Vojaštvo in šolstvo«
F. Vajda.
Pokojna Avstro-Ogrska je vzdrževala celo vrsto raznih vojaških šol: vojaške realke, kadetnice, akademije, ki so imele v glavnem dva namena: 1) brezplačno vzgojo oficirskih in uradniških, večinoma nemških ali madjarskih dečkov, 2) raznarodovanje tistih slovanskih dečkov, ki so bili sprejeti v te šole.
Te šole so bile večinoma nameščene na Dunaju, v Budimpešti in po nemških ali madjarskih krajih : MMling, Hainburg, Trais-kirchen,  "Wiener-Neustadt, St. Polten, Enns,
Liebenau   pri   Un»ac^,   *,«. krasne   stavbe  ter so bile radodarno opremljene   z   vsem   potrebnim   in   včasih   tudi   z nepotrebnim.
Po razpadu monarhije je ostala ogromna večina zavodov avstrijski in madjarski republiki, ki sta podedovala tudi razne visoke šole, umetniške zbirke in luksurijozne zgradbe za ministrstva in druge osrednje urade. Pri likvidaciji se je ta velikanski dobiček obeh republik očividno pozabil, kakor lahko sklepamo iz raznih vesti o delitvi državnih dolgov in vojnega posojila.
Kako mačehinsko so ravnali z našimi pokrajinami, vidimo zdaj, ko si gradimo svoje urade in svoje šole, a nimamo prostorov zanje.
Od vojaških šol nam je ostala v Sloveniji edina vojaška realka v Mariboru, na Hrvatskem šola v Karlovcu, vojnomornariško akademijo na Reki pa nam hoče ugrabiti zemlje-lačni Lah.
Toliko in takšnih vojaških šol, kakor jih je imela Avstro-O grška, ne rabi naša narodna in demokratska država, ki naj nudi izobrazbo enakomerno vsem stanovom. Tudi Nemška Avstrija je opustila prejšnje vojaške šole, poslopja pa porablja za splošno izobraževalne zavode in za internate, kjer gojenci sami opravljajo vsa dela na vrtu, v drvarnici, klavnici, pri pečeh, motorjih itd.
Na slovenskem ozemlju je torej edina vojaška realka v Mariboru, ki je popolnoma opremljena kot šola z raznimi zbirkami in delavnicami ter kot internat s posteljami in drugimi potrebščinami. Ker se voja8ka realka opusti, naj se to poslopje z vsem interven-tarjem zopet porabi za šolo in sicer za kako strokovno šolo, katerih nam najbolj primanjkuje.
Toda imamo še druge stavbe, ki so prej služile vojaštvu, to so vojašnice, katerih je Avstro-Ogrska s 3 letno vojaško službo rabila mnogo več nego jih bo rabila naša dižava, v kateri bo gotovo veljala srbska skrajšana vojaška 3lužba. Vojašnice se bodo morale preurediti za šolo — v Ljubljani se to menda že dela — ter bodo tako več prispevale za obrambo domovine. Izobražen naraščaj bo potreboval le malo strokovnega vojaškega vežbanja, da postane prvovrsten brambovec.
Tudi na Ptuju nas muči vprašanje prostorov za šole, ki so vse prenapolnjene, odkar je padel kitajski zid, ki je ločil slovensko okrožje od posilinemškega mesta. V I. razred gimnazije se je letos vpisalo 96 učencev in učenk. Komaj smo dobili prostora zanje. Prihodnje leto je pričakovati vzporednice tudi v drugem razredu, gimnazijsko poslopje pa nima nobene učne sobe več. Še kritičnejši je položaj novo ustanovljene deške meščanske šole. Za izobrazbo širokih plasti kmetovalcev, obrtnikov in trgovcev je meščanska šola važnejša ko gimnazija. Letos smo I. razred deške meščanske šole za silo pospravili v ljudski šoli pri okr. glavarstvu. Prihodnje leto pride še II. razred in po zgledu gimnazije je pričakovati, da bo I. razred deške meščanske šole imel vzporednico, zlasti ker v Ormožu ni meščanske šole, dasiravno tam že imajo Šolsko poslopje.
Ako mesto Ptuj ne dobi prostorov za deško meščansko šolo, obstoja resna nevarnost, da zgubi to pridobitev, katero nam je naklonila narodna vlada.
VpraSanje prostorov bi bilo za gimnazijo in za deSko meScansko Solo ugodno reSeno, ako vojaSka uprava mestni obcini'vrne novo vojaSnico za gradom, ki jo itak last inestne obcine. V tisto vojaSnioo, kjer je zdaj vojaSka bolnifinica, bi se priselila ghnnazija, v gim-nazijsko poslopje pa bi priSla deSka meScanska Sola, ki bi vzela pod svoje okrilje tudi obrtao in trgoveko nadaljevalno Solo.
Trdno pricakujemo, da bo vojaSka uprava v tern pogledu ustregla Solski potrebi prebi-valstva tern bolj, ker je v Ptuju za tukajSnjo inajhno garnizijo dovolj voja&nic. Pred 30 leti, ko sern tukaj Studiral, Se ni bilo nove vojaSnice, bil je tukaj eel bataljon pijonirjev, a vsi so irneli prostora ; v veliki vojaSnici v Panonski ulici je stanoval ozenjen komandant, ozenjen vojaSki zdravnik, ozenjen stotnik in Se nekaj neozenjenih castnikov. Prepricani snio, da nam bodo danes v dobi stanovanjske mizere vojaSki krogi radi Sli na roko. Cim tesneje se bomo stisnili, tern ozje nas bo oklopala vez medsebojne ljubezni!
_    2    —