St 5. Maribor, dne 1. februarja 1912. Tečaj XLYL Ust ljudstvu ¥ pouk in nabavo, UKaj* Tink četrtek ln velja s pottnlno rred In t Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto 3 K. pol leta 2 K In za četrt let* i Naročnina za Nemčijo B K, za Srage izvenavstrilife leiole i K. Kdor hodi lam ponj, plača na leto samo S K, Naročnina se pošilja na: Upraralštro „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Tftfl Bakovnega društva" dobivajo list brez posebna naražnlaei >=» Posamezni listi stanejo 10 vin* i-i Uredništvo: Koroška cesta itev« fi, Eokoplsl se ne viačajoj t-i Epravnižtvo: Korollte oesta štev. 5, vsprejema naročnino, lnserate In reklamacije, Bt lnserate se plačuje od enostopaa petltvrste sa ankiai IS sfn« za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popusta Inserati se sprejemaj do srede zjutraj, S» zaprte reklamacij« so poštnine proste, Glas ljudstva o ljudski soli. Da je ljudstvo s sedanjo Šolo popolnoma in skrajno nezadovoljno, je znano vsakomur dovolj. Najglasnejši in obupni klici ljudstva zahtevajo po premnogih krajih poldnevni razdeljeni Šolski pouk. Njihove zahteve so popolnoma upravičene, če upoštevamo samo sledeče točke: 1. S poldnevnim poukom bi se rabila le polovica sedanjega učiteljstva, in torej mnogo manj šolskega davka. Sedanje zahteve učiteljev po zvišanju plače so neopravičene, dokler se ljudska Šola in pouk ne spremenita po zahtevah kmečkega prebivalstva. 2. Najhujše breme za davkoplačevalce so sedanje, povsod nove in zadolžene palače — ljudske Šole —v in še povsod hočejo biti premajhne in zopet in zopet večje in nove. Za božjo voljo, kam bo to šlo? Kaj bodo začeli ubogi davkoplačevalci ?! Pri poldnevnem pouku bi trebalo polovico manj prostora in Šol ter davkov. 3. Najbolj se pokvarijo otroci nravstveno ravno s celodnevno Šolo, ker so opoldan eno celo uro popolnoma sami sebi prepuščeni. Stariši strašno tožijo o pokvarjenosti svojill Šolskih otrok. Polovica manj ot-x rok bi hodila v Šolo in iz šole skupaj, in opoldanska priložnost pohujšanja bi bila izključena pri poldnevni šoli, 4. Dandanes je zlasti obupno vprašanje za kmeta poselsko in delavsko vprašanje. Posla, družine in delavcev ni dobiti, otroci pa gredo v šolo in jih ni cel dan domov ter niso doma skoro za nobeno hasen. Pri poldnevnem pouku bi bil vsaj pol dneva pri več otrocih eden zmiraj doma. '5. Otrok, ki je cel dan v Šoli, pogreša v svojih, najbolj hrane, in to tople in tečne ter zadostne hrane potrebnih letih, ko najbolj raste, ostane svoj živ dan siabin in si dostikrat nakoplje jetiko in druge bolezni ter je sploh bolj dovzeten za razne, zlasti nalezljive bolezni. 0. Najboljši vzgojeslovci sploh trdijo, da bi se otroci v poldnevni šoli več naučili, ker bi bili manj utrujeni ko od preveč neenkratnega pouka. 7. Da bi pa izobrazba ne trpela, naj bi bila šola ob četrtkih, manjše počitnice o Božiču in Veliki noči naj bi se skrajšale, in otroci bi se mnogo več jiaučili. Vedno so se ozirala Šolska oblastva na udobnosti in koristi učiteljstva, sedaj pa se naj meroclaj-na oblastva Še ozrejo na koristi ljudstva na deželi, "ki je na vseh shodih glasnoklicaloza primernejšo ureditev šolstva na deželi. In do tega mora priti. Naše ljudstvo, k i vse plačuje, hoče tu ¡¿i pravic, in sicer najnavadnejših pravic. Deželni zbor. Zanimiv je proračun za leto 11)12. Za regulacijo Pesnice so Nemci določili: nič. Za Dravo tudi: nič. Brezobrestna posojila za vinogradnike tudi: nič. Za nemški del dežele pa hočejo nove regulacije, nove ceste, nove železnice in tri nove meščanske Šole, čeprav jih imajo že 26, Razumljivo je, da slovenski poslanci pod takimi razmerami ne morejo sodelovati. 'Čast in korist slovenskega naroda zahtevata, da ob-slruirajo. Dolgo Časa smo se pustili zanemarjati in zaničevati, zato smo poslali podlaga tujčevi peti. Liberalci se Še krčevito borijo, naj bi se Še dalje dali itlačiti, toda ljudstvo, ki koraka pod zaveu'no zastavo Slovenske kmečke zveze, kliče ogorčeno: Pod jarem ne gremo več! Seja dne 25, januarja je bila jako kratka. Nemiri so sicer imeli zopet dva dni časa, da se pogodijo s slovenskimi poslanci, a tega niso storili. Slovenci so jim dovolili še nov rok za premislek do 30. januar' ja. Nemci se lahko še spametujejo in krenejo na drugo pot. Ce bodo zajamčili pravičnost proti Slovencem, bo deželni zbor oieloval, proti nam pa slovenski poslanci ne bodo pustili delovati deželnega zbora. * • ■ * Seja dne 30, januarja je bila zopet kratka. Prestala se je le ena daljša interpelacija, potem pa je deželni glavar sejo prekinil in izjavil, da bo priliod-mjo sejo naznanil pismenim potom. Kadar naznani tglavar sejo pismenim potom, je vedno znamenje, da se vse ne vjema. Tako tudi tokrat. Zakaj so pogajanja obtičala? "VVastian in nekateri nemški poslanci so cesarskemu namestniku naznanili, da bodo z obstrukcijo nastopili, Če se izpolnijo Slovencem vse njihove zahteve. S tem so postala nadaljna pogajanja brez pomena. Mir je bil tokrat že jako blizu. Slovenci so bili voljni, pod častnimi pogoji sodelovati. To so pokazali s tem, da so vlagali predloge in se na ta način pripravljali na redno delovanje. Toda v zadnjem trenot-ku pride "VVastiap in izjavi, da se ne sme Slovencem nič dovoliti. Čudna nemška politika! Davke smejo Slovenci plačevati, a dobiti ne smejo nič. Tudi mnogi nemški poslanci obsojajo slepo na-sprotstvo Wastianovo nasproti Slovencem, vendar pa nimajo korajže, se upreti "VVastianovi komandi, "VVastian jim Še celo preti, da bo on izstopil z nekaterimi tovariši iz nemško-nacionalne veČine. Slovenski poslanci si tudi tokrat lahko v nedolžnosti umijejo roke. Bili so voljni, sodelovati, a nemška prenapetost tega ni hotela dovoliti. Dve leti so klicali ogenj in žveplo na slovenske poslance, ker so obstruirali, sedaj pa, ko so treznejši nemški poslanci hoteli ž njimi skleniti mir, so sami zapretili z obstrukcijo. Sedaj pač ni več upati, da bi deželni zbor pred Veliko nočjo deloval, Čeprav je cesarski namestnik znova začel pogajanja. * * Slovenski poslanci so stavili naslednje predloge in vprašanja: Dr, B e n k o v i č predlog za uvedbo tajne volilne pravice za občinski volilni reci v Celju in v Ptuju. Dr. Benkiovič, PiŠekin dr. J a n k o v i č predlog za regulacijo rek in potokov v breškem sodnem okraju radi stalne nevarnosti povodnji. Dr, 3 a n-k o v i č in dr. B e n k o v i Č predlog za pouporo zadrugi za osuševanje travnikov v Kapelah' in Velikem Obrežu. Novak je stavil na deželni odbor interpelacijo, zakaj da je deželni odbor leta 1910 in leta 1911 nadaljevalni obrtni šoli v PoljČanah odtegnil podporo. R o Š k a r vlogo za gradbo železnice Maribor—Zeleni travnik in predlog, da se naj regulacija Pesnice takoj nadaljuje, da se naj začne z delom v III, raz-delbi II. oddelka, ako ovire v spodnjem delu Še na^ dalje obstoje. Dr, VerstovŠek predlog, ki poziva deželni odbor, da prične takoj z uravnavo Misli-nje vsaj v delu (Slovenji Gradec do izliva), za katerega so izdelani načrti. Dr. VerstovŠek je vložil tudi obširno slovensko interpelacijo na deželni odbor radi uradovanja deželnih uradov v jezikovnem oziru in nadalje interpelacijo na c. lrr. namestnika radi odloka deželnega šolskega sveta na okrajne šolsko svete, v katerem se ukazuje, da se smejo naročati tiskovine za šolske potrebščine le v tiskarni „Ley-kam" v Gradcu. Politični ogled. Dne 25. januarja: Zunanji minister grof Erental bo, kakor zatrjujejo listi, odstopil. — V tirolskem deželnem zboru je prišlo do razpora med strankami. Odnehati nočejo ne Italijani, ne Nemci. — Novi hrvaški ban Čuvaj je prevzel vladne posle. — Dahneš so se končale ožje volitve na Nemškem. Največ so pridobili socialni demokratje. — Cesarske Četo na Kitajskem so se zopet ojačile. Dno 26, januarja: Bivši vodja avstrijskih katoliških Nemcev in bivši minister dr, Ebenlioch leži na smrtni postelji. — Zased'anja deželnih zborov so skoraj povsod zelo burna. V nižjeavstrijskera, gornje-avstrijskem in dalmatinskem deželnem, zboru so bile današnje seje zelo živahne, V dalmatinskem deželnem zboru so začeli pravaši obstruirati raui postopanja liberalpev. — Ogrski državni zbor nadaljuje svoje SOje. _ Spor med Italijo in Francijo se je do cela polegel. Dne 27, januarja: Predsednik državnega zbora, dr. Sylvester, se je posvetoval z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom. Državni zbor bo baje sklican za dne 27. februarja, — Ogrski državni zbor je v polnem obsegu sprejel predloženo finančno postavo. — Poveljniki ruskih Čet v Perziji so pozva-H domačine, naj odložijo orožje. Dne 28. januarja: Cesar je danes sprejel ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena, ki mu je poročal o razmerah na Ogrskem in Hrva<-škem. — Hrvaški sabor je zopet razpuŠČen, Ta vest jo prišla popolnoma nepričakovano. Volitve so se vršile Še-lo pred dobrim mesecem. Dne 17. februarja bi bila že prva seja novega sabora. Novi ban Čuvaj je pooblaščen, da razpiše nove volitve. Pri teh volitvah se bode gotovo po starem vladnem načinu z vso silo zopet pritiskalo na volilce. — V Črni gori so odkrili zaroto proti kralju Nikiti. Prekucuhi so baje nameravali proglasiti Črno goro za ljudovlado. Dne 20. januarja: Nadvojvoda Franc Ferdinand se je v soboto podal v Berolin, da prisostvuje kot boter pri krstu sina nemškega prestolonaslednika. Na Čast nadvojvodi so se priredile na nemškem cesarskem dvoru velike slavnosti, — Grof Erental se je baje premislil in ostane še nadalje zunanji minister. — Novi hrvaški ban Čuvaj stopa po navodilih Madžarov enako kot njegovi predniki. Takoj po razpustu sabora ponoči so zaprli voditelja hrvaške kmečke stranke, Radiča in več drugih. Listi, ki so nasprotni mažaronom, so vsak dan zaplenjeni. Malim naroesiikom! Dobivamo še dan za dnevom nove naročnike, ki zahtevajo še vse, dozdaj izišle šitevilke .„Slovenskega Gospodarja". Žal, jim moramo naznanili, da prejšnjih Številk nimamo več in jih ne moremo torej več poslati. Naročnina se bode vsem vpisala od 1. februarja naprej in bodo dobivali list od. peto številke dalje. Mnogi so si naročili lisi po dopisnici na ogled. Mi smo jim poslali položnice, kakor so jih zahtevali. Velika večina je storila svojo dolžnost in nam poslala celo ali vsaj en del naročnine. Nekateri pa nam Še niso nič poslali in te prosimo, da pošljejo en del naročnino vsaj g'o 15. februarja, ker drugače bi jim mora-.Ji list po 15. februarju ustaviti. Nekateri stari naročniki Še tudi niso plačali naročnine čisto do konca leta 1911. Te prosimo, da pošljejo kmalu naročnino vsaj do konca leta 1911, ker bi drugače morali prenehati s pošiljanjem lista. Vse naročnike pa prosimo, d a n a m takoj naznanijo vsak nered pri dopoSilja n j u lista; skrbelo se bo gotova za to, da so nered odpravi. Ako bi kdo dobival pomotoma po dva lista, naj nam enega vrne s pristavkom: Ž e i m a m. — Nove naročnike naj naši prijatelji še naprej nabirajo. UpravniŠtvo „Slov, Gospodarja", Razne novice. Premeščen je vlČ. g. Ludvik Lacina, ces. iu kr. vojaški kurat, iz "Gorice v Maribor. Dosedaj je nad eno leto pomožno pastiroval tukajšnjo vojaško posadko bogoslovni profesor dr, Jos. Somrek. Sprememba se izvrši s 1. svečanom. Iz poštne službe. Anton Lah je imenovan poštnim oficijantom za Spoiinji Dravograd. * Dr. EJioilhoch, bivši minister ter vodja avstrijskih katoliških Nemcev, je v torek, dne 30. januarja umrl. * Deželni zbor. Pogajanja za delovanje Štajerskega deželnega zbora so razbili v torek, dne 30. januarja, Wastian in njegovi tovariši s tem, da so sklenili, obstruirati slovenske zahteve. Cesarski namestnik sicer Šo poskuša, da bi se pogajanja nadaljevala, a je malo upanja na kak uspeh, ker na drugi strani "VVastian preti, da bo z nekaterimi tovariši izstopil iz nemško-nacionalnega kluba ter postopal na svojo roko. Radovedni smo, ali bodo sedaj slovenski liberalci tudi prirejali shode proti "VVastianovcem, kakor s» jih prirejali proti svojim slovenskim tovarišem. * Nemški glasovi. Iz Gradca nam. pišejo: Ker je Wastianova skupina hotela, tudi gospodarske zahteve, n. pr. železnice, Slovencem zabraniti, so nemški poslanci sami prihajali k slovenskim, ter jim rekli, da naj vstrajajo pri svojih opravičenih zahtevah. Tako je celo župan Ornig z ozirom na naše železnične zahteve rekel v nemškem jeziku: Tega se morate držati, četudi gre deželni zbor narazen! In nasproti drugemu slovenskemu poslancu se je isti Ornig izrazil: Ne smete odstopiti! Držite se do skrajnosti! — Take in enake zahteve so pač najboljši dokaz, cía slovenski poslanci niso bili prenapeti in da so zahtevali stvari, ki so jih odobravali tudi ŠtajerČijanski poslanci, * Po shodih so slovenski liberalci udrihali po-naših slovenskih deželnih poslancih radi obstrukcije. Zadnji dnevi pa so dokazali, da so bili naši poslanci voljni, delati, a nemški radikalci niso hoteli. Obenem pa je iz tega tudi razvidno, da liberalci o razmerah v Gradcu niso bili poučeni. Kako tudi, saj Kukovcu nihče več nič ne pove, tudi takrat ne, Če se spomni, da je Se poslanec in pride v Gradec. * Slovenski liberalci bodo morali sedaj, ako hočejo postopati dosledno, prirejati shode tudi proti Wa-stianu, ker je onemogočil redno delovanje deželnega zbora^ Sedaj se bode videlo, kako so se naši liberalci v teku časa približali nemškoradikalnemu stališču. * O obstrukciji in pogajanjih največ govori dr. Kukovec,, ki o njih najmanj ve, ker edino njega v ie-lem deželnem zboru nihče noče več informirati. Tudi seje obiskuje dr, Kukovec sedaj zelo nemarno. Takim nepoučenim ljudem naše ljudstvo ne more slediti. * Jaz pa odgovornost za obstrukcijo javno odklanjam! Kdo je ta „jaz", ki govori talco oblastno? Tako važno govori general liberalne stranke, Alojzij dr. Kukovec. Pred aVema letoma je bil namreč dr. Kukovec tudi obstrukcionist, a sedaj se je zgrival in hoče živeti zopet nedolžno življenje. In zato doni sedaj po slovenski domovini: Jaz, Alojzij dr. Kukovec, general liberalne stranke in ponižen sluga nemškutar-jev ter Nemcev, pa odgovornost za obstrukcijo javno odklanjam. Odgovornost je odklonjena, Alojzij je Č'st! Živio, Alojzij je čist! * Le tiho! O obstrukciji naj bo „Stajerc" le popolnoma tiho, kajti sicer bomo odkrili, da jo njegovi varuhi ravno tako odobravajo, kakor slovenski volil-ci- Obstrukcija ni sramotna igra, ampak sramotna igra je, kako nemška veČina Spodnji Stajer zanemarja, kar brez ugovora priznavajo tudi Štajercijanski voditelji, seveda samo na tihem. * Po stenah v ptujski okolici pobira „Staierc" emu va c^nio MniiVo 'Nsi «tpni neVft hiše i« Čita.l na- Sllw * Zapostavljanje slovenskih obrtnikov. Deželni odbor razpisuje vsa dela in dobave za novo deželno bolnišnico samo v graških nemških listih. Vse drobne dobave, katere bi gotovo lahko izvršili tudi spodnješta-jerski obrtniki, se oddajajo samo ljubljencem graških nemških nacionalcev. To vendar ne gre! Saj naši o-brtniki plačujejo ravno iste deželne doklade in druge davke, kot nemški graški obrtniki. Ali plačujemo Slovenci deželne doklade res samo zato, da se od njih podpirajo Nemci? * Brezmejno lumparijo je storil zopet dr. Koro-Sec. Tako Črno na belem dokazuje „Narodni List". In ta list že mora vedeti, ker je v lumparijah priznan strokovnjak. In kaj je naredil dr. Korošec? Dobil je pismo, v katerem se mu grozi s smrtjo, in to pismo jo _ čujte sedaj lumparijo! — vrgel baje v peč. „N. List" natanko dokaže, c'a je to brezmejna lumparija, kajti dr. Korošec bi se vendar moral nekoliko bati za svoje življenje, ter naznaniti pismo orožnikom, državnemu pravdništvu, in v prvi vrsti seveda vodstvu 1'beralue stranke. Tega ni storil in s tem je zakrivil brezmejno lumparijo. Mi pa kličemo : Liberalna pamet, naj živi.' Zadružni tečaj v Mariboru. V pondeljek dne 22. t. m. se Je začel, kakor že poročano, v Mariboru V. zadružni tečaj, katereg|a je posetilo jako lepo število fantov in mož iz vseh krajev Spodnjega Stajer-ja. Pouk je trajal vsak dan po osem ur. Na dnevnem redu je bilo mnogo predavanj zelo važnega in poučnega fcnačajja za vodstvo denarnih zadrug. Udeleženci so se pridno, z velikim navdušenjem in zanimanjem udeleževali predavanj gospoda nadrevizorja Vlad. Pušenjaka^ V torek, dne 23. t. m., je predaval gospod Franc. Krištof, živinorejski nadzornik Zadružne zveze v Ljubljani, o umni živinoreji. V četrtek se je vršil tečaj za sestavo rtičunskih zaldjuč-kov. Isti dan zvečer se je vršil pri gospodu KirbiŠu zabaven večer na čast udeležencev zadružnega teôat-ja. Zabava je bila prijetna in neprisiljena. Večer je posetilo mnogo odličnih gostov. Vspeh celotedenskega tečaja je nad vse povoljen. Naj bi tudi nauki gospoda voditelja tečaja obrodili obilo saldov v procvit bIo-venskega zadružništva. * Avstrijska kavalerija bo dobila tekom Časa novo uniformo. Namesto dosedanje suknje bodo uvedli tako, da bo za daljavo manj vidna. Vendar pa strokovnjaki v tem oziru glede barve še niso odločili. Ru-deče jahalne hlače pa bodo ostale tudi v bodoče. Kakor znano, je pri pešcih in topniČarjih vojna uprava že uvedla sivo poljsko uniformo, ki je v daljavi najmanj vidna. * Sovraštvo do Avstrije. Dobro urejevan goriški „Novi Cas" poroča: Kako jo ljudstvo v Italiji sov- ražno Avstriji, priča sledeči dogodek. Neki mož iz I-talije je prišel po opravkih Čez mejo na Avslrijsko, kjer se je v svojem sovraštvu do Avstrije izrazil: „Ko končamo vojsko v Tripolisu, niti bajonetov ne obrišejo, ampak s krvavimi bajoneti pridemo nad vas." — Da je na to kruto razžaljenje moral bežati, je razumljivo, in le naši potrpežljivosti se ima zahvaliti, da je odnesel zdrave pete čez mejo, * Nova vrsta častnikov v avstrijski armadi. Kakor se poroča z Dunaja, se bode uvedla nova Šar-ža za častnike, in sicer takozvane vicemajorje (pod-majorje). * Kava cenejša. Cena pri kavi je na debelo vsled dobre letine padla za 12 K pri kvintalu. Ni pa Še slišati, da bi se znižale cepe na, drobno. Kvintal je 100 kilogramov, * Nova kovina, ki so jo našli v zadnjem Času, se imenuje „Ivanadinus". Ima svetlo bliščečo barvo in pred srebrom to prednost, da ne postane črna, Četudi je več Časa izpostavljena na mokrem zraku. Raz-tali se še težje, nego zlato in srebro. * Železo zopet dražje. Kartel tovarnarjev za železne izdelke namerava zvišati ceno za železov dro-gih in tudi za debelejšo pločevino (pleh). Povišanje cen bo znašalo 1 K pri 100 kg. Čudno zveni to naznanilo, ker poročajo glasila bogatih tovarnarjev, da je dosedanji promet z železom zelo ugoden , in da je imela samo ena družba, takozvana „Alpine", zadnji čas 700 vagonov več naročil kot navadno, torej je bil gotovo tudi dobiček večji. In kljub temu se cene železu zvišajo. * Cena pšenici in drugemu zrnju je na dunajskem sejmu dne 27. januarja poskočila za 10 vinarjev, koruza celo za 15 vin. Enako poročilo prihaja tudi iz Budimpešte, * Dr. Tavčar — župan ljubljanski. V soboto, dne 20. januarja, je bil vmeŠČen dr. Ivan Tavčar za ljubljanskega župana. Za podžupana so si izvolili liberalci advokata dr. Trillerja. * V kranjskem dež. zboru se je 25. jan. razveljavila izvolitev liberalnih poslancev J, Reisnerja in Adol-fa Ribnikarja za poslanca mes/tnega volilnega okraja Ljubljane. Po precej hudi razpravi je deželni zbor sprejel predlog tozadevnega odseka, na kar sta zapustila omenjena dva poslanca zbornico. Liberalci seveda sedaj kar pihajo same jeze. * Državnozborske volitve na Nemškem končane, Po vJ5etrtek, dne 25. januarja, dovršenih ožjih' volitvah bo novi nemški državni zbor sestavljen sledeče: 93 pristašev centruma, 42 konservativcev, 14 pristašev državne stranke, 10 zastopnikov gospodarske- združenja, 3 člani nemške reformne stranke, 18 jakov, 15 Velfovcev, 3 zastopniki bavarske kmeČ-zveze, 45 narodnih liberalcev, 2 pristaša kmečke ze, 1 bavarski liberalec,* 41 Članov napredne ljud-stranke, 110 socialnih demokratov, 5 Alzačaaiov, iOtarinžana, 1 Danec, 2, divjaka. Katoliška stranka je vkljub silnemu pritisku liberalcev in socialnih demokratov obdržala z malimi izjemami vse svoje mandate, Katoliško „središče" bo tudi v novem državnem zboru tvorilo jeziček na politični tehtnici. * Uspeh za naše živinorejce. Osrednja zadruga za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru je dobila te dni zagotovilo, da bo vojaška uprava v Času vojaških vaj in manevrov kupovala živino od naših spodnještajerskih živinorejcev po posredovanju Osrednje zadruge. Na to iy?odnost že sedaj opozarjamo naše živinorejce. Ker pa Osrednja zadruga posreduje pri prodaji živine samo za svoje Člane, vabimo naše živinorejce, da pristopijo kot člani k zadrugi. Pisma se naslovijo na: Osrednja zadruga, Maribor, Koroška cesta štev. 5. * Znižanje železniških voznih cen za umetna gnojila. Z ozirom na hudo sušo, katera je lansko poletje naša polja in travnike močno zadela, bo treba letos veliko umetnih gnojil, da se ta škoda popravi. Zato je železniško ministrstvo sklenilo, da se železniške prevozne cene za vožnjo umetnih gnojil znižajo za 50%. Velja pa ta določba za vse avstrijske državne železnice od 1, februarja do 15. maja, in sicer za najmanjšo težo 10,000 kg. Od južne železnice pa ni slišati, da bi hotela enako na korist kmetu znižati prevozne cene. * Občinske volitve. V mnogih občinah se vrše v bližnjem času občinske volitve. Naši pristaši naj povsod skrbno pazijo, posebno tam, kjer imajo nem-Škutarji ali liberalci glavno besedo pri občini, na volilne imenike. Agitacija se naj vrši pravočasno, ne Še-le zadnji dan pred volitvijo. Naj pridejo v vse naše občine naši katoliško-slovenski možje na krmilo. Pozor! * Naše delo. V naši organizaciji ne miruje delo nobeno nerleljo. Naši organizatorji in govorniki hitijo med ljudstvo, da mu podajo toli potrebne izobrazbe in da razširijo našo organizacijo do zadnje gorske vasi, V St. Lovrencu na Dravskem polju se je v nedeljo, dne 28. januarja, sklepalo o ustanovitvi Orla, govorila sta poslanca dr. VerstovŠek in Ozmec, V Slivnici pri Mariboru se je ustanovil nov Orel. Govorili so: poslanec Pišek'. župnik Hirti, urednik Kemperle in drugi. V Razboru pri Zidanem Mostu se je ustanovilo novo izobraževalno društvo. Govoril je Fr. 2e-bot. Na Ponikvi se je vršil lepo uspeli politični shod, govorila sta poslanca dr. BenkoviČ in Vrečko. Naša društva so imela celo vrsto občnih zborov in veselic. Vqselo delovanje, kot v čebelnem panju spomladi. * Marijanišče v Veržeju na Murskem polju, II. zv., Maribor 1912. Str. 32, Knjižica obsega nekako letno poročilo o delovanju društva „Marijanišče" v Veržeju. Namen tega društva je, pripraviti vse potrebno za salezijanski zavod v Veržeju. V preteklem lotu je družba res veliko storila, spravila je v surovem stanu pod streho dvonadstropno poslopje. Kakor izvemo iz knjižice, bo v zavodu kmetijska Šola, s Časom tudi obrtna, in sicer na podlagi slovenskega učnega jezika, Stvar je torej velikega pomena za Slov. Stajer. Uvaževanja vredne so besede na str. 5: „Siid-marka in Schulverein grabita našo zemljo in mladino, hočeta ponemčiti in poluteraniti našo lepo domovino, ali bomo mi nasproti temu samo psovali po Časnikih in nazdravljali domovini po krčmah? Darujmo in žrtvujmo, če se hočemo rešiti." — Udje „Marijani-Šca" dobijo knjižico zastonj, sicer pa stane 20 vin., po pošti 23 vin., ki se naprej pošljejo v znamkah na naslov: Profesor Franc Kovačič, Maribor, Koroška u-Jica 10-11. Priporočamo knjižico in družbo z ozirom na njen blag namen. * Gostije in Slov, Straža. Vsaka slovenska gostija naj zloži dar za Slov, Stražo. Koliko denarja bi lahko spravili vsako leto na ta način skupaj! Zaveden gost, moški ali ženska, naj na gostiji povzdigne svoj glas za obmejne Slovence, Zavedni gostje povsod radi darujejo v ta namen. Podružnice morajo skrbeti, da jim bodo dale gostije precej dohodkov. Na delo v tem oziru! * Današnja številka obsega 10 strani. Trezni računi. V naši Štajerski deželi se izda vsako leto okroglo 35 milijonov kron za različne potrebe. Za učitelje in šole moramo že dosedaj plačati okroglo 14 milijonov. Ako odtegnemo teh 14 milijonov, ostane Še 21 milijonov. IzraČunjeno je ter noben liberalec in nemšku-tar še ni dokazal nasprotnega, da pride od teh 21 milijonov komaj dobrega Vi milijona .na Slovenski Stajer. Ali je torej obstrukcija neutemeljena, ki želi, da se dežela ozira pri razdeljevanju tudi na spodnjeŠta-jerske davkoplačevalce ? Za regulacijo rek in potokov po nemškem delu dežele se izda vsako leto na milijone. Mi Slovenci pa se zaman borimo, da bi se regulacija Pesnice nadaljevala, regulacija Drave, Sotle, Mislinje itd. začela. Vsak slovenski poslanec mora povzdigniti svoj glas, ako vidi, kako se njegova dežela zanemasja. Poslanec, ki tega ne stori, ne zastopa slovenskih, ampak nemške koristi, Nemci si vzdržujejo z deželnim denarjem gimnazijo, realko, učiteljišče, studentenheime, drsališče, jahališče ter njČ manj nego 26 meščanskih Šol. Slovenci v tem oziru ne dobijo nič, in. kljub temu hočejo slovenski liberalci sedaj na naše poslance pritiskati, da začnejo Nemcem lizati pete. Obstrukcija, pravijo Nemci in liberalci, je Škodljiva. Vendar pa ostane istina, da je prihranila obstrukcija deželi skozi dve leti na milijone kron. Njena zasluga je, da se niso zvišale učiteljske plače, kar bi znašalo na leto 3 milijone kron, Sk.ozi zadnji dve-leti se niso mogle zvišati doklade, iz katerih hočejo dobiti šest milijonov kron, ker hočejo pokriti ž njimi učiteljske plače ter dosedanji redni prtmankljaj. O-meniti se mora tudi, da je redni prima/nkljaj zadnji dve obstrukcijski leti skupaj znašal /tri milijone manj, kakor bi znašal v rednih razmerah, ker se je moralo marsikaj črtati. Obstrukcija je Še Nemce komaj opozorila, da se nahajajo s svojim zanemarjenim in krivičnim gospodarstvom pred robom propada. Kadar pa se bodo Nemci spametovali ter postali Slovencem nasproti pravični, teti trenotek bo nehala tudi slovenska obstrukcija. 1 Mariborski okraj« m Maribor. Hiše ob znani ozki ulici „Freibaus-gasse", bodo zaceli prihodnji mesec podirati, da razširijo cesto, ki vodi iz glavnega trga v Nagyjevo ulico. Najprvo začnejo podirati hišo, v kateri je sedaj mesar Bencik. m Maribor. V naše uredništvo je prinesel v ponedeljek, dne 29. januarja, magistratni sluga neki odlok, Spozabil se je pa ta človek tako daleč, da je zahteval od našega urednika, da mora ž njim nemški govoriti. Tej predrznosti je urednik odločno u-govarjal in jasno povedal gospodu slugi, da se moti, če misli, da bodo celo v naših pisarnah gospodovali magistratovci s svojim nemštvom. Ko se je mož Še vedno vsajal, mu je urednik pokazal vrata, skozi ka-tera je korajžni magistratovec rohneč izginil, Slovenci, v vseh uradih, z vsemi uradniki govorimo slovenski, S tera bomo marsikateremu vročekrvnemu petelinu odkupili korajžo. m Št. llj v Slov. gor. Kmetijska podružnica za St. Ilj in okolico je priredila svoj občni zbor v gostilni „Niederwald", ki je last Siiataarke. Gostilničar v tej krčmi je znani protestant Scholl, Čudimo se, da sklicuje naša podružnica, v Čegar odbora sedijo tudi Slovenci, svoja zborovanja samo v to gostilno. Ali morda prostori dobro znane Celcerjeve ali Bau-mannove gostilne ne bi bili pripravni za te shode? Kako se more od nas slovenskih kmetov zahtevati, da gremo na shode v omenjeno gostilno? Ali pa je mogoče podružnica samo za Svabe-protestante ? m Jarenina. Vsi nemškutarji naše župnije se silno hudujejo, ker je novi župan občine Pesnica, g. Supanič, začel slovenski uradovati. Vidi se iz tega, kako daleč privede nemškutarja njegova zatelebanost. Se proti četrti božji zapovedi se tak Človek pregreši, ker zametuje govorico svoje matere in jezik očetov. Posebno nek „pedenj-človek" se silno vsaja nad slovenščino in Še celo v slovenski gostilni prežvekuje svoje posilinemške otrobe. Naj se le lepo pomiri, ker g. Supanič bo vkljub jezi jareninskih in pesniških nemškutarjev uradoval še vnaprej slovenski, — V nedeljo, dne 11, februarja, gremo vsi zopet na veseli-oo Šentiljskega bralnega društva v St. Ilju, Vleče nas tje gor posebno igra: „Z vage na vago." m Sv. Jakob v Slov. gor. Tudi pri nas ne manjka takih ljudi, ki nasprotujejo našemu Izobraževalnemu društvu. Ko sem enkrat prišla tako ob priložnosti skupaj s takim modrijanom, in sicer nekaj dni pozneje, ko je imelo naše Slov. izobraževalno društvo shod, me je vprašal zasmehljivo, kako da smo se kaj imeli na občnem zboru. Rekla sem, da smo bili veseli, ko se je zborovanje tako dobro obneslo. A zopet se je norčeval, da k takemu društvu on že ne pristopi. — Taki ljudje, ki imajo svoje veselje samo v družbi pijancev, zbirajo svojo oliko v gostilnah in v klafa-nju, taki itak nimajo prostora v naših društvih. Vi pa vsi, kar vas je, ki pošteno Čutite, vsi vrli JakobČani, vstopite v naše društvo. Ne bo vam žal. m Sv. Ropert v Slov. gor. Lani februarja ob priliki občnega zbora Bralnega društva so gg. odborniki obljubili, da se mora društvo to leto bolj gibati, ko pretečeno leto. Toda celo leto ni bilo nič glasu; Še celo zdaj v zimi društvo miruje. Res je, da si jih je veliko Število že na dom naročilo naše vrle liste, posebno „Slov. Gospodarja", tudi na novo zelo vgliko, toda zaradi tega društvo ne sme zaostajati. In če pomislimo, da še veliko naših otrok hodi v šent-Jenartsko Šulferajnsko šolo, Četudi samo zaradi obleke, bi bilo priporočljivo, da bi se zdramilo naše društvo, Zatorej na noge ter z veseljem na delo! m Sv. Ropert v Slov, gor. Govori se, da bivši tajnik Bralnega društva spravlja fante na Nemško v službo. To ni prav. Dandanes nam itak primanjkuje povsod poslov in delavcev, zakaj torej spravljati delavske moči med Nemce, kjer se navadno izpridijo in pridejo potem nazaj kot posilinemci, m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Dosedaj še ni bilo prilike, da bi vam poročali o kakšnih naših nasprotnikih, a sedaj smo Že prišli tako daleč, da začenjajo nekateri delati zgago. Naše Katoliško slovensko bralno društvo je priredilo dne 7. januarja veselico. Ta dan se je priredila tudi v bišečki gostilni veselica s plesom, akoravno se je menda v BiŠu vedelo za našo veselico. Pa vse to ni nasprotnikom društva nič pomagalo. Imeli smo veliko Število obiskovalcev, domačinov in sosednjih, in vsi smo se zabavali pri prosti zabavi v gostilni g. Horvat, Donele so vesele pesmi in slišali se med drugim pošteni šaljivi dovtipi. Pošten in zaveden Slovenec , se rad udeležuje takšnih veselic, ki jih prirejajo naša društva. Povedano pa bodi tudi, da bomo zahajali katoliŠko-narodni Slovenci odslej v gostilne, kjer imajo naročenega „Slovenskega Gospodarja", m Sv. Trojica v Slov. gor. Tako se nobena stranka ne sramuje svojega beriva, kakor naši nem-škutarji „Štajerca". Dokaz za to je, da si ga preskrbujejo bolj na skrivnem. V nedeljo, ko napravi maŠ-nik zadnji križ, takrat je sila pri vratih, tedaj poglej, če hočeš poznati tiste, katerim je „Stajerc" evangelij. Motiš se pa, če misliš, da se jim mudi tako silno domov, kajti najdeš jih po pridigi še pri glašku, Ko pridejo ti ljudje pred pridigo iz cerkve, že čaka na nje kje za vratmi znane gostilne nek njih prijatelj in jim ponuja „Štajerca", Skritega ima seveda na svojih prsih, da se mu ogreje, in dobijo bralci bolj tople „resnice", ki se lažje prebavijo. To delajo zato tako na skrivnem, da pošteni ljudje ne bi videli, kdo se peča s „Štajercem". Zgjtp vam svetujemo, naročite si rajši „Slov, Gospodarja", če hočete imeti res poučno in kratkočasno berilo ter se vam ga ne bo trebalo sramovati in ga skrivati. m Sv. Trojica v Slov. gor. Naš Gollob so v zadnjem „Štajercu" pohvaljeni, da so nekaterim predstojnikom nekaj naredili radi toče; tistega pa „Stajerc" ne pove, da so pri okrajnem pomožnem odboru ugovarjali, da ta ali oni posestnik ni 'tako reven, ali da sploji ni podpore potreben. Priče za to so vsi takrat navzoči udje okrajnega pomožnega odbora, Komisar okrajnega glavarstva in pa poslanec Roškar. Dobro so Še spominjamo, r. V nedeljo, 4 f bruarja točno ob pol 8 uri zvečer se igra v slovenskem gledališ'u v Narodnem domu igra „Nioba". m Slsv. Bistrica S. k izobraževalno društvo ima v nedeljo dne 4. februarja svoj redni občni zbor m Poljčane. Božičnico priredi Društvo šolske kuhinje v Poljča-nah, dne 2. svečana točno ob pol 4. uri popoldne v šolskih prostorih. Vstopnina: Sedeži po 1 K, stojišče 60 vin Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Po veselici prosta zabava v vseh prostorih gostilne „ob Boču". O.ibor. m Št I i j v Slov gor. Naše bralno društvo ima na Svečnico dne 2. februarja po večernicah svoj redni občni zbor v Slovenskem domu. Govori g. dr Leskovar iz Maribora. V nedeljo, de 11. februarja pa bo igrala naša mladina izvirno igro: „Z vage na vaga", ki se je pred leti že prav dobro tbn sla Igra j« posneta iz narodnega življenja v Slov. g ricah in nam predočuje v lopi obliki boj med slovensko poštenostjo in nemčursko hudobijo Že sedaj prav prijazno vabimo vse naše domačine in Bosede, da pridejo, dne 11 februarja po večernicah v šentiljski Slovenski dom. m Puščava. Katoliško delavsko društvo v Puščavi priredi v ne deljo, 4. svečana v prostorih g. J. Koresa veselico s podučnimi govori in deklamacijami, s šaljivimi prizori, petjem in prosto zabavo. Začetek ob 6. uri zvečer K obili i udeležbi vabi od'x r. m Sv. Jurij v St v fl^r Bralao druStvo „Edinost" v St Jurju v Slov. gor priredi z običajnim vsporedom občni zbor, v nedeljo dne 11. svečana 1912 po večernicah Na vsporedu je tudi petje, govori, igra „sanje" v petih dejanjih Tem potom v»bimo iskreno vse prijatelje in somišljenike m Sv. Peter pri Ma-ib"ru. Naše Bralno in izobraževalno društvo „Skala" ima na Svečnic" dne 2. februarja po večernicah v cerkveni hiši svoj občni zbor, h kateremu pride nek govornik iz Maribora. m Sv. Lenart v St«v. gor. Tukajšno bralao društvo priredi v nedeljo dne 4 febr. 1912 veliko veselico, na kateri se b tudi uprizorila igra „DIV'1 LOVEC (Narodni igrokaz v 4 dejanjih.) V tej igri nastopijo fantje in dekleta v pristnih krajnskih narodnih nošah. Iz pri jaznosti bo s deloval zn*ni šentjurski pevski zbor. Med posameznimi točkan i svira godba na lok. V prosti zabavi nast pi ned drugimi tudi gospod „Ilahal a" z gospodičuo Hihibi" Kdor se hoče zopet enkrat dobr in pošteno zabavati, naj ne zamudi te lepo pril ke. Začetek takoj po večern:cah v veliki dvorani A. Arnušovo gostilne. Ptujski okraj. p Ptuj. Krče vinsko bralno društvo je priredilo dne 28. jan. gledališki večer, ¡ki je prav dobro izpa-del. Že uvod, dobro izvežban mešan zbor pod spretnim vodstvom gospoda Frasa, nas je najboljše najz-položil: posebno, zanimive so bile kofetarce, ki so pile kavo, zraven pa pele in Čebljale, kakor je pri ta- kem opravilu že navadno. Vsa Čast gospodu pevovo-dji! Dekleta „Dekliške zveze" so predstavljale šalo-igro „Strahovi", da smo se kar od srca smejali, ob enem pa tudi obč/udovali lep nastop igrajlk; povsod se je kazala spretna roka gospodične E. Razlag, ki je igro vocflla. Prizor „Lepai Bara", spis. g. E. Razlag, je nas vse naravnost izneriadil. Fantje so kaj dobro predstavljali tridejansko igro „Občinski tepček" ; gospod Sentjurc se je zopet pokazal mojstra v gledališki stroki! Krčevinsko bralno društvo je lahko ponosno na zabavni večer pretekle nedelje; pokazalo je zopet, kako se lahko pošteno zabava in veseli naša mladima. Res je, da so bile mnoge težave in zapreke, a ne smemo se vstrašiti truda in žrtev, kjer gre za našo dobro stvar! Vsem okoličanom pa kličemo: oklenite se „Krče^vinskega bralnega društva", oziroma „Dekliške zveze"! »Pridite vsi v petek, na SveČnicb, po večernicah v Narodni dom, kjer bomo poslušal vlČ. gospoda dr. Hohnjeca, organizatorja mladine. !— Kav,arnarja Kossärja, ki je hotel u-moriti ženo, otroka in sebe, so prepeljali v Graidep v bolnišnico. — Odpadnik. Na mnoga vprašanja: Kaj je s fotografom L. Ar mat a, se s tem poroča, da je protestant, a Ine kot tak rojen, ampak je na Ptuju pred par leti od katoliške vere s celo družino od*-padel. p Ptuj. Na Kranjskem izhajajoči liberalni list „Sloga" se v zadnji številki zopet bavi z našim posl. Lrenčičem, S logaški bebec vprašuje Brenčiča, kje so podpore. Na to bebcu lahko odgovorimo: Dični Ploj je tako skrbel za podpore, da je podpora za točo v letu 1910 prišla ravno lani ob volitvah 1911. Takrat bi naj slogaški prismojenci vprašali, kaj je s podporo. Sicer pa je pametnim ljudem v ptujskem" okraju znano, da je finančno ministrstvo na prizadevanje Brenčiča že o božičnih praznikih dovolilo 35.000 K podpore. S tem je poslanec Brenčič hitreje nego Ploj storil svojo dolžnost, razdelitev pa pripada okrajnemu glavarstvu in ne poslancu. Čudno tudi, da lačna „Sloga" pri Ploju ni nikdar videla dijet in visoke plače, pri kmetu pa vse vidi, p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Občni zbor Bralnega društva dne 28. t. m, je pokazal, da se je društvo priljubilo vsem pošteno mislečim župljanom. S pesmijo: „Slava Slovencem", se je začelo zborovanje, na katero je prišel tudi državni in deželni poslar nec g. dr. Verstovšek. Tajnik Anton Črnko je poročal o delovanju društva, ki je imelo blizu 200 članov, priredilo 8 shodov, katerih se je udeležilo vsakokrat 200 do 300 liudi, dve predstavi, ter si je dne 29. okt. minolega leta ustanovilo Mladeniško in Dekliško zvezo. Preeitalo se je blizu 600 knjig, knjižnica šteje čez 460 knjig; stroškov je bilo 222 K 06 vin., dohodkov pa 283 K 50 vin. M, Peršuh je nato v svojem govoru vspodbujala, da bi naj branili svoje in poštenje naroda ter se zato oklenili a'ruätev. Jan. Planinšek' opozarja na veliko armado v katolišk.o-narodnih društvih zbranih Slovencev in Slovenk ter pokaže, zakaj nasprotniki tako sovražijo društva. .Ter. Pišek' razpravlja o žalostni prikazni, k,ako silijo dekleta v tujino, slika njene nevarnosti, in poda navodila, ki se jih naj drži, kdor mora od doma. Neža Planinšek ¡ ovdarja korist poštene, bogo- in domoljubne mladenke, Marijine hčerke za narod, Nato nastopi željno pričakovani govornik S, K. S. Z., g. dr, Verstovšek, ki v krasnem govoru povdarja nujno potrebo organizacije za mladino, bodočnost naroda, zlasti še v, nar-ših razmera^ ker se moramo sami potom organizacije izobraževati v gospodarstvu in za javno življenje. V nadaljnih svojih izvajanjih se obrača g. govornik zlasti do mladenicev, katerim priporoča z vznesenimi besedami zlasti šest lastnosti, ki bi naj dičile vsakega. Vsak mladenič bodi: veren, naroden, zaveden in ponosen, zmeren, varčen in korajžen, kadar je treba nastopiti za svoja narodna in verska načela.. Iz takega mladeniča postane potem pravi mož, kakoršnih .jo dandanes tako zelo treba. Take mladeniče želi vzgojiti naša organizacija, zlasti pa Orel, ki hoče mladeniče na duhu in telesu gibčne, zdrave, krepke, njim v srečo, starišem v veselje, domovini in cerkvi v blar-gor, SentlovrenŠki mladeniči pridružite se tudi vi prekrasni armadi slovenskih Orlov, zakliče z vzvišenim glasom g. govornik. Iskreno odobravanje je sledilo prelepim, navdušenim besedam. JerČka Planinšek zahvali c. doktorja za prekrasni govor in opozarja ude na korist, ki jo imajo od Bralnega društva. Pevski zbor sklene s pesmijo krasno vspeli shod. Njegov sad pa bodi, da se vsi, ki imajo kaj srca za naše verske in narodne svetinje, pridružuje Bralnemu društvu, mladeniči pa si osnujejo telovadni odsek Orel! " p Vurberg. Umrl je g, Jožef TaŠner, bivši nad-učitelj v pokoju. Bil je star 85 let in 11 mesecev. Pogreba pretekli ponedeljek so se udeležili šolarji, več učiteljev ter prav veliko drugega ljudstva. Bil je mož stare korenine in krščanskega mišljenja; dalje časa je opravljal tudi organistovsko službo na Vurbergju. Sprevod so vodili trije duhovniki, domači g. župnik se je v imenu bivših učencev poslovil od njega pri odprtem grobu. Večni mir njegovi duši! p Domova. Naš nadučitelj je dospel na visoko stopinjo svoje časti. Naš nemški „Feuerwehr" ga je namreč izvolil za tajnika. Moža je ta, Čeravno že dolgo zaželjcna Čast, tako iznenadila in omamila, da je liitel po vasi ter navduševal DornovČane za „Feuerwehr". Mož je povzročil precej strahu, ker smo mislili, cla tako pogostoma gori, ker je bil vedno pod svojo „Feuerwehr-kapo". Kaj še-le bo, ko pride čelada in bluza?! In sedaj še nekaj o naših ognjegascih sploh. Lansko leto jo pisal „Stajerc", da smo „klerikalci" nasprotniki gasilnih društev. To ni resnica, pač pa smo nasprotniki takim, ki delajo s svojim nemškutar-stvom sramoto celi občini, župniji, celemu okraju in celi Spodnji Štajerski. Le poglejmo, ali gre kak Nemec v slovensko gostilno, n. pr. v Narodni Dom, kakor gredo naši gasilci, od katerih jih zna le par površno nemški, gladko pa nobeden, v nemški „Vereinshaus" in tam sami s svojim slovenskim denarjem podpirajo nemška, nam sovražna društva,. Ni torej čuda, da propadamo in c'a se nemštvo šopiri nad nami in cez nas gospodari, ker ga sami podpiramo. Omeniti moramo tudi, da je par takili, ki tukaj kričijo in se hlinijo, kaki narodnjaki da so, Če pa ptujski „Feuerwehr" priredi v „Vereinshausu" tombolo, potem pa pozabijo na narod, in kakor bi bili pristni Nemci, jo potegnejo v „Vereinshaus". To sicer moramo priznati, da so naši gasilci s svojim gašenjem že precej dobrega storili, nemškutarstva in narodne hinavščine pa ne bomo odobravali nikdar. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo dne 28. jan. smo imeli dve veselici, ki sta izpadli obe sijajno. Po večernic.ah so nas presenetili v naši „Narodni šoli" naši malčki s svojim izvrstnim nastopom. Za celo vrsto deklamacij, ki so vzbudile v vseh poslušalcih priznanje in občudovanje, ste sledili igri: „Kmet Herod" in „Sneguljčica." IVsi igralci in igralke so nastopili tako, kakor bi bili rojeni igralci, A med cel'im vsporedom pa je pel neumorno mešani zbor pod spretnim vodstvom gospoda pevovodja krasne ini v resnici zelo težke pesmi. Naše odkritosrčno priznanje in hvala! — Zvečer ,pa smo se odzvali vabilu naših zavednih veterancev, ki so imeli ta dan svojo pustno veselico. Vse je bilo razigrajo in ži-flane volje, kar ni niti drugače mogoče ob žlahtni kapljici, ld jo toči gospa Neža in ob okroglih komad-dih, ki jih je Bvirala v splošno zs^dovoljnost neumorno slavnoznana. Kocmutova godba. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Pri nas sô že dolgo potegujemo za zdravnika, a ves trud je bil doigo Časa zastonj. Naenkrat smo dobili zdravnika v osebi našega poštarja Skrleca. Pa tudi ž njim nam ni nič po-magano, ker je on le Špecijalist za — ozdravljenje naše liberalne posojilnice. Več mesecev že zdravi tega bolnika, a uspehov ni videti nikjer, bolnik hira vedno bolj in bolj, a bolezen je neozdravljiva. Gospod Skrlec, z lepimi besedami na naslov vlagateljev, z obljubami, z milimi prošnjami, ne bodete bolnika, to je liberalne posojilnice, ozdravili; bolnik rabi dosti in močnega zdravila, to je denarja. Pri volitva.li v državni zbor ste razlagali, kako mogočen je Pluj, v Celja imate dobrega prijatelja dr. Kukovca, rojak dr. LaŠič si je baje zbral bogafto nevesto, obrnite se na le politične zaveznike, ne išičite pa denarja pri „klerikalcih", katerih politično ne marate. p Sv. Miklavž pri Ormožu. Pri tukajšnji poŠti se je uvedlo dostavljanje poštnih pošiiljatev na dom v posamezne kraje, ki spadajo v področje naše pošte. Pošta se bode donašala trikrat nja teden. Napravili so se (tu'di trije poštni nabiralniki. p Vitan. Nismo imeli dosedaj priložnosti, da bi odgovorili našim liberalčkom na dopis, ki «o ga priobčili v svojem jetičnem „Narodnem Listu". Glasi se, da sta si čč. gg. kaplana, središki in miklavžfcvški, največ podplatov raztrgala, da sta pripomogla pri občinskih volitvah Kmečki zvezi do zmage, V odgovor vam damo, da si je vaš gospod kovač gotovo več čevljev raztrgal, ko je po noči in po dnevi agitiral ter prosil od hiše do hiše može in volilce, da bi se udeleževali njegovih shodov, ki jih je prirejal v gostilni Galičevi. Vašemu glavnemu agitatorju pa baje od o-buvala pri agitaciji ni preostalo drugega, kakor zgornji del škornjev, namreč šare. Mož se nam res smili, ker je še dolga zima. Pišete tudi, da ste vložili pritožbo zoper volitve. S tem nas nič ne ustrašite, če bodo volitve vsako leto štiri-, petkrat, zmaga bode naša vsakokrat. p Zetale. Poročeni so bili v pondeljek dne 29. Jan. pridna družbenica Marijine družbe Marija Polko iz Zetal in Franc Pulko iz Varnnsel 'ter njegova sestra Marija Pulko in Filip Zôikptéek. Bog jim daj v novem letu obilo sreče in blagoslova! — Občni zbor katoliškega bralnega ln izobraževalnega rfr štva se je krasno obneseL Natančno poročilo prihod njič. p 2etale. V mesecu januarju im?.imo že 22 mr-ličeiv. Med? temi je 20 otrok. Razsajajo namreč bleki in nek nadušljiv in nalezljiv kašelj med otroci in tudi med odriaslimi. V vsaki hiši je po več bolnikov. Oblasti pa se za nats ne brigajo. V šolo prihaja par otrok in zato ni y šoli nobenih Svspehov. Pa kaj to! Da le po leti' ob navadnih počitnicah ni treba šole nadomeščati ! p S». Urban pri Ptuin. Bralno društvo ima 4. februarja po večernicah predavanje v bralni gobi. Pridite zanesljivo vsi. p Zavrd Bralno društvo priredi dne 4. februarja pr> veiernicsh v prostorih g. Fr. Miheliča veselico s petjem, godbo, predstavo „Tri sestre" in govorom. p Kmnt. podružnica na Polenšaku priredi 2 februarja 1912 po maši predavanje Gotoril bode vičanski Škrlec. — Dne 4. fearuarja popoldne ob 4. ima kmet. podružnica na F< lenšaku tombolo z mnogimi in lepimi dobitki. 8osedje, pridite v obilnem številu p Sv. Trojica v Halozah Gospodarsko 'n bralno drnštvo priredi na Svečnico po večernicah v gostilni g J. Beline svojo vsakoletno zimsko veselico s srečolovom, petjem, godbo itd. ter vabi domače in sosede na veselo mnogoštevilno s«idenje. p Ormož. Slovensko obrtništvo v Ormožu priredi v sobotr>, dne 3. februarja v dvorani g. Skorčiča veselico Svira varaždinska mestna godba. Začetek ob 8. uri zvečer. p Ivanjkovci. Tukajšnja kinet. podružnica priredi v nedeljo, dno 11. s\ečana t 1 popoldne ob 8. uri v gostilni g Kralj svoj redni ob<% ni zbor po običajnem vsprredu Predaval bodo o živinoreji g. živinorejski nadzornik M Jelovšek K mnogobrojni udeležbi vabi načelstvo. Pridobivajte naročnike ! Ljutomerski okraj. 1 Križevci. Nova zvezda se je prikazala nad dosedaj črnim spodnjim delom križevske fare. Ze cela dva tedna so borejski vrabci čivkali, da kuje ta, od „klerikalcev" vzrejeni „gospod" svoji dolgosti primeren dopis zoper naše Bralno društvo, ki deluje že 22 let v prid križevske mladine. . In res, zadnja Številka „Narodnega Lisita" je prinesla plod njegove modrosti. Kar besediči in obdolžuje borejsko županjo, mislimo, mu bo že g. župan sam na primeren naßin povrnil. Morebiti mu bo kedaj naklonil občipsko podporo?! A kolikor je nam znaino, hrani g. župan to podporo za poznejšo dobo. Pravi, kako dovršeno so pri prazni dvorani igrali njegovi igralci celo petde-janko, a naše društvo samo dvodejanko. Bodi mu povedano, da so dobrina iger ne meri na metre in da je naše Bralno društvo priredilo že veliko petdejank boljšo vsebine, kakor je bila njegova. Svoje prireditve pa ne bomo sami hvalili; to prepustimo slavnemu občinstvu. Čudno je le to, da se je dopisnik, ki je bil sam navzoč pri naši veselici, takrat pohvalno izrazil o njej — kar je sicer za nas jako brezpomembno — a sedaj jo pa graja. Najbolj pa je pokazal svojo liberalno dušo s svojim hvaljenjem zoper versko navdušenost in oliko našega ljudstva, zoper Marijino družbo in z natolcevanjem o katoliški podlagi ali načelih. Hvaležni smo mu, da je takoj v prvem dopisu tako jasno pokazal svojo pravo barvo. Kar pa namiguje o ilauptmanovem kegljišču, ga poziva odbor Bralnega društva in vodstvo Marijine družbe, da z imenom navede vso tiste Člane, ki jih je ob svoji „inšpekciji" v Hauptmanovem kegljišču tamkaj našel, sicer mu osta-no za vselej madež grdega obrekovalca, Pje paj! ne misli, da smo si vsi enaki! Ker pa vemo, da imaš precej masla na glavi, ti svetujemo: ne hodi preveč na solnce! 1 Gor. Radgona. Ko me dne 11. januarja nanese pot v Gornjo Radgono, naletim na gručo naših ljudi pri g. Korošcu. Vprašam jih: Kam? Imate li vojno? Ali se odpravljate v Tripolis? — Kaj še! Volitev imamo v tržki občini. No, to pa ni tako hudo. — Za naše mošnje zadosti hudo, ker že skoraj doklad ne zmagujemo, tako „vzorno" je občipsko gospodarstvo. — Kaj pa ti izvoščeki? Zorini in Zangl? — Ti volilce skupaj vozijo! — Ali ne marajo iti? — Da, vendar nekateri imajo noge in menda tudi glavo utrujeno, in te je treba voziti. — Ko gremo naprej, vidimo, da gredo uradniki tudi volit, ker so nekdaj tu stanovali! Tudi g. Winkler gre; ta bo s pooblastilom volil za lani umrlo Arnold, Tudi g. dr. Kamnikar kot častni tržan, gre volit. Ko srečam g. Skrobara, cerkvenega ključarja, ga vprašam: Kako je? G. Skrobar odgovori: Vrgli smo Slovence. Ko sva Še na Savnici pure in goske pasla najina mati ni „,tajč" znala, oče pa ne Jurja po nemško imenovati. Sedaj pa naenkrat tako! — Tukaj ni šlo za Nemce ali Slovence, ampak za gospodarstvo tržke občine, ki je jako zavoženo. 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Naša kmetijska podružnica je imela dne 31. decembra 1. 1. v šoli zborovanje, pri katerem je predaval vičanski Skerlec o pomenu izboljšanja travnikov in o izboljšanju travnih vrst ter gnojil, o kmetijskem strokovnem znanju itd. Kmetovalci so se začeli tudi že precej zanimati za kmetijski napredek, kar priča dejstvo, da je bilo v 1, 1911 na 17. podružničnih zborovanjih' povprečno po 42 poslušalcev. Tudi na predavanju dne 31, grudna 1911 je bilo 78 kmetov, Istotako se je knjigovodski tečaj dne 13., 14. in 15. grudna dobro obnesel in upati je, da se je pri vseh 10 udeležencih dosegel popoln uspeh. Občni zbor je imela podružnica v) nedeljo, 21. prosinca 1912 v Divjakovi gostilni pri Kapeli. Navzočih je bilo 43 udov. Odbor je podal poročilo o svojem triletnem delovanju, kar sta gg. predsednik Breznik in tajnik natančno označila. Udov je bilo 174. Pisem je sprejela podružnica 143, odposlala pa 164 pisem. Zborovanj in predavanj je bilo 17, odborove seje 3. Blagovni promet je znašal 1946 kron. Račun z Zvezo znaša 1000 K, pasiva 114 K. V zalogi je 70 kg semena, Zadnja tri leta so znašale ugodnosti, sprejete od Kmetijske družbe, 2675 K, Delegatom v Gradec sta se izvolila gg. Breznik Jakob in ZemljiČ Jakob. Za načelnika za padaljna tri leta je bil zopet izvoljen g. Breznik, župan v Stanetincih, za tajnika g. župan Nemec v Okoslavcih; v odbor so bili izvoljeni gg.Tr-stenjak Anton, župan v Ivanjcih, in g. Vinko Vreznik za Negovo; gg. Kavčič Matija, Korošec Franc, trgovec v Gor. Radgoni, za Sv. Peter; g. Bračič Fr. in Jakob Zemljič za Kapelo, in gg. .Stramič Karl in Korošak Alojz razun predsednika in tajnika za Sv. Jurij. Predaval je nato g. Hole o umevanju strokovnega kmet. napredka in o pomenu Kmet. družbe. Na-svetoval je še g. nadučitelj Cvetko, predsednik podružnice Vučja vas, nekatere predloge za glavno skupščino. Na shodu se je kazalo veliko zanimanje za kmetijski napredek in upati je, da doživimo na tem polju svetlejših dni, 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Z mirno vestjo gledi lahko naše bralno društvo na svoje vsestransko delovanje v pretečenem letu; to bode najlepše in najjasnejse pokazal občni zbor, kateri se vrši v nedelo, dne 11. februarja. Ker bi pa priredilo brulno društvo svojim članom, svojim prijateljem in zvestim obiskovalcem svojih prireditev rado nekoliko zabave, zato se bode vršil občni zbor v gostilni Trstenjak. Takoj po občnem zboru nastopi namreč naš pevski zbor, ki se je naučil v zadnjem času nekaj izvanredno lepih novih pesmi, že te pesmi same so vredne, d* se jih gre poslušat; nadalje se priredi zanimiv srečolov z mnogimi dobitki Vsi prijatelji lepe poštene zabave in našega delavnega bralnega društva bi se naj ta večer zbrali k veseli zabavi. 1 Prostov. požarna braoiba v Dragotincih ima svoj redni občni zbor dne 4. svečana v znanih prostorih 1 Vuöjavas. Tukajšnja kmet podružnica priredi v nedeljo, dne 4 februarja t 1. popoldne točno ob 2. uri v šoli svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Med drngimi je tudi govor g. Pirstingerja o delu v vinogradih ii sadovnjakih. Kmetovalci, udeležite se tega zborovanja mnogoštevilno! 1 Mala Nedelja. Kmet podružnica priredi v nedeljo, 11. svečana po rani maši v šoli gospodarsko zborovanje. Med dmgim je na dLev-nem redu predavanje pot. učitelja g. Pirstingerja iz Gornje Radgone o sadjarstvu in licitacija .Matijevičevih meril" za določitev teže goveje živine in drevesnih žag nove vrste. Slo ven j gr aški okraj» s Iz Šaleške doline. Vsak gospodar, bodisi kmet ali trgovec, pregletila ob koncu leta svoje račune, da se prepriča, za koliko je napredoval v svoji stroki, ali koliko je pridelal te ali ope stvari. Zanimivo bi bilo gledati, ako bi se primerjali računi kmetov z računi trgovcev, prekupcevi, mesarjev in industrijcev, kajti med kmeti bi se pač našli redki, katerim bi kazal lanski račun kaj prebitka, pač pa večji del izgubo. Zlasti ako pogledamo v naše žitne shrambe, nas navdaja strah, ker so večji del prazne. Saj so gospodarji, ki niso niti semena dobili nazaj, posebno pri ajdi, pa tudi drugi pricMki niso bili boljši. Tako so v mnogih Hišah navezani edino le na nakupovanje živil in Ito celo pri sedfanji silni draginji. Kje naj vzame revni, večji del do vratu zadolženi kmet, da ima razun obresti in vedno rastočih davkov še denar za živež. Ako bi se vlada vsaj nekoliko ozirate na nas, gotovo bi dala rajši nam nekaj tistih milijonov, katere meni rzakopati v nepotrebne kaAiale ter bi s tem vssaj nekoliko olajšala nar-še revno stanje. Ali za kmeta nimajo srca tam pri oni zeleni mizi. On menda naj samo plača in trpi, čeprav lakoto, saj on je že fvajen, tako si misli tista gospoda. Najhujše je, da mora kmet večji del v malih skupinah ter večkrat na upanje kupovati pri domaČih trgovcih in to po najvišjih cenah. T/tik)aj bi čakalo naše denarne zadruge, posojilnice, jako hvaležno delo, da bi naročala v večjih skupinah moko ali koruzo ter jo oddajale za izvirno ceno sfvpjim udom. V „^Slovenskem Gospodarju" se je bralo, d*a se dobi v Reki argentinska koruza po 13 K met. stot, pri nas pa stane o*l 22 do 23 K. Neverjetno je, da bi ne prišla ceneja celi vagon ali morebiti celo več vagonov skupaj naročene, kakor je pa sedaj. Zato bi bilo želeti, da bi se zadružni krogi pobrigali za to misel ter storili s tem veliko dobroto trpečemu ljudstvu. — Prizaofeti kmet. s Pernice. Naši posilinemci so hoteli v nedeljo, dne 21. januarja t. 1. v neki gostilni na Mlakah prirediti ustanovni shod Siidmarke. Prišel je tudi Siid-markin potovalni učitelj iz Gradca. Čeravno so Slovenci Še-le v zadnjem Času izvedeli za to nakano, so prišli vendar v tolikem Številu na shod, da so zasedli vse prostore. Ker se je peščica Sudmarkovcev tolikega Števila zavednih' Slovencev zbala, zato so se podali naši posilinemci v neko drugo gostilno, da bi tam priredili Siidmarkin ustanovni shod; toda zopet smola, Slovenci pridejo za njimi in zahtevajo, da se naj izvoli za zborovanje predsednik; seveda niso hoteli sudmarkovci o tem nič vedeti, ker od večine Slovencev izvoljeni predsednik bi jim ustanovitev Siidmarke preprečil. Vsa hvala gre g. nadučiftelju Hrenu iz Mute, ker se je potrudil k nam in je Siidmarkov-cem v šaljivi obliki povedal take bridke resnice, da si bodo dolgo pomnili. Ker torej sudmarkovci na obeh krajih vsled večine Slovencev niso ničesar opravili, zato so se podali končpo na dom svojega vodje, župana Krištefla, da tam svoje tako srčne želje uresničijo, Zavedni Slovenci, mi pa kakor dosedaj, držimo vedno skupaj ter branimo svoje pravice. Sudmarkovci nam hvalijo svoje društvo na razne načine, a tega nam ne povedo, da kupuje Siidmarka zlasti ob jezikovnih mejah slovenska posestva in jih potem prodaja protestantovskim nemškim Svabom, da hoče torej izpodriniti Slovence z lastne zemlje. Potujčiti se nikakor ne damo! Ostanemo, kar smo bili, zvesti katoličani in pošteni Slovenci, 8 Sv Duti ua Ostrem vrhu. Za Kmečko zrezo je nabrala naša vrla somišljenica Jul jana Gril, po domače Hekerlca, na Gradišču pri Lučanah med tamofnjimi somišljeniki 5 K. Darovali so: Jurij Gril 2 K. J. Finster 1 K, Martin Gril 1 K in Jacez Gril l K. Požrtvovalni obmejni rodoljubkinji iskrena hvala! — Vrli som šljeniki, posnemajte! s Slovenjgradic. Shod Slov. kmečke z7eze se vrSi v nedeljo dne 4. februarja dop §ob 9 uri v Narodnem domu v Slovenjgradcu. Govori poslanec dr. K. Verstovšek ii poslovodja Fr. Zebot. Kmetje pridite! s S*sle. Na Svečnico, 2. svečana napravi pevsko drušlvo v Št. Pavlu izlet k svojemu rojaku g. A. Stergarju ter bo tamkaj napravilo koncett Na vsporedu so narodne pesai Ker je vspored krasen, se k obilni udeležbi uljudEO vabi. s Šmartno pri Velenju. Prihodnjo nedeljo dne 4. februarja po večernicah ima katol. slovensko izobraževalno društvo svoj redai občni zbor v .Društvenem domu" z navadnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi vse člane in prijatelje društva odbor. Konjiški okraj. Konjice. Gospod Martin Ogorovc, trgovec v Konjicah, je odiial svojo nad 25 let obstoječo trgovino z mešanim blagom in poljskimi pridelki svojemu sinu gospodu Pavlu Ogorevcu. ¿reče. Pretečeno sredo je obhajal naš veleča-stiti gospod župnik! svoj god 'in slavil ob enem 601et-nico svojega rojstva. Zbralo se je ob tej priliki precejšnje Število njegovih prijateljev, duhovnih sobra-tov iz domaČe in sosedne dekajnije, dia dostojno proslave ta imeniten dan. Posebno bodi imenovan naš velečastiti gospod dekan in arhidijakop konjički, ki je zbrani družbi tudi z res lepimi besedami obrazložil neštevilne zasluge slavljenca na doišnopjastirskem kakor tudi na literarnem polju ter mu želel najmanj starost njegovega spoštovanega očeta, ki je pri svo- jih devetdesetih letih' še vedno Čil in zdrav. Besedam velečastitega gospoda arhidijakona se pridružujemo tudi mi in mu kličemo: Bog ga Živi! k Sv. Kunigunda. Tukaj so med službo božjo trije fantje motili navzoče. Eden se je predrznil kar diti cigareto, drugi je ugaševal sveče, tretji pa je opljuvtal drugemu obraz itd. Vse tri so orožniki odpeljali v Konjice, da prejmejo od sodnika zasluženo kazen zaradi motenja vere. Celjski okraj. c Celje. V nedeljo, dne 28. januarja, se je vršila na tukajšnjem okrajnem glavarstvu posvetovanje zaupnikov za razdelitev 160.000 K bedne podpore. Posvetovanje, katerega sta se udeležila tudi poslanca dr. Korošec in Terglav in večinoma vsi župani iz sodnih okrajev Celje, Vransko, Šmarje in Laško, je vodil na-mestniški svetnik dr. Brešar, ki je poročal, da dobi od te svote tudi gornjegrajski okraj 26.000 kron v zgoraj označeni namen. Sklenilo se je soglasno, da so razdeli podpore potrebnim kmetom denar, ne pa živež, kakor so je prvotno nameravalo, in to opravilo bo izvršilo okrajno glavarstvo, ne županstva, ker so župani oaklonili dvomljivo Čast delitve.. Delilo se bo v sledečih krajih: za okraj Vransko na Viranskem, za okraj Celje v Žalcu in Vojniku, za okraj Šmarje v Šmarju ter za okraj Laško v Laškem., Nato je poročal poslanec Terglav, da namerava družba usmiljenih bratov v Gradcu kupiti grad Novo Celje pri Žalcu v svrho ustanovitve bolnišnice za Slovenski Stajer, Navzoči župani so vzeli z odobravanjem poročilo poslanca na znanje. Slišali so se glasovi, da bi občine ra-devolje prispevale izdatne zneske k svoti za nakup gradu, ki je last starogrofa Salm pl. ReiferŠeid, Poslanec Terglav je pozval vse župane, da spravijo pri občinskih sejah na dnevni red vprašanje glede ustanovitve bolnišnice, na kar je dr, Brešar zaključil sejo. c Teharje. Tudi pri nas se gibljemo. Pred letom se je ustanovilo Izobraževalno društvo. In to Gruštvo je prvo poslovno leto res doseglo svoj cilj. Vpisanih je bilo 160 udov; priredilo je v zvezi z Marijino družbo 7 iger, imelo več predavanj in iz društvene knjižnice se je izposodilo nad 970 knjig. V društvu se je ustanovil telovadni odsek, nabavilo se je telovadno orodje in 20 Članov se telovadbe in govorniških vaj redno udeležuje. Lep uspeh mladega društva je pripisovati zlasti prizadevanju vrlih, zavednih mladeničev in narodnih deklet. Mnogo mož, ki se sicer ob raznih prilikah štejejo za Slovence, pa se nikakor ni moglo ogreti za naše društvo, pač, ker je izrecno kalioliško. Občni zbor je imelo društvo v gostilni g. Sušteriča dne 28. januarja. Društvo ima na-ročene samo katoliško-narodne časopise. Odbor si je izbral g. Jožefa Rebov za predsednika, in Č, g. Raz-bornika za podpredsednika. Ostali odbor je večinoma prejšnji. c Teharje. Nekaj „nadebudnih" mladeničev, ki jim odločni kristjani, ali po njih mnenju „klerikalci", smrdijo, se pri prislovici „veliko besed, nič dejanj", pripravljajo na ustanovitev Sokola. Najbolj so navdušeni posilinemški zagrizenci, katere veže z liberalci veliko prijateljstvo od zadnjih' državnozborskih volitev, ko so skupno nabijali plakate za Robleka. Na-rodnjaštvo pa takšno! c Šmarje pri Jelšah. Poučni tečaj S. K. S. Z. dne 24. januarja nas je zelo zadovoljil. Udeležencev je bilo nad 200 iz Šmarja in iz vseh sosednjih" župnij. Velezanimivo sta govorila dr, Hohnjec in živinorejski inštruktor Krištof iz Ljubljane. S posebnim zanimanjem smo poslušali živinorejski pouk in se mnogo naučili, Skoda, da na Štajerskem zelo pogrešamo takega pouka, ker ima dežela premalo živinorejskih učiteljev. Prepričani smo, da b.o rodil tečaj mnogo sadov! c Sladka gora. Poročil se je dne 29. januarja g. Anton Belej, veleposestnik v Zibiki z vrlo deklico Marijo Novak iz Nove vasi. Novoporočencema obilo sreče! . c Sladkagora. Spindlerjev shod pa Sladkigori. V nedeljo dne 21. jan. je priredilo liberal'no politično društvo S(had na Sladkigori. Spindler bo najbolje vedel, b^kšlen shod je bil to; če je odkritosrčen, mora reči, da mu kmečki možje že niso zlapa zbrisali tako temeljito oči, kakor zadnjič pri na£. To jo dobro poročilo za vse nekaznovane neresnice v „Nar. Listu."' Niti enega liberalca ni imel na shodu. Zahtevalo se je, 'da se voli predsednik* kakor običajno; pa gospod Spindler je raje hotel, da je bil sam v eni osebi predsednik, zapisnikar, reditelj in venbacitelj. Nam je napravilo to velik Špas, ko je imel revček vse polno dtela. Liberalno politiko smo do mala vso premlatili in primerno obsodili. Gospod se je branil in otepal in obhodil skoraj vsa polja klobasarij v veliko veselje naših. Da je obstrukcija naših poslancev v dež. zboru neutemeljena, nepravočasna in pa škodljiva, tega našim ljudem ni mogel dokazati. Da je biia blamaža liberalnega shoda popolna, se je predlagala od naše strani resolucija v prilog — ob-strukcije,da se naj toliko Časa, dokler ne da nemško-nacionalna večina zagotovila, da se bo pravica delila na vse strani enako, ista nadaljuje. G. Spindler je obljubil, da bo dal resolucijo na glasovanje, pa jo je dolžan ostal. Gospodu Spindlerju je Šlo prajv slabo. Eden izmed zborovalcev, ki menda imena ni razumel, ga je Smel vedno za „Špenglarja."1 ( J;i(, če bo liberalna špenglarija M Celju tako slaba, kakor se je tokrat pokazalo, potem liberalna korita še tiste vo- de ne bodo držala, ki je sedaj delajo po svojih sho-dičih! c Dobrna. Na naši Soli so prav čudne razmere, odkar jo vodi posilinemec Culk. Vedno hujše se pritožujejo ljudje Čez šolo in veselje do nje je vedno manjše. Zna se zgoditi, da bodo postali šp celo najboljši prijatelji Šole njeni nasprotniki. Takio so se n. pr. peljali otroci na pogrebi takih mož, ki niso bili niti eno minuto člani šolskega sveta, še manj pa Šolski dobrotniki in podporniki. Ko smo pa pred kratkim spremljali k večnemu počitku odlične in zaslužne može, takrat pa otrok nismo videli zraven. Mi kmetje dajemo svoje otroke za to v šolo, da se iam učijo in zato pridno porabijo vsak za to določen čas. Radovedni smo, ali bo s tem zadovoljen okrajni Šolski svet. c Galicija. Dan <25; jan. ostane za našo župnijo v trajnem in lepem spominu. S. K, S. Z, je priredila pri nas poučni tečaj. V živih, lepo razumljivih besedah so gg. predavatelji dr. Hohnjec, Schrei-ner in vinorejski inštruktor Krištof razlagali ljudstvu, kar mu je dobro za njegov dušni in telesni blar gor. Da je naše ljudstvo dovzetno za poduk in izobrazbo, kaže to, ker se je zbralo v nenavadno velikem številu, tako da je bila učna soba natlačeno polna.' Bilo je gotovo nad 200 ljudi in mnogo jih je stalo na hodniku, ker je bilo že v sobi tesno. Veselilo nas je tudi, ker smo videli mnogo ljudi iz sosednjih župnij, posebno iz Ponikve, 'Smartna in Žalca. Vstrajalo je ljudstvo celi dan in popoldne je prišlo Še celo veliko ženstva poslušat in se izobraževat za umno gospodinjstvo. S. K. S. Z. izrekamo najtopljej-šo zahvalo za ta poučni tečaj, ki ga je priredila pri nas. Gospodom govornikom pa) tudi, ker so pokazali, da Slovenska ljudska stranka ne gre med ljudstvo samo ob volitvah, temveč se vedno in veliko trudi, da prenese izobrazbo v nižje sloje, med priprosto ljudstvo. Zato se slovensko ljudstvo drži stranke, ki ti hoče dobro, skrbi za sebe in podpiraj njene časnike L Zvezo pa prosimo, da na^n pripravi še kaj sličnega. Dal Bog! c1 Sv. Jurij pod Taborom. Skoro nismo mogli verjeti, kar so nam pravili otroci loške Šole. Da jim je namreč učitelj Robert Senica prepovedal bratovščine. Skliceval se je na neko cesarsko postavo, ki bojda brani otrokom do 14. leta biti v kaki bratovščini. Pozval je vse, ki so v kald bratovščini, naj se dajo izbrisati.- Seveda se je zgodilo ravno nasprotno. Dali so se vpisati še tisti, ki do sedaj niso bili v nobeni bratovščini. Saj toliko poznamo Šolske postave tudi mi, ki nas imajo liberalci za analfr/oe-te, da bratoyŠčine niso otrokom po nobeni postavi žabranjene. Žalostno, dai učitelj tega ne ve. Ta dogodek nam zopet kaže, kako drzni so gotovi ljudje. Na liberalnem programu je. svotyfina' Šola, to je Šola brez — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. za tiste, ki trpijo na slabem prebavljenju vsake vrste, zgagi, kise-lici, vtrpnelosti in želodčnih boleznih in vsem, s tem zvezanimi slabosti, dobro uplivajo že 30 let dobro-spoznan*?, prave Sradyjeve želod?. kapljice poprej Marijaceljske kapljice imenovane. Svari se pred ponarejanjem in se naj pazi na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom C Brady. — Se dobi v vseh lekarnah. Pošilja lekarnar C. Brady, Ounal 8. Fleischmarkt 2. 1156 5 steklenic K 5'30, 3 dvojne steklenice K 5"60 franko. SUKNÄ in modne tkanine za gospode in gospe priporoča izvozna hiša. PROKOP SK0RK0YSKY IN SIN v Humpolcu na CVškem Vzorci ns p^-ošujo franko. Zela zmerne cene. Na želja hoč«m dati tuksj .usoto.ltl gospodske obleke. 135 V trgu Št J ur ob juž. je na prodaj lepa zidana z opeko krita hiša z drvarnico, zraven je tudi lep vrt z» zelen avo. Hiša je ob veliki cesti pripra-oa za vsakega rokodelca ali penzijo&ista Cena 2100 kron. Kdor želi isto kupiti, naj se oglasi v Katoliškem dornn pri Fr. ZUčar, taj. posojilnice v Št. Jurju ob juž. žel. 132 Molitvesika, rožae vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj it. aluminijasta itd. i.d priporoča Tiskarna Cirila v Maribora ob Dr. Dne 28, jan. je blizu 4000 Turkov in Arabcev cb 3. uri zjutraj začelo streljati na laške utrdbe okoli Ainzare. Ob 6, uri zjutraj se je napad ponovil. O-koli 7. ure pa je sovražnik še z večjo silo napadel postojanke in dobro zavarovan streljal na Lahe. Med tem pa je druga nova številna četa, med katero je bilo več konjenikov, obšla Ainzaro, Boj je trajal do % 11, ure dopoldne. Med italijanskim vojaštvom so se pojavile tudi razne kužne boleznil ki delajo italijanskim vojskovodjem Še več preglavic nego Turki in Arabci, Italijanske bojne ladje prijemajo na morju trgovske in potne ladje drugih držav, Če se jim le zaradi, da se nahaja na istih kak Turk. Italijanska predrznost res ne pozna nobene meje, ______ Najnovejše. Deželni zbor. Vesti o razpustu deželnega zbora so prenagljene, ker so se zopet začela pogajanja med c. kr, namestnikom in voditelji raznih strank, Govoriti se torej samo da o odgoditvi, ne pa o razpustu. . „ ... Celje. Izobraževalno društvo v Celju priredi dne 2. februarja 1912, to je na svečnico, v vrtni dvorani hotella pri „belem, volu" ob 3. uri popoldne predstavo „Krivoprisežnik", narodna igra s petjem v ireh 'dejanjih. Med odmori udarja polnoštevilni društveni tamhuraški zbor. Vstopnina: siedieži I. Vrste 1.20 K, II. vrste 80 h, stojišča za ¡odrasle 40 h, dijaške in vojaške vstopnice 3p h. Predstava „Krivoprisežnik" se ponovi v nedjeljo dne 4. februarja 1&12 ob istem času in na istem kraju. Galicija. V nedeljo, 4, febr. bode pri nas predavanje za dekleta v društveni sobi. Predavat pride mladenka iz sosednje Dekliške zveze. Dekleta, pridite v obilnem Številu poslušat, ne bo vam žal. V našem Izobraževalnem društvu imamo kolikor mogoče redno vsako nedeljo predavanje. V Celovcu je umrl dne 29. januarja g. Valentin Janežič, brat zaslužnega slovenskega slovstvenika in siovničarja Antona ¿anežiča, in pokojnega ravnatelja Mohorjeve družbe, Simna Janežiča. "Pokojnik je bil vojaški zdravnik in navdušen koroški Slovenec. Na Hrvaškem vlada radi razpusta sabora splošno razburjenje. Hrvaški visokošolci so včeraj, dne 31. januarja, sklicali protestni sjiod proti razpustu sabora. Prišlo je do pretepa med policijo in visokošolci. 30 dijakov je ranjenih, nad 90 pa jih je policija požar prla. Velika množica ljudstva se je nato zavzela za dijake, pa policija je vse razgnala, Pravaški poslanci so poslali na cesarja prošnjo, da se naj z domoljubnim hrvaškim narodom ne postopa tako trdo. Na Portugalskem so izbruhnili veliki nemiri. Na tisoče delavcev je začelo Štrajkati. V Lizboni je štrajkujoče delavstvo v trumah hodilo z orožjem po mestnih ulicah, in pobijalo, kar mu je prišlo pod ro- Loterijske Številke: Itee 27. januarja 1912. Trst . 83 49 29 37 48 Line . 27 89 3 74 37 Kovacnica s stanovanjem, na dobrem prostoru se da v najem Oto Svaršnik v Majšpergu pri Ptuju. 25 Trsje na prodaj: Laški rizling, Sil-vanec in traminec, cepljeno nft Rip. portalis. Tudi korenjaki na Rip. portalis se dobijo Cena po dogovoru. Anten Turin G1 boko, posta Studenice pri Poljfanah 1179 Viničar, pride *, pošten in trezen, oženjen. ki ima več d-lavsk h moii in navaj -n amerikankemu nasadu, se ta«oj sprejme pri Oto Svaršnik v Majšpeiga pri Ptuju. 24 Zdrav in priden učenec, zmožen slovenščine in nemščine, se sprejme v moji trgov ni s ip^rijskim blagom. Oto Svannik, Majšperg p i Ptnju. 23 Mlad fant bi rad nastopi slurbo strežnika pri boliš h ljuith. Zmožen je slovenskegt m nemškega jezika Naslov: P«t*r Koritnik pri g. A. R"i. h r, C'*et iWč 80 Stavbena parcela v Studencih ■ a 1" lo ij ki oesli le žeča, se preda □ klafter 3 krone. Vpraša se v Maribora, Koroška cesta št«*v. 1», L nadstropje. 87 Let»a hiši, pri.rana z* ti go vino s tremi stanovanji, g" po ar»ko po-si pj«, lfiP vrt h® r d odpoto-vanja posestnik» tako) po «-eni proda. No>a vas št.. 21. uri Mariboru. Zra»en hiše je tudi lepa veranda, pr,pravna zs. kakega ^nz jonista 8li trgovino. S užba cerkovnika v Šmihelu nad Mozirjem je do 24. aprila t. L razpisana. S to službo je združena tudi služb» grobarja in krimaria pri cerkveni farni krčmi. Prošnjiki se naj ob; nejo na cerkveno predstojnico v Šmihelju nad Mozirjem. 91 500 kron! Vam plačam če Vam moje sred-sivo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreniojene trde kože. Cena t lončku, z jamstvenim pismom 1 K Ke i eny. Kaschau t, Postfa h 12/76. Ogrsko. 99 „Ideal"- valilniki za vse vrste perutnine. NajSlaht-nejšo perutnino in jajca za valjenje od vsrh plemen pošilja po ceni Nickerl & Co., r. z. z o. z. reja perutnine m tov taltlnikov, Ifuersdorf pr! Dumju. Triesterstr. 100 št. 224. Vinogradniki in veleposestniki pozor ! Ožeajen, 85 let s ar uiož z lepimi spričevali iščem službe „ta farja" ali „majorja". Do vinogradov imam posebno veselje, ker stm opravljal službo s>oj čas pri deželnih vinograd h in trtnicah \eč let. Naslov se izve v upravništvu „Slov. Gosp." 104 Sprejme se spret. vinicfcr za delo anierikitns>-ega trsja, lahko rdi ži-mo in mu ostane sadje pri vi-ničariji. B. Urbas, Slemen, Selnica ib Dravi. 102 Trgovci! Sveža j»jea kapajeni vedno po najvišji eeai. Ponudbe na: Anton Prah, Saca) IV, Schoabran-nerstrasse 7. Na željo pošiljam refer. Dopisuje se lahko slovensko. 08krbništvo grofice Brandis pri Sv. Petru niže Maribora ima 20 tisoč ključev riparija portslis 1000 kom. po 16 K za prodati, i stotim se tudi dobijo cepiči in sicer, ma-sler, siliauec. borgundec beli in velšrisling 100 kom. po 1 K 40 v. 111 Sšče se ženska k «stfrok?sni0 katera bi imela ljubezen in veselje do njih in bi se ,ii otroci lahko popolnoma prepustili v vzgojo. Plač.lo po d govoru, vstop 1 suš-ca. Naslov pri „Slor Gospodarju". 1(,6 Pošten mladenič, 32 let star kršč. značaja ima 2000 K prihranjenega želi stopiti v zakon z mladenko ki bi imela m.ilo gospodarstvo na deželi. M G. Nr. 77 W 10, Do-nairitz bei L*ob»ti. 12 t Trgov pomočnik m?šaue stroke, vešč slovenščine in nemščine, izurjen prodajalec želi takoj nastopiti Naslov pose uprav, ništvo „Slov. Gosp." 134 Tamburice že rabljene, kupi „Izobraževalno društvo" v Celju. Kdor jih proda naj jih ponudi in naznani vrsto, kakovost in ceno. 133 Pridna dek.icn 14 do 17 let stara, ki ;na tudi malo nemški in zna šivati, se takoj sprejme kot. učenka v trgovinu. Naalo 1 trgovine pove g l an Oder, S?. Lovrenc nad Maiibcrom 118 50 mladih orehovih drevBso, meter visokih, lepo • zraailih, d ;bre vr tj ima iz drevesnic na prodaj H. Z.eglič, Brezno cb kor. žel. __119 Žeoitna ponudba. Dobrosrčen izobražen Slovenec, srednje starosti, par tisoč kron gotovine, želi stopiti v zakon z zna-čajno mladenko ali \dovo, ki bi imela srednje posestvo ali nekaj tisoč kron dote, s Katero bi mogel samostojen postati. Blagohotne ponudbe pod „plemenito sroe' na urtdn'štvo tega lisia. Tajnost za-jam en». 125 Učenec 76 Sprejme se pridna učenka pošte b h starišev v trgo* o mešanega blag» na deželo. Na »Iv dotifne trgovine pove g. Kari J>-iiHč. trgov, in gostilničar, Lok pri Zidanem mostu 77 Cep jene trte. Guted-1. mozlec, sil ao e, rizling laik , burgiir-dec, 11 u-katelec, portu-g zve, luiandic, ptin a ■-rste, b-po ¿arafčeoe in do1 ro vk^rm njene, »i d biio pri P. Sr bre, v Mari boru, Tegetth ffova cesta 90 Cepljeno trsje. Vinogradnikom naznanjam d - imam vel ko množino amerikansk h cepljenih trt na prodaj. Seznan trt: Moalec. BurgU' d c, b. Muskaulec, Tran nec, Rai fal, Ruinu ec, Muskat Si vaner. Laiki rislmg Gut-edel, b. r. Ho it giser, Prunta, Kapčina in več tisoč korenjakov Rip Por alis na zeleno crpit, In ve1, tiso' klučtv Rip Portalis za suh« cepljeij-. Naroi ni ki se naj blagovolijo (iismeno ali nstmeno ogla .iti do-ler j« kaj naloge Cena po d go-oru Janez Verbn ak, po-nestmk iu trtniiar na Brega pri Pt«vu. Kmečka hiša sredi vasi z vsem potrebnim, pr pravna za rokodelce ali druge ebrtnike, se da v najem. Franc Kosi, gostilničar, Len-šci, p Vel. Nedeli». 116 Proda «8 dobro id ¿a gostilna m trgovii a z mešanim blag m zaradi bolezni. Blizu je eden oral njive, vrt za sočivje, ve iko dvorišče, letni vrt, kogiana hleva Več se izve pri obč uradu občine Zakot pri Brežicah. 117 Nsvo zidana hiša z dvojnim stanovanjem in 160 sežnjev zemlje se proda. Tezen št. 91 pri Mariboru. 121 K!«parsij tak -j sprejme pri Fraocu Horvat, Tegetthoff ulica 49, Maribor. 126 za urarsko obrt s« ped zelo ugodnimi pogoji spreime Hrano in stanovanje dobi v hiši. M. I'ger in sin, G sposka ulica 13, Maribor. 129 I3oeô©©©oeeo©©oô©o brzoparilniki za krmo so najboljši! Koroška cesta 5 IBOR lastna Hiša ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor: časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd. Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi. Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo. tiskarne sv. Cirila priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice,* odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor: Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenih za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium deiunctorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapuliijev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence. II