meri vsi prebivalci. Pri iskanju teh skupnih idealov nam bo v idejno oporo duhovna zapuščina največjega koroškega pisatelja Josefa Friedricha Perkoniga, ki je videl blagor dežele v mirnem sožitju, tesnem sodelovanju in enakopravnosti obeh narodov v deželi.
Zgodovina dežele ima toliko povezovalnih momentov, da bi moralo črpati koroško prebivalstvo iz njih vedno znova svoje sile po skupnem hotenju in skupnih naporih za dobrobit naše dežele in države.
Člen 7 državne pogodbe govori o pravicah Slovencev. Ti morajo predložiti državnim in deželnim
(Nadaljevanje na 4. strani)
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVC.U
vabi vse rojake iz Roža, Zilje in Qur na predstavo satirične komedije v
petih dejanjih (8 slikah)
MARTIN KRPAN
Po povesti Frana Levstika in ljudskem pripovedovanju priredil
Joža Vombergar
Režija: VINKO ZALETEL Kostumi: Mestno gledališče v Celovcu Lasulje in šminka: Julius Sterniczky, Celovec Scenerija: Friderik Jerina
Prireditev bo v nedeljo, 28. januarja, ob pol treh popoldne v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Severni Vietnam odklonil pogoje ZDA
Stran 2 — številka 4	A	NAŠ TEDNIK	p ... ■ -.	. -Četrtek, dne 25. januarja 1968
		 / "	; /■ f-»	
Politični teden
Po svetu...
£V. OČE JE SPREJEL JUGOSLOVANSKEGA VODJO VLADE ŠPILJAKA
Kot prvega komunističnega vladnega vodjo je sv. oče Pavel VI. v sredo, 11. januarja, sprejel jugoslovanskega ministrskega predsednika Mi.ko špiljalka — ta se je namreč nahajal v Italiji na uradnem obisku več dni — in se zadržal z njim 45 minut v prisrčnem razgovoru. Špiljak je v svojem nagovoru poudaril, kako si jugoslovanski narodi želijo miru, da bi si lahko zgradili srečnejšo prihodnost; mir je potreben vsem narodom. Zato naj bo pravičen mir najvažnejši smoter mednarodne dejavnosti. Jugoslovanska vlada in jugoslovanski narodi zelo cenijo napore papeža za ohranitev miru, ki je danes hudo ogrožen. Napori za utrditev miru so gotovo skupni Sv. stolici in Jugoslaviji. Razvoj je pokazal, kako koristno so se razvili odnosi med Jugoslavijo in Vatikanom. Ti :se lahko še bolj razvijejo. Jugoslovanska vlada si je in si bo še v prihodnje prizadevala, da se ohranijo in utrdijo dobri odnosi, med Cerkvijo in Jugoslavijo, kakor tudi med državo in vsemi drugimi verskimi skupnostmi; .saj so ljudje lahko hkrati dobri verniki in dobri državljani ter zvesti svoji državi. Papež je (v francoščini) sporočil poseben pozdrav predsedniku Titu. (V vatikanskem sporočilu o Špi-1 jakovem sprejemu je rečeno, da je Špiljak izrazil papežu čestitke in želje predsednika republike Tita in to zlasti v zvezi z napori papeža za mir in v zvezi z dobrimi odnosi z Vatikanom po podpisu protokola z dne 25. junija 19616). Sv. oče je dalje izrazil svoje zadovoljstvo, da jugoslovanska vlada in vse prebivalstvo cenijo njegove napore, da se tisti, ki so odgovorni za usodo narodov, opozorijo -na moralno dolžnost, da z iskrenimi pogajanji iščejo častno rešitev iz vojne, ki divja na nekaterih področjih, in da hkrati ohranijo mir tam, kjer je ogrožen.
EGIPT ČUTI POSLEDICE
IZRAELSKO ARABSKE VOJNE
Minilo je že skoraj osem mesecev od krize, sovražnosti so ustavili, toda vojna očitno še ni končana. Kriza se nadaljuje. Egiptovsko vodstvo se je zaradi tega lotilo celotne gospodarske problematike z namenom, da ugotovi, kak-o dolgo in kako se lahko Egipt upira naraščajočim gospodarskim težavam in ali je treba sprejeti omejitvene ukrepe.
Napad je prizadejal ogromno škodo egiptovskemu gospodarstvu. Od lanskega junija do -letos cenijo izgubo egiptovskega gospodarstva na več kot milijardo dolarjev. Zaradi zapore Sueškega prekopa je Egipt doslej izgubil 200 milijonov -dolarjev. Petrolejski izvori pri Balaimu na Sinajskem polotoku so plen izraelskega zavojevalca, to pa pomeni izgubo 50 milijonov dolarjev. Ena izmed rafinerij v Suezu jev bistvu uničena, druga pa hudo poškodovana. Proizvodnjo so ustavili. Potrebnih bo več milijonov dolarjev, da bi opremo zamenjali. Hudo j-e upadel tudi turistični promet. Tako je egiptovsko gospodarstvo -i,zgubilo 50 do 60 milijonov dolarjev.
Egiptovski izvedenci sodijo, da stane omenjena gospodarska dejavnost zaradi junijske vojne deželo kakih 250 milijonov dolarjev. Nekaterih industrijskih -zmogljivosti ne izkoriščajo. Dve tretjini proizvodnje prizadenejo občasne ustavitve dela zaradi pomanjkanja sredstev, opreme in posebno surovin. To velja za kemijsko, živilsko in mehanično industrijo.
Naj hujša posledica junijske vojne pa j-e zaviranje ali celo ustavitev — vsaj za določen čas — celotnega egiptovskega razvoja. Takoj po prenehanju sovražnosti je morala egiptovska vlada temeljito spremeniti gosipodars-ke načrte. Začasno so opustili triletni -načrt razvoja. Dežela se je morala odreči izgradnji pomembnega metalurškega-kombinata pri Kairu, petrolejsko-kemične-ga pri Aleksandriji itd. Investicije so seveda drastično omejili, cene nekaterih izdelkov zvišali, potrošnjo na splošno znižali, Obramba požira nove milijone. Nacionalni doho-dek jev zastoju.
Vendar to ne pomeni, da je gospodarski obstoj Egipta ogrožen. Kakor v času -napada 1. 1956 se je pokazalo, da so napak računali tisti, ki so -sodili, da se bo Egipt po vojaškem porazu znašel pred -gospodarsko katastrofo. Če bi to že kdo želel, bi
m-oral poprej osvojiti Nilsko delto, od katere Eg-iipt živi.
Že povprečen po-gled na katerokoli egiptovsko m-esto kaže, da krize v pravem -pomenu besede' ni. Egiptu se je posrečilo nadomestiti izgube zaradi zaprtega Sueškega prekopa s pomočjo, ki so jo dale Saudska Arabija, Kuvajt in Libija v znesku 250 milijonov dolarjev (poleg 40 milijonov funtov šterlingov, ki jo je prejel za prvo pomoč od 'bogatih petrolejskih arabskih držav). Več deset milijonov dolarjev po-m-oči je prispelo iz evropskih komunističnih -dežel, s katerimi Egipt v novem položaju vse bolj razvija gospodarske odnose.
Egipt je izgubil petrolejske vire na Sinaju, vendar j-e že sedaj proizvodnja petroleja na naftnih najdiščih pri Ras Murga-nu (na zahodni obali Rdečega morja) večja od -proizvodnje v Ras Balaimu. Zanimivo je, da s-o proizvodnjo v Ras M ur ga n u pričeli le dva tedna pred junijskim napadom. Odkrili so tudi nova ležišča zemeljskega plina v puščavi pri oazi Fajum. In še en zanimiv dogodek najmovejšega datuma: tri prve mamutske turbine (vsaka s 120.000 kilovatnih ur ikWh), vgrajene v veliki Asuanski jez, že dajejo električno energijo.
Dežela se prilagaja krizi, -ker pač živi v njej. Resnica j-e, da bodo gospodarske težave večje, če b-o kriza trajala še naprej. Vlada bo 'zato sprejela verjetno -nove omejitve potrošnje in zahtevala varčevanje ter strožje nadzorstvo nad izdatki.
ŠE PET LET DO VSTOPA VELIKE
BRITANIJE V GOSPODARSKO SKUPNOST
Francoski zunanji minister Couve de Murvil-le je v Bruslju po navodilih predsednika de G a ul l;a odbil razpravo o formalni vlogi Velike Britanije za vstop v Evropsko -gospodarsko skupnost. To je bila druga zavrnitev Velike Britanij-e, ki je prvič že leta 1962, ko -so bili na vladi -konservativci potrkala na vrata EGS. Razlika med prvo in -drugo zavrnitvijo je ta, da prvi predlog ni bil pismen in formalen 'kakor drugi. Niti ni važno, ali so- Francozi navedli neurejene gospodarske in finančne razmere, in še posebno položaj funta šter-linga v Veliki, Britaniji. Dejstvo je, da de Gaull-e noče Velike Britanije v Evropski gospodarski skupnosti, ker ima zdaj glavno besedo le Francija.
Britanski zunanji minister Brovvm je v parlamentu poudaril, da se Velika Britanija ne more več izpostaviti novim zavrnitvam s strani predsednika de Ganila, na drugi strani je zanimivo mnenje ameriškega New York Timesa, da ni mogoče računati z novimi pravimi pogajanji za pristop Velike Britanije 5 let. List zavrača mnenje zahodnonemškega zunanj-ega ministra Wi-1-lyja Brandta, da gre morda samo za nekaj mesecev. Gotovo je sicer, da bodo druge članice Evropske gospodarske skupnosti poskusile izsiliti razpravo o tem vprašanju.
New York Times ugotavlja, da je danes Velika Britanija v glavnem enotna glede vprašanja njenega pristopa k EWG (EGS). Prvi poskus j e napravila M c Mil-lanova vlada, vendar tedaj pogledi Angležev niso-bili tako enotni kakor danes, ko sita obe stranki v bistvu enotni glede tega problema; tudi liberalci podpirajo -drugi dve stranki v tem pogledu. Na drugi strani lahko Velika Britanija računa, da je položaj de Ganila -danes v francoskem parlamentu šibkejši, kakor j-e bil tedaj, ko je prvič odbil Veliko Britanijo. Razprava na seji zunanjih ministrov v Bruslju je -pokazala, da je dejansko samo ena ovira proti pristopu Velike Britanije, to j-e trmasto odbijanj-e enega človeka, ki noče angleškega tekmeca v EGS. Ameriški list še meni, da bi pristop Velike Britanije pripomogel k finančnemu olajšanju v Veliki Britaniji.
Vznemirjenje italijanskega zunanjega ministra Fanfanija
Zahodnonemški listi poročajo iz Rima, da je zunanji minister Fanfani na seji ministrskega Sveta podal vznemirljivo poročilo o položaju v Evropski gospodarski skupnosti, ki je nastal po zavrnitvi Velike Britanije. Podrobnosti o tem poročilu niso prišle v javnost. Fanfani naj bi bil dejal, da je nasprotovanje Francije proti vstopu Anglije absolutno. Nikakor ni mogoče računati na spremembo, pa naj Anglija napravi karkoli. Italija si je v Bruslju priza-
devala, da se v tem pogledu popolnoma razčisti položaj in da vsaka -država prevzame svojo odgovornost.
Ministrski podpredsednik Nenni je na seji izra-zil mnenje, da ni smatrati de Gaul-lovega veta kot zadnjo besedo. On je za to, da se delo nadaljuje tudi brez Francije. Drugih pet članic, tako meni Nenni, naj same daj-o pobudo v odnosih nasproti Veliki Britaniji.
Italijanska vlada je mnenja, da j-e potrebno nuj-no nastopanje. V nekaterih krogih vladne večine so celo govorili o povračilnih ukrepih proti Franciji, na seji ministrskega .sveta pa ni bilo o tem besede. Italijani to- 'mnenja, da j-e treba zavarovati Enotno tržišče ter ga braniti. Kako naj bi to storili, se bo treba še posvetovati.
Anglija bo sklenila sporazum s posameznimi državami
V parlamentu je zunanji minister Brown napoveda-1, da se hoče Velika Britanija posvetovati -z drugimi petimi državami EGS, ko jd Francija zavzela negativno stališče. Ta gospodarska ofenziva bo zajela sklepanje -dogovorov glede dvostranskega in večstranskega sodelovanj a zlasti glede tehnoloških načrtov. Sicer noče laburistična stranka dati povoda za nadaljnje trenje s Francijo. Brow-n mena, da ima francoska vlada -zgrešene predstave o prihodnosti Evrope. 'Njeni pogledi niso v tem pogledu -realni. Brovrn j-e mnenj.da ni uipanja, da hi Francija menjala svoje stališče.
ZUNANJI MINISTER WILLY
BRANDT O RAZOROŽITVI
Zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt j-e med razpravo o obrambni politiki v Bundestagu izjavil, da namerava bonnska vlada sodelovati pri predlogih za zmanjšanje oborožitve in za nadzorstvo nad njo ter pri iskanju utrditve miru v Evropi. Brandt je izjavil, da bo zamisel bonnske vlade, naj bi si izmenjali izjave, s katero se odpovedujejo sili, postala temeljni element bonnske evropske politike do Vzhoda. Dalje je izjavil, da namerava bonnska vlada dati odpovedi uporabe sile tako obliko, »da bo lahko veljavna brez pridržkov tudi za drugo stran Nemčije«.
Brandt je izjavil, da namerava bonnska vlada pripraviti konkretne predloge glede nadzorstva nad oborožitvijo, da bi jih nato predložili državam Varšavskega pakta. Izjavil jie tudi, da Zahodna Nemčija uživa podporo svojih zaveznikov, da pa mora reči, da so velike pomanjkljivosti pri konkretnih političnih .posvetovanjih med zahodnimi zavezniki.
Napovedal je, da se bo na seji sveta ministrov NATO izrekel za tesnejše sodelovanje v zavezništvu.
Brandt pa je nato poudaril, da je za bonnsko zunanjo politiko izredno važno, »da je naš prispevek k obrambi- v skladu z obveznostmi, ki smo jih prevzeli«. Poudaril je, da bo Zahodna Nemčija pri prihodnjih pogajanjih med francoskimi in nemškimi izvedenci o politiki in strategiji v letih 70 izhajala s stališča, da bo NATO (Organizacija severnoatlantskega pakta) še dalje ostala, da -se bo razvila, in ne s stališča, da se NATO razpusti. Izjavil je tudi, da bonniska vlada podpira pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, toda s pogojem, da se upošteva naslednje: 1. da se uporaba atomske energije v miroljubne namene -ne ovira v Zahodni Nemčiji, 2. da se ne škoduje enotnemu trgu energije v Evropi, 3. da se zajamčijo zakonite potrebe nemške varnosti v zavezništvu.
SLOVENCI
doma in po smta
Slovenski oktet v družbi najboljših
Beograjska revija ,/\ uk" piše po oceni lanskih XVIII. dubrovniških iger med drugim tudi naslednje: „V izvajanju glasbenega programa je sodelovalo več kot tisoč izvajalcev. Med njimi je nekaj imen svetovnega slovesa dvignilo festivalski barometer na najvišjo raven. Henryk Szeryng, Nikolaj Gedda, Hans Haselbock, Felicia Weathers, Gianna D’Angelo, Van Clibum in Svjatoslav Rihter so bili resnično ekipa, na katero je lahko ponosen vsak festival. Na isto raven sodijo tudi nekateri komorni ansambli: Dunajski solisti, Virtuosi di Roma, Dvorak — kvartet, Varšavski kvintet, Slovenski vokalni oktet in Zagrebški klavirski dno Lukič-Murai.
Vesti iz Združenih držav Sev. Amerike
Na božičnici v Baragovem domu v Clevelandu je imel znani slovenski pisatelj Karel Mauser topel božični nagovor, ki ga zaradi globoke vsebine prinaša danes tudi naš list. Karel Mauser je med drugim ob spominu na rojstvo božjega Deteta v Betlehemu dejal:
„Čeprav spomin na ta prvi sveti večer obhajamo vsako leto, se vendar bojim, da ga z okolico vred vedno bolj obhajamo šablonsko, po receptu, da nam je bolj za okvir zunanjih dejavnosti. Toda prav praznovati božič se pravi, biti blizu skrivnosti prve svete noči. Z drugo besedo: v preprostosti najti pravi odnos do življenja in družinske skupnosti. Kako strašno zgrešeno je, da nekateri te dni sodijo po kartah, ki jih dobe in odpošljejo, po darilih, ki jih darujejo in sprejmejo. Saj ne mislim obujati spominov, vsak izmed nas jih ima zaklenjene v svojem srcu, vendar se mi zdi, da so bili naši naj lepši božiči, kar smo šli od doma, v taboriščih. Tedaj namreč je vse zunanje odpadlo, vsi smo bili ena sama velika družina v beračiji. Nič nismo imeli, pa smo bili ob vsakem svetem večeru vendar bogatejši, kakor smo danes. Papirnata šta-lica je bila tedaj že veliko. Nihče ni čakal na darove, vsi smo bili dejansko tihi prenočevalci v živinskih stajah kakor nekoč Jožef in Marija. Nismo imeli velikih želja, bili smo veseli, da smo imeli vsaj streho nad glavo, da smo mogli na sprehod do Edlinga in nazaj.
Kako hudo se je vse spremenilo v dobrih dvajsetih letih, spremenilo predvsem zavoljo tega, ker nam je odšla iz srca osrednja misel svetega večera; preprostost srca. Odrešenje, da se je Bog rodil kot človek na ta svet, ni bilo sporočeno najprej velikemu duhovniku, niti ne oblastnikom tistega časa. Da Bog kot človek utriplje pod Marijinim srcem, je prva vedela preprosta žena Elizabeta, da se j« Bog kot človek rodil, so prvi zvedeli revni pastirji.
Če hočemo božič resnično doživeti, se je treba k tej preprostosti vrniti. Ne rečem, da se je treba vrniti k taboriščni revščini, vrniti pa se je treba k srčni preprostosti, ki je je tedaj bilo mnogo več, kakor je je med nami danes. Treba je hoditi za to zvezdo kakor Trije modri. Brez srčne preprostosti bomo postali kakor tisti, ki niso imeli prostora za mlado mater ob njeni težki uri. Videli bomo samo sebe, samo svoje koristi in samo svoje udobje.
Prvi sveti večer je v tem stoletju večer tihega in obupno bolečega krika od vrat odgnanih ljudi, ki jih je na milijone. Milijoni so, ki ne bodo pisali in ne dobili ene karte, ki ne bodo dali in ne prejeli enega daru. Če smo ena božja družina, smo v vesti dolžni od svojega obilja dati svoj delež njim, ki v živinskih stajah nočevajo in rodevajo. Po dva tisoč letih je še mnogo mladih mater, ki hodijo kakor Marija na tisti večer.
Nič ni božič na jeziku, če ga ni v dejanju. Nič ni božič, če je samo naslikan na okna in postavljen pred hišo, nič ne pomeni tisoče luči, ki obsevajo naše domove, če pa v srcih ni luči.”
... ia prš bbs e Avstriji
VELIKO DOLARSKO POSOJILO AVSTRIJI
Agencija Reuter poroča iz New Yor-ka, da pripravljajo ameriške in -evropske banke veliko posojilo za Avstrijo, v znesku 220 milijonov do-larjev; pri -tem sodelujeta dve skupini bank: Ban-kers Tru-sit in Co, -ki načeluje mednarodn-i skupini bank, bo jamčila za po-soj-iilo 110 milijonov do-larjev, medtem ko bo sindikat bank, ki jo vodi Lehman Bros poskrbela za posojilo 50 milijonov dolarjev.
Z banko Bankers Trust sodelujejo: Man-faeturers Han-over, Bank of America, Continental Illinois, Morgan Guara.nty, First National of Chicago, marine Midland Gra-ce, Ban-ca Commerciale Itali-ana, Banque -de Bruxelle-s, Ams-t er d am-Rott er dam Bank, Algemene Bank Nederland in Banca Nazio--nai-e del Lavoro, in sicer pri posojilu na
pet -let. Gre za financiranje javnih del. Pri petdeset-mili jonskem posojilu na dolgi rok ibodo poleg banke Lehman sodelovale tudi F. G. War-burg din Co. Ltd., N. M. Rot-scilild and Sons i-n Hambros Bank Ltd., avstrijski banki Gredit Anstalt Bank Ver-ein in Osterrei-chische Landerban-k A. G., francoski Banque de Pariš eit des Pays Bas ter Banque Na-tio-nale de Pariš in Banca Commerciale Itali-ana.
Ostalih šestdeset milijonov dolarjev posojila j-e A-vsitrij-a najela že poprej.
Dunajski spomladanski velesejem
Letos bo dunajski spomladanski velesejem — in to 87. dunajski sejem — v času od 3. do 10. marca. Tudi to pomlad bo s sejmom združena velika razstava pohištva; prav tako bodo ob tej priložnosti priredili tudi razstavo koles in vseh pritiklin.
Vodno in elektrogospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo
Dr. Vladimir Šenk na občnem zboru Zveze slovenskih izobražencev
4
Čez Muro sta bila zgrajena še v prejšnjem stoletju dva jeza, in to pri tovarnah ■papirja Ceršak in Sladki vrh. Četudi gre za jezove na ne preveč veliki reki, so vendar pravni problemi isti, kakor če bi šlo za Donavo. Problem je tudi v tem, da je bil izdelan idejni načrt za energetsko izrabo mejnega dela Mure ter bo treba v primeru gradnje elektrarn oba jeza podrediti, tovarni pa zahtevata seveda odškodnino.
Med predstavniki elektrogospodarstva Slovenije in Štajerske je bilo več sestankov, na katerih so razpravljali o graditvi elektrarn na mejnem delu Mure, dolgem okoli 33 km. V teku neobveznih razgovorov so se predstavniki obeh organizacij zedinili, da je najustrezneje zgraditi na mejnem odseku Mure šest elektrarn, in to Sladki vrh (Wei-tersfeld), Cmurek (Mureck), Konjišče (Die-persdorf), Apače (Abstall) Radgona (Rad-kersburg) in Radenci (Sicheldorf). Vsaka omenjenih stopenj bi izkoriščala padec okoli 8 m, proizvajala pa bi okoli 80 milijonov kWh, inštalirana moč vsake elektrarne bi znašala okoli 12.000 do 15.000 kW. Tri bi jih zgradila Avstrija in jih upravljala, tri pa Jugoslavija. Po vsej priliki bi prve tri bile avstrijske, ostale tri pa jugoslovanske. Avstrij. družba STEWEAG (to je štajerski KELAG) je že izdelala okvirni plan za energetsko izrabo spodnje Mure, pristojna mesta so s tem seznanjena, pričakovati je, da se bodo v. doglednem času razgovori z jugoslovansko stranjo nadaljevali.
Manjšega pomena je reševanje vprašanj brodov in zaprojevanja, pač pa se pojavlja na Muri zelo važno vprašanje onesnaženja vode. Treba je priznati, da so tudi avstrijski strokovnjaki jrokazali velik smisel za urejevanje tega vprašanja ter se izvajajo skupne raziskave o čistoči vode. Mura je namreč najbolj onesnažena reka v Avstriji ter dela to vprašanje tudi Avstriji težave. Na drugi'strani je Drava razmeroma čista reka, toda kontrolne raziskave se izvajajo tudi na Dravi v okviru Dravske komisije.
Kakor za Dravo tako je bila tudi za Muro na podlagi omenjenega sporazuma ustanovljena posebna komisija osem članov, od katerih vsaka država imenuje po štiri, njen delokrog se nanaša predvsem na vprašanja regulacije, graditve nasipov, obrambe pred •poplavami in ledom, izrabe vodnih sil, spremembe rečnega režima, melioracije •obrežnih površin, preskrbe z vodo m onesnaženja vode, na mostove in brodove.
Dravski sporazum je služil tudi kot podlaga za sklenitev prve večje pogodbe o izmenjavi električne energije, kakor sem že prej, omenil. Energija se izvaža in uvaža po 110 k\-V daljnovodu, ki gre čez mejo pri Labotu oziroma Dravogradu. Od 1954 se pogodba stalno obnavlja m dopolnjuje. V račetku je Jugoslavija izvažala v Avstrijo več energije kot pa uvažala, zadnja tri leta pa je narobe, verjetno bomo tudi še leta 1968 imeli tako stanje, leta 1969 pa bo Jugoslavija imela ponovne izvozne presežke. Izmenjava energije pa bi bila lahko tudi že zdaj večja, če bi imeli dovolj močne prenosne daljnovode.
Za boljšo povezavo se zdaj. gradi tako-irnenovana zanka SUDEL, to je daljnovod napetosti 220 kW v dolžini okoli 800 km, ki bo povezal ne samo jugoslovanski, avstrijski in italijanski elektroenergetski sistem, temveč bo Jugoslavija obenem pove-
QLEDAUŠČE V CELOVCU
Mestno gledališče v Celovcu bo imelo sledeči Program: PETEK, 26. januarja, ob 19.30: La Bohe-•ne, opera Giacoma Puccinija; 10. predstava za F-abonma in GWG-petek; 8. predstava za GWK-pe-tek, 8. predstava za podeželski petkov abonma. — SOBOTA, 27. januarja, ob 19.30: Charley’s neue Tante (šarlijeva nova teta); musical po Brandonu Thomasu predelal Gustav Kampendonk. Zaključna Predstava Delavske zbornice; karte dobite v ljudski visoki šoli. - *NEDELJA, 28. januarja, ob 15. uri: Šarlijeva nova teta; 4. predstava za podeželski nedeljski abonma in zvečer istega dne ob 19.30: DIE tiEIMKEHR (VRNITEV), angleškega dramatika Harolda Pinterja. Gostuje Mala drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. — SREDA, 31. januarja, ob 19.30: La Boheme, opera Giacoma Puccinija. - ČETRTEK, 1. februarja, ob 19.30: Her Burgermeister (župan), poučno delo Gerta Hofmana; premiera.
zana z vsemi sistemi evropske Unije za proizvodnjo in prenos električne energije UCPTE. Avstrijski del zanke SUDEL bo dolg 225,7 km ter bo šel od državne meje ■pri Holmcu-Pliberku čez razdelilno transformatorsko postajo pri Kazazah ob Dravi do Bistrice ter naprej do Lienza in odtod čez Dolomite v Italijo. Odsek med Ka-zazami in Bistrico že gradijo, odseka od meje pri Holmcu do Kazaz in od Bistrice do Lienza bodo zgradili do jeseni 1969, odsek od Lienza proti Italiji pa je kot rečeno že zgrajen. V Jugoslaviji se prav tako nekateri odseki gradijo, drugi so že zgrajeni, povezava do Holmca pa bo po dogovoru z avstrijskim partnerjem zgrajena do jeseni 1969.
Osnova za izmenjavo je predvsem v dejstvu, da imajo jugoslovanske reke ob jadranski obali, na katerih so bile že zgrajene ali jih gradijo ali bodo zgradili velike hidroelektrarne, bogate na vodi pozimi, medtem ko imajo alpske reke vodo pomladi in ob začetku poletjia. Zato lahko pride do obojestranske koristi velike izmenjave električne energije.
Na kraju pa bi ponovno naglasil, da se vsa vprašanja, kakorkoli že izglodajo v začetku težavna, med Avstrijo in Jugoslavijo na področju energetskega gospodarstva sporazumno in prijateljsko rešujejo. Ko smo obhajali desetletnico sodelovanja, je av-
Vnedeljo, dne 28. januarja, ob 19.30 bo gostovala v Celovcu Mala drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani z delom »Vrnitev«, (The Homecoming) Harolda Pinterja.
Harold Pinter, Žid iz londonskega Ea;st Enda, se je rodil 1930. leta in velja danes za najbolj, svojevrstnega in mogoče najbolj' nadarjenega od angleških gledaliških avtorjev mlajše generacije. Nastopa tudi kot poklicni igralec jx>d imenom David Baron. Leta 1957 je začel pisati gledališke igre, v katerih se občutek nejasne stiske prepleta z občutkom nevarnosti, ki ji je izpostavljen človek, občutek, ki prihaja naravnost od Becketta in Kafke. Talko'.so nastala njegova dela The Room (Soba) 1957, The Birth-day (Zabava ob rojstnem dnevu) 1958, Ca-retaker (Oskrbnik) 1960, The Duimb Wai-ter (Servirna mizica) 1960, Collection (Zbirka) 1962, The Homecoming (Vrnitev) 1962-
Njegove igre, pisane v pirandellovskem slogu, so zgrajene na principu dvoma, kajti vsaki na videz jasni in nedvoumni trditvi postavlja avtor nasproti drugo, prav tako jasno in nedvoumno trditev. Nasledek tega je, da se nam skozi zelo realistične situacije kaže vsakdanja Skrivnost v drugačni luči, kot smo jo navajeni videti. Vrnitev bi lahko vključili v sistem »seksualne revolucije« in svobodne ljubezni, o kateri se mnogo govori v Angliji v zvezi z novejšo dramatiko mlajše generacije. Ozračje, ki ga slika avtor, in notranji spopadi v zaprtem prosto-
Evropska hiša v Celovcu je ustanova, ki se že dalj časa trudi za dobre odnose do slovenske manjšine na Koroškem. Posebno se zaveda Evropska hiša — in to je predvsem zasluga njenega direktorja dr. Oberleitnerja — geopolitične lege Koroške pred vrati Italije in Slovenije. Zato se trudi tudi za čim iskrenejše stike s tema dvema deželama. O teh prizadevanjih, ki so rodili tudi že konkretne sadove, poroča v zadnji številki avstrijskega tednika „I)ie Furche” dr. Reginald Vospernik.
Es dist ziu einer modischen Tatigkeit ge-wordem, Gesprache zn fiihren, uber welt-aimschauliche, nafcionale und politische Bar-rierein hirnveg — immer vorausgesetzt, daB es dem Partner wiirklich um das Gesprach und niclrt nur um eigensiichtigen Gewi,nn gehit. Die Grenze im Siiden umseres Vater-lamdeis war viele Jahre hindurch eine Grem-ze des Ka.lten Krieges, des MiBtrauens; die Kairaiwanken waren nicht nur ein natiir-licher Wall. Das hat sich in den -letzten Jahiren grundlegend geandert. Mit dem tvachsenden Touristenstrom Mt auch der Gedamkenaustausch reger gervorden. Das Eis iiberholter Ressentimemtis schmikt. Ver-amtvvorthehe Lente aus Politik, "VVirtschaft
atrijska svetovno znana strokovna revija: Osterreichische Zeitung fur Elektrizitats-wirtschaft objavila dva članka v slovenščini, po končanem zasedanju Dravske komisije v Salzburgu pa so nam predstavniki avstrijskih elektrogospodarskih družb, ki so sodelovali na zasedanju, skupaj deklamirali pesem katerih prve tri kitice se glasijo:
ALs die Energie inoch k n app, ga:b’s viel Streit Drau-auf, Drau-alb, wie man fiihre die Betriebe, daB man mdglich schadlos bliebe.
H-eiBe Fragen abzuklaren und sich seiner Ha,ut zn tvehren. fur den Kampf mit geistgen Waffen ward die Kommission geschaffen.
Und schon nach den ersten Jahren haben freudig wir erfahren: die Probleme sind geschwunden, Freunde haben sich gefunden.
Generacija, ki je to sodelovanje doslej vodila, je bila prva nositeljica štafetne palice, bili so to na avstrijski strani grof Har-tig, sekcijski šef Knapitsch, direktor avstrijskih dravskih elektrarn Werner, direktor KELAG Jeran in drogi, na jugosl. strani iinž. Kerin, ing. Miljkovič, inž. Korošec, dr. Marko Doberšek in dr. Ko so ali ko bodo predajali štafetno palico svojim naslednikom, mislim, da jim bodo zapustili dobro dediščino, ki izpričuje, da se dajo vsi problemi rešiti, če je za to dobra volja. Prepričan sem, da te dobre volje tudi v prihodnje me bo manjkalo.	(Konec)
ru, so kljub dozdevnim nejasnostim povsem razumljivi in so komaj prikriti simptomi dobro znanih kliničnih primerov. Toda bolj kot vzroki takšne situacije je za nas važen način, kako avtor osvetljuje nezrelost in brezčutnost svojih oseb, kot bi skozi povečevalno steklo opazoval gibanje žuželk. Strindberg in T. Williams sta odprla pot. Na Francoskem so mladi avtorji kot Billetdoux, Dubillard, Marguerite Du-ras in Nathalie Sara,ute obrnili hrbet konvencionalnim lucidnim konfrontacijam m pripomogli k oblikovanju gledališke psihologije 'Z odkrivanjem značilnih, navidez neznatnih detajlov. Toda v odkrivanju teh detajlov in dozdevnih neskladnosti stališč in situacij ni šel nihče tako daleč kot Pinter (Janez Negro).
Kratka vsebina dela »Vrnitev«
Ruth, ženo docenta filozofije pregovori tast Max, da se loči od družine in svojega moža Teddyja (docenta filozofije), in se vrže v naročje prostitucije. Njen mož ne podvzame nobenega koraka, da bi jo odvrnil od tega žalostnega moralnega padca in jo rešil te nesreče. Ruth, ki sprva prevzame vlogo navidezno obvladujoče, postane sama gospodarica in postavlja pogoje, ki se ji tudi izpolnijo.
Ker Pinterjeva stvaritev, ki je ob vsakokratni novi inscenaciji »sporna«, v vsej svoji nagoti na odrskih deskah razgalja seksualno življenje, za mladino ni primerna.
und Kultur von hiiben und droben sind sich dariiber im klaren, daB die Zeit blasser vverdendcir politischer Grenzen in diese Entwicklung drangt.
Das »Europahaus« als Vermittler
Um Gesprache in Ga.ng zn bringen, be-darf es fruchtbarer Initiativan. Das Europahaus in Klagenfurt-Annabichl, eines von vielen Europa-hausern im westldchen und mittleren Teil unseres Kontinente, ver-sucbt in letzter Zeit solehe Fadem nach dem Siiden zn spinnen. Bereits am 15. Oktober kam es zn einer groBeren Begegnung von naltezu allen im Bundesjugendring vertretanen Karntner Jugendorganisa-tionem mit der Gyttmasi aljugen d und mit {ugendfunktionaren din Celje/Ci-lili. Das, was manche befurchtet hatten, daB man sich namlich nichts zn sagen haben wiirde, trat nicht ein, im Gegenteil: der gemein-samen Fragen und auch gemeinsamen An-schauungen waren so viele, daB die Zeit zu knapp wuirde. Von der gemeinsamen Ver-gangenheit aus den Tagen der Monarchie weiB die Jugend nichts, aber dieses Ge-meinsame ist wohl unbewuBt in den Kon-
Mala drama iz Ljubljane gostuje v Celovcu
Gesprache uber die Grenze
takten durchgeklungen. Dabei gab es selbstverstandlicli keinen Ausverkauf welt-anschauliche-r Positiomen, weder bei den 40 Teilnehmern der Exkursion aus Karnten und der Steiermairk noch bei den Fr e und en in Celje. Die Vertireter der slovvenischen Juigendorganisationen aus Karnten, die mitgekommen waren, fungierten als echte Briicke der Venstandigung, obwohl gerade unter den Jugendlichen in Celje erstaun-lich viele deut-s.ch verstanden und auch sprachen.
Dem vi-elversprechenden Beginn muBten vveitere Fuhlungnahmen folgen. Bereits am 29. Oktober kam cine kleine Karntner Delegat,ion nach Nova Gorica. Die Aufnahme und die Aufmerksamkeit, miit der dic bsterreichischcn Gaste 'bedacht wurden, waren auch hier auBerordentlich lobens-wert. In einer sehr oflenen Aussprache konnte man sich dariiber einigen, daB es im Sinne soleher neuer Kontakte im Kla-genfur.t zu einem Gegenbesuch der slowe-nischem Gaste kommen wiirde. Dieser Gegenbesuch, der vor kurzer Zeit ta.tsach-lich stattfand, wurde zu einem vollen Er-folg. Sowohl aus Nova Gorica als auch aus Celje ha.tten sich starke Delegationen von Jugendlichen und alteren Teilnehmern (Juristen, Gemeindefunktionare, Padago-gen, Volksbildner, Gewerkschafter) einge-funden. DaB man hterzulande solehe Begeg-nunigen sehr crast und wichtig nimmt, be-wies die lange Liste prominenter Gaste, die Eu,ropahausvO'rsitzender Abgeordneter a. D. GottfriedAVunder und Direktor Dr. "IValter Oberleitner bei.m gemeinsamen Abendessen begruBen ko-nnten.
Briicken der Freundschaft
'Sotvohl der V izc b ii rgerm e ist er der S-tadt Klagenfurt, Wal'ter Flucher, als auch dic beiden Landtagsprasidenten dr. Wolt'gang Mayerho£er und Hans Pavvlik wuBten sich in dem Bes treh en eins, daB die Jugend von heute aus der leidvollen Vergangenheit ■ihrer Vater, die sehr oft geganeinander standen, einen eigenen Weg in die hellere Zutkunfit finden moge. Einig zu seiin im Glauben am Europas gemeinsame Kultur sei dieser nachdruckenden Generaition vor-nehm,s'te Aufgabe.
Das Gesprach wurde angeregt gefuhrt. Padagogen taten sich zusammem und be-sprachen ihre Sorgen. Auch die Juristen sah man in angetegtem Gesprach mitein-ander. Dieses Europa von morgen — wer weiB hemte schon konkret, wie es aussehen wird?" — xvi,rd ntan nicht von oben herab 'konstruiren konnnen, es wird vieler inenschilicher Briicken bedurfem, ehe es in den Heržen er,st als Idee, dann als Reales lebendig wird.
Erfreulich an der Begegnung ist jeden-falls, daB promimente Landespolitiker zur BegriiBung gekommen waren. Obwohl gutc Kontakte von der offiziellen Landespolitik her.seit einigen Jahren bestehen, darf man doch sagen, daB das Europahauis hier einen neuen Weg geht und daher eine Pionier-tat gesetzt hat. Eroffnungen von gemeinsamen Ausstellungen, Empfange anlaBlich der Kulluraustauschveranstaltungen und politische Gesprache sind gewiB n-otwendig und 'begriiBenswert, ihinen fehlt aber doch der spontane menschliche Kontakt. Erfreulich ist auch, daB man uber manche Tabus offen reden kann, daB es in vielerlei Hin&icbt keine Schonfarberei mehr gibt — weder hiiben noch droben. Die Reserve, mit der man jenseits des blau-weiB-roten Schlagba.umes diesen Bestrebungen noch vor kurzem gegenuber gestanden ist und vielleicht vereinzelt noch steht, isit vielleicht verstandlich, werden doch hier 'keine offe-nen Tiiren eingerannt, ist aber unbegriin-det, da der osterreichische Partner das ehr-liche Gesprach wili, ohne zum Exporteur von Weltanischauungen werden zu woillen.
Der Sonntag war den Gastcn fur eine Be-sichtiguing der bauerlichen Volkshoch-schuie Krastowitz und eines neu erdffmeten Jugend,klubs der Gewerkschaft vonbehal-ten. Wenn Bekanntschaften geschlossen und weitere Begegnungen vereinb^t wurden, hat das Europahausseminar »Von Mensch Mensdi — Gesprache, die einen« seine

Ottacne* meče za ccclcet/
naročite v
MOHORJEVI knjigarni!
pr nas mT&mkem
Devetič dunajska drsalna revija v Celovcu
Program v diskusiji
(Nadaljevanje s X. strani)
oblastem ne glede na politično in svetovno - nazorno opredelitev in prepričanje v zvezi z realizacijo člena 7 državne pogodbe vedno skupno izdelane predloge. Člen 7 naj povezuje koroške Slovence kot pripadnike iste narodnosti v veliko družino javnih delavcev z enakimi stremljenji in cilji, ki naj jim bo dosega popolne enakopravnosti skupna želja.
Pri našem narodnem delu pa moramo upoštevati, da živijo v deželi tudi bratje in sestre, ki se ne čutijo več tako močno povezane s slovensko kulturno in slovensko narodno skupnostjo. Človekoljubje, želja po ohranitvi miru v deželi, skupna domovinska ljubezen ter skrb za napredek koroške domovine, naj bodo tista povezovalna sredstva, ki naj nas zbližujejo tudi tam, kjer smo se vsled zgodovinskih danosti v preteklosti drug od drugega morda že oddaljili.
Še eno stališče
Z velikim zanimanjem sem bral v „Našem tedniku” program Narodnega sveta koroških Slovencev. Vsebina tega programa je tako važna in zanimiva, da je zelo potrebno, da se o tem govori in resno premišljuje.
Do točke V je ves program zelo dober in po mojem mnenju pogumno in stvarno sestavljen. Pogrešam pa tu načrt, kako naj bi se odstranile ovire med kmetom in delavcem, kako najti tu pravo solidarnost, ne glede na stan in premoženje. Posebno pa je treba v tej zvezi tudi omeniti, da naj bi imeli zaupniki in vodilne osebe Narodnega sveta, po možnosti, več stika z ljudstvom.
Glede turizma je v programu realno formulirano, kljub temu da je skušal g. C. F. Peturnig to v svojem radijskem komentarju po svoje razlagati. Izgle-da, da resničnega položaja ne pozna.
Nesrečno je po mojem mnenju, da bi nam morala država in stranke več nuditi, kot sami zahtevamo. Kdo bi moral mentaliteto nemškega sodržavljana bolj poznati kot vodstvo Narodnega sveta.
Kar je v zadnjih odstavkih izpovedano glede na želje, je preveč zahtevano. Kot realisti moramo stremeti za tem, da bodo v prvi vrsti izpolnjene točke, ki so v državni pogodbi jasno določene. Mislim posebno na šolsko vprašanje in tu predvsem na to, da bi posebna prijava k slovenskemu pouku odpadla, To bi moral vsak pravično in demokratično misleči Nemec akceptirati. Nadalje zgraditev lastne gimnazije ter rešitev še drugih, za nas kot manjšino življenjsko potrebnih vprašanj.
Naši nemški sodržavljani do sedaj na žalost še niso tako daleč kot Švicarji, ki trdijo, da imajo tri materine govorice: nemško, francosko in italijansko.
Najbolj se ob takih prilikah med našimi nemškimi sodržavljani razburjajo duhovi, ki bi morali imeti zaradi svoje velenemške preteklosti največ vzroka molčati.
Gustav Novak
MAŠNO VINO pri Kristijanu BREZNIKU, Celovec, Viktringer Strafie 5, tel. 22 51.
Ob turneji, ki jo prireja ansambel »Borisa Kovačiča« po Koroškem, bo le-ta gostoval v petek, dne 26. januarja 1968, ob 20, uri zvečer, tudi v veliki dvorani Koncertnega doma v Celovcu.
Od 8. do 18. februarja bo gostovala v Celovcu že devetič znana Dunajska drsalna revija. To je hkrati 29. produkcija režiserja Willa Fettra, ki nosi tokrat ime »EPISO-DEN«. O tem je dr. Kleindienst na tiskovni konferenci seznanil navzoče novinarje.
Letos sodeluj e pri reviji 35 članov, od teh je 25 žensk in deset moških drsalcev revije. Za poživitev programa so vključili 'v letošnje predstave pet komikov, ki bodo skrbeli za dobro voljo pri občinstvu. Kot je direktor celovškega sejma dr. Klein-diienst naglasil, je prinesla reklama, ki so jo do sedaj izvršili doma in v tujimi, zaželen uspeh, zato vodstvo upa, da se bo letos revije udeležilo rekordno število inozemskih in domačih gostov,
Čeprav je decembra 1967 v Ljubljani gostovala slavna drsalna revija »Ho>liday on ice« iiz Združenih držav Amerike, ne bo to slabo vplivalo na obisk slovenskega občinstva, to se pravi z drugimi besedami povedano, da si bodo ljudje iz sosedne Slovenije prav tako v velikem številu ogledali Dunajsko drsalno revijo še posebno, ker so bili mnogi razočarani nad prikazanim ameriške revije.
Zaenkrat so težave samo v tem, da cesta na Ljubelj, še ni prevozna za avtobuse. Seveda vodstvo upa, da bodo spravili vse na red do 25. januarja. Dalje je še druga ovira, v Jugoslaviji so občutno zvišali pristojbine za potne liste, tako marsikateri že zaradi tega ne bo prišel. Kljub temu pa se jugoslovanski uradi trudijo pomagati prebivalstvu, da bi se lahko v čim večjem številu udeležilo predstav drsalne revije. Po
dosedanjih cenitvah pričakujejo iz Slovenije oziroma Jugoslavije najmanj trideset tisoč gostov. Tudi iz Italije sodijo v Celovcu, da bo prišlo več tisoč obiskovalcev. Med prebivalstvom se je razširila vest, da bo Dunaj sika drsalna revija gostovala tudi v Gradcu, kar je vodstvo sejma zanikalo.
»Inozemski obiskovalci revije«, je dejal dr. Kleindienst, »so tudi razočarani nad dejstvom, da v Celovcu ob koncu tedna niso odprte trgovine, večina gostiln pa je zaprta tiste dni. Celovec bi moral pokazati prav toliko zanimanja za slovenske (jugoslovanske) kupce, kot ga imata mesti Gradec in Trst«.
RADIŠE
(Dekliška božičnica)
Kljub temu da je ves dan snežilo in za-medlo cesto in pota, smo prišle iz vseh vasi rad iške fare in obhajale letošnjo božičnico. Saj si ne moremo misliti, da bi je ne bilo, tako smo navajene na našo vsakoletno božičnico. Sicer mas je bilo malo manj kot druga leta, vendar smo število deset le dosegle. Nekaj deklet ni utegnilo priti, druge pa niso hotele.
V topli sobi1, katero nam je dala na voljo Žnidarjeva družina, smo pripravile božičnico in čakale na našega duhovnega očeta g. župnika, ki je moral letos nadomesto-vati šolske sestre iz Celovca, ki so nam obljubile, da bodo prišle, pa zaradi prevelikega snega niso mogle.
K božičnici smo povabile, kot doslej vsako leto, našega pevovodjo Simana Wru-licha, da bi vodil naše petje, saj je znan
kot mojstrski pevovodja. Spored je sestavil g. župnik: menjavale so se deklamacije in petje. Med adventnimi mislimi, ki jih je podal g. župnik, je imela vsaka prižgano adventno svečo. Prav zares je tako, kot je menil g. župnik, da ne znamo več prav obhajati božiča, da le težko najdemo k Bogu, ker nas preveč reči sedanjega materialističnega sveta odteguje od njega, in da —moramo napeti vse sile, če nočemo zaiti na kriva pota. Že v svojih mladih letih moramo pridno zbirati duhovne vrednote kakor čebelice, da bomo notranje obogatele, in se pripravile na tisti čas, ko bomo morale od tega notranjega bogastva dati drugim. Končno je k temu poklican sleherni človek.
Kako lepo izbrane so bile tudi deklamacije, ki so jih podajale posamezna dekleta in ki so s tem stopnjevale pripravo na višek božičnice, ko nam je g. župnik prebral sveti evangelij polnočne svete maše. Stoje smo poslušale to veselo sporočilo, a ob koncu smo se zahvalile Bogu Očetu, da je poslal svojega Sina tudi za nas, pa ne samo za nas, ampak za vse ljudi vseh časov
Posebna ponudba:
Skrinje za nizko hlajenje, 350 litrov sedaj 5.680,- šil. nudi
Trgovsko podjetje
Bictfz&i
LIBUČE — PLIBERK
tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
' • -> ' '" - . ' -
na svet. Iz dna duše smo zapele nato večno lepo »Sveta noč, blažena noč ...« Bile smo kar ginjene od samega božičnega veselja.
Na sporedu bi moral biti slavnostni govor g. župnika, a je dejal, da bo namesto tega prebral spis »Kakor prejšnja leta«, Zore Piščanec, ki ga je prinesel list »Katoliški glas«, 14. decembra 1967.
Pazljivo smo prisluhnile lepemu branju.
Vanda in Maja, ki sta se v otroških letih nalezli sodobnega duha, sta hoteli pokazati svoji materi, kako se po moderno praznuje božič, zato sta tudi temu primemo okrasili božično drevesce, vendar so šele potem, ko je mati ponovno olepšala drevesce z Vandino rdečo zvezdo in Majino zlato trobento, obhajali pravi božič. In ko je mama pričela Stati božični evangelij, je njen sladki, mili glas osvojil obe hčerki.
Tako se bomo tudi me spominjale naših skupnih božičnih večerov, ki smo jih doživljale doma v družinskem krogu, kako moramo biti hvaležne mamicam, ki z vso ljubeznijo ponazorujejo božično skrivnost, prav po domače in na preprost način, kakor znajo le mamice na sveti večer. Če bi nas življenjske prilike privedle do blagostanja, se bomo še kljub temu ob božičnih večerih rade spominjale le-teh, ki smo jih (Dalje na 5. shrani)
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU
prisrčno vabi na
PUSTNO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo, dne 4. februarja 1968, ob 3. uri popoldne v KoIpingovi
dvorani v Celovcu.
Na sporedu imamo Collatovo komedijo v štirih dejanjih
BENEŠKI TROJČKI
Po igri bo domača pustna zabava s plesom ob godbi veselih študentov. Ljubitelji slovenske kulture in domačega razvedrila z veseljem pričakujemo
vaš obisk od blizu in daleč.
Erst schauen, dann kauffen!
Erst schauen, dann kauffen!
W EIS S E W 0 C H E H
' p'-:
“S AMONI G

Besichtigen Sle unsere Schaufenster und urteilen Sle selbst, daher
t
VILLACH, A M SAMONIG-ECK
umrl Don Boško
pežu. Več duhovniških poklicev je vzgojil škofom kot pa za svojo Družbo, kateri je posvetil življenje, delo in trpljenje. Brez denarja je začel graditi živi čudež Marijine pomoči, baziliko Marije Pomočnice na kraju, ki mu ga je pokazala Marija v prikazni. Od vogelnega kamna do posvetitve so prihajali darovi, ki mu jih je pošiljala Marija s čudeži, po blagoslovu Marije Pomočnice, ki ga je delil Don Boško. Pred 100 leti se je razjokal od veselja, ko je prvi za škofom maševal v baziliki, ki jo je zgradil z Marijino pomočjo!
Kadar je gledal dežele v misijonih, se je razjokal. Pošiljal je svoje sobrate v misijone v Patagonijo, na Ognjeno zemljo, v Ekvador in druge dele sveta. V vsem njegovem delu so mu stali ob strani sotrudni-ki, mii bi danes rekli; katoliška akcija, apostolski požrtvovalni in goreči laiki vseh stanov in poklicev.
Pri vsem tem delu pa je bil duhovnik svetnik, ki je počival 5 ur, skromen in ponižen, angel čistosti, otroško goreč častilec Marijin, ves vdan v božjo voljo, v težavah, nerazumevanjih, ponižanjih, da svetnik, ki se j:e ves daroval samo za duše, za mladino, za misijone, za tisk, za sveto Cerkev in papeža, kateremu je bil otroško vdan, osebni svetovalec in pomočnik v najtežjih časih Cerkve v Italiji, ko so bili škofje po ječah in papež sam jetnik v Vatikanu.
Njegova vzgoja je bila v ljubezni, ki osvaja., prepričuje, uči, rešuje, vzgoja, da je vsak res čutil njegovo ljubezen, Don Boško me ljubi, ima rad. Pedagoški preventivni (varovalni) sistem vzgoje je v tem, da je vzgojitelj darovana ljubezen za otroka, ki ga vzgaja.
Posebnost salezijancev je, da goreče častijo Marijo in razširjajo njeno češčenje, da so angeli svete čistosti, tako sami kot v skrbi- im vzgoji, da jo ohranijo v mladini, j,e vedno poudarjal .svetnik. Predvsem pa, da ljubijo, častijo in branijo papeža!
Pozimi okrog sadnega drevja
Zima bo kmalu popustila; kmet in vrtnar se bosta lahko zopet posvetila delu v naravi. Poglejmo malo, kaj koristnega lahko storimo v tem času zlasti za sadno drevje.
Zatiranje sadnih zajedavcev j,e pozimi najbolj uspešno, ker je drevje golo in škodljivce lahko najdemo. V zimskem času smemo rabiti veliko močnejša sredstva, kakor poleti, ko je drevje zeleno. Sedaj zadenemo cele skupine goseničnih gnezd, jajčec itd. in pokončamo cele zarode, škodljivci pozimi počivajo v tej; ali oni obliki: ali so godne žuželke ali ličinke ali jajčeca in imamo najleipšo priliko, da jih poiščemo in pokončamo.
Z razredeevanjem vrha, snaženjem debel in vej ter gnojenjem drevjia vplivamo naravnost na zdravje sadnega drevja, ker dosežemo talko boljšo rasit in rodovitnost. Vsak dam in povsod se kaže, da se zdravo, čvrsto rastoče sadje že samo uspešno brani vseh, bodisi živalskih ali rastlinskih zajedavcev in daje sadjarju najboljše dohodke. Snaže-nje in gnojenje sadnega drevja je torej tudi najzanesljivejše sredstvo za splošno po-končavanje sadnih škodljivcev. Vendar sami nikdar ne zmoremo teh brezštevilnih sovražnikov. Zato pa imamo izvrstne pomagače — ptice pevke. Zanje so pozimi hudi
Kmet in vrtnar ob mrzlem vremenu
Bog je blagoslavljal njegovo delo, 'ki se jie širilo po državah Evrope in Južne Amerike. Pošiljal mu je novih poklicev, novih dobrotnikov, novih pomočnikov. Poln zaupanja v božjo Previdnost, apostolsko goreč, neutruden v delu, je bil vsem vse, pri vsem delu, uspehih vedno ponižen, vedno žrtvovan samo za druge, samo za duše. Pod-vzel je dolga potovanja na Dunaj, v Pariz, v Španijo, velikokrat v Rim, kjer je razširjal s pomočjo Marije. Pomočnice vzgojno delo za mladino.
Pred 80 leti je obnemogel, pod težo dela, skrbi in odgovornosti. Vdan v trpljenju zadnjih tednov.se je svetnik pripravljal na svetniško smrt. Ni mislil nase, ni prosil zase, njegov testament pred smrtjo je bil ena samo prošnja, da naj sobrat j e vsepovsod razširjajo češčenje Marije Pomočnice in vse storijo, da bo mladina pogosto, če le mogoče dnevno prejemala sv. obhajilo! Kjer je Marija, tam ni greha, je pogosto ponavljal! Dve zadnji prošnji, naročili, ki ju je dal pred smrtjo, sta bili, prva: ljubite, častite in branite vedno in povsod sv. očeta. Druga pa je bila, iščite, delajte, trpite samo za duše, ne iščite denarja, ne časti ne visokih služb, ampak samo duše!
Obdan od svojih sobratov duhovnikov, škofov in prvega salezijanskega kardinala Cagliera je med molitvijo, ko je zvonilo v baziliki Marije Pomočnice angelsko češčenje, izdihnil svojo svetniško dušo.
Po 80 letih je Don Boskovo delo razširjeno po vsem svetu v vseh državah sveta. Posebni čudež sedanjega časa, kot je rekel njegov sedanji šesti naslednik, vrhovni predstojnik Don Ricceri pa je rekel, da je v treh državah na svetu toliko poklicev, da jih ne morejo vseh sprejeti in te so: Jugoslavija, Španija in Mehika.
Na njegov praznik, dne 31. januarja, ob 80-letnici njegove svetniške smrti, bodimo Bogu hvaležni, da njegovi sinovi, salezijanci delujejo tudi tu na Koroškem, za mladino, za duše, za kraljestvo božje v sv. Cerkvi.	A. C.
časi. Na pomoč jim pridemo s primemo krmo in zavetjem!
Pozor na zajca! 'Kjerkoli opazimo kako sled njegovega zoba, takoj s cepilno smolo drevesu na po pomoč!
Januarja, ako ne zmrzuje, je prav primeren čas za škropljenje in mazanje sadnega drevja z drevesnim karbolinejem. Pritlično in mlado sadno drevje poškropimo, starejšemu drevju pa namažimo deblo in debelejše veje. Na 10 litrov vode vzemimo en do poldrugi kilogram drevesnega kar-bolineja.
Ob lepih dneh proti koncu meseca pričnimo z obrezovanjem mladega visokodebelnega in vsega pritličnega drevja. Najprej se lotimo grmičevja (ribeza in kosmulje), ker najprej ozeleni. Potem pride na vrsto košči-často sadno drevje in nazadnje pečkato.
Januar je naposled najboljši čas za rezanje cepičev. Vsi izkušeni sadjarji sodijo, da rodovitno sadno drevje dobimo le tedaj, ako jemljemo cepiče z rodečega, nekoliko odraslega sadnega drevja, čim manj vrst, tem več koristi od sadjarstva.
C epi In a smola je neogibno potrebna tvarina vsakemu sadjarju. Ko napravlja drva, naj nabere smrekove smole in jo ob priliki skuha.	.	M. H.
Pred 80 leti je
Dne 31. januarja ob pol 5. uri zjutraj bo minilo 80 let, odkar je leta 1888 umrl v Turinu sveti Janez Boško.
Dne 9. junija leto-s pa bo minilo 100 let odkar je bila leta 1868 posvečena v Turinu veličastna bazilika Marije Pomočnice kristjanov.
Ob teh dveh obletnicah, iki jih po' vsem svetu letos obhaja več milijonov Don Bos-ku hvaležnih src, Don Boskovih sinov, salezijancev, bivših gojencev in salezijanskih sotrudnikov, se spominjamo tudi tu na Koroškem duhovnika, svetnika, apostola mladine, častilca Marije Pomočnice in branitelja pravic Svete stolice in papeža samega v tistih za Cerkev v Italiji izredno težkih •časih.
V 47. letu duhovništva je od prenapornega dela obnemogel v 73. letu starosti mož svetnik, ki se je vsega posvetil delu za mladino, ki ni nikdar imel ali poznal počitnic, ki je vsakomur, posebno zdravnikom, ko so mu svetovali mir in počitek odgovarjal: počivali bomo v nebesih! Vedno pa je še dodajal, hudobec nikoli ne počiva, pa bi Don Boško počival?
Rojen v revni betlehemski bajti v Becchi-ju pri Casitelnuovu, je že dveletni postal sirota, umrl mu je oče. V revščini je preživljal mladost doma in kot pastir po okoliških gmajnah. Imel pa je veliko bogastvo, Bog mu je dal svetniško mater Marjeto, ki ga je vzgajala v strahu in ljubezni do Boga! Srednje šole je obiskoval več kot deset kilometrov daleč peš tja in nazaj. Pozneje pa si je z delom služil kruh istočasno med študijem. Mladost, polna težav, pomanjkanja, pa nad vsem mu je blestel cilj, ki mu ga je že devetletnemu dala Marija v prikazni. Spreobračal boš, ne v misijonih, ampak tu doma, ne pogane, ampak otroke dobrih src, pa brez vere in vzgoje, da bodo našli v tebi očeta, ljubezen, dobroto, vzgojo za življenje ter kruh!
Svetnika sta se znašla, spovednik sveti Jožef Cafasso, duhovni voditelj svetnika Don Boška. Ta ga je vodil od novomašne Glorie po potu, ki je bila vsem tuja, nerazumljiva, na vsakem koraku ipolna ovir, težav, ki jih znajo premagati samo junaki, ki jim je vse Bog in lastna žrtev za duše.
Ni šel mlad duhovnik na župnijo, sam brez vsega je začel zbirati revne otroke, jih učiti, število je rastlo, on pa brez kraja, brez strehe, brez pomoči. Njegova vera in upanje in vztrajnost ga je vodila, ko je začel s prvimi šolami, s prvimi poklici, ko je postavil prvo cerkvico na čast svetniku ljubezni sv. Frančišku Šaleškemu, ki ga je otroško častil.
Ustanovil je dve redovni Družbi v času, ko so zapirali samostane, razganjali redovnike, ko je bila oblast proti Cerkvi in pa-
DEKLIŠKA BOŽIČNICA
(Nadaljevanje s prejšnje strani) doživljale v otroških letih pri svojih starših in ob tem spominu občutile pravo božično veselje.
Po prelepi zgodbi smo zapele zahvalno Pesem, saj se moramo spet zahvaljevati Bogu za vse njegove dobrote: mogočno je donela ta pesem. Končno Je g. župnik razdelil darove, katere smo po žrebu dobile druga za drugo. To so bila zanimiva odkritja, vse smo bile zadovoljne, srečne in vesele: »Oh kako lepo je tako nedolžno, nežno veselje!«
Nato je razpoloženje ob čaju in potici še raslo. Prav ob tej priložnosti smo se opomnile drugih deklet, kii bi rade prišle, Pa zaradi vremenskih razmer niso mogle. Tudi prevzv. g. škofu smo po pošti poslale vdane pozdrave.
Ob koncu pa naj še omenimo, da se bo-nao še v poznih letih rade spominjale te pre-lepe božičnice. G. župnik je še vsakemu dekletu izročil okrogel molek za na prst s priporočilom, da naj ga pridno molimo kot 2veste Marijine hčere.
Ob tej priliki se prisrčno zahvaljujemo §• župniku za pobudo, pevovodji Šimanu ^Vruliohu pa za odlično pevsko vodstvo, a jte nazadnje Žnidarjev! družini Lampich-er za veliko naklonjenost.
ČRNI KRIŽ V GOZDU,
Farna mladina v Dobrli vesi vabi na igro .1 jo bo priredila v nedeljo, dne 28. januarja 1968, ob pol treh popoldne (po blagoslovu) v farni dvorani v Dobrli vesi.
Prisrčno vabljeni!
Mraz z burjo in snegom je pretekle dni povzročil popoln zastoj pri delu na prostem. Po napovedih moramo pričakovati še slabo vreme. Čim nam bo vreme dovoljevalo, bomo takoj nadaljevali z delom, in sicer z brananjem in gnojenjem travnikov, preoravamjem zemlje in pripravo za spomladanske setve. Mraz in padavine so verjetno neugodno vplivale na ozimne posevke. Če opazimo splošno oslabelost posevkov, jim bomo gnojili z dušikovimi umetnimi gnojili. Posevke povaljamo, da rastlinice ne obvisijo v praznem prostoru s svojimi koreninicami.
Ko nastopi ugodno vreme, bomo lahko nadaljevali z delom v vinogradu, vendar dokler traja mraz, naj se nam preveč ne mudi z obrezovanjem. Slaba vremena izkoristimo za to, da opravimo razna notranja dela v gospodarskem poslopju in da popravimo morebitne okvare, ki smo jih opažala pri strojih.
Ne smemo čakati n,a lepo vreme, ker bomo sicer šele tedaj opazili morebitne okva-. re pri strojih in orodju. Železne neprebar-vane dele strojev namažemo z mastjo, da jih ne načne rja. Tako podaljšamo trajnost strojev in orodja. Vsak dober gospodar sicer sam vidi im najde delo ter ne odlaša za Jutri, kar lahko napravi že danes.
Na policah
Mohorjeve knjigarne v Celovcu
Za vaše male povesti in pravljice:
France Bevk: Lukec in njegov škorec; 101
str., broš.................12.—	šil.
France Bevk:	Tatič;	68	str.,	broš.	12.—	šil.
France Bevk: Pestema; 85 str., broš.
.................................12.—	šil.
Josip Jurčič: Jurij Kozjak; 149 str.
broš.......................15.—	šil.
Josip Jurčič:	Domen;	85	str.,	broš.	14.—	šil.
Amerika in ustoličenje
(Nadaljevanje s 1. strani) dr. Felicijana odstavek, ki vsebuje Budinov opis tega edinstvenega slovenskega običaja:
»Ničesar ni mogoče primerjati z običajem, katerega se drže na Koroškem, kjer moremo videti še dandanes v bližini mesta Št. Vid marmornat kamen sredi travnika. Na tem kamnu sedi kmet, držeč z desno roko črno kravo, z levo roko pa mršavo kobilo. Kmetu pripada ta pravica v dednosti.
On, ki mu je postati vojvoda, prihaja spremljan od velikega števila plemičev, vseh oblečenih v škrlat, s prapori, ki jih nosijo pred vojvodo.
Vsi so bili oblečeni svojemu stanu primerno, razen vojvode, ki je prihajal oblečen kot ubog pastir s pastirsko palico v roki. Kmet, sedeč na kamnu, je zaklical v slovenskem jeziku: »Kdo je ta, ki prihaja pogumno?« Ljudstvo je odgovorilo, da je to knez. Nato je kmet ponovno vprašal: »Ali je sudmik?« »Ali mu je mar blaginja dežele?« »Ali je svobodnega rodu?« »Ali je prave vere?« Ljudstvo je odgovorilo: »Je in bo.« Nato je kmet kneza narahlo udaril na lice. Potem ko je obljubil kmetu, da bo prost javnih bremen, je vojvoda stopil na kamen, zamahnil z mečem in obljubil ljudstvu, da mu bo pravičen sodnik. Vojvoda je prisostvoval maši še vedno oblečen v isto obleko. Nato si j.e nadel vojvodska oblačila in se vrnil h kamnu, kjer so mu prisegli zvestobo in izkazali čast.«
Rad bi opozoril na dejstvo, da prihajata v tem običaju koroških Slovencev do izraza njih demokratična miselnost kakor tudi tipično ameriški odnos do vlade in oblasti. Bodoči vojvoda ni bil oblečen v razkošna oblačila, nasprotno, bil je oblečen kot človek iz ljudstva. Kmet, sedeč na kamnu, se je delal ravnodušnega napram bodočemu voditelju vse do tedaj, da je prišlo do sporazuma med obema strankama.
Želel bi tudi opozoriti na vprašanja namenjena vojvodi: Ali more biti sodnik? Ali mu je mar blaginja dežele? Niso ga vpraševali, ali je plemič, ali je bogat in slaven, niti ga niso povpraševali, ali bo posvečal posebno pozornost raznim interesnim grupam.
Rad bi vas opzoril, gospod prezident, kdo je bil prvi, ki je delal obljubo. To je bil vojvoda. Predno mu je ljudstvo priseglo zvestobo, je moral obljubiti, da bo pravičen sodnik.
Slovenci so verovali, da je ljudstvo vir oblasti in ne vladarji.
Slovenci so verovali, da morajo njihovi vladarji priti iz ljudstva in da mora ves narod imeti pravico voliti svoje vladarje.
Slovenci so verovali, da naj tiste, ki jim bodo vladali, odlikujeta dve lastnosti, sposobnost im skrb za občo blaginjo.
Slovenci so verovali, da imajo njihovi voditelji svečano obveznost do svojega ljudstva: biti pravični.
Mi Amerikanci verujemo danes v ista načela. In v času revolucije je v ista načela veroval Thomas Jefferson.
Mogoče je bil Jefferson potrjen v svojem prepričanju, ko je v Bodinovi knjigi čital opis krasnega slovenskega običaja, ki se je ohranil nad tisoč let.
Morda je ameriški način vladanja dobil ponovno potrdilo, ko je Jefferson čital zgodbo o ustoličenju koroških vojvod.
Hvaležni smo, gospod prezident, profesorju Felicijanu, da je proučil te možnosti.
»BALANTIČ«
V založbi Družbe sv. Mohorja je izšla drobna knjižica lirike v drugi vojni prezgodaj umrlega mladega pesnika Franceta Balantiča. Cena knjižice je 27 šilingov in jo lahko kupite ali naročite v Mohorjevi knjigarni.
Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega
galeba; 107 str., vezano .	. 21.50 šil.
Fran Milčinski: Tolovaj Mata j; 147
str., broš......................12.—	šil.
A. A. Milne: Medved Pu; 147 str.,
broš............................12.—	Šil.
Slovenske pravljice;	142	str.,	broš.	12.—	šil.
Pastirica Drobtinica;	192	str.,	broš.	14.—	šil.
Na zalogi imamo' tudi otroške pravljice, posnete na gramofonske plošče: Martin Krpan, Pepelka, Desetnica, Mlada Breda, Svinjski pastir, Gospod in hruška, Trnjul-čica.
„Glas Korotana” ob obletnici otvoritve
Te dni je izšla čedna brošura na 16 straneh in z barvnim ovojem, ki ima naslov »Glas Korotana« ob otvoritvi. Izdal im založil jo je Visokošolski dom »Korotan« (P. Ivan Tomažič) na Dunaju, Albertgasse 48, •natisnila pa tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Brošura se čedno predstavi s sedemnadstropnim domom slovenskih akademikov •in akademičark na Dunaju. Ob robu pa takoj vidimo tri značilnosti:, podobo zavodske kapele (sv. Modesta z knezom Hoti-mirom), eno delovnih sob in del dvorane.
Pesem (sonet) Franceta Husu j a velja graditelju »Korotana« in že takoj na prvi strani označi namen doma:
»Trdnjavo veri, rodu in mladini zgradil si, brate, v srcu velemesta«.
Mnogo je bilo trpljenja, gorskih strmin, toda podjetni graditelj je zbral v srcu vse •sile vere in vso moč domoljubja in je s kraško trmo pri gradnji doma junaško vztrajal. Sedaj s svojimi mladci iz pristana -za viharjem zre vrh Korotana.
Prav je in hvaležni smo, da nam je p. Ivan Tomažič, ki je slovenski akademski mladini ustvaril tako imeniten, tako reprezentativen in tudi tako praktičen dom, prav za obletnico otvoritve s to brošuro povedal vso zgodovino, kako je dom nastajal, kako se gradil in kdo je iniciatorja prvi podprl s sredstvi za nakup stare hiše, •ki so jo pdrli, in še zraven nekaj zemljišča, namreč dunajska nadškofija z brezobrestnim posojilom. Pri gradnji pa je priskočila na pomoč z velikodušnim posojilom dunajska občina, prosvetno ministrstvo in slovenski rojaki širom po svetu s svojimi darovi.
Gradbena dela so trajala dve leti. Načrt doma je napravil arhitekt dipl. inž. Janko Oswald, profesor na slovenski gimnaziji v Celovcu, ki se je proslavil že z gradnjo nove selske cerkve.
Fotografije kažejo staro hišo, njie razkrivanje in gradnjo visokošolskega doma. Največ slik pa je z otvoritve dne 15. novembra 1966, katere se je udeležil sam zvezni kancler dr. Klaus in imel pri tem lep otvoritveni govor. S slik razberemo, da je bila slovesnost otvoritve veličastna, saj je bilo vse čedno in okusno opremljeno in nastopil je tudi pevski zibor Kluba slovenskih študentov na Dunaju.
Brošura je dragocen zgodovinski dokument, ker nam pove, kdo vse se je udeležil otvoritve, lepa vrsta avstrijskih in jugoslovanskih političnih in kulturnih predstavnikov.
Zabeležen je tudi drugi del otvoritve — kulturni večer slovenskih pesmi, ki jih je izvajal akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane ob navzočnosti rektorja ljubljanske univerze inž. Strune ter drugih gostov.
Janez Jalen	42
Ograd I
Onkraj Save se je zastavni Stol razpote-goval proti gornji strani v grebene Belščice in Rožce, omahnil v nizki Medji dol in se povzpel v vrhove Kočne in Golice. S Storžičem na levi sta ga vezali podolgovata Begun iščica in zobata Košuta. Iz daljave je kakor z enim samim očesom pogledoval Triglav, več kot pol jezera mu zakriva lesa bogata Pokljuka. Razgledoval se je pa Triglav na široko po ravnini med Vrbo, Prešernovim rojstnim krajem, in pa med Begunjami, znanimi zavoljo svoje kaznilnice. Po travnikih med polji so se lesketale kose. Mladim senosekom so dehteli za širokokraj-nimi rumenkljastimi sjlamniki rdeči nageljni. Jujujuh!
Nad vodno planjavo Blejskega jezera so urno švigale lastovice, iz zvonika na jezeru pa je veliki zvon vabil k maši.
Počasi — mudilo se j:i še prav nič ni — je prišla gospa Pavla z verande svoje pritlične vile navzdol po stopnicah na vrt. Priskakljala je mlada srnica Miška, pojemila gospodinji iz roke kosec za koscem pol žemlje in se spet umaknila v svojo kočico. Pavla je natrgala še cvetja, da ne pride praznih rok k Mariji na Jezeru, stopila spodaj v lopi ob vodi v čoln, ga odpela, odrinila in od veslal a proti otoku.
Kljub prelepemu jutru se Pavla ni dosti ozirala naokrog. Komaj, mimogrede je po-
V tednu otvoritve je visokošolski dom obiskal tudi celovški škof dr. Jožef Kostner, ki je blagoslovil kapelo in dom in za »Korotan« prispeval tudi znaten dar.
Z zanimanjem ugotavljaš, kako je izgraditev visokošolskega doma odjeknila pri Slovencih doma in po svetu.
Slike odstirajo lepoto in praktičnost te važne študijske hiše, v kateri se shajajo tudi Slovenci na Dunaju k službi božji v kapeli in k razgovoru ter prireditvam v dvorani. Med počitnicami ipa je dom na razpolago tudi številnim skupinam, inozemskim študentom ter obiskovalcem Dunaja. Doslej so imeli goste že iz 33 držav. Med šolskim letom je dom napolnjen s študirajočo mladino. Sedmo nadstropje zavzemajo aikademičarke, ki imajo zase vhod in dvigalo. V njihovem traktu je 24 sob. Spodnja nadstropja imajo akademiki. V vsakem nadstropju je posebna kuhinja za samopostrežbo (zajtrk, morda tudi večerjo).
»Glasu Korotana« je p. Ivan Tomažič dodal še dva pomembna sestavka. Prvi se glasi: Dunaj in Slovenci. V njem izvemo marsikaj zanimivega, kar je Slovencem v čast in ponos. Drugi sestavek pa je posvečen spominu 1200-1etnice pokristjanjenja slovenskega naroda. Ker ima zavodska kapela v oltarju sv. Modesta, bo visokošolski dom »Korotan« trajno hranil spomin na prvega slovenskega karantanskega škofa sv. Modesta im krščanskega karantanskega vladarja kneza Hotimira. 1200-letni jubilej pokristjanjenja na Koroškem, ki ga je praznoval ves slovenski narod, je s »Korotanom« dobil prelep spomenik.
VZGOJNI KOTIČEK:
Otrok je
Sem in tja slišimo mnenje, kako dolgotrajnejše bivanje v bolnišnici lahko škodljivo vpliva na otrokov duševni razvoj. Na otroških oddelkih bolnišnic so storili mnogo, da bi otroku čimbolj olajšali to neprijetno ločitev od doma. Vendar pa lahko starši pripomorejo mnogo več kot bolnišnica k boljšemu počutju otroka med zdravljnjem.
Če vemo vnaprej, da bo moral otrok v bolnišnico, ga na to pripravimo. Mirno mu povejmo, zakaj je to potrebno. Nikar mu n,e zagotavljajmo, da v bolnišnici ne bo dobil nobene injekcije, ker ga bodo bržkone zbodli že prvi dan. Nesmiselno je otroka prepričevati, da ga nič ne bo bolelo, kajti jasno je, da bo marsikateri poseg zdravnika boleč. Otrok nam v tem primeru ne bo nikdar več verjel in se bo pozneje bal vsakega zdravniškega pregleda. V otroku se razvije »strah pred belo haljo« in joče, brž ko zagleda zdravnika ali sestro. Bolj, modro je 'povedati otroku, da ga bosta injekcija ali operacija nekoliko boleli, da pa
gledala v Karavanke. Pod jasnino neba so se vrhovi in grebeni bleščali v žarkih poletnega zgodnjega sonca. Da, tam gori sta mir in tihota.
Veslati se je bila Pavla dobro navadila zadnja leta, odkar se je bila preselila iz Brd na Bled. Spočetka jo je bilo zanašalo sem in tja, sedaj pa je čoln puščal ravno raz za sabo. Tako nekako se jie umirilo njeno življenje. Pavla se je zagledala v razgibano' vodno cesto in se zamislila.
Prve dni po razdrti poroki z doktorjem Vipavcem je hodila Pavla po hiši in okrog doma — med ljudi sploh ni upala iti — kakor omotena od silnega udarca s trdo pestjo. Sama sebi se j,e zdela podobna večerni senci, ki ve, da je ne obsije niti najmanjši sončni žarek več, in brezupno tone v črno temo noči. Čudno, da je zdržala in ni zbolela. Ko bi ne bilo mame — Bog ji daj večni mir in pokoj! — Reva je trpela za tri: za sebe, za svojega edinega otroka in še za ''Andreja. Sina bi ne mogla imeti bolj rada, kakor je vzljubila Vipavčevega doktorja. Same Pavla ni mogla pustiti doma. Izruvati priletno ženo iz rodnih Brd, kjer je preživela vse svoje vesele in žalostne čase, in jo presaditi v tujo zemljo, ne, tega bi mama ne preživela.
Tudi Andreja mama ni mogla -prav nič pogrešati. Ne toliko zavoljo bolezni, čeprav drugega zdravnika sploh ni marala. Brez doktorja Vipavca zanjo ni bilo več življenja, in Andrej se je moral oglašati pri Gradišnikovih kakor prej. Siroto je pa vselej' do dna srca bolelo, da se njena Pavelca in Andrej ne moreta vzeti. Menda jo je prav ta bolečina izgrizla.
V sestavku Zahvala izreka sedanji rektor in ustanovitelj visokošolskega doma zahvalo vsem, ki so njegovo velikopotezno zamisel podiprli, najprej Mohorjevi družbi v Celovcu, ki j,e prevzela pokroviteljstvo in lastništvo »Korotana«, dunajski nadškofiji in dunajski občini, raznim ministrstvom, celovški škofiji ter Slovencem doma in po svetu.
Zadnjo, ovojno stran brošure krasi lepa večbarvna podoba (oltarna) v kapeli akademskega doma, ki jo je napravil priznani akad. slikar Gunther Kram, doma s Koroškega.
Nad sliko je v brošuri tudi (podobno naslovni strani) pesem, ki pove, da je pred 1200 leti Karantanija bila še poganska in v hudih bojih "s sosedi, toda vladar knez Borut se je odločil, ko sta sin Gorazd in nečak Hotimir na Bavarskem bila talca, naj bosta v krščanstvu vzgojena.
»In od ljubezni božje razsvetljena vrnila sta se na rodni dvor in želela, da vsa Karantanija novo vero bi sprejela.« Akademski dom »Korotan« je izredno delo in izredno darilo slovenski mladini na dunajski univerzi. Človek bi dejal: »Mladina, glej, 'tvoj, dar! Glej pa tudi, da dobro izrabiš svoje talente in dobrotnikom, vsekakor pa svojemu narodu kdaj povrneš z znanjem in delom za svoj rod!«
»Glas Korotana« je izšel za obletnico. Naj bi prihajal med Slovence z razveseljivimi poročili, vsako leto! Morda celo večkrat med letom. Zdaj eujem glas ravnatelja, drugič pa se naj oglase tudi stanovalci in stanovalke v njem in nam kaj sporeče o svojem študiju in svojih kulturnih stremljenjih ter prireditvah!
bo bolečina hitro minila. Po drugi strani •pa ga ne smemo plašiti z opisi operacij in drugih takih posegov. Najbolje je, da mu na njegova pozvedovanja o bolnišnici odgovarjamo kratko in enostavno. Če pa mora otrok nenadoma v bolnišnico, je najbolj e,, da 'ga spremlja mati. Mati, ki se poslovi od otroka v bolnišnici s šalo ali na miren način, stori otroku veliko večjo uslugo kot tista, ki ga v solzah pomiluje, kako je ubog, ker mora ostati tam.
Pri nas zelo redko vidimo, da prinese otrok s seboj v bolnišnico kako svojo igračo. Igrača, ki jo ima otrok rad, mu pomeni košček doma, ki j e šel z njim. Če bo imel igračo prvo noč v svoji postelji, bo gotovo bolje spal, kot če bi bil popolnoma sam.
Pri nas tudi ni navada, da bi mati pri sprejemu otroka v bolnišnico povedala, kako otroka doma kličejo. Navsezadnje je sestram in zdravnikom vseeno ali Marijo kličejo Marija ali pa Miška, kot jo kliče doma
Pavla je priveslala na odprto jezero. Sled za čolnom, spočetka ozka, pa čedalje širša, se je na svojem koncu umirjala in se izravnala z gladko površino vode. Podpbno izginevajo v pozabljenje dogodki njenega življenja v Begunjah in v Brdih, se je domislila Pavla.
Andrej je zahajal še vedno h Gradišniku. Je moral. Mama je bila resno bolna. Ljudje pa niso mogli poizvedeti, zakaj sta gospa Pavla in Vipavčev doktor ustavila oklice in razdrla poroko. Brda so oba imela prerada, da bi j,u obsojala: »Že sama vesta«, so razsodili sosedni nunci. Pa mir besedi! Zato je pa Gorica šušljala in opravljala in obrekovala in natolcevala, da se je kar kadilo. Jezike sta razgibavala advokat Gregorc in Staničeva Olga. Čevlje sta merila po svojem kopitu. Mami na ljubo je bila Pavla voljna potrpeti, Andrejevo dobro ime pa je hotela braniti. Narahlo mu ie namignila in ga opozorila. »Ne meniva se za zlobne jezike, če veva, da delava prav in da drugače biti ne more in ne sme,« je razsodil zdravnik, ki je že vse vedel. Pavlo je odkrito robati odgovor bolj. razveselil, kakor bi jo božajoča beseda.
Bolna mama je Pavlo vezala na dom. Rada ji je stregla in bila pripravljena za njo vse žrtvovati. Zavoljo doktorja Vipavca je pa njeno srce krvavelo in včasih naravnost mrlo. Svojega gorja pa ni mogla nikomur potožiti. Najmanj Andreju samemu. Še spovednik na Skalnici bi je skoraj gotovo ne razumel do dna. Pogovarjati se o zapletenih srčnih mukah samo z Bogom, pa ni . lahko.
Andrej! — Andrej! — Andrej!
mama. Vsekakor pa Miški ni vseeno kako jo kličejo. Zato naj mama prosi sestro, da napiše na temperaturni list v oklepaju tudi ime, ki ga domači uporabljajo za otroka.
Obiski so v naših bolnišnicah dovoljeni le ob določenih dnevih. Hudo je za otroka, ki čaka starše, če jih ni. Če res ne morete vselej obiskati otroka, mu to ob zadnjem obisku povejte, tako da ne bo celo uro slonel pri oknu svoje sobe ali na stopnicah in vas čakal. Nekateri starši mislijo, da obisk za bolnega otroka ni pomemben, ker se včasih otrok med obiskom staršev obna-_ ša čudno. Nič ne govori, stalno se preseda ali gleda na uro, kot bi komaj čakal, kdaj bodo domači odšli. Toda otrok ne more v trenutku, ko so se pojavili starši, spremeniti svoje razpoloženje in postati veder in vesel. Starši so tisti, ki ga morajo razveseliti.
Ob odhodu staršev otrok dostikrat silovito joka, tako da se starši sprašujejo, ali je sploh pametno, da ga še nadalje obiskujejo. Odgovor strokovnjakov na to vprašanje je: Bolje je, da otrok z jokom izrazi svoje nerazpoloženje in strah, kot da ga molče tišči v sebi. Ko 'se bo izjokal, mu bo odleglo, če ga pa starši ne obiščejo, se bo počutil vedno bolj zapuščenega.
Mnogi starši ne stanujejo v istem kraju kot je bolnišnica in otroka ne morejo obiskovati. Lahko pa redno pišejo in poročajo o dogodkih iz domačega življenja. Tudi če je otrok majhen, bo vesel razglednice r. zajčkom ali mucko.
Otrok težko čaka, kdaj bo šel domov. Zgodi pa se, da starši ne pridejo po otroka takoj, ko ga je zdravnik že določil za domov. Morda si misli mama: »Če je bil že tri tedne v bolnišnici, naj bo pa še en dan, da počistim stanovanje, preden pride.« Toda otroku pomeni to še nekaj drugega kot samo en dan bivanja več v bolnišnici, ki se je navsezadnje že kar navadil. Vsak dan težko pričakovana črka D na temperaturnem listu, s katero označujejo zdravniki, 'da gre otrok domov, je napisana. Staršev pa ni od nikoder. To otroku skoraj ne more pomeniti drugega, kot da so doma pozabili nanj ali da jim ni več dosti do njega. In poleg tega ga vsi sprašujejo: »Kako, še nisi šel domov?«
Ko je otrok spet doma, se starši ne sme-
Daruj za tiskovni sklad!
jo čuditi, če to spočetka ni isti pridni otrok, ki je pred tremi tedni zapustil hišo. Morda bo siten, zadirčen, zahteven, jokav ali pa bo morda ponoči spet močil posteljo, čeprav je bil že vse leto suh. Imejte nekaj dni potrpljenja z njim, da si opomore in da se spet prilagodi domu. Mama naj bo čimveč v otrokovi družbi, ker jo je otrok v bolnišnici resnično pogrešal in se mora sedaj ponovno prepričati, da jo ima res pri sebi in da je zdaj na varnem, kot je bil j prej, preden je moral proč. Dr. A. K.
Pavla si ni tajila, da ljubezen, ki jo je bil pred in koj po poroki v njej razvnel Lilip, niti senca ni proti ljubezni, s kakršno je vzljubila Andreja. Njeni razžejani duši je bil zdravnik Vipavec, ves naraven in ne- j narejen, studenec žive vode, po katerem je dolga leta hrepenela, ga končno našla in si omočila od preslanih bolečin razsušene ustnice, piti pa ne sme iz njega. Da, odkar sta za 'trdno zvedela,, da doktor Andrejčič še živi, se Andrej in Pavla nista več poljubila. ; Trgala sta se narazen, pa ni šlo. Do krvi se je zajedala v zapestje sladka veriga, s ; katero sta se bila priklenila drug na drugega. Ne zavoljo bedenja ob postelji bolne matere, pa tudi zavoljo pogostih nočnih obiskov bolnikov ne, vsled brezupnega neprestanega premišljevanja ponoči in podnevi, so obema, Pavli in Andreju, upadla lica.
Prstana z dragim briljantom Andrej ni hotel sprejeti nazaj. Pa tudi Pavlinega ni maral vrniti. »Obdrživa ju za spomin,« je odločil. Tisto noč je Pavla prejokala.
V samoti jezerne planjave je Pavla glasno zavzdihnila:
»Leta so pretekla, pa srce noče otrpniti.
In če prav sodim, tudi v Andreju še vedno tli nasilno potlačena ljubezen. Ne mara se ženiti, pa toliko lepih priložnosti se mu ponuja.
Gosipe Pavli je po dolgem ča;su spet zavil čoln nenamerno iz ravne raze. Grede, ko g* je iz vesli naravnavala nazaj v najbližjo smer proti otoku, je opazovala poigravanje sončnih žarkov z neznatnimi valčki v mokri sledi čolna.
Pomlad je pokopala. Dnevi žalovanja *o
v bolnišnici
1	p °° 1	oo ^ co yA^ oc	^	N °° O	B °° R °° /K °°	N » j	- E
iRANC RESMAN:
Iz dnevnika slovenskega izseljenca
Tako smo zvedeli, da je bil Vinko Grob-laeher, pd. Hofovec iz Deščic pri Št. liju o-b Dravi, že na Dunaju pri jugoslovanski misiji, iti da so mu tam obljubili, da jih bodo prepeljali na Koroško. Janko Ogris iz Bilčovsa, Andrej Andenvald iz Škofič in še neki drugi izseljenec pa so se napotili kar peš čez Štajersko domov na Koroško. Družine so zaenkrat pustili še kar v Furtu in Kaumbergu, kjer je bil pri njih tudi Han-zej Dragašniik.
Tako ni preostalo nič drugega, kot da sva tudi g. Čimžar iz Kotmare vesi in jaz odšla na Dunaj. Peš sva jo mahala mimo Scheu-chensteina in potem preko planine v Griin-bach, od koder sva s premogovnim vlakom srečno prispela na Dunaj. Na jugoslovanski misiji so bili večinoma Slovenci in sva bila prav prisrčno sprejeta. Povedala sva, koliko je nas slovenskih izseljencev v okolici Miesenbacha, in prosila, da bi tudi nas čimprej spravili domov. Obljubili so nama, da sc lahko kar počasi pripravimo, točno pošto pa bomo dobili preko izseljencev iz okolice Kaumberga. — Vračala sva se do Fel-ixdorfa spet s tovornim vlakom, ki je vozil vojni material. Na njem pa je bilo tudi veliko vojakov, ki so šli domov, in ravno tako tudi mnogo ■ zapornikov, ki so se vračali iz raznih taborišč. Zdaj pa sva morala dobrih 30 km peš in sva šla sredi noči mimo neke ruske kasarne, a k sreči naju ni nobeden zadržal. Proti jutru pa sva le prišla čisto utrujena spet domov.
S Košu-tniko-m sva šla na Hohe Wand iskat Koflerjeve. Komaj sva prišla do hiše, kjer so stanovali, a ko sva vstopila, je naju zajela ruska patrulja, ki je imela naju za ogleduha, in nisva več smela iz sobe. Najinih ugovorov niti poslušali niso, samo to sva še zvedela, da je moral Kofler z drugo patruljo, in niso vedeli, kdaj se bo vrnil. 2e sva mislila, da ta dan ne bova več prišla nazaj domov, ko se je Kofler pozno popoldne le vrnil in smo se eden drugega razveselili. Bil je Rusom znan in je naju predstavil kot tovariša izseljenca in sva bila rešena. Zmenili smo se še, da pridemo ob prvi priložnosti po njega, nato pa sva motala hiteti, da sva prišla do noči še domov.
Koflerjevi so se z ostalimi domačini Umaknili v gozd, a so za več dni prišli ravno med nemško in rusko fronto. Po nujno potrebno vodo pa so šli lahko samo tedaj, če so ruski vojaki prenehali s streljanjem. Ko Pa so začele padati v bližini topovske granate, jim je tudi še vsa živina pobegnila.
Sredi majnika pa sem le dobil vprego
in smo šli po Koflerjeve. V šestih urah smo prepeljali celo družino' z vso prtljago s Hohe Wand preko VValdegga k nam v Waidma,nnsbach. Nastanili so se v manjši sobi naše hiše, kuhali in jeclli pa smo skupaj kot ena družina. Pri tem pa smo bili mi precej na boljšem, ker so Koflerjevi pripeljali s seboj še precej živeža.
Nestrpno čakanje in zadnje priprave za povratek
Tako smo vedno bolj nestrpno čakali odhoda. Le bolj za kratek čas in iz navade smo še delali in tako še posadili krompir in nekaj njiv še preorali in posejali. Počasi pa smo začeli tudi že s košnjo. Peter Kofler pa je hodil v maj-erijo in delal tesarska in mizarska dela, ker potem ko je odšla vojaščina, je bilo marsikaj treba popraviti. Otroci so pasli živino v gozdu in so
stikali za povsod okrog ležečim orožjem in razno municijo. Pa bolj ko smo jim zabi-čevali, da tega ne smejo in da je življenjsko nevarno, bolj so stikali za temi rečmi; imeli , pa so srečo, da se m kateremu kaj resnega pripetilo.
Sredi junija pa smo le zvedeli, da so izseljenci iz okolice Kaumberga pred kratkim že odpotovali. Tako s-em moral spet na Dunaj k jugoslovanski misiji. Tu pa so bili' skoraj samo Srbi m sem moral dolgo čakati. Poleg mene je bilo tam veliko Nemcev iz Bačke, ki so se hoteli vrniti, a so jim kair tam povedali, da jih ne marajo več nazaj. Pa tudi meni niso dosti obljubili. K sreči sem nato naletel na inž. Wieserja, živečega na Dunaju; ta me je peljal k nekemu mlademu majorju. Tu sem šele točno zvedel, da je del naših izseljencev res že v Mariboru in da v nekaj dneh tudi mi pridemo na vrsto.
Vesel sem se vračal s prijetno novico m pripravili smo vse za odhod. Poklali smo tudi še zadnje kure in zajce in napekli za vožnjo.	(Dalje prihodnjič)
Kita barber:
(Udeea ialaifa
Larry je stal v veži v bližini avtobusne poistaje in opazoval drugo stran ulice. Avtobusi so prihajali in odhajali, on pa je še naprej nepremično čakal in opazoval.
Bilo- je precej pozno zvečer. Ljudje so hiteli domov ter so kramljali o zabavi in krajih, kjer so bili, niso niti opazili moškega v senci.
Še en avtobus je odhitel, tišina je zavladala po ulici. Tedaj je Larry opazil rdečelasega moškega, ki je nenadoma prišel izza vogala. Bil je tisti, na katerega je čakal.
Rdečelasec — ime mu je bilo Jimmy — je obstal pred izložbo trgovine z dragulji. To je dobro, je pomislil Larry. Naj ga vidijo, da si ogleduje dragocenosti v izložbi.
Larry je spretno zapustil svoje skrivališče in se premaknil na nasprotni pločnik. Oprezno in na videz brez zanimanja je zasledoval rdečelasca, ki je nadaljeval pot proti nasprotnemu vogalu. Popolnoma je prevzel tempo človeka, ki ga je zanimal, in šel je skoraj v korak z njim.
Ko je rdečelasec kmalu prišel pred vrata hiše, kjer je stanoval, je Larry spet šel na pločnik, na katerem je ves večer čakal. Šel je mimo rdečelasca v hipu, ko je ta odprl vrata in vrgel na tla čik.
Larry je nato šel v svojo sobo. Zaklenil je vrata, potegnil zavese in šele nato prižgal luč. Iz nekega kovčka je potegnil staro obleko, ki je bila podobna obleki rdeče-
lasca, in si nataknil rdečo lasuljo. Bil je zadovoljen s svojo podobo v ogledalu. Sprehajal se je pred ogledalom in se zibal prav kot rdečelasec, počutil se je popolnoma kot on.
Larry se je odločil, da bo maskiran v rdečelasca izvršil vlom. Dolgo je pripravljal ta načrt in napravil je vrsto varnostnih korakov.
Najprej je šel k posodi za smeti v bližini draguljarne. Po vlomu je kanil tu zažgati svojo lasuljo. Stanovalci so vedno kaj sežigali in nihče se ne bo spomnil, da bi vtaknil nos v smeti. Prej. je tu že skril steklenico starega olja, za vsak primer pa je pogledal, če je še tam. Nasmehnil se je. Nihče se je ni niti dotaknil.
Nedeljo zvečer si je izbral za akcijo, ker je rdečelasec tedaj vedno šel ven, da bi spil kakšen kozarček v bližnji krčmi. Navadno je naročil pivo in z vrčkom v roki gledal goste za mizami.
Larry jez lasuljo na glavi stopil v krčmo. Barman se je rutinirano nagnil čez 'točilno mizo m vprašal:
»Pozdravljen Jimmy, si se premislil? Boš še eno rundo?«
Larry je pokimal in vrgel denar na pult. Nato se je pomaknil na vogal pulta in opazoval vrata. Tudi drugi natakar ga je opazil in ljubeznivo pozdravil.
Maskiranje mu je torej uspelo! Menili
so, da je res Jimmy, katerega je posnemal.
Tu ni imel več kaj iskati. Pozdravil je in odšel.
Nekaj minut pozneje je zažvenketalo razbito steklo na izložbi draguljarne. Presenečeni sosedje so pozneje povedali detektivom, da so s svojih oken in balkonov opazili rdečelasega lopova, kako si je trpal v žepe prstane in zapestnice s polic. Spoznali bi ga na kilometer. Posebno jim je padla v oči tudi njegova torba.
JOSIP MURN-ALEKSANDROV:
3C& dobrave lueaee
Ko dobrave se mrače, k meni spo glasovi tihi kakor tožbe tajni vzdihi src, ki v žalosti žive.
Mir, ah, lega na zemljo, meni ni ga moč dobiti, ni mogoče potopiti duše v spanje mi sladko.
Tihi, polunočni čas trepetanja zvezd v višavi!
Glas vpijočega v puščavi trs samotni, to sem jaz.
Pridite, nevihte ve, pridi, burno ti življenje, pridi, šumno koprnenje, in prevpijte mi srce!
Jasnih, jasnih, sončnih dni, polnih borb, polnih ječanja! Tiho. tiho dalje sanja noč z bleščečimi očmi.
Medtem je Larry počasi prišel do smetišča. Potisnil je lasuljo v torbo, ki jo je polil z oljem in prižgal. V drugi posodi je že nekaj gorelo. Vse je delal kot najbolj izkušen profesionalni vlomilec. Tudi ni hotel tvegati, da bi ga dobili s plenom, pa je zato skril naropane dragocenosti pod neko posodo. Vedel je; da je nihče ne bo premaknil vsaj teden dni. Tudi to je preveril.
Tri večere kasneje je na poti do smetišča, 'kamor je šel po plen, stopil tudi v krčmo, kamor je rdečelasec redno prihajal. Vlom v draguljarno je bil še vedno glavni predmet razgovorov. Tako je izvedel, da od nedelje zvečer nihče ni več videl rdečelasca. Brez dvoma je sodeloval pri vlomu, če ni bil kar sam. Spoznali so ga po značilnih rdečih laseh. Sosedje so ga dobro poznali.
Larry je užival. Še enkrat je dokazal svojo genialnost.
(Dalje na 8. strani)
Pavlo in Andreja spet bolj zbližali, dokler nista oba uvidela, da tako ne more in ne sme več iti naprej. Doktor Vipavec je začni namigovati, da zapusti Gorico in Brda (n se preseli drugam. Da bi se zavoljo nje iz domačih krajev umaknil dober in pri-lj ubij en zdra vnik, me, tega Pavla ni mogla dopustiti. Odločila se je, da verigo, ki jo Je vezala na Andreja in zdravnika na njo, Preseka. Tisti dnevi so bili strašni, še bolj Pa neprespane noči. Včasih je že omahovala in mislila, da ne zmore. Pa se je spomnila Andreja. Ko nje več ne bo, se oženi; na svojo nekdanjo Pavlo pa pozabi in se Umiri. Posebno še, ko jo bo le redkokdaj yidel. O, kako je 'to bolelo! Sreče, po kateri Je z vso dušo in z vsem srcem hrepenela, deležna druga. Da bi znala biti Andreju Vsaj doibra!žena.
Bridko težko je bilo, zmogla j-e pa ;le, čeprav ni nikogar imela, da bi se z njim posvetovala. Andreju je svoje namere celo prikrivala.
Domačije ne sme prodati. Tega se je Pavla trdno zavedala, kakor hitro se je \ spomnila očeta v grobu. Kdo zagospodari Za njo, za zdaj niti razmišljala ni. Zaskrbelo Ju pa je, kje naj dobi zanesljivega človeka, ki bo znal oskrbovati veleposestvo. Že je Uapisala oglas za časopis, ko se je spomni-ia» da ima kar najbolj sposobnega im povsem zanesljivega oskrbnika v najbližji svoji soseščini. Človek pa res včasih išče v da-'javi, kar ima prav pred očmi. Vipaivčev Plaž, Andrejev brat, ki že težko čaka, kdaj $i toliko opomore, da bi se mogla z Ba-rbko vzeti, bo gospodaril z njenim premoženjem prav nič manj skrbno in vestno, kakor bi s
svojim. In pa — Če ne more Vip-avčev Andrej priti h Gradišniku, naj pride pa- vsaj Blaž. Pavla se je dogovorila in napravila svoji dosedanji služkinji Barbki svatbo. Hlapec Nace se je kaj imenitno držal, ko je vozil balo. Sedel je spredaj na vozu in kar samo ,se mu je smejalo. Ženske so otipavale zadaj nastlano posteljo in niso mogle prehvaliti odeje, podzglavnikov in rjuh. Ni zlomek! Vse te lepe stvari je imela gospodinja pripravljene za svojo poroko, pa jih je sedaj, podarila Barbki.
Blaž in Barbka sta se preselila h Gradišniku, Pavla pa se je odpeljala na Gorenjsko k Potočniku. Zdravniku Vipavcu se je prav zdelo. Potrebna je bila oddiha. Pri uvidevni sošolki Minci se odpočije, kakor bi se nikjer ne mogla bolj. Da se namerava za stalno umakniti z Goriškega, -tega Pavla Andreju ni povedala.
Na jesen s-e je Pavli ponudila priložnost. Kupila je vilo ob jezeru. Uredila si je dom na Bledu. Domačini so priljudno gospo radi imeli. Za zgodbo njenega življenja niso nadležno stikali.
Spočetka je bilo Pavli hudo. Sčasoma se je pa privadila. Navezala se je na Minco in -sestro Ksaverijo. V Brda se je redno vračala vsako- leto na grobove za vse svete. Ostala j-e na rodni domačiji do svetega Martina ali kak teden več, da sta uredila z Blažem račune in se domenila za naprej. Med letom je pa le redkokdaj prišla domov, pa še takrat samo za kakšen dan.
Sedem let! Filip se ves čas ni niti en-krat oglasil. Pavla je izgubila za njim vsako sled. Bog ve, če še živi?
Sedem let!- Andrej v Pavlinem srcu še ni
umrl, čeprav sta se kaj poredko videla. Dopisovala si tudi nista, razen nekaj vrstic za praznike in za god. Kljub temu se ne more še preseliti v Brda. še vedno bi bilo njej in Andreju pretežk-o.
Na zunaj j-e bilo Pavlino življenje umirjeno, prav kakor gladina Blejskega jezera na kresno j-utro.
Pavla se je zagledala proti Vrbi, rojstni vasi Prešerna, pesnika bolečine in neuteše-ne ljubezni. Vasi same ni mogla videti; tudi cerkvice svetega Marka ne. Po značilni poti prek melin in po preseku vrh grebena Peči, kjer se pot prevesi s prisojne strani v osojni Zavrh, je pa natančno vedela, kje leži nesrečnega pesnika rojstni kraj. O, ko bi se tudi ona mogla s Prešernom vdati sovražni sreči. Pa se ne more, naj se še tako sili. Njeno srce še ni okamenelo in upanje goljufivo še ni zbežalo. Pavla se j-e prav dobro zavedala, da bi ljubezen med njo in Andrejem koj spet vzplamenela, kakor hitro bi prejela zanesljivo sporočilo, da njen mož Filip več ne živi. Kar gotovo bi se čimprej poročila. Saj bala doma še skoraj nedotaknjena čaka. Da! Če bi imela otroka, bi vedela, za koga živi. Njen sin bi sedaj do-končaval že nižjo gimnazijo. Tako pa je ostala sama, čisto sama na svetu. Ne, njej ni vseeno, če jo sreča naprej gladi ali -tepe. Želi si imeti otroka, vsaj enega, da bo mogla komu zapustiti dedno domačijo. Pa leta minevajo in bo kmalu prepozno. O, sovražna sreča!
Pavlino neveselo razmišljanje -sd zmotili nekateri drugi čolni, ki -so .se bližali otoku. Pavla j-e spet prijela za vesli, pristala -to-
stran otoka, s ko-ncem verige v roki mladostno -okretno poskočila na suh-o, pripela čoln za železni obroček k hrastovemu brunu ob vodi in odšla po širokih kamnitih stopnicah navzgor proti cerkvi.
V zvoniku s-o ubrano zapeli vsi trije zvonovi in oznanili bregovom in otoku, da se čez četrt ure začne maša. Iz ladjišča za Pe-tra-nom se je pognala težka romarska ladja in okorno hitela prek jezerne gladine, da ne zamudi maše.
Pavla je prispela na vrh stopnic in se oddahnila. Zgoraj na ravnici še ni bilo ljudi, pa tudi v cerkev je prišla Pavla med prvimi. Kake posebne želje ni imela, pa je vseeno, že zavoljo lepe priložnosti pozvonila na zvon želja. Kar tako na splošno je prosila Marijo, naj jo reši samotnega postaranja. Kako, si pa sama ni znala predstavljati.
Med mašo v klopi je danes Pavla nenavadno pogosto morala misliti na svojega moža Filipa. Ga je mar v neznani tujini zadela nesreča? Pavla se ni mogla iznebiti čudnih slutenj. Pomolila je za Filipa in ga priporočila Marijinemu varstvu.
Maša je končana.
Po slovenskih molitvah pred stopniščem oltarja je prišel po cerkvi navzgor skrbno, nekako po tuje napravljen moški. Njegova obleka je bila s čepico vred vsa bela. Za svoja leta je bil videti v brado in v lase preveč posivel in bodil je utrujeno. Prijel je za vrv in dolgo zvonil z zvonom želja. Pavla ga je ves čas opazovala. V obraz mu ni vi-d-ela. Tujčeva postava in drža in kretnje so jo živo spominjale na Filipa.
(Dalje prihodnjič)
Največ prevajani pisatelji
»Index translationum«, ki ga izdaja UNESCO, navaja v svojem najnovejšem zvezku, da je bil leta 1965 največ prevajan avtor V. I. Lenin — seznam njegovih prevedenih spisov obsega 201 enoto. Prvi za njim je znani pisatelj detektivskih romanov Ge-orges Simenon s 100 enotami. Stari Jules Verne je dosegel v tem letu 99 enot, L. N. Tolstoj 98, Wilham Shakespeare 96 in kmalu za njim je avtorica detektivskih romanov Agatha Christie z 92 prevodi. Za temi »rekorderji« v prevodni literaturi vseh narodov sveta se vrste Dostojevski, J. P. Sartre, Karl Mara, Mark Twain, Balzac, Henningway, Čehov in Andersen. Največ prevodov je v obravnavanem letu izšlo v Sovjetski zvezi — namreč 3864 enot, medtem ko jih Združene države Amerike zaznamujejo 2203.
PRIMANJKLJAJ V AVSTRIJSKEM
PRORAČUNU
Za leto 1968 izkazuje avstrijski proračun okoli sedem milijard šilingov primanjkljaja (približno 280 milijonov dolarjev). Predvideni dohodki znašajo 77,6 milijarde šilingov, izdatki pa 84,6 milijarde šilingov. Med izdatki je potreben denar za 6,4 odstotno povišanje pokojnin in za investicije
!***! Elektroherd - 3 Platten, Backrohrnur S1690.-
Wa$chautomat
____5 kg nur S 4900.-
lAECl Tiefkflhltruhen
nur S 4900.-
Alle Gerate orig. verpackt, keine Ge -brauchl oder beschadigte Gerate <undendienst - Garantie - Hauszustellung GroBte Auswahl in allen Markengeraten zu besonders gtinstigen Preisen
ELEKTRO-OUELLE r. jaks=h.
Klagenfurt	Villach
St. Veiterstr. 44	Kaiser-losef-Platz	7
Tel. 52-20	Tel. 44-78
T—Mmifl—»mi
v gospodarstvu. Ko so preteklega decembra, ko je bil finančni minister še dr. Wolf-gang Schmiitz, v parlamentu o tem razpravljali, je le-ta dejal, da bo del primanjkljaja pokrit s posojilom.
RADIO ČELOV EC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 28. 1.: 7.30 Duhovni nagovor. S pe» smijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 29. L: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda. Za našo vas. — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. — TOREK, 30. I.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Športni mozaik. Cerkev in svet. — SREDA, 31. L: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, L 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Solistična ura. Prof. M. Rus: Stari izreki v novi obleki — 5. — PETEK, 2. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Iz ljudstva za ljudstvo (Pri Mojci Nagele, bivši organi-nji v št. Jakobu). - SOBOTA, 3. 2.: 9.00 Glasba z oglasi. 9.05 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Izredno znižane cene!
Edinstvena priložnost nakupa pri ZIMSKI INVENTURNI RAZPRODAJI!
Prepričajte se sami!
L tkomee
Klagenfurt-Celovec, Alter Platz 35
Avstrijka televizija
SOBOTA, 27. januarja: Evrovizija iz Vaesteraasa: Evropsko tekmovanje v umetnem drsanju za leto 1968 — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: „Palčnik”
—	16.40 Za družino — 17.10 Če ne bi bilo glasbe —
17.35	Ples z zakoncema Fero — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Dober večer v soboto... pravi Heinz Conrads — 18.56 Reklama
—	19.00 Očarljiva Jeannie (2) — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki in vprašanja tedna — 20.09 Reklama — 20.15 Naš gospod sluga;
hišna in jaz; filmska komedija — 21.55 Adalbert Stifter. Oddaja k njegovi 100-letnici smrti — 22.50 Čas v sliki in konec oddaje.
PONEDELJEK, 29. januarja: 18.00 Jeanet Helene, tečaj francoskega jezika — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila
—	18.30 Avstrija — slika — 19.00 Playboy biti, je težko (2) — 19.27 Pregled programa in reklama —
19.45	Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Solo za O. N. C. F. L. Začelo se je s pisalnim strojem —
21.10	Poštni predal 7000 — 21.10 Začetki zimskih olimpijskih iger — 22.20 Čas v sliki — 22,30 Posebno za vas: To je moje petje in konec —
TOREK, 30. januarja: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.20 Naša lahko noč oddaja za mak otroke — 18.25 Kratka poročila —
18.30	Človek v vesolju — 19.00 Francoski šansoni (3) in toto pregled — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Obzorja, pojasnila, poizvedovanja — 21.00 Mozartov koncert — 21.15 Čas v sliki — 22 00 Z našimi najboljšimi priporočili in konec.
SREDA, 31. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Podoba zvezne dežele Predarlske — 10.30 Zvok iz človeške roke — program za delavce — 11.00 Začetki zimskih olimpijskih iger — 12.00 77 Sunset-strip —
17.00	Za otroke od 6. leta dalje: — Lassie — 18.00 Za družino: Šah za vse — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila —
18.30	Kulturne aktualnosti — 18.56 Reklama —
19.00	Kuhinja v televiziji — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Halo, postrešček; dunajska veseloigra — 22.00 X minus 32, utopija, analize in prognoze (izmišljen svet, razčlenjevanja in napovedi).
ČETRTEK, L februarja: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Staro sveto znamenje
—	11.00 Dunajska univerza — 11.30 Ribja silina —
12.00	Pisani denar iz vsega sveta — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Športni kalejdoskop — 18.56 Reklama — 19.00 Nadčlovek Maks (3) — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Gospodična pri blagajni, televizijska igra — 21.30 Čas v sliki — 21.0 Nočni Studio: The Maltese Fal-con; kriminalna drama in konec oddaje. —
Televizija Ljubljana
ČETRTEK, 25. januarja: 11.00 Angleščina —
17.10	Poročila - 17.15 Tiktak - 17.30 Oddaja za otroke — 18.00 TV obzornik — 18,20 Zbor Vasilij Mirk iz Kontovela-Proseka — 18.45 Reportaža — 19.05 Splet — humoristična oddaja — 19.45 Zoo —
20.00	TV dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.35 Luigi Pirandello: Neresna stvar (ali saj ni zares) — 22.20 Aktualna tema — 22.50 Zadnja poročila.
PETEK, 26. januarja: 11.30 Francoščina — 17.25 Poročila — 17.30 Moj prijatelj Flicka — serijski film — 18.00 TV obzornik — 18.20 Glasbeni zaslon — 19.05 Pesmi in pisma iz varšavskega Geta —
19.35	Zabavno glasbena oddaja — 19.55 Cikcak —
20.00	TV dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.35 Poročna obleka — poljski, celovečerni film — 22.05 Zadnja poročila.
SOBOTA, 27. januarja: 17.35 TV kažipot — 18.00 TV obzornik — 18.20 Pepelka — otroška igra — 19.20 V besedi in sliki — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.35 Poklici - humoristična oddaja — 21.35 Videofon — glasbena oddaja — 21.50 Gideon — serijski film — 22.40 Zadnja poročila.
Wieder elne neue, sensationelle MotorsSge von STIHL: die STIHL-040,ca.3,7PSstark, 6,8kg lelcht - nur 1,8 Kilo pro PS. Kennen Sle elne Motors&ge, dle das Obertrifft?
STIHI D4D
Johan Lomšek
Št. Lipš, Tihoja 2 P. Dobrla ves 9141 EBERNDORF Telefon 04237-246
Nasveti, prodaja, postrežba strankam
<Ht&tea Lasulja
(Nadaljevanje s 7. strani)
Ko pa je prišel do smetišča, je nenadoma začutil na rami težko roko. Obrnil sc je. Močan policaj, kot iz kamna izklesan, je stal pred njim. Poleg je bil tudi detektiv v civilu.
»Hoteli bi samo, da nekaj pomerite,« je rekel policaj vljudno, toda odločno.
»Kakor vam drago,« je odgovoril Larry, ene da bi slutil, da je v nevarnosti.
Tedaj pa na njegovo veliko presenečenje niso odšli na policijsko postajo: Krenili so v ulico, kjer je stanoval izginuli rdečelasec.
— Poznate ta kraj? ga je vprašal pred hišo detektiv.
— Morda sem šel kdaj mimo, je odvrnil Larry hladno.
Policaj se je nasmehnil. Nato so stopili noter in šli v nadstropje. Detektiv je odprl vrata in porinil Larryja v sobo.
„Daj, pomeri jo! Mora ti pristajati!”
Larry je izbuljil oči. Na sredi sobe je, nataknjena na naslonjalo stola, visela njegova rdeča lasulja. V torbi ni namreč zgorela, zato ga je izdala...
musical — 21.55 Čas v sliki — 22.15 športni žumal
—	prenos evrovizije iz Vaesteraasa: Evropsko tekmovanje v umetnem drsanju za dame. -
NEDELJA, 28. januarja: 15.30 Za otroke od 6. leta dalje: „Pretkani Peter” — 16.05 Za mladino od 11. leta dalje: Mladinski svet — 16.30 Film za tč
—	17.00 Evrovizija iz Vaesteraasa: Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju 1968 — 18.00 Naš nedeljski roman: Pustolovščine dobrega vojaka Švejka (21)
—	18.25 Naša lahko noč oddaja za male otroke —
18.30	Pregled programa za februar — 19.00 Čas v sliki in od tedna do tedna — 19.30 — Športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Ata, mama,
NEDELJA, 28. januarja: 9.10 Madžarski TV pregled (za Pohorje in Plešivec) — 9.25 Poročila — 9.30 Narodna-zabavna glasba — Kmetijska oddaja —
10.45	Magdalena, goljufica in krap — filmska matineja — 12 00 Nedeljska TV konferenca — — Vsak teden — 19.10 Bonanza — serijski film — 20.00 XV Dnevnik — 20.45 Cikcak — 20.50 Zabavno-glasbeua oddaja — 21.50 športni pregled — 22.10 TV Dnevnik. —
PONEDELJEK, 29. januarja: 16.10 Angleščina -
16.45	Madžarski TV pregled (za Pohorje in Pleši-
vec) — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet — oddaja za otrok —	17.30 Cookovo potovanje — seri jski
Radioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(TladLakaas
KERN
Klagenfurt, Burggasie
Televizorje (Fernseher)
v Podjunskem trgovskem centru
Bratje RUTAR & Co
Dobrlavas tel. 0 42 36 - 281
film — 18. TV obzornik — 18.30 Hemofilija — krva-vičnost, zdravstvena oddaja — 18.50 Reportaža — Sarajevo — 19.20 Pri naših pravljičarjih — 19.40 TV pošta - 20.00 TV dnevnik - 20.30 Cikcak -
20.35	TV Drama — 21.35 Ali poznate sodobno glasbo — 22.05 Zadnja poročila.
TOREK, 30. januarja: 16.40 Francoščina — 17.40 Poročila — 17.45 Risanka — 18.00 Obrežje — oddaja za italijansko narodnostno skupino v Jugoslaviji — 18.25 Torkov večer — zabavni — 18.50 Svet na zaslonu — 19.30 TV obzornik — 20.00 Cikcak —
20.10	Tekač na dolge proge — celovečerni film — 21.40 Muzeji, grobnice umetnosti? — nemški kulturni film — 22.20 Zadnja poročila.
SREDA, 31. januarja: 17.05 Madžarski TV pregled (za Pohorje in Plešivec) 17.20 Poročila 17.25 Kljukčeve dogodivščine — serijska lutkovna igra II
-	17.45 Kje je, kaj je? - 18.00 TV obzornik - 18.20 Združenje radovednežev — 19.05 Glasbena oddaja —
19.45	Zoo — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cikcak —
20.35	Opera — 21.35 Cirkus v hiši — serijski film
—	22.05 Zadnja poročila.
HANZEJ KOVAČIČ VILLACH - BELJAK, GERBERGASSEJ6"'
P*
Bre za
VAŠ DENAR
Pazite na naše
CENE
za časa
RAZPRODAJE
od 22. 1. — 10. 2.
Zvest tradiciji
kathrein obrat
pošta Škofiče
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, O lovce, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil, letno 80,— šiL Za Italijo 2800,— lir, za Nemčijo 20,— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250,— bfr., za Švico 20,— Sfr, za Anglijo 2.— L sterL, za U.S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tohnajer, Ra-diše, p. Žrclec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
hai bednik