PRIMORSKI DNEVNIK ^«B«Tfl5Sr - Cena 35 lir Leta XVI. - St. 233 (4696) TRST, četrtek 29. septembra 1960 Ameriška skupina je spet zavrnila zahtevo j*. sprejem kitajskega predstavnika v OZN Zavrnjena tudi zahteva za sprejem kongoškega vprašanja na dnevni red - Danes sestanek Hruščeva in Mac Millana - Možnost, da Mac Millan uspe pripraviti razgovor med Hruščevom in Eisenhotverjem - Včeraj je v skupščini govoril tudi italijanski zunanji minister Segni - Število članov narastlo na 98 ^21) ?8. — Predsedstvo skupščine OZN (od- to le (Jnroi onupouuic vvu- s-, sPre.iern zahtevo ZDA, naj se zavrne zahte-fc2*t*a Kitil!,, dnevni red skupščine vprašanje pred-^ &tallJske in sleherni predlog, da bi pred-^avniki . P^^šli v OZN, ter da bi se izključili ,2a amelL form°ške vlade. zm Predlog so fr Prann ’ Vel^a Britanka, & ItaliJa’ Ja" i^tan, pa^oza> Kanada, ti’ ^arika ma’ Venezue-i Predlog ln Haiti- Pro-tai iu8°skvič° S'asovale a^la. PrMc!garija in R°- *Libije an NSo8’’ Cejlon, I-«ja. ' Predstav- t5 «Ž5?*■» se i »!>vi^wr!dse.?stv° !»«J.va‘ 5« Vanja. •’ red SkUn“#’ naj 86 'Sani. J_upsčine sprej- d6alegata h.*.- sprej-6a. Na pred. se odloži .*a,>koUohnle, ida Se bo to T‘a',k0 b0 'II i, »radio. °.t®rla*e- Bri. iiHi *ias°v- '1® ).e bil sprejet 7 in 1 vzdr-Nw 'ajavii kHBoland (Ir-C?Va» Ve ’ da ta skleP vart ata 0 sedaj» od-flbJ 0stni c, Kongu. »riporofii je danes s<> fo Naraslo na fej1«'»a..„ Sl**4 akuaV Spreime na -*• pro-narodov za 2\jj sPl°Šna r Se je nada-Si ** je "“Prava. Na Sl SwSj*Z?nl danski >aw'a ie «-KraS. ki je So S«a dovnr?Va vlada vvot^ekciin ti medna-hfiit*iV!ru spora8 Croenlan- b! S ^V» je2Urimav° raz' W Pitia .Je da bi mo- kS hstr<>>tovnS'J,lh in znan-klOji P rini dobiti So^vi, k?Vl Predl°ge ?Sfr.>aklinaj bi K v >r'‘ako^a lJ*, d. ?vnotežiPm ‘renutku Dodal se pod pri- C* V*4 Na* C Poki^la6 teh°rali še Pred CS l ?° sil str°kovnja-t,j sl.,, ačelib ? razumeti o Ai “Pšeine ‘ega dela. Na-J« sS ki Sp ’ unenovati ^O^Uih j b° Pogajal V »reti razt,‘n b° s tem > SfSie«i%0V“re. ki so bvSetven; oriZKenevi. No-i.0rriejeno b°r bi mo. S b° lahkn S,te.vil° čla- učinkovito .K, 1>ht" »emanjki6 -ueotovil, $Nt>v Prekinitspora-'*’* Bi- ‘vi jedrskih , _ n‘t* SZ niti zadnjih1 anija na- ,u'Jsol dveb le- d°sežen daJ£ 5* ;*i“. r ’"'',llh &»!« V iMbo« spora- VC' Si( ^e\rSl!ioeldPOhvalil de-(<«li .l^! rnl a .v Kongu iV*1, *J kitajte. da bo Sr. iti *fo ljudstvo Ž»l» obT *da- ki de- V.V J« kClas.t na Ki- S« iu^e izrekel l»vll*vala JP n°afriška \Sl A'tiki gledeen01 -ve-flffilfc?*1. položaja ^«1 P|Vega tajni- balh2‘vkova. ki “e drž£ Rfl sel io. da k frčijo, fte*nen^® balkansko SSK?W J° » podroft. A pZh 0 pren pred- iVfrSi,- ureditvi tai- g^/k Je. govoril VfVedo, Rejske vla- l|W0sPo(ia 2abodmhPOudar‘l hej-^rske . b držav (Sl Hafdostno ‘P tehnične l se ti* ltlm de-t g°Vorn i ^atinske ys& «hjavi!' izv„ t13 zavra- ie Pkontinen-0 h! Haa ameriške M^Vjfdar i C 4»lni v da b0Pa jutranji h5«*JL.V oS!Fn °d odpo- gSSse0^'1 ^ zlpte govoril V k j* nanr rnini- ^ b V Mtft * sePtem. J cSa^e'Uhf? Hrušče- *£wtvaOZN ^i?i n betu le Sel °rganiza- »osf2 v- Pepristra-)e deiMav. Se. tiče ta sedež ne pomeni privilegij, temveč odgovornost in da so ZDA «dokazale, da zaslužijo in da so vredne te odgovornosti«. O delu odbora desetorice je Segni izjavil, da je ta odbor, čeprav ni mogel doseči sporazuma, opravil plodno delo .n da^ je kritika Hruščeva neopravičeno. Pripomnil je, da je nedvomno splošna in popolna razorožitev pod mednarodnim nadzorstvom cilj, po katerem težijo vse vlade udeležene na tej skupščini in da je italijanska vlada prepričana, da je treba iti po tej poti. Toda vprašanje je treoa načenjati zavedajoč „e velikih težav in se ne omejiti na program «vse ali nič». Dodal je, da je želeti tudi delne rezultate s pogojem, da se pri izvajanju teh delnih ukrepov medsebojna varnost poveča in da se ne zmanjša varnost vsakogar in vseh. Omenil je veliko odgovornost skupščine, da spodbode na nova pogajanja o razorožitvi, in je dodal, da bodo morali biti Združeni narodi tesno povezani s pogajanji o razorožitvi, da od blizu sledijo pogajanjem, ki se morajo iz tehničnih potreb poveriti ožjemu organu. V tem smislu bi moral ta organ periodično pošiljati poročila razorožitve-nemu odboru OZN, toda povezati bi moral to vprašanje s širšimi vprašanji prihodnosti. Dejal je, da je Italija prepričana, da je ključ miru razen v razorožitvi tudi v rešitvi vprašanja nezadostno razvitih dežel, in da se pomoč nezadostno razvitim deželam ne sme razumeti samo kot pomoč za razvoj proizvodnje, temveč «za razvoj človeških odnosov, ki naj temelji- jo ne več na odnosih sile temveč na čutu skupne solidarnosti«. Dosedanja sredstva v ta namen so bila nezadostna in jih je zaradi tega treba povečati na podlagi načrta, ki naj izkoristi potrebne študije primerne organizacije. Toda organizacija, v kateri bi bile vse države, ne bi mogla učinkovito delovati. Zato svetuje, naj se uporabljajo regionalne organizacije. Na koncu je Segni govoril o Južni Tirolski in je med drugim izjavil, da gre samo za izvajanje svobodno sklenjene pogodbe ter da bo zaradi tega zavrnil »poizkus, da se postavi pred politični, sedež vprašanje, ki ga dobra volja obeh strani prav gotovo lahko reši z drugimi sredstvi v okviru načel listine Združenih narodov«. Omenil je med drugim, da je Italija predlagala, naj se zadeva predloži Pred Segnijem je govoril panamski delegat, ki je izjavil, da imajo majhne države važno vlogo, ker lahko nastopajo kot sila za sporazum in za posredovanje med obema velikima blokoma. Za Segnijem je govoril afganistanski predstavnik, ki je dejal, da je zmanjšanje mednarodne napetosti, ki izhaja iz ideoloških nasprotij, v rokah velesil. Dodal je, da ta napetost zelo zaskrblja majhne države, in je zahteval sprejem Kitajske v OZN. Zahteval je tudi, naj se nujno obravnava alžirsko vprašanje. Seja je bila nato odložena. Končno je bilo dogovorjeno, da se bosta Hruščev in Mac Millan sestala jutri ob 2.15 po srednjeevropskem času na sedežu sovjetske delegacije. Mac Millan bo govoril v skupščini jutri zjutraj. Danes sta britanski zunanji minister lord mednarodnemu sodišču, kar Home in angleški delegat v pa je Avstrija zavrnila. 1 OZN Patrick Dean obiskala imimiimMiiiimtmiiiiiiiiiiiiiiiimiiijiiiitiiiiiiiiiiiiiMimuiiiiiiiiiniiMniiilnnimiliiiiimiimiiimiiiiiimiiiriiiiitmiiiiitliitiitlmiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiilimiinimiiiiimiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiii Poslanska zbornica in senat nadaljujeta debato o proračunih Bivši finančni minister negativno otenil finančno stanje dežele Poslanca Viale in Amadeo vprašujeta vlado, kaj namerava ukreniti, da bi zavrli potvarjanje oljčnega olja - «Der Mittag», nadaljuje polemiko o vprašanju Južne Tirolske - Volilni proglas KPI (Od našega dopisnika) RIM, 28. — Na današnjem dopoldanskem zasedanju je poslanska zbornica najprej upoštevala dva zakonska predloga za pomoč prizadetim po poplavah, do katerih je prišlo v Toskani med decembrom 1959 in marcem letos, nato pa je začela s splošno debato o proračunu ministrstva za pošte in telekomunikacije. V diskusijo so posegli Colitto (PLI), Fabbri (PSI), Calvare-si (KPI) in Canestrari (KD), ki so v glavnem obravnavali vprašanja v zvezi s poštnim osebjem, nakar je bilo zasedanje odloženo na popoldne. Na popoldanskem zasedanju se je predsednik Leone spomnil 17. obletnice prvega spontanega protinacistič-nega in protifašističnega u-pora v Neaplju, ki je trajal štiri dni, nato pa je minister za državne udeležbe Bo počastil spomin nedavno u-mrlega predsednika IRI Al-da Fascettija. Zatem je zbornica začela diskusijo o zakonskem predlogu Stortija ,n drugih o spremembah zakona št. 741 od 14. julija 1959, ki vsebuje prehodne določbe, da bi delavcem zajamčili mi-rimalne mezdne in normativne pogoje. S popravki komisije, ki jih je vlada sprejela, je bil zakonski predlog sprejet, hkrati pa je zbornica o-dobrila s tajnim glasovanjem tudi proračun ministrstva za zdravstvo. Zasedanje so nato preložili na jutrišnji dan, ko bo zbornica aiskutirala o zakonskem predlogu o obveznem zavarovanju trgovcev in nadaljevala diskusijo o proračunu ministrstva za pošte in telekomunikacije. V senatu so začeli danes z diskusijo o štirih proračunih ministrstev: državnega proračuna, zakladnega, finančnega in ministrstva za državne udeležbe. še pred tem so počastili spomin sen. Montagnčne J in nekaterih bivših parlajnentai-, cev, ki so umrli v tem poslednjem času. V diskusijo o finančnih državnih proračunih sta danes posegla le dva senatorja, socialist Roda in komunist Pesenti, bivši finančni minister v prvih De Gasperije-vih vladah. Pesenti je dal povsem negativno oceno sedanjega finančnega stanja dežele, podčrtal polom celotne politike razvoja, ki je težila k urav-novešenju dohodkov in življenjske ravni med raznimi deželami v Italiji. To razliko med Severom in Jugom je po mnenju Pesentija moč premostiti le z radikaJjtjimi temeljnimi reformami, kakor je moč rešiti stvarne probleme dežele le ' tem, da se «zruši politični mo. nopol Krščanske demokracije« Diskusija je bila nato preložena na jutrišnji dan. V zvezi z vladnim zakonskim osnutkom, ki je bil predložen parlamentu, in v katerem se podpora brezposelnim poviša na 300 lir na dan, je tajništvo UIL poslalo ministru za delo Sullu brzojavko, v kateri se poudarja, da nova podpora ne ustreza potrebam brezposelnih delavcev in razpoložljivim sredstvom INPS. O tem svojem koraku je tajništvo UIL obvestilo predsednika obeh parlamentarnih komisij za delo in upa, da bo.* parlament spremenil omenjeni vladni zakonski osnutek. Poslanca Vlale in Amadeo sta vprašala predsednika vlade, hkrati pa tudi ministre za zunanjo trgovino, za industi-fjo in trgovino, za poljedelstvo, za finance in ministrstvo za javno zdravstvo, kakšne ukčepe namerava vlada sprejeti, da oi ugotovila količino tako imenovanih «past za izdelavo mila« in neužitnih živalskih maščob je potrebno uvoziti, da bi krili dejanske potrebe italijanske industrije mila. Nujnost takojšnjega drastičnega posega vlade, da bi zavrli nekontrolirani uvoz tega blaga, izhaja iz iiimi iiiiiniitii tu n n i iii lini uitiiiiiii n iiiiiiiiiiitf n lunina! Hlinim iii ititiiiiiitiiiiiiiiriiitiii miiiHHi n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiifi j mm Francoska vlada proti podpisnikom manifesta Radio, televizija in gledališče nedostopni za vse podpisnike Odprta pot za odpuščanje iz javnih služb in za znižanje prejemkov do ene tretjine! - de Monde» poziva de Caulla, naj se končno odloči glede alžirskega vprašanja sWt»°kaLrfkiolBd. 7ali da irneti PARIZ, 28. — Na seji francoske vlade so danes odobrili dekret, na podlagi katerega ie vsem podpisnikom manifesta, s katerim se francoski vojni obvezniki pozivajo, naj se uprejo vojaški službi v Alžiriji, prepovedano nastopati na francu-skem radiu in televiziji ter vprizarjati svoja dela v gledališčih, ki jih podpira država. Ta dekret so sprejeli z namenom, da bi podkrepili ukrepe protj onim, ki podpirajo ((odklanjanje vojaške službe ali dezerterstvo«. Tako bodo mogli ministri sedaj sprejeti disciplinske ukrepe proti državnim nameščencem (profesorjem, vojakom, sodnikom). Med temi ukrepi se omenja tudi odpust iz službe in znižanje plače do višine dveh tretjin! Kot je znano je omenjeni manifest podpisalo 160 francoskih javnih delavcev, pisateljev, igralcev, profesorjev, novinarjev itd. Od teh so jih 18 postavili pred sodišče. Razprava se vrši v Parizu. Hkrati s francoskimi intelektualci so na zatožni klopi tudi nekateri alžirski pristaši osvobodilnega gibanja. Avtorja manifesta, ki je ostra filipika proti alžirski vojni in neke vrste apologija dezerterstva, sta pisatelj in filozof Jean Paul Sartre ter pesnik Andre Breton. Včeraj je «vladni komisar« zahteval za obtožence različne kazni. Razdelil jih je v tri skupine. V prvi skupini so tri Francozinje, en Francoz in pet Alžircev: zanje je «vladni komisar« zahteval obsodbo na deset let zapora. Za obtožence druge skupine je zahteval obsodbo od 5 do 6 lit zapora; za one tretje skupine, v kateri so razni francoski intelektualci in gledališki igralci, pa je višino kazni prepustil sodišču. Danes je spregovorila o-bramba. . Iz Tuniza javljajo, da je ministrstvo za informacije začasne alžirske vlade izročilo tisku besedilo spomenice, s katero alžirska vlada odpoveduje atlantski pakt, bolj kot nasilno vključitev Alžirije v pakt sam, kakor pa zato, ker gre za »orodje kolonializma proti alžirskemu ljudstvu« in za činitelja »negotovosti v celotnem Maghrebu«. V spornem-ci se poudarja, da so atlantske velesile izgubile zaupanje narodov Azije in Afrike, ki so vedno bolj prepričani, da je tako imenovani svobodni svet pripravljen storiti vsakršno dejanje, da bi se zoperstavili zmagi njihove svobode in neodvisnosti. Posebno poglavje spomenice je posvečeno vojaški pomoči, ki jo NATO nudi Franciji za njeno vejno v Alžiriji; zatrjuje se, da francoska vlada uporablja maroška oporišča za agresijo na alžirsko ljudstvo, medtem kn se Uizerta v Tuniziji uporablja v iste namene. Ob zaključku se ugotavlja', da so bombardiranje Sakiet - Šidi-Yousseffa izvršila ameriška letala. Pariški «Le Monde« se ob drugi obletnici plebiscita vprašuje, »kam pluje Francija«. De Gaullu sicer daje priznanje za številne reforme, vendar pa poudarja, da mora predsednik sprejeti jasno odločitev glede alžirskega vprašanja, kajti «medtem ko zaupanje mnogih muslimanov v Alžiriji v de Gaulla naglo plahni«, pa se v Franciji (imnože nenavadni primeri vesti na umverzah, med vojsko, zlasti pa med mladino«. dejstva, da ogromne količine takega blaga ne služijo potrebam omenjene industrije, ampak se uporabljajo ta potvarjanje olivnega olja, kar gre «na škodo eržave, pridelovalcev 'n poštenih trgovcev z oljem, hkrati pa tudi na hudo škodo zdravja in dobre vere potrošnikov«. Jutrišnja številka komunističnega glasila »Unita« objavlja volilni proglas KPI, v katerem se poudarja, da upravne volitve »nudijo Italiji možnost, da krona z jasnim političnim uspehom mogočno demokratično in protifašistično gibanje preteklega julija in porazi sile, ki ga skušajo obdržati in zadušiti«, in zatrjuje, da »glasovanje 6. in 7. novembra ne bo le upravno glasovanje, ampak odločilno politično giasovanje, ki bo moglo in moralo potrditi moč protifašističnega gibanja in njegovo enotno voijo, da politiki KD zoperstavi perspektivo svobode, demokracije in napredka«. Proglas podčrtuje v nadaljevanju, da upravne volitve ne morejo rešiti »neposredno in avtomatično« vseh problemov, ampak morejo u-stvariti ugodne pogoje za njihovo rešitev; še vec: občine in pokrajine, osvobojene »duš-ljive oblasti KD«, morejo spremeniti v »središča demoKra-cije in demokratične oblasti, prek katerih prebivalstvo sodeluje pri javni upravi in u-veljavlja svojo voljo«. V polemiko o vprašanju Južne Tiroiske je posegei danes tudi nemški dnevni^ «Der Mit-tag«, ki izraza zaskrbljenost spričo nevarnosti, da bi se v ta spor med Italijo in Avstrim utegnil vmešati tudi Hruščev, ki bi težko podprl stališče Italije, ke* je ta dežela članica NATO. Omenjeni list sicer piše, da bi bilo absurdno govoriti o vAnschlussu« v zvezi z vprašanjem Južne Tirolske, vendar pa dodaja, da so Italijan; '(preveč marljivi« pri industrializaciji juznotirolske pokrajine, kar pomeni v praksi njeno italijanizacijo. V Bocnu je n. pr. v gradnjj jeklarna; delavci, ki jo grade ,pa so Italijani, ki so prišli tja pogosto tudi 'n južnih pokrajin. Stalen dotok priseljencev z Juga — piše omenjeni list — je izredno naglo dvignil odstotek italijanskega prebivalstva v Južni Tirolski. Danes predstavljajo Italijani tretjino prebivalstva, medtern ko so po prvi svetovni vojni predstavljali komaj 5 odst. vsega prebivalstva. Ce se bo dotok italijanskega elementa nadaljeval v taki meri kot do sedaj, bosta obe etnični skupini ha; šmalu številčno izenačeni — poudarja «Der Mittag« in pravi, da bi niogl; najti zadovoljivo rešitev, če bi italijanska vlada pokazala «nekaj več smisla za kompromis«. Toda, nadaljuje člankar, koncesije morejo dati le «močne vlade«; take pa niso bile predhodnice sedanje vlade. Med *e-mi koncesijami omenja list .e to, da bi bilo potrebno zavreti tempo industrializacije v Južni Tirolski in nastaviti v tej pokiajini Kvsaj pismonoše, ki bi bili zmožni prečil ati nemški naslov«. A. P. Gromika na sedežu sovjetske delegacije in se sporazumela o sestanku med Hruščevom in Mac Millanom. Iz Camberre javljajo, da je predsednik avstralske vlade sporočil, da se je odločil oditi v New York. Menzies je to sporočil takoj po seji predstavniške zbornice. Dejal je, da se je sprejel ta sklep, ker so dela skupščine OZN udeležuje vedno večje število predsednikov vlad, med katerimi so tudi predsedniki vlad Com-monwealtha. Kanadski ministrski predsednik Diefenbaker pa je danes odpotoval iz New Yorka. Pred odhodom je izjavil, da sedaj ni več tako optimist, kar se tiče napredovanja dela skupščine. Indijska delegacija je sinoči priredila večerjo, katere so se med drugim udeležili tudi Hruščev, Castro, maroški prestolonaslednik Mulaj Hasan m drugi voditelji delegacij. Hruščev se je še prej udeležil sprejema, ki ga je priredila češkoslovaška delegacija in tudi sprejema, ki ga je priredila urugvajska delegacija. Razen predstavnikov ZDA, Velike Britanije, so bili odsotni tudi Tito, Naser in Nkrumah zaradi prej sprejetih obveznosti. Po sprejemu niso povabljenci podali nobene izja-ve; Z indijske strani so sporočili, da med večerjo ni bilo nobenega važnega političnega razgovora. Na sprejemu, ki ga je priredila češkoslovaška delegacija, je Hruščev med razgovorom s časnikarji med drugim izjavil, da bo Sovjetska zveza sprejela zahodno formulo o nadzorstvu, če bo sprejeta sovjetska formula o razorožitvi. Hruščev je odobril predlog Gomulke, naj bi povabili velesile, naj ne dobavljajo atomskega orožja svojim zaveznikom, in je pripomnil, da je to predlagala tudi SZ. O odnosih med SZ in ZDA je Hruščev izjavil: »Naj bo noč še tako temna, vedno pride zarja. Američani, ki so inteligentni, bodo to razumeli in z naše strani smo jim pripravljeni priti naproti«. Hruščev je tudi ponovil, da je prišel čas, ko je treba spremeniti listino OZN. Dodal je, da je bila ta listina pripravljena in sprejeta v trenutku, ko so bile ZDA najmočnejša država na svetu, in v trenutku, ko socialistični tabor ni bil še močan in ko kolonije v Afriki in drugod niso bile š? osvobojene. Pozneje se je stanje popolnoma spremenilo in kljub temu so Združeni narodi ostali organizem, kjer prevladuje ameriški vpliv. To m več v skladu s stvarnostjo. Na vprašanje, koliko časa misli ostati v New Yorku, je Hruščev odgovoril, da je pripravljen os ati ves čas, ko bo potrebno. Na vprašanje glede mežnosti sestanka med njim in Eisenhowerjem je dejal: »Kar se mene tiče, sem vedno pripravljen na tak sestanek«. Ko so ga vprašali, ali se misli ob povratku ustaviti v Parizu, da se sestane z de Gaul-lom, je Hruščev odgovoril negativno. Po današnji jutranji seji skupščine je imel Hruščev kratek razgovor s časnikarji. Ko so ga vprašali, ali misli predlagati sestanek držav čla-ni.- OZN, na katerem naj bi razpravljali o reviziji listine OZN in o njegovem načrtu 71 reorganizacijo tajništva, je Hruščev odgovoril, da je taka kcnferenca potrebna, kadar je potrebno vnesti spremembe v tajništvu. Potrdil je, da se bo jutri sestal z Mac Millanom in je dodal, da ne ve, o čem bosta govorila. V Londonu menijo, da bo Mac Millan verjetno skušal doseči sestanek med Hruščevom in Eisenhowerjem. Hruščev je na primer danes izjavil, da je pripravljen privoliti, da ga zaprejo skupno z Eisenhowerjem v sobo, dokler sj ne sporazumeta, in je dodal: »Prav tako kakor se zaprejo kardinali, dokler ne izberejo papeža«. Sestanek Tito-Hruščev Drugi sestanek z Nkrumahom s®. M- 'jift a *,*V. mm ' .. Ma HbJM — * Slika kaže sestanek Tita in Hruščeva na hodniku skupščine OZN NEW YORK, 28. — Predsednik republike maršal Tito se je sestal danes popoldne na sedežu sovjetske delegacije s Hruščevom. V razgovorih, ki so se jih z jugoslovanske strani udeležili tudi Koča Popovič, Leo Mates in Dobri-voje Vidič, ki so trajali eno uro in 45 minut, sta Tiio in Hruščev razpravljala o mednarodnih vprašanjih skupnega interesa za Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, o delu XV. zasedanja skupščine, o vprašanju razorožitve, o položaju v Kongu in o jugoslovansko-sovjetskih odnosih in drugih vprašanjih. V razgovoru, ki je potekel v prijateljskem ozračju, kot to ugotavlja skupno poročilo, so s sovjetske strani sodelovali Gromiko, Morozov, Sat-jukov in Harlamov. Po sestanku je predsednik Tito izjavil novinarjem, da so bili razgovori s Hruščevom zelo koristni. Tito je nadalje poudaril, da je danes še bolj prepričan, da se dogodki razvijajo v smeri popuščanja napetosti in da se delegacije na zasedanju trudijo, da bi se ozračje izboljšalo. Tito je izrazil upanje, da bodo na zasedanju doseženi pozitivni rezultati, in je izjavil, da je zelo zadovoljen z dosedanjimi sestanki, ki jih je imel z državniki in političnimi osebnostmi iz raznih držav. Tito se je sinoči v newyor-škem hotelu «Waldorf-Astoria» sestal že drugič s predsednikom Lane Nkrumahom. Raz-govarjala sta se o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih s področja dvostranskih odnosov. Po sinočnjih razgovorih z Mac Millanom je maršal Tito izjavil novinarjem, da so razgovori bili zelo koristni in da je med razgovori prišlo do izraza upanje, da bo prišlo do popuščanja napetosti na svetu. Po razgovoru je Hruščev na razna vprašanja časnikarjev odgovoril med drugim: «Naša stališča se ujemajo in so si blizu o vseh vprašanjih, o katerih smo govorili. Med temi so vprašanje razorožitve, Konga in uk-tpov za ohranitev miru.« Ko so ga vprašali, kdaj misli odpotovati iz ZDA, je odgovoril, da je že določil datum. Ko so še vztrajali, je dejal, da bo odpotoval tri tedne po koncu zasedanja OZN- Zatem je Hruščev na vprašanje časnikarjev izjavil, da s Titom nista govorila o vpra šanjih ideološkega značaja in prav tako nista govorila o predlogu za spremembe v tajništvu QZN. Ko so ga vprašali, ali sta govorila o morebitnem sestanku med njim in Eisenhowerjem, je odgovoril negativno. ««------ Danes sestanek Tito-Segiii NEW YORK, 28. — Nocoj so sporočTi, da se bo italijansk’ zunanji minister Segni sestal jutri z maršalom Titom. V petek pa bo Segni gest na kosilu, ki ga bo priredil Mac Millan. Naser se ie sestal z Mac Mšlianem NEW YORK, 28. — Prvikrat po napadu na Suez se je predsednik angleške vlade sestal z Naserjem. Sestanek iilimiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiMiiHilimiiiiiiHiiMimiiiHiiiiiiititiuiiiiiiiiiiiiiiMiimliiiii) V prvem polletju 1960 45,18 odst. povečanja trg. izmenjave s FLRJ Sklepi sestanka zastopnikov jugoslovansko-italijanskih mešanih zbornic - Gospodarski odnosi z Grčijo in ZAR duhovniki Titu SARAJEVO, 28. — Tu je danes končala z delom skupščina združenja katoliških duhovnikov Bosne in Hercegovine »Dobri pastir«. Skupščina je sprejela resolucijo, v kateri se posebno poudarja potreba stalnega utrjevanja bratstva in enotnosti med narodi Jugoslavije in borbo za mir in miroljubno koeksistenco v svetu. V pismu, ki so ga Katoliški duhovniki, udeleženci skupščine, poslali predsedniku Titu, se mu zahvaljujejo za njegovo delo za do^ro narodov Jugoslavije, za njegove napore za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo. »Naša želja je, da se nadoljuj* z delom na tem področju, dokler se z vašim zavzem njem in z napori drugih činiienev *o vnra«anje končno ne reči, da bo koristilo Cerkvi i» dr-‘iavi». (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — V Zagre bu je bil tretji sestanek zastopnikov jugoslovansko-itali-jenskih mešanih zbornic, katerega so se udeležili tudi zastopniki zvezne trgovinske zbornice, republiških zbornic, trgovinskih zbornic Slovenije, Hrvaške in trgovinske zbornice Reke. V poročilu, ki je bilo podano na sestanku, se u-gcitavlja, da se je trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Italijo letos povečala v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 45.18 odst. v primeri z izmenjavo v isti dobi lani. Italija je tudi letos na drugem mestu v jugoslovanskem uvozu in na prvem v jugoslovanskem izvozu. Udeleženci sestanka so kljub temu ugotovili, da so še vedno stvari, ki ovirajo še večji razvoj trgovinske izmenjave. Med drugim spada med največje ovire tudi omejitev uvoza jugoslovanskih kmetijskih in prehrambenih pridelkov v Italijo. Na zaskrbljenost jugoslovanskih gospodarstvenikov, da bo vedno večja obveznost Italije do Evropskega skupnega tržišča vplivala na jugoslovansko-italijan-sko trgovinsko izmenjavo, so zastopniki Italije izrazili upanje, da bo Jugoslavija zaradi svojega ugodnega gospodarskega razvoja s povečanjem števila konkurenčnih artiklov zmanjšala te težave. Na sestanku so nadalje raz-piavljali tudi o delovanju mešanih družb (SACET in JU-GITES) in ugotovili, da sta diužbi kljub rezerviranosti nekaterih gospodarskih podjetij do njunega delovanja do- segli dobre rezultate. Gospodarski zastopniki Ju gcslavije in Italije so se sporazumeli, da bodo v bodoče* vložili skupne napore za rešitev vprašanj, ki ovirajo še večji razvoj medsebojne trgovinske izmenjave. Med dru gim so zastopniki Italije obljubili, da se bodo pri odg i vornih italijanskih oblasteh zavzeli za večjo liberalizacijo uvoza jugoslovanskih izdelkov v Italijo. Tudi gospodarski odnosi med FLRJ in Grčijo se krepijo. Kot gost zveznega izvršnega sveta je prispel v Beograd minister za industrijo Gičije, Nikolas Martis, Med večdnevnim bivanjem v Jugoslaviji se bo grški minisicr /a industrijo razgovarjal z jugoslovanskimi funkcionarji o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Grčijo in obiskal nekaera jugoslovanska industrijska podjetja. Delegacija industrije motorjev ZAR se je medtem danes po končanem obisku v jugoslovanskih tovarnah avtomobilov in motoijev lestala v Beogradu z zastopniki jugoslovanske industrije motorjev, s kateri mi se je razgovarjala o možnosti sodelovanja industrije motorjev in avtomobilov obeh držav. Delegati ZAR so izjavili, da jih je presenetila tehnična stopnja proizvodnje jugoslovanske industrije in <11 so izvrstne možnosti za proizvodno sodelovanje. Delegacna ZAR je pokazala zanimanje za nakup načrtov in opreme za kompletne tovarne za mo terna vozila in za uvoz kompletnih vozil, kasneje pa za uvoz posameznih delov B. B. med Mac Millanom in Naserjem je trajal 42 minut in je bil na sedežu delegacije ZAR v OZN. Po razgovoru je Naser spremljal Mac Millana do avtomobila in mu stisnil roko. Prav tako je stisnil roko (udi zunanjemu ministru Ho-meu. Opoldne je bil Naser gost na kosilu Nehruja. 1 «»------ Castrov razgovor z Naserjem in Eatonom NEW YORK, 28. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je danes odpotoval iz New Yorka z nekim sovjetskim letalom, ki mu ga je dal na razpolago Hruščev. Vrnil pa se bo v New York čez en teden ali čez 10 dni in bo imel še en govor v skupščini OZN. Ko so ga pred odhodom časnikarji spraševali, ali je Komunist, ie odgovoril: »Vi ne veste, kaj je komunist. Kadar nekdo ni z vami, rečete, da je komunist. Američani imenujejo vsakogar na svetu komunista, razen Cangkajška, A-denauerja, Franca in Singma-na Rija«. Castro je izjavil, da potuje s sovjetskim letalom, ker bi kubanska letala lahko zaplenili, če bi pristala v ZDA. Glede odnosov s Hruščevom je Castro izjavil: »Mi nimamp nič kaj ponuditi in on nič ne zahteva, nasprotno kakor dela državni departma, ki daje denar neki državi, toda hoče v zameno poslušnost in u-služnosti«. Pred odhodom iz hotela se je Castro sestal z Naserjem in z ameriškim industrijcem Cyrusom Eatonom. Razgovor z Naserjem je trajal dve uri in je bil na sedežu delegacije ZAR. Eaton pa je prišel h Castru in je po razgovoru izjavil, da ga je Castro povabil na Kubo in on je vabilo sprejel. Dejal je, da mu je Castro napravil vtis, da je člo-: vek, ki se res trudi, da bi po-j magal svojemu ljudstvu. Castro mu je tudi izjavil, da ze-J lo želi, da bi se obnovili nor-| malni odnosi med ZDA in Kubo. «»------- Ameriški pozivi desničarskim silam v Laosu VIENTIANE, 28. — Na podlagi zadnjih poročil so sile Patet Laosa zasedle mesto Sam Neua. V VVashingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da če je to res, «to jasno pomeni, da predstavlja Patet Lao napadalno silo, ki je pripravljena uporabiti silo, da doseže svoje smotre«. Ameriški predstavnik je de. jal, da upa, da se podo lao-ški vojaški in politični voditelji združili, «da se postavijo proti nevarnosli, ki jo predstavlja komunistična dejavnost za njihovo deželo«. Voditelj desničarskih uporniških sil je izjavil, da je pri-pravljen udeležiti se konference vojaških voditeljev, ki jo je sklical kralj v Luang Frabangu, da bj se sporazumeli o prenehanju državljanske vojne. Prispevek ZDA za inštitut 4. Štefan> DUNAJ, 28. — Predsednik komisije za jedrsko energijo McCome je obvestil jugoslovanskega tajnika zvezne komisije za jedrsko energijo Na-kičenoviča, da so ZDA odobrile Jugoslaviji 350.000 dolarjev kot pomoč za razvoj jedrske energije v miroljubne namene. Jugoslavija bo izkoristil* ta sredstva za nakup raziskovalnega reaktorja in druge o-preme za inštitut «Jožef Stefan« v Ljubljani, Vrem« včeraj: najvišja temperatura 20.3, najnižja 13.5 stopinje zračnii tlak 1007.1 se dviga, veter 9 km severovzhodnik, vlage 71 odst., nebo 4 desetine poobla-čeno, morje skoraj mirno, padavine 6.9 mm, temperatura morja 20 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 29. sept«nlW1 Miha ^ Sonce vzide ob 6.00 17.50. Dolžina dneva iu» ji« vzide ob 14.36 in zatone Jutri, PETEK, 3». ^ jelka ^ Danes na tržaškem županstvu Prvi sestanek strank in skupin v zvezi z volilno propagando Komisija NSZ pripravlja program za pokrajinske volitve KD zamerja fašistom, da gredo na volitve v Miljah Danes bo na tržaškem župa.i-stvu sestanek predstavnikov strank in stranskih organizacij, ki jih nameravajo podpirati, ki so vložili prošnjo za dodelitev prostora na oglasnih deskah za volilno propagando. Na ob čini je bilo vloženih skupno 46 prošenj, prostorov na oglasnih deskah pa je samo 20. Sestanek so sklicali zato, da bi določili, kako si bodo pri tem prosilci sledili. Ce se ne bodo mogli sporazumeti glede vrst nega rtda, bodo pa žrebali. Podoben sestanek bo v ta namen tudi v Miljah. Občinska uprava je dala namestiti po raznih ulicah in tr gih oglasne table za lepljenje propagandnih lepakov. Večje so namenjene stranskim organizacijam, manjše pa strankam oziroma kandidatom. Prostori za kandidate bodo ostali prazni do 12. oktobra, ko zapade rok za vlaganje kandidatnih list; zaradi tega bodo morale stranke do 12. oktobra uporabljati oglasne deske, ki so namenjene stranskim organizacijam. Skupno so na vsem mestnem področju, to je v 14 volilnih o krožjih, postavili 50 velikih oglasnih desk; sedem pa so jih postavili v krajih tržaške občine, k: pa spadajo v miljsiko ali nabrežinsko volilno okrožje. V okviru svojega ozemlja pa bodo morale postaviti oglasne tleske podeželske občine same. Na pobudo volilnega urada tržaške občine so začeli v nekaterih tiskarnah tiskati volilna potrdila za nad 212 tisoč tržaških volivcev. Doslej so natiskali 40.000 potrdil. Volilnim upravičencem jih morajo izročiti najkasneje pet dni pred volitvami. Včeraj so se začeli še vztrajneje širiti glasovi, da pojdeta na volitve kar dve indipendenti-stični struji. Tolloyeva in Bor-ghesejeva skupina ter skupina «mladih» se bodo baje združile in nastopile s skupno listo, medtem ko bo menda z drugo listo nastopila Marchesicheva skupina. Med temi skupinam, pa je taka zmešnjava, da se človek res več ne znajde, saj ima opravka s pravim labirintom. Gotovo je le eno, da bodo indipendentisti zbrali potrebne podpise tam, kjer imajo ves interes, da odjedo glasove naprednim strankam. V tem primeru bi se le ponovila stara pesem. Snoči se je v Ulici Zudecche sestala skupščina članov PRI, na kateri so odobrili program in kandidate za pokrajinske volitve. Kandidati so: dr. Ri-naldo Fragiacomo, odv. Ugo Volli, Carlo Gessi-Ferluga, dr. Duilio Magris, geom. Elio Gdp-pi, Giuseppe Bazzaro, Umberto Tivoli, Oliviero Fragiacomo, Alberto Cosulich, Mazzini Garibaldi Gaspardis, Giovanni Bacci, Marco Macilli in Umberto Viezzoli. Fragiacomo, Bazza- občino levici. Vse ugibanje o morebitni zmagi je seveda kupčija z medvedjo kožo, toda res je, da bi fašisti pridobili gla- ro in Viezzoli bodo kandidirali sove na račun KD. Ampak a v dveh volilnih okrožjih. '’ ■** • * - - - Neodvisna socialistična zveza končuje svojo dokumentacijo za predložitev kandidatne liste; medtem pa pripravlja njena komisija program za pokrajinske volitve. Italijanska socialistična stranka pa nadaljuje zbiranje podpisov za kandidatno listo; tudi njena komisija pripravlja program za pokrajinske volitve. V demokrščanskih krogih neugodno komentirajo vest, da se namerava predstaviti fašistična MSI s svojimi kandidati tudi v Miljah. To naj bi bilo v škodo ((demokratičnih« strank, ki name-avajo — kot piše demo kristjanska «Giulia» iztrgati gencija se spušča tako daleč, da imenuje zaradi tega fašiste «nove zaveznike komunistov«, kar je seveda zelo neresno. Ista agencija obtožuje PSI «frontizma», ker ni glasoval za resolucijo občinskega odbora v zadevi podjetij z državno udeležbo. Mnogo bolj pametno bi bilo kritizirati demokristjane in njinove zaveznike, ki so onemogočili skupen nastop, ker niso hoteli pristati na zahtevo levice »o imenovanju široke delegacije, ki bi šla v Rim. Za demokristjane je bil seveda (ifrontizemi) tudi skupni nastop vsega mesta, od delavcev do delodajalcev v obrambo tržaškega gospodarstva. Simbolični začetek gradnje ladij ne more rešiti krize v ladjedelnicah V ladjedelnici Sv. Marka je sedaj 700 suspendiranih delavcev - Za dve veliki prekooceanski ladji, katerih gredelj so že postavili, niso še niti izdelani dokončni načrti V ladjedelnici Sv. Marka Je še vedno suspendiranih 700 delavcev in to kljub temu da so 8. septembra postavili gredlja dveh velikih prekooceanskih ladij. To dejstvo potrjuje skrbi sindikalnih in gospodarskih krogov, da je š:o prt postavitvi gredljev predvsem za prestižno vprašanje in da stvarno stanje ni bilo tako ugodno, kot ga je hotela CRDA takrat prikazati. V ladjedelnici Sv. Marka so S. septembra postavili gredelj velike 38.500-tonske potniške ladje za družbo «Italia». Delavci so pričakovali, da bodo ladjo začeli takoj graditi. Kasneje pa se je izkazalo, da za to ladjo še vedno ne obstajajo dokončno izdelani načrti, ker je bilo treba celo osnovne risbe popolnoma spremeniti. Podoben je položaj z drugo večjo ladjo, katere gredelj so istočasno postavili v isti ladjedelnici. Gre za 22.285-tonsko motorno ladjo, ki jo bodo y miiioiiitiiiimiiiiiiiiitiniiiiii,ipiiiiiiiiiiiiiium,i,n,i,„iiH,m,„IIIIIIIIIIIIIIII(IIIIII1Bfl|1(|||M||(|(||m|I||||||1|||||||n|(|||||||lim|||||t Ob podaljšanju roka natečaja za mestne redarje Upravnim policistom se ne splača prestop v službo mestnih redarjev Razlike v plači od 6000 do 16.000 lir - Nepriznanje službenih let in činov - Doslej se je prijavilo le okrog 20 prosilcev Tržaška občinska uprava je bila prisiljena podaljšati rok za vlaganje prošenj za sprejem v zbor mestnih redarjev za mesec rini. Sedanji natečaj je veljal samo za člane upravne policije, ki naj bi bili stržen bodočega zbora mestnih redarjev. Šele nato bi sledil natečaj za člane civilne policije in zatem za vse občane sploh. Vzrok za podaljšanje roka je v tem, da se je od kakih 200 članov upravne policije prijavilo samo okrog 20, Ker so zanje mezdni in drugi pogoji zelo neugodni, kajti v redarskem zboru bi prejemali nižje plače, kot jih dobivajo sedaj. Na boljšem bi bili namreč samo oficirji, kajti v občinski službi bi dobivali sedanji člani upravne policije, tudi če imajo za seboj 15 let službe, le začetno plačo. To nam potrjuje tudi primerjava številk. Naredniki, vodniki (marešali) v upravni policiji ■NiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniim Stavka proti novi bencinski črpalki ACI ACI bo svojim članom prodajala bencin po 86 lir liter, medtem ko stane navaden bencin drugje po 100 lir liter Vest, da bo tržaški avtomobilski klub (ACI) odprl bencinsko črpalko za svoje člane in prodajal članom bencin po 86 lir liter, je povzročila med uslužbenci benc.nskih črpalk v mestu odločen odpor. V znak protesta so vsi omenjeni u-službenci začeli danes opolnoči stavkati 24 ur. Stavko je proglasilo združenje uslužbencev bencinskih črpalk, ki jih je v Trstu 96. Kot je znano, se bencin v Trstu prodaja normalno po 100 lir liter. Razumljivo je, da vidijo uslužbenci bencinskih črpalk v novi črpalki ACI velikega konkurenta, ki bo prodajal bencin za 14 lir ceneje od njih. Kako se bo ta spor končal, je težko reči, saj je vprašanje cene bencina povezano predvsem z PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-n. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. PelHco 1-IL — Tel. 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. SO — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Z* vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna «30 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ihr, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki » Ljubljani «00-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tlakarskt aavod ZTT Trat vprašanjem državnega davka na proizvodnjo, ki je zelo visok in ki obremenjuje sedanjo ceno bencina skoraj za 70 odstotkov. «»------- Nezgodi na delu Na delu v Novem pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 51-letni Paolo Drago-vina iz Ulice Saven 3, ki se bo moral zdraviti 10 do 30 dni. Dragovini je padlo na desno nogo nekaj kosov jekla in mu jo poškodovalo, zaradi česar so ga odpeljali v bolnišnico, kjer So ga sprejeli na ortopedski oddelek. V ladjedelnici Sv. Marka pa se je dopoldne ponesrečil 30-letni Pietro Moratto iz Ulice del Pozzo 16. Morattu je padla na glavo železna cev in mu povzročila precejšnje poškodbe, tako da so ga z rešilnim avtom podjetja takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrološki oddelek, ker ima hude udarce po glavi, rahel pretres mo-izgubil spomin. dobivajo sedaj 91.935 lir čiste plače, začetna plača v zboru mestnih redarjev pa bi znašala zanje 81.070 lir; stari naredniki (brigadirji), ki dobivajo sedaj 83.330 lir, bi dobivali 71.364, naredniki (vice-brigadirji) sedaj 80.911, pri mestnih redarjih 65.175, kaplarji sedaj 75.465, pri mestnih redarjih 61,229, redarji po 6 mesecih službe sedaj 66.025, pri mestnih redarjih 59.761, mestni redarji prvih šest mesecev 57.246 lir. Kot se vidi, gredo torej razlike v plačah od 6 do skoraj 16 tisoč lir in se zato ni mogoče čuditi, zakaj se člani upravne policije niso priglasili v občinsko službo, čeprav jim je v njej zagotovljena stalnost. Omenjene plače veljajo za uslužbence, ki so poročeni in imajo enega otroka v breme. Večina Članov upravne policije bi seveda rada presedlala v zbor mestnih redarjev, kajti sedaj je njihov položaj bivših uslužbencev ZVU še vedno nestalen. Toda po njihovem mnenju so pogoji za vstop v mestno službo med drugim zanje tudi poniževalni, če se upošteva, da so v službi najmanj 10 let. Vse kaže, da ne bi jim teh let niti priznali za pokojnino, kar je tem neugodnejše, ker gre povečini za ljudi nad 40 let starosti. Razen tega bi mora-1’ opraviti izpite, zdravniški pregled in druge formalnosti, ki jih nič kaj ne navdušujejo. Niti niso gotovi, da bi ohranili sedanje čine. Ob podaljšanju roka natečaja za sprejem v službo mestnih redarjev je dal pristojni občinski odbornik dr. Venier agenciji «Giulia» izjavo, v kateri je skušal razpršiti dvome članov upravne policije in jih pomiriti. Kar se tiče ohranitve činov, je dr. Venier razdelil člane upravne policije v dve skupini: to je v bivše mestne redarje, ki jih bodo sprejeli v obnovljeni zbor z višjim činom, kot so ga imeli tedaj, ko so ga zapustili, in v tiste, ki niso bili nikoli v službenem razmerju z občino. Medtem ko je torej za prve zagotovljena določena kariera, pa ne bo občina priznala napredovanja in let službe drugi skupini. Za napredovanje bivših redarjev bo zadostoval nekak «razgo- žgan in je UIIHiHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII llllllll MIHI IIIIIIMIIMRMIIIIIItlllllMIIIIIIlIlHIIIIHIIIItllllllllllllllinilll Prof. de Henriquez pojasnjuje Kakor smo na kratko poročali pred dnevi, so v Rimu prijavili javnemu tožilstvu 51-letnega Diega de Henriqueza, ravnatelja inštituta vojno-zgo-dovinskega muzeja v Trstu, zaradi prilastitve 11.200.000 lir na škodo 36 rimskih delavcev. Kakor poročajo iz Rim», je de Henriquez zahteval od svojih delavcev kavcijo v višini od 200 do 300 tisoč lir, ki naj bi jim jo vrnil po pričetku del za ureditev prostorov na Trgu Santa Croce. Po enem letu delavci niso še dobili denarja in so zdaj ostali brez dela, zato so ravnatelja prijavili karabinjerjem. Diego de Henriquez je včeraj dal nekatera pojasnila, kako je prišlo do zastoja pri izkopaninah in ureditvi prostorov na Trgu Santa Croce ter premestitvi vojnega muzeja iz Trsta v Rim. De Henriquez pravi, da je sprejel nalogo za izkopanine in premestitev muzeja v dobri veri, da bo lahko kril stroške s podporo vlade, kakor so mu obljubili nekateri predstavniki vlade, ko jim je prikazal načrt za pre- mestitev muzeja iz Trsta v Rim. Za ureditev tega muzeja, pravi de Henriquez, da je porabil precej svojih sredstev in posvetil dolga leta svojega življenja. Pobudo za premestitev muzeja iz Trsta v Rim so pozdravili razni ministri in mu obljubili, da bodo nakazali znatno podporo. Tako je minister Medici predlagal, da bi pod točko izrednih stroškov v vladnem proračunu za leto 1959-60 določili za ureditev arheološkega področja S. Croce in premestitev muzeja iz Trsta v Rim znesek 100 milijonov lir. Do tega pa ni prišlo, pravi prof. de Henriquez, in so določili le 50 milijonov lir za izkopanine ne pa za premestitev muzeja. Zaradi zavlačevanja pri izplačilu vsote, na katero je računal, so nastale težave in njegovi delavci so zaradi zaskrbljenosti prijavili zadevo, da bi ščitili svoje interese. Prof. de Henriquez poudarja, da je vsak strah neutemeljen in domneva, da se za to zadevo skrivajo spletke, ki jih bo treba odkriti. vor». Občina seveda ne bo mogla izplačati članom upravne in civilne policije, ko nastopijo pri njej v službo, nobene nagrade za izstop iz prejšnje službe, kar bi morala kvečjemu storiti uprava zborov, ki jih zapustijo. Dr. Venier je nato pobijal trditve, da hoče občina sestaviti zbor mestnih redarjev izključno iz novih mladih sil in zanemariti člane upravne in civilne policije. Ce bi hotela storiti to, ne bi razpisala dveh natečajev najprej za člane upravne in civilne policije, v katerih so predvideni neki izredno ugodni pogoji glede starosti, šolske izobrazbe in postave. Občina nemreč meni, da morajo biti bodoči stržen zbora mestnih redarjev člani upravne in civilne policije. Kar se tiče izpitov, je razumljivo, da se mora občina prepričati, ali zna sestaviti redar zapisnik o globi in ali dobro pozna vsaj prometni zakonik. Občinska uprava pa ne bo glede izpitov dlakocepska. Zdravniški pregled je seveda obvezen, kar pa velja za vstop v vsako službo te vrste. Bivši mestni redarji pa bodo vsekakor estali v mestni službi, pa naj bo izid zdravniškega pregleda kakršen koli. Dali jim bodo samo kako lažje delo. Ob vložitvi prošnje za natečaj ni treba, da se člani upravne in civilne policije vnaprej odpovedo prejšnji službi. Kdor bo po natečaju sprejet, bo imel 30 dni časa, da se odloči za izbiro službe in šele nato bo podal o-stavko na prvo službo. Občina pa ne more sprejeti zahteve po priznanju službenih let, ker bi to prekucnilo na glavo vso ureditev krajevnih u-stanov. Pripadniki civilne in upravne policije so samo zdravstveno, ne pa tudi starostno zavarovani. Dr. Venier je dejal, da bi se morda to dalo urediti tako, da bi občina doplačala prispevke za vsa pretekla leta; toda to je izrazil le kot svoje osebno mnenje. Nič določenega pa ni dr. Venier dejal glede plač. Rekel je le, da dobivajo tudi mestni redarji izredne doklade, kot na primer za službo pri u-smerjanju prometa, razna nadzorstva itd., da pa bodo lahko mestni redarji nadoknadili denarne izgube tudi z možnostjo napredovanja v službi, kar jim je sedaj v upravni in civilni službi onemogočeno. Na koncu je dr. Venier dejal, da upa, da se bodo člani upravne in civilne policije le prijavili za redarsko službo ter da jim pojde občina, kolikor bo le mogla, na roko. V bistvu ostajajo torej stvari pri starem. Predpisi za natečaj se niso nič spremenili, ostale pa so le obljube, kar je seveda za prizadete premalo. Dostikrat se je namreč treba boriti celo za dosego tega, kar je črno na belem. Med člani upravne policije pa so tudi taki, ki so sedaj oficirji, medtem ko bi z vrnitvijo v zbor mestnih redarjev ponovno postali podoficirji, kar seveda nikomur ne prija. Kolikor toliko ugoden je le položaj tistih članov upravne policije, ki so že bili člani zbora mestnih redarjev, preden so ga zapustiti. Zato je dvomljivo, ali se bo v tem mesecu dni zvišalo število prosilcev za sprejem v občinsko redarsko službo. pričljivt podatki glede povečanja števila zaposlenih v industriji. Znano je namreč, da globalni podatki odražajo določeni napredek in da pa se je istočasno občutno poslabšala struktura zaposlitve. Povečalo se je namreč število zaposlenih v lahki industriji, i-stočasno pa imamo opravka s stvarno krizo ladjedelnic, jeklarske, mehanične in sorodne industrije. Ugotoviti tudi moramo, da sta bili zadnji dve leti v svetovnem okviru izredno ugodni ter da napredek, ki je bil dosežen po vsem svetu, ni bil dosežen niti v najmanjši meri na našem področju. Prav obratno, v nekaterih ključnih panogah smo zabeležili celo nazadovanje. To velja zlasti za pomorstvo, kjer se je število zaposlenih celo znižalo. To dejstvo je prisiljena priznati tudi agencija Giulia, ki poudarja, da je pomorski sektor občutil krizo brodnin. Na čast delegatom «Nagrade Italija» Simfonični v gledališču «Verdi » V gledališču «Verdi» je bil včeraj koncert na čast delegatom «Nagrade Italijan in pa delegatom Evropske zveze za radiodifuzijo. Del gledaliških prostorov je bil tistim, ki so se pravočasno pozanimali, na razpolago brezplačno, vsi ostali udeleženci pa so bili povabljeni po RAI-TV. Pod vodstvom dirigenta Antonia Pedrottija je Tržaški filharmonični orkester igral zgolj dela Tržačanov ali Istranov: poleg Pirančana Tartinija iz 18. stoletja so program izpolnili živeči Mario Zafred, Giu-lio Viozzi in Luigi Dellapic-cola. Tartinijevih koncertov je veliko število, ki pa večinoma počivajo v arhivih. Tudi Koncert za godala, ki smo ga včeraj slišali, kaže neko patetično toplino, lastno piranskemu komponistu. Z afre-dova III. simfonija (Pesem Krasa) ne spada med novejša avtorjeva dela. Napisana je bila že l. 1949. Zafred, ki je tedaj živel že daleč od svojega domačega mesta, si je poiskal navdiha za svojo stva- iimiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitHiiiimiiiHiiiiiMiiiniMiiiiimiiiiiiiMiiiiHiiiMiiiiniiiiiiiiin Delavci v ORION stavkajo že dni Stavka te nadaljuje zaradi nepopustljivosti delodajalcev ladjedelnici Sv. Marka gradili za pomorsko družbo Gri-maldi iz Genove. Ta svečanost je bila povsem simbolična, saj obstaja samo uradno naročilo ter dosedaj niti projektivni biro še ni napravil potrebnih načrtov. Obe obsežni naročili sta torej v bistvu samo načelno— piavnoveljavni, dejansko pa niso bili napravljena niti pripravljalna dela in niso dokončani niti načrti. To dejstvo tudi dobro vedo delavci ladjedelnice Sv. Marka, saj je očitno, ker v ladjedelnico niso pripeljali potrebne plošče in ostale polizdelke, ki jih potrebujejo za izoelovanje ladijskih trupov. To pa pomeni, da bo treba čakati za stvarni pričetek gradenj obeh večjih ladij še dolgo vrsto mesecev in da se bo po vsej verjetnosti položaj delavcev v ladjedelnici Sv. Marka lahko še zaostril. V omenjeni ladjedelnici so julija dosegli v povojnem času skoro najnižje izkoriščanje naprav, in sicer 49.5. Vse pa kaže, da se lahko ta nezadovoljiv odstotek v prihodnjih tednih in mesecih še zaostri. Obstaja torej stvarna nevarnost, da bo kljub simboličnim postavitvam gredljev ostala ladjedelnica prihodnje mesece brez vsakega dela. To pa bi seveda pomenilo nadaljnje povečanje števila suspendiranih delavcev, ki prejemajo komaj tri četrtine minimalne plače, ki pripada zaposlenim v določenih kvalifikacijah. Položaj v ostalih obratih CRDA prav tako ni povsem zadovoljiv, tako so na primer v Tovarni strojev Sv. Andreja zaposljevali julija 676 delavcev, medtem ko so jih junija 681. Gradili so deset ladijskih motorjev in pet električnih pogonskih strojev. Celotno stanje zaposlenih delavcev pa se je v CRDA v primerjavi z julijem bistveno poslabšalo. Julija je bilo namreč v vseh obratih CRDA suspendiranih po uradnih podatkih 544 delavcev, medtem ko jih je sedaj okoli 700. Kdo jim bo še verjel? Nepopolni podatki demokristjanske agencije Demokrščanska agencija Giulia skuša z navajanjem nepopolnih podatkov omiliti stvarni težavni položaj tržaškega gospodarstva. Očitno gre za predvolilni poskus, ki naj o-pravici delovanje ne samo lokalnih, temveč tudi rimskih krogov KD. Agencija tako trdi, da se je v zadnjih dveh letih odločno ugodno povečalo število zaposlenih uslužbencev, pri čemer pa 'Pozabljat, da se je v zadnjih dveh letih tudi povečalo število stalno bivajočega prebivalstva. Prav tako so kaj malo pre- •illiiiiiiiimMimiiiiHiiiiiiiiiiMiimniMiiiHiiitiiiiimiimiiiiiiiiHiitiitiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiimitniiiiiiillHiiiiimm Tudi včeraj so se zbrali stavkajoči uslužbenci podjetja Orion na skupščini in so se po razgovorih sestali na mirni manifestaciji pred sedežem podjetja. Med manifestacijo ni prišlo do nikakih incidentov. Stavka v tem podjetju se nadaljuje in sta obe sindikalni organizaciji sklenili, da skličeta tiskovno konferenco, da bolje obvestita javnost o razlogih, ki so prisilili 330 delavcev in uradnikov omenjenega podjetja, da stavkajo že 21 dni. Tiskovna konferenca bo kot se zdi v petek. Tiskovni urad PSDI sporoča, da se je tajništvo včeraj ponovno sestalo z delegacijo delavcev podjetja Orion. Člani tajništva so obvestili delegacijo o korakih, ki so jih napravili tako v okviru parlamenta kot v lokalnem okviru v podporo njih zahtev, istočasno je tajništvo tudi poudarilo svojo solidarnost s stavkajočimi. Predstavniki delavcev pa so ponovno obrazložili zelo težaven položaj delavcev, saj so prisiljeni, da stavkajo že toliko časa in da zato pričakujejo, da jim bodo vse stranke, k', niso brezbrižne glede njihovega položaja, pomagale in s tem prispevale, da dosežejo človeka dostojne delovne pogoje. Skupščine upokojencev Pokrajinski sindikat upokojencev Flp sporoča, da bodo v prihodnjih dneh tri skup- ščine: prva bo v petek ob 16. uri v kulturnem krožku na Opčinah, naslednja v soboto ob 16. uri v krožku Stella in tretja v nedeljo ob 10. uri v Skednju v Ulici San Lorenzo in Selva. Na omenjenih skup; ščinah bo govoril vsedržavni svetnik FIP Ernesto Radich. Številni primeri ponarejanja Opozorilo tržaške trgovinske zbornice Tržaška trgovinska zbornica opozarja, da je preiskovalna postaja za vinogradništvo in proučevanje vina v Coneglia-nu prevzela nadzorstvo nad pripravo in trgovino z živili v tržaški, goriški, videmski in bellunski pokrajini. To nadzorstvo izvajajo s sodelovanjem tržaškega kemij. sko-blagoznanstvenega laboratorija pri tržaški trgovinski zbornici. Med prvimi preiskavami so ugotovili številne primere nespoštovanja nekaterih norm, ki se nanašajo na semensko olje, maslo, margarino in na vino. Tržaška trgovinska zbornica opozarja vsa prizadeta podjetja, da naj se točno drže predpisov, ger slede vsem kršitvam prijave in nato globe ter v resneiših primerih tudi ostrejše kazni. Iz sodnih dvoran Obsojen upravnik podjetja zaradi ponarejevanja bilance Otrokova žoga je spravila starše pred sodišče Porotno sodišče bo začelo zasedati 10. novembra Na kazenskem sodišču je bila včeraj razprava proti 48-letnemu Oscarju Mastadirju, bivšemu upravniku podjetja Intrasped, ki je stanoval v Ulici Tagliapietra 6 in se je leta 1955 izselil v Ekvador ter proti računovodji omenjenega podjetja 61-letnemu Giorgiu Barbienju iz Ulice Silvio Pel-lico 10, Qba sta bila obtožena, da sta potvorila bilanco podjetja in na ta način v letih 1946-47 prikazala 91.889 lir aktive namesto 20,203.431 lir aktive, v letu 1948 pa 37.761 lir aktive namesto 18,269.339 lir aktive. Mastadir je bil tudi obtožen, da je preprečil da bi član podjetja Dušan Pla-menac 21, julija 1051 pregledal knjigovodstvo in da si je nedovoljeno prilastil 101 milijon 201.212 lir, to je dobiček podjetja od leta 1946 do 1950. Sodišče je Mastadirja obsodilo zaradi potvarjanja bilanc in nedovoljene prilastitve na 1 leto in 20 dni zapora ter 26.000 lir globe. Kazen mu je črtana zaradi pomilostitve. Za dobo desetih let pa ne bo smel voditi trgovskih podjetij Barbieri je bil oproščen, ker ni izvršil kaznivega de. janja. *** Mala žoga, ki jo je neki otrok vrgel med igro na teraso drugega stanovanja, je spravila na zatožno klop njegove starše, ki so se morali zagovarjati na preturi. Po kosilu 20, decembra lani je otrok vrgel žogico na teraso stanovanja 40-letne Marije Garbino por. Starchi v Ulici Marche-setti 41. Kmalu nato je v stanovanju Starchijeve zazvonil zvonec in pred vrati sta bila 38-letni Gino Stoinich in njegova 35-letna žena Letizia, oče in mati otroka, ki sta za. htevala, naj jima ženska vrne žogo. Beseda je dala besedo in je nastal prepir. Stoinich je bil obtožen, da je nasilno prišel v stanovanje in grozil ženski, njegova žena pa se je morala zagovarjati zaradi groženj in žalitev. Oba obtoženca sta zavrnila vsako Jgrivdo. Sodišče je Stoinicha oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, njegovo ženo pa je pogojno obsodilo na 12.000 lir globe zaradi žalitve. ### Novo zasedanje porotnega sodišča, ki mu bo predsedoval dr. Rossi, bi se moralo pričeti 7. novembra, toda zaradi upravnih volitev je začetek zasedanja preložen na 10, novembra. Prvi bo na vrsti Francesco Valtonina, ki je za-prt ed 30. septembra lani in je obtožen nameravanega u-mora svoje žene ter slabega ravnanja s svojo družino. Nato se bodo morali zagovarjati Sergio Spagnul in Libero Strajn, ki sta zaprta od 15. februarja lani in sta obtožena ropa, tatvine, povzročitve telesnih poškodb itd.: Mario Du. bričič, Luigi Zangrande in Giovanni Contarino, ki so zaprti od 13. marca lani in so obtoženi ropa; Giordano Stefi, ki je obtožen žalitve italijanskega naroda in pijanosti, Carlo Mervič, ki je obtožen žalilve italijanskega naroda, nemška državljana Friedrich Kaiser in Helmuth Kart, obtožena žalitve italijanskega naroda in žalitve javnega funkcionarja, ter Božidar Rosič, jugoslovanski begunec, ki je obtožen, da je žalil italijanski narod in javnega funk. cionarja. «*-------- Pri belem dnevu so tatovi obiskali stanovanje Predvčerajšnjim Je 60-letni Antonio Linardon iz Ulice O-vidio 49 prijavil policiji, da so neznanci kar pri belem dnevu obiskali njegovo stanovanje ter mu odnesli iz spalnice zlato verižico z obeskom, zlat prstan in 2250 lir v gotovini. Giuseppe Pansin jz Ul. Fo-scolo se je pritožil, da mu je nekdo ukradel ponoči vespo, ki jo je pustil na cesti blizu svojega stanovanja. Italo Giaccone, ki stanuje v Nabrežini-Postaja št. 63, pa je na komisariatu javne var- nosti v Devinu prijavil, da so mu neznanci povzročili 32.000 lir škode na avtomobilu, ki ga je moral zaradi okvare pustiti nekaj časa na avtomobilski cesti blizu Nabrežine. Podleži so mu ukradli baterijo, pokrov na kolesu, potrdilo o plačilu letne takse ter šipe. Tatovi odnesli 20 kg sira Predsinočnjim so neznanci vdrli v pritličje stavbe, kjer so uradi podjetja Mari-tan-Borgato v Ul. Italo Svevo 14. Razbili so šipo na oknu urada in nato odšli v skladišče. Verjetno so računali na bogati plen, toda nočni stražar Francesco Sperne, ki je bil tam blizu in je slišal sumljiv ropot ter opazil razbito šipo, je poklical na pomoč nekega drugega stražarja, da bi prijela malopridneže. Tatovi so imeli napeta ušesa in so se zavedli nevarnosti, zaradi tega so jo naglo popihali. Ko sta se čuvaja vrnila, sta zapazila, da so vrata glavnega vhoda odprta, v skladišču pa ni bilo več žive duše. Skladiščnik, ki sta ga čuvaja nato zbudila, je u-gotovil, da so malopridneži odnesli 20 kilogramov parme-zanskega sira. iiiiiiiitmitiiiiiimiiiHiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiMi OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 28. septembra se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 5 oseb, poroka pa Je bila 1. POROČILA STA SE: posestnik Gastone Dolllnar in gospodinja Luci a Rosin. UMRLI SO: 56-letna Valentina Achilll 60-letoi Giovanni Cieva, 84-letni Carlo Dussi, 83-letna Maria Zottlch vd. Tamburini, Ros-sana Lombardo, stara 11 dni. ■ .n— € ». — NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Plero 2: De Colle, Ul. Revoltel-la 42: Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti-Testa d’oro. Uh Mazzini 43. ritev v Slataperjevem «Mojem Krasun. Drugi Tržačan, Giulio Viozzi, pa je za svojo Legendo (iz l. 1955) uporabil zgodbo triglavskega Zlatoroga, ki jo je v pesmi obdelal Baumbach. In končno je bil na sporedu Pazinčan Della-piccola, ki je svoje Tartiniane povzel iz nekaterih Tartinijevih violinskih sonat. Delegatom na omenjenih zasedanjih v Trstu, ki so prišli z raznih krajev sveta, je RAI-TV najbrž ustregla s tem koncertom, ki jim je nudil možnost seznaniti se pobliže s komponisti, ki so bili najbrž marsikomu še neznani. Mogoče pri izvajanju ni bilo čutiti običajne virtuoznosti Tržaškega filharmoničnega orkestra, vendar je koncert v glavnem dosegel svoj namen. (Gledališče pa za sedaj še nima v parterju novih sedežev, pač pa je obnovljen pod. Ostalo bo pripravljeno do začetka operne sezone). Jesenski maturanti klasične in realne gimnazije Na KLASIČNI GIMNAZIJI so v jesenskem roku uspešno opravili zrelostni izpit: Ale- ksander Mose, Srečko Simone-ta, Ni\ea Kuret, Darija Lipovec, Sonja Polojaz, Adrijana Stock, Franc Cernic (iz Gorice), Marijan Cernic (iz Gorice), Maksimilijan Gergolet (iz Gorice). Odklonjenih je bilo 5 kandidatov. Na REALNI GIMNAZIJI pa so v jesenskem roku uspešno opravili zrelostni izpit- Karel Fučka, Franko Luin, Ivan Magajna, Sergij Pertot, Albin Ščuka, Sergij Sancin. Odklonjeni so bili 4 kandidati, eden pa se ni sploh prijavil. [ LJUDSKA PROSVETA J Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 30. septembra 1960 ob 20. U-ri na sedežu v Ul. Geppa 9. (»AUOVI IN PKIkPUVKl) V počastitev spomina pok. Ivana Družine po domače Tinčeta iz Borila, daruje svakinja Magda Gregorič 1000 lir za Dijaško Matico. I Z L !E T I IZLET SPDT NA PLATAK-SNJEZNIK SPDT priredi v nedeljo 16. 10. izlet na Platak-hrv. Srtježmk nad Reko. Potreben potni list. Vpisovanje in informacije v Ul Geppa 9-II. v uradnih urah. ( MAH OPLAŠI ) PPUS1NI CARLO, Trst. Ul. Bat tisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči «ARGOn ter »a plin in elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Tel. 29-041. l Vse za vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61792 .■.w.v.v.ww.v.vv. ( ŠOLSKE ——— Ravnateljstvo s >' dusirijske s® W profesorjev v roja®* kev. •J3/8 leta "’l. "oktobra^ ijd-1 vešča zberejo v Na Državrem^t^^rtSp m Trstu se začne novo ceju s klasičnimii slovenskim $5»^ 1960-1961 v" f0**?!? jlS&S bra 19S0 ob 8. uri * n) Mm* v kapucinski cerK ^ Ravnateljstvo Sl«Jjj]Jj p* nje šole v Troj® ^ 14 sporoča sledeč^, j Pouk se bo z« ^ Prvošolci naj R" tretj^jj* “ uri. Drugo n l0 «r, # zberejo v š°'J 00tre&llJ Pouk se bo . rvošolci naj 9. uri. Drugo se zberejo v š_ , bodo dobili 'sa ^ dila in umik. ol) 11. Šolska maša o®^. . cerkvi pri Ravnateljstvo srrljsko-strokovne| 0I„ * i venskim učnun ra®?? žini in v oddeljen s(, m c,, vei4tt vaviia, -jtrie 06 > Sv- Križu šolsko mašo v skega leta »»—r«go' to 1. oktobra l3?u Nabrežini. MižJe stff1 Ravnateljstvo NI . šole pri Sv. Ija joisj 4 dijake, da bo f aKtof'. « ša v soboto dne j ?ri jat ob 8. uri v cerkvij. ^ p* nu. Po končam j, -p čenči zbrali v Jf s rž. u jk Na slovenskem v Trstu se »f* foD «?, 1. oktobra ob 9- v cer) začetna sveta mas-1 Sv. Ivanu. - 0,.: Fenicc 15.30 ‘(^'*riele ^ Belinda Lee, Lav ti Gino ^e0r0V1'«ArCida b* se kdai~ ‘Vosicd aIi nstavila. itn, da .sem Postal prepri-1 n“P0Bed' *asa «»«]■ 1)1 *n da sta njena ,a in zdravje ne- ‘3it>a A „„ ... • n na el" noči l! Jtobil adnje se mi ustavila, kajti fternni bil naviti. 1 da . en\ ,se za glavo, *'* Bri^1 ustavljena ^tlec if"? znamenje in W» „ *d,h nadlog, Po. Hti, ,, a scni se otresel n°ra»nat ° na s*eP° srečo lt0)itii - ‘n nato pokazal ,i"’1 vrataaZn°Vernim slut' .Hdnjj' °Praoirda3alno nakita- . nH dan sem stopil v >aBLU!;l3ttj0 ‘ud‘ manjša tol in f tn VOc*ja oddel- 30 & nar« 6 V2el rofc ter ,2 “u"auati. potem 3e ',le — _ cs a3a 2a štiri mi-1 PtenT ator bi tre-!* nsta„jt- **’“•» Skušal sem Htednt- ~~ skušal sem mu Sb ' dj —no 4 ■ — — l, da J,- znman; mimo !t0,tllie aj2a '*“ri minute N "sitoiiKo j6n repu‘ator toonin Premakniti, "Sr *° človeško zelje >, . metl- dn talco je !l1 oicrn 5em ves na trnih Hedn. ,°d "iitn de ura šla ^“bdoBai . nie3a ter ga I 5 'lilni P1*Stt Ur0 Pr* Ho laan°Krvno kru- N' STam°tno de- rl ek‘‘ei>»ti “d UTk 3C zooala prehitevala je ,z V'eUedno botj tn t 1(0 PosinK-tednu se ji je KS«. da je osa k3e £2? / pul20m’ " » s*«.. 1 do sto pet- ‘'dna" -^b kcncu dru- 3e Pustila ose in je h l"estu daleč za < 1 "'V;/1 m“'enfcosl St j ter oa »M je „1,. . VeseHla sne-'»no S u, l . ^tsn0 <*0 9lolZni(č Sem Hon . fc°«tlo- •* dCI Sem So,'1« ;rj’ ?°30 ura je •tla 8 štiri 1 sodnega \ j"0 sodi«"* me Pr,pe-H nfSe! naj0,e’ Polagoma Hn, e,n p v včerajšnji C • PretZdVČera^‘- Sp. Ce#cU tedp-n Ji >Ja ;7uscen capljam M* HmjaCa*om '« d“ Ni 3e ri 2Pfed oči’ '“S semVl,;,C“ ‘eden tn "»« 1,1 in j®0, sanedel, da Sapusčen ^ Zub,lie v h] H, . i da“5na a/r-3e ur° A k , ‘e os n nat0 re' S ,, e|£el i„ Peresa «na- ? H rfn !! lahko ? dob?o uneb- p” tem t"1 d n a t0 0JaIa Ponpre-S “> Ban,5'’ ■ biio «se, ^.»•^»Mreb«* dl^ala C "‘Jp" °b os"1 fctbala tn SN. ‘«m tru. o stm-muzeju S1 e njo po- novega na k urarju. PUhdr Nin”1'*"' Bel 5,,Satl niti f >*v ” ‘ateo ' 3 deželi, let Jela Toda o M ^onn, *. dneva vam je ',»m *a„Un,Hevala hl' C ni« ^H>,a 9a o Se lomila, do-Ure. lei j,h h'?ak0 ,7 sabo, spet •q»oi“ stirit nam % t raln nduajsetih «b * kot ;a do t,h je naznd-urah in ravno Oš* % ‘ »n a2ai« nam do '‘‘bde ?* P°BPre \Hot ie sto3’."* mo9el V;V,e bil,, ,,e« alt t,tr0 l toe '* nJena doli-im ma!o PouPredelc je \Vitt 0 Sen, ’’redno Prit-Sl1*1- esel u st>°3 ,n-S »C*l Je dru»emu ' ^ m 9 2ni, 3e P°' ^ n‘e Oe, “.l’0r“. Rekel p. ...... ^ki Goldoni. Pesen ker "'Illlllllllll ni nič feo fVsb",vl Si jen S ?3atro'UGmriamsko Mle-Hv Sls3 H ,"ld°ni, ki ,n da OMo' ,e U %Vs%”'>sl za* Pred8‘av- M’a ^ sta i,?0, Na*«i '*> En ,zdeiahl Vd9VaioEnfa Ceruti,-f» spojke 35o hujšega. Da vam po pravici povem, pa se mi ni niti sanjalo, kaj je glavna zavora. Izraz se mi je sicer zdel bolj kovaški kot urarski, ^toda pred tujcem nisem hotel veljati za nevedneža. Popravil je glavno zavoro, a kar je ura po eni strani pridobila, te po drugi izgubila. Nekaj časa vam je tekla in nato nekaj časa stala in nato nekaj časa spet tekla in tako dalje, presledke pa je pri tem izbirala po lastnem preudarku. In vsakokrat ko je stekla, je rit-nila kot mušketa. Nekaj dni sem nosil podloženo srajco, a nazadnje sem nesel uro k drugemu urarju Počasi jo je celo razstavil na kose in razvalino znova m znova prekopaval pod svojim povečevalnim steklom. Nato pa je rekel, da je menda nekaj narobe z lasnim sprožilcem. Tudi ta izraz mi je dišal bolj po puškarski kot po u-rarski obrti, a sem bil raje tiho. Urar je uro popravil in pred mano navil Zdaj je šla dobro, samo da sta kazalca vsakokrat, ko je manjkalo deset do desetih, skočila skupaj kot škarje, ko se zapro in odslej skupaj nadaljevala pot. Najstarejši mož na svetu se pri taki uri ne bi spoznal na čas in zato sem jo nesel spet k urarju. To pot so mi povedali, da se je ukrivilo urno steklo in da vzmet ni ravna. Omenili so tudi, da bi bilo treba del kolesja «potemplati». Popravili so, kar je bilo narobe in odslej je moj ča-somer deloval brezhibno, razen zdaj pa zdaj, ko je po skoraj osmih urah mirnega tiktakanja sleherna stvar v notranjosti nenadoma zbezljala in začela brenčati kot čebela in sta kazalca v hipu jela krožiti tako hitro, da sta izgubila svojo individualnost tn se je preprosto zdelo, da pokriva številčnico tanka pajčevina. Ura vam je pretekla naslednjih štiriindvajset ur- v šestih ali v sedmih minutah ter nato šklecnila in obstala. S težkim srcem sem se napoti k še enemu urarju in ga z nezaupanjem opazoval, ko jo je razstavljal na kose. Nato sem se pripravil, da ga začnem strogo zasliševati, kajti stvar je postalo resna. Za uro sem bil da. dve sto dolarjev, zdelo pa se mi je, da sem izdal za popravila dva ali tri tisoč. Medtem ko sem čakal in urarja nezaupljivo opazoval, sem naenkrat ugotovil, da možakarja poznam — včasih je bil ladijski strojnik in to niti ne dober strojnik. Skrbno je pregledal vse dele, prav tako kot drugi u-rarji, in nato je z isto samozavestjo izrekel obsodbo. Rekel je: «Preveč pritiska ima -morali bomo s francozom zrahljati varnostno zaklopko.)) Pri priči sem mu razbil butico m ga dal pokopati na svoje stroške. Moj stric William (zdaj je že v grobu, na žalost!) je imel navado reči, da je dober konj dober, dokler enkrat ne uide in da je dobra ura dobra, dokler je ne dobe urarji v roke. In strašno rad bi bil vedel kakšnega posla so se lotil t osi tisti kotlarji in orožarji in čevljarji in strjjniki tn kovači, ki v svojem poklicu niso u-speli. Toda tega mu ni znal nihče povedati. — St oidu, a, Jakec, ka-ku se olimpijski duh sire na vse strani. E, ja. danes je vse šport jen reklam. Ce nisi športnik neč ne ve- ! — Taku nekam. Ma kej se tolko čudeš! Pr združe-neh. narodeh so pogrunta- li še večjo modrost. Au-strici so postauli če opra- laš, nanka u politiki. Danes velajo muškoli šanje tirolskeh Nemcou. De Italija ne reipe-jen zbatola. Prfina babe, če nimajo mušico- tira pogodbe De Gasperi-Gruber, de Nemci lou.... Nanka dive ne morejo postat Ben Mihec, be tou povedat, kej češ reč? jest znam. E, ma tisto ne, ke so čakali, kadaj se odprejo vrata za prežentirat lište za volitve. Ta veliki partiti so nuč jen dan čakali pred tribunalom, kadaj se bojo lahko prežentirali. Jen kadar je biu moment — laufšrit gor po skalah, kadu bo pršu prej. Jen koršo so dobili komunisti. Ce be da- nimajo pravic, de čejo plebiscit jen kej — Ma ti Austrici so tudi čudni! Kader jeh pej kašen spoune na koroške Slovence, pej pravejo njeh ministri, de tu je pej drugo, de Slovencou na Koroškem ni moč prglihat ses tirolskemi Nemci. — Ja kepei! Zatu ke Slovenci na Koro- jali madaje, be dobili komunisti zlato, de- škem so Slovenci, invece Nemci u Italiji so mokristjani srebrno, tisti od PSDI pej bro nasto. pej Nemci. Sej se preči vide difarenca. — Ben, pestmo! Kej si tou prej reč od Ma prouzaprou tu ne be biu nanka Združeneh narodou? silab šport — teč gor po skalah. Moreš je- — Alora: Austrici so pmesh tu reč, ko- met zdravo srce jen douge noge, de lahko , , . . . , ... ... .--it t. J, j, ker de se gre za Austnsko majnsino u Ita- nardis po tn skaline. Be blo prou za predla- J gat tašne korše za olimpjade. — Ma zakej Jetra so organ, brez katerega človek ne more živeti; brez želodca in brez velikega dela črevesja lahko živimo dolgo let, brez jeter pa niti nekaj dni ne. Jetra so naj večja žleza v našem telesu in ležijo v desnem zgornjem delu trebušne votline, in sicer pod desnim rebrnim lokom. Svoje proizvode pošilja ta žleza na dve strani. Glavni proizvod, žolčni sok, izliva po žolčnih kanalih v tanko črevo ter tako pomaga pri prebavljanju maščob, ostale produkte (sladkor, krvne beljakovine, fermenti, vitamini) pa pošilja neposred. no v krvni obtok. Jetra so nekaka tovarna, ki predeluje surovine, prihajajoče iz črevesa, kamor so prišle s hrano. Vse krvne žile prebavil se izlivajo najprej v jetra, kjer puste vse, kar so prinesle iz črevesa (pontal-na vena, ki prihaja v jetra iz črevesa in izločuje žolč). V jetrnih kapilarah pa izvira žila dovodnica, ki vodi v srce. Tak položaj jetrom omogoča, da sprejete snovi predelajo, presnavljajo in tako ustvarjajo komplicirane kemične spojine, ki so neobhodno potrebne za življenje celic in celotnimi, ............................................................................................................ so jemeli ti partiti tašno silo? Sej je še zmiram cejt! — Ma kej ne znaš, de tisti ke se prežen-tira prvi, dobi tudi na škedi prvo mesto? — Jen kej je pole? Sej pridejo vsi partiti na š'kedo jen kadar voleš, se zbereš tisto ke češ. — Ma jemet prvo mesto na škedi je velike — ku be reč — psihološke važnosti jen nardi na tistega, ke vole, velek imprešjon. Ke prvo je zmiram prvo. Jen taku tisti, ke jema prvo mesto, lahko dobi kašen glas več. — Ce reč, de tisti partiti računajo, de so voliuci tudi taku zabiti, da ne bo znali najt ven svoj kontrašenjo jen de nečko forte dobro vino. Pejmo na. pu litra; pla- liji. Ma taljanska diplomacija, ke je jurba-sta, je dosegla de so denili na dnevni red ne austrisko majnšino ma »nemško govoreče prebivalce bocenske pokrajine«. — Ma kej ni vselih? — Ne, ni vselih! Za Nemce je tu vre slabo. Znaš, tu so diplomatske finece, ke jeh je treba zastopet. — Videš, Mihec, mene se pej zdi, de majhni ledje delajo majhne oslarije, velike glave pej velike oslarije — E, Jakec, jest vre vi dem, de ti ne boš nikoli diplomat. Ne zastopeš, kolko pomeni ana beseda. Mihec, tle dol jemajo u ani oštariji preštrikajo prvega? čam jest! Z DR A VNISKI KO TIČEK Jetrne bolezni Največji sovražnik jeter je alkohol - Posvečati je treba največjo pozornost prehrani Dva zelo pereča problema Kolumbije V senci nebotičnikov Bogote se govori o zemlji in nafti Kdor je zemlje lačen, naj se loti bonifikacij, da bi veleposestnikom ostalo njih bogastvo nedotaknjeno - Lastno nafto kupujejo od tujcev Prestolnica latinskoameriške države Kolumbije — Bogota — je prava slika stanja te sicer bogate, hkrati pa tako siromašne dežele. V senci razkošnih nebotičnikov se skrivajo pritlične stare, skoraj že razpadajoče hišice. Slika kolumbijskega podeželja, kjer se med ogromnimi veleposestvi dušijo številne drobcene posesti. Zato je razumljivo, da je kolumbijsko podeželje »nemirno«. Zdi se, da je vprav ta nemir prisilil sedanjega predsednika Kolumbije Alberta Lerasa, da je objavil zakon o agrarni reformi. Preden opišemo ta predlog in odmev nanj, bomo skušali prikazati stanje na kolumbijskem podeželju: Večina obdelane površine v Kolumbiji je v rokah veleposestnikov, pa naj gre to za plantaže kave, ki je glavni izvozni pridelek Kolumbije, ali za ogromne pašnike, ali tudi za drugo obdelovalno po. vršino. Konkretni podatek: O-koli pol odstotka lastnikov obdelovalnih površin v Kolumbiji, točneje 0,54 odst. poseduje skoraj tretjino celotne obdelovalne površine (31,02 odst'.). Tu so vzeti v poštev le lastniki onih farm, katerih plantaže merijo nad tisoč hektarov površine. Ce pa bi vzeli v poštev tudi manjše farme veleposestniškega značaja, bi bila slika še slabša. Ob tem pa je stanje obilne polovice drobcenih posestev takšno, da se ne morejo niti vzdrževati. 56 odst. kolumbijskih posestev je manjših od 10 ha, kar je za to deželo z ekstenzivnim obdelovanjem iz. razpolago 4 odst. vse obdelovalne površine Kolumbije. Te razmere so se spremenile v močan pritisk, ki je predsednika Lerasa primoral, da se je odločil za agrarno reformo. Toda kakšna je ta agrarna reforma? Opozicija jo je takoj ocenila kot »nesprejemljivo, polovičarsko in oportunistično«. Predsednik Kolumbije se je namreč postavil na stališče, da je velik del kolumbijskih obdelovalnih površin neobdelan. Računa se, da je možno na 'kolumbijskem podeželju «rešiti» nekaj milijonov hektarov obdelovalne zemlje, ki se sedaj ne obdeluje. Predsednik Kolubije se je zato odločil za »kolonizacijo« teh površin ob pomoči države. Potemtakem bi kolumbijski siromašni kmet' moral danes začeti «reševati» slaba zemljišča, močvirnate predele in ostale površine, kar bi z drugimi besedami pomenilo, da bi te predele moral šele bonificirati, vtem ko bi lati-fundisti ohranili svoje dobro obdelane površine, ki so jim jih bonificirali danes tako siromašni kmetje. Samo ob sebi se razume, da opozicija s tem načrtom ne more biti zadovoljna in Liberalno revolucionarno gibanje, ki ga vodi Alfonzo Lo-pez, je predsednikov načrt odklonilo in predložilo svoj načrt agrarne reforme. Ta načrt zahteva radikalno agrarno reformo, ki predvideva e-nostavno razlastitev veleposestnikov, brezplačno razdelitev te zemlje neposrednim obdelovalcem ,n organiziranje kmetov v zadružna gibanja. redno majhna površina. To je Drugi opozicionalec, bivši vod. razvidno tudi iz dejstva, da (ja kmečkih uporniških odre-56 odst. gospodarstev ima na dov, ki so se borili proti prejš. četrtek, 39. »eptembra I9BO Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30; Jutranja Prenos RL; 19.00: Zabavne me- glasba in Koledar, 11.30: Dro- lodije; 19.30: Prenos RL; 22.15: biž od vsepovsod; 12.00: Za Ritmi z oktetom Dave Peli; vsakogar nekaj; 12.45: V sve- 22.35: Debusyyjeve skladbe za tu kulture; 12.55. Ansambel klavir. Joiss Baselli; 13.30 Parada orkestrov; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Nabergoj: «0 skunku, ameriškem dihurju«; 18.10: George Melachnno; 17.30: Bo- preteklem letu; 8.55: Radijska rodin: simfonija št. 2; 18.00: šola za višjo stopnjo; 9.25: Od Nacionalni program tanga do rumbe; 10.10. Med lepimi melodijami; 11.30: Oddaja za cicibane; 12.00: Slovenske narodne pesmi poje Roman Petrovčič; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spored- 13.30: Igra Mariborski godalni ansambel, dirigira Jakov Cipci; 13.50: 6.30: Vreme na ital. morjih; 7.00: Jutranja glasba; 12.10: ______ ________ _________ ________ Glasbeni kaleidoskop; 19.00: pesmi uspeha; 16.45: Franci- Glasba za razvedrilo; 14.35. Iz popotne beležnice mladega ja v atomski dobi; 18.30; Ron- Nasi poslušalci čestitajo in r°dm_ 1^-2^ Iz opernega^ Sve- do |n francoski plesi XV. sto- pozdravljajo; 15.45: Johannes ijtja; 20.00: Slavna tangi in ta; 20.00: Šport; 20.30: Melodije iz preteklih in današnjih dni; 21.00: B Mihalič: »Sto- Gioacchina Rossinija: «La gaz- letnica smrti Miloša Obreno- Brahms: Ciganske pesmt; 16.00: valčki; 21.00: Komična opera Iz svetovne književnosti; 16.20: Parada plošč: 18.00: Iz oper Viča«; 21.15: V spomin Gio- jjm orkestrom, vannija Battiste Pergolesija: «Kruta nasprotja«; 22.00: Franc Jeza: «G!an Bzttista Angiolet-ti: I grandi ospiti«; 22.15: Broadwayski odmevi; 22.40: Melodije v Somraku; 23.00: Kvintet »Hot Club de France«; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji. zetta«; 23.15: Angelini s svo- Richarda ^agnerja; 18.30: Športni tednik; 20.10: Četrtkov Trst II. program 10.00: Pesmi od včeraj; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Melodije iz filmov; 14.45: Parada orkestrov; 16.00: Magič- ne roke — violinist Yehudt Menuhin; 17.00: Evropa na srednjem vatu; 17.30: Koncert operne glasbe; 18.30: Plešite z nami; 20.30. Komedija v dveh 12.10: Tre. j a stran; 14.15: dejanjih: »Gigl« Kakor juke-box; 14.55: Con- certino; 15.15: Petdeset let Chopinov interpretacij v Trstu. III. program 17.00: Kvartet za godala: večer domačih pesmi in napevov; 20.50; Sofokles: Kralj Ojdi-pus: 21.30: L. van Beethoven: Dalnji ljubici 23.10: Nočni koncert. Ital. televizija 17.00: TV za otroke; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Stari in novi šport; 19.00: Potni list; 19 30: Štirje koraki med notami; 20.00: Ozračje XX. stoletja; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Campanile sera; 22.20: Umetnost tn znanost; 22.40: Gude- Koper (Franc Jožef Haydn, Violfang sa morja; 23 05: TV dnevnik. Amadeus Mozart, Leos Jana- 7.15: Glasba za dobro Jutro 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Jug. televizija ček); 18.30: Sebastian Bach, Paui’ Hindemith; 19.00: Presa- ElgTr: »*»“' Glasba Janj‘e organov; 20^ Vsakov. LJubljan, ,8.00: Miadinsko 7« vas- 13,0- Dvaiset minut terni koncert (Wagner, Vlila tekmovanje; 18.30: «Mrs. Geza vas, 13.,o. Dvajset minut ^ 30. v Moskv, med orges#j TV fUm |; s e Jn N-El -om; 22.25: Glasba za vio- z orkestrom David Rose; 14.00: Glasba po željah, 15.10: Za- ,, K-- do viottiia bavua glasba- 15.30: Narodne ‘j"0. od. H„t pesmi tn plesi iz raznih krajev; 16.00: Odlomki iz oper; 16.30: Slovenski ljudski ple- si; 16.45: Igrajo orkestri Boston Pops, Stanley Black in terpol; 19.00: Atomska ener- ija — I.; 19.30: TV Obzornik Beograd '20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.17: Dokumentarni film; 20.30: «Daphn-is in Chloe«, prenos naleta iz ljub-8.05: Naši glasbeni uspehi v ljanskega opernega gledališča 23.15: Angleška povojna poezija; 23.25: Poslovilni koncert. Slovenija njim diktaturam, je predsednikov načrt za agrarno reformo ocenil takole: »Kolonizacija in davki so nekak aspirin ,s katerim naj bi se zdravila bolezen, ki potrebuje kirurški nož«. Po njegovem «a-grarni problem je rakasta rana vsega gospodarstva Kolumbije in ta rana terja korenitejše zdravljenje.« Toliko o problemu agrarne reforme, kajti ta ni edini pro. blem, o katerem se v zadnjem času v Kolumbiji veliko govori in razpravlja. Problemu agrarne reforme se je namreč pridružil petrolejski- problem, Stavke petrolejskih delavcev v Kolumbiji postajajo vedno bolj pogoste, kajti petrolejski delavci s sedanjimi delovnimi pogoji ne morejo bi. ti zadovoljni. Kolumbijska vlada zatrjuje, da so te stavke «delo zunanjih agitatorjev«. Sindikalne organizacije in napredne politične sile pa ta izgovor odklanjajo in so prešle v protinapad z zahtevo po nacionalizaciji petrolejske industrije. Od dneva, ko so v Kolumbiji odkrili ležišča nafte, je petrolejska industrija — ta-kaj za kavo — eden najvažnejših stebrov kolumbijskega gospodarstva. Kolumbija je namreč po proizvodnji nafte tretja sila Latinske Amerike, takoj za Venezuelo in Mehiko. Toda za razliko od teh, predvsem od Mehike, je v Kolumbiji okoli 70 odst. petrolejske industrije v rokah tujega kapitala, skoraj izključno kapitala iz ZDA in Velike Britanije. Res je, da so v Kolumbiji ustanovili državno družbo za eksploatacijo nafte, obstajajo tudi državne o-čistilnice nafte, vendar so vajeti kolumbijske petrolejske industrije v tujih rokah. Prebivalci Kolumbije se posebno razburjajo zaradi dejstva, da so bile koncesije tujemu kapitalu dane pod izredno slabimi pogoji za kolumbijsko gospodarstvo, zaradi česar ostane Kolubiji od lastnega petroleja bore malo. Celo predsednik vladine petrolejske organizacije je odkrito priznal, da ostane Kolumbiji od njene nafte, ki jo tuje družbe izvažajo, komaj 8 odst. vrednosti. V »petrolejskih deželah« pa so ti odstotki vse drugačni. Na Bližnjem vzhodu na pr. ostane v deželah 50, 58, v Maroku 75 odst. vrednosti izvožene nafte. Se več! Eden izmed poslancev o-pozicije je pred dnevi v par. lamentu izjavil, da Kolumbija kupuje lastno nafto od tujih družb po ceni, kot bi jo uvažala iz Arabije ali iz ZDA. Kot vidimo, je predsednik Kolumbije tudi na tem področju pod močnim pritiskom. Glavna zahteva je tudi glede tega, naj se petrolejska industrija nacionalizira. Zato se predvsem potegujejo sindikalne organizacije. Kljub vsem tem dejstvom pa nekateri me- nijo, da bi se val teženj in zahtev po agrarni reformi in po nacionalizaciji petrolejske industrije mogel v bližnji bodočnosti še spet poleči, preden bi prišlo do uresničenja teh načrtov. Toda ti problemi so vendarle že tako pereči, da jih Kolumbija, ali točneje vlada, ne bo mogla dolgo zavlačevati. D. J. nega organizma. Silno važna funkcija jeter je tudi v tem, da jetra lahko nevtralizirajo razne strupe, ki pridejo v čre. vesje, oziroma se v njem tvorijo. Na ta način vršijo varnostno službo. Jetra so tudi velikanski laboratorij, ki neprestano dela: tu se na primer predelujejo sladkorji, maščobe in beljakovine. tu nastaja fibrinogen, ki je neobhodno potreben za strjevanje krvi, tu se tvorijo fermenti, ki so važni za življenje. Iz vsega navedenega sledi, da brez jeter ni življenja in da so jetra organ, ki ga ni mogoče zamenjati z drugim. Poleg tega da dobivajo jetra potrebne surovine za svoje produkte iz črevesja, je treba še omenit1, da se tvori v jetrih iz obrabljenih rdečih krvničk tudi žolč, izredno važna prebavna tekočina. Ko smo tako v glavnem spoznali važno vlogo, ki jo imajo jetra v človeškem organizmu, ni treba posebno naglaševati, da moramo jetra skrbno varovati škodljivih vplivov in bolezni. Izmed bolezni, ki nastanejo v jetrih, so najvažnej. ša obolenja žolčnih vodov in obolenja žleze same. Najbolj pogoste so bolezni žolčevodov in žolčnika ali žolčnega mehurja, ki je nekak rezervoar za žolč. V žolčnem mehurju je žolč gostejši od tistega žolča, ki prehaja skozi žolčne vode v črevo. To dejstvo samo in pa zveza vsega sistema s črevesjem, kjer se stalno nahajajo različne bakterije, je vzrok, da žolče-vodi in pa žolčnik bolj pogosto obolevajo kot pa jetra sama. Obolenja žolčnega aparata so pri ženah bolj pogosta kot pri moških, morda zaradi tega, ker so pogoji za razvoj bolezni pri ženskah u-godnejši, če pomislimo na način obleke, nosečnost in drugo. V žolčniku se radi delajo žolčni kamni. Isto velja tudi za žolčna odvodila. Ce je kamenčkov več ali če so preveliki, povzročajo huda in nevarna obolenja, katerih glavni znak je žolčna kolika. Zolč. ni kamni se pa radi vklešči-jo v žolčevodih in jih zamašijo, žolč preide v krvni obtok, kar povzroči zlatenico. Zlatenica je torej viden znak jetrnega obolenja. Večina ljudi misli, da je zlatenica bolj nedolžna »zadeva«, toda vedeti moramo, da je zlatenica lahko znak izredno hudega in nevarnega obolenja. Ce zlatenica nastane zaradi neprehodno, sti žolčevoda zaradi žplčnega kamna, bo izginila, brž ko bo kamen potoval v črevo ali če se vrne v žolčnik, od koder je prišel. Ce pa zlatenica traja dalj časa, je treba poiskati druge vzroke: bodisi da gre za težjo jetrno bolezen ali za pritisk kake bule. Zapomniti si moramo, da zlatenice ne smemo smatrati za nekaj, kar bo samo po sebi prešlo, ampak se moramo v vsakem primeru posvetovati z zdravni kom. Zlatenica sama pa ni bolezen, temveč je le znak neke jetrne bolezni, ki ima lahko najrazličnejše vzroke. Največji sovražnik jeter je alkohol. Stalno uživanje alkoholnih pijač, zlasti še takih z večjo množino alkohola, povzroča sčasoma prebavne motnje, pozneje pa bolezenske o-kvare jeter. Najbolj nevarna je jetrna ciroza. V začetku se pojavijo nedoločene motnje prehrane, čemur se pozneje pridruži zlatenica in trebušna vodenika, jetra otečejo, se sfrknejo in uskočijo zaradi česar nastanejo v telesu hude motnje v izmeni snovi. Ce bolezni v samem začetku ne začnejo zdraviti, nastopi v nekaj letih smrt. Pri jetrnih boleznih je treba posvečati največjo pozornost prehrani. Ce se žolčevodi zamašijo in žolč ne prihaja v črevo, pride do motenj v prebavljanju maščob zaradi česar zdravniki prepovedujejo pri zlatenici mastno hrano. Ce so obolela jetra, se moramo izogibati ostrih začimb in alkohola, uživati pa moramo čim več lahko prebavljivih ogljikovih hidratov (sladkor, kuhano sadje, sadni sokovi) brez maščobe. To pa ne pomeni, da telesu ni treba dovajati beljakovin, meso pa ne sme biti mastno. Priporočljivo je, da zjutraj popijemo čašo vode, v kateri smo raztopili žličko grenke soli. Sicer pa velja pravilo, da jetrnih bolezni ne smemo sami zdraviti, ampak moramo vprašati za svet zdravnika, ki edini lahko presodi, za katero obolenje gre. Dr. S. B. liiiiiiiiliii!miiiiiiiiiilimiMHiiiiiiiiiiiliiiil,„lllmllIIII|ll)|t|)|||||||||n||||m|||||)|||||)|mmm|| miiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHii V okviru naših možnosti. Novi časi, nova moda in nove razmere zahtevajo od staršev res dosti žrtev. In te žrtve so še najbolj občutne prav v jesenskem času, ko je treba misliti ne samo na novo šolsko leto, temveč tudi na novo jesensko garderobo. Otroci rastejo in to, kar jim je bilo še preteklo pomlad prav, jim je sedaj pretesno in premajhno. Kako vskladiti vse te zahteve in potrebe s skromnimi finančnimi možnostmi, s katerimi razpolaga večina naših staršev? Vprašanje ni tako lahko rešljivo in laže je prav gotovo dajati nasvete, kot se jih pa držati. Vseeno bomo poskusili dati nekaj nasvetov, ki naj bi veljali pri izbiranju jesenske in zimske garderobe za naše otroke. Se preden pa začnemo z nasveti, naj povemo še nekaj, kar bo mogoče mnoge starše prizadelo, a je vendarle gola resnica. Včasih so se otroci zadovoljili s tem, kar so jim starši zmogli dati. Danes hočejo vse tisto, kar imajo njihovi sovrstniki, skoraj vedno pa dosti več od tistega, kar jim premorejo naba-uiti starši. Dostikrat so temu krivi sami starši, ki z razvajanjem svojih otrok brez po. trebe povečajo finančno breme. Sicer imajo starši za to obtožbo lepo opravičilo, ker pač skušajo nuditi svojim o-trokom vse to, kar sami v mladosti niso imeli. Včasih je ta njihova prevelika ljubezen in skrb dobra, dostikrat pa se pokažejo njene kvarne posledice takrat, ko otrok doraste ter se le težko prilagodi misli, da mu življenje nudi le toliko, kolikor se sam za to potrudi. Privaditi otroka k Otroška garderoba za jesen in zimo Predvsem praktičnost in trpežnost, toda tudi okus ■ o : > skromnosti je torej lahko samo koristno, In sedaj evo osnovno gar-derobo, ki bo dobro služila vsem otrokom od jeseni pa vse do pozne pomladi: topel jesenski plašč, po možnosti še dežni plašč, volnene jopice, karirasti suknjiči in krila in udobni, športni čevlji. Letos so zelo v modi otroški jesenski plašči iz lodna. Loden je zelo praktičen, ker je predvsem trpežen, ni občutljiv za dež ter je izredno topel in se z lahkoto čisti. Plašč iz takšnega blaga nas reši kar dveh skrbi — skrbi za zimski in skrbi za dežni plašč. Dober plašč iz lodna bo o-troku namreč služil tako za jesenski, kot zimski in tudi kot dober dežni plašč. Potem so letos zelo v modi karirasta krila za deklice in karirasti jopiči za dečke. K tem spada vrsta toplih volnenih pulloverjev in bluz, ki jih bomo lahko tudi same spletle. Zadostovalo bo, da bo imela hčerka eno oblekco za «lepše» in da bo imel takšno «boljšo» obleko tudi sin. Vsa ostala garderoba naj bo le takšna, da jo bodo otroci lahko brez skrbi vsak dan nosili, da bo praktična in u-dobna. lllllillllllllMliliill,l,ll,"l>iilllilillilllllllimi,I„,,III,llll(|||)ml||||l|1|||MI||)|t|IM||)|||||l||ln|||)tM1M|||||||M||)||Mn||||||||)||||||||||IllIMtMH,iiiniuiiiiiiiiiiiiiiii,itiiiiiiiiiiiiiii||ii,|,|||ii,|||,||||||u razvijajo. Perspektive za bodočnost so povoljne. Srečen dan v družini. Velika dinamičnost. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne spuščajte se v ilegal-te posle. Moralno zadovoljstvo, Sporazum z osebo, ki jo ljubite. Zdravje se bo izboljšalo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Verjetno boste sprejeli ponudbo za sodelovanje ali družabništvo. Vaše navade se bodo spremenile. RIBI (od 20. 2. do 30. 3.) Neka kupčija se bo zaključila z dobičkom. Ne izneverite se prijateljem, kljub manjšim sporom. Zdravje brez motenj. OVElN (od 21. 3. do 20. 4.) _____ Uspelo vam bo odlično izko- ristiti vaše sposobnosti. Drz- I I I ’ nost bo prispevala k srečni I I I l■■■ n m umitimi m imunim min m m minulimi Milinimi min litlliimiiiiimiiiiiitiiiiimiiimlm um m m n llilitMitiiHill miniti Mulil n V' Cez nekaj dni v Brdih v polnem razmahu Sedaj obirajo samo gnilo grozdje . Manj stopinj sladkorja kot lani - Vinogradniki upajo, da bo še nekaj toplih dni Do nedelje 2. oktobra bo na pokritem trgu »teden grozdja«. Vhod na trg so primerno okrasili, branjevke pa prodajajo poleg drugega sadja tudi grozdje, in to grozdje najrazličnejših vrst in dobrih kakovosti. V pretežni večini je prišlo sadje na trg iz Brd, konkurenco pa delajo tudi vinogradniki iz Furlanije. Medtem živijo naši vinogradniki na Oslavju in v Stever-janu dneve velikih priprav za trgatev. Očistili so že sode, nekateri so celo prepleskali kleti, da bi jih razkužili, skratka vse je nared za največje opravilo — trgatev, ki je za briške vinogradnike tolikega pomena. Letos se je veselju in velikim upom pritaknila kapljica grenkobe, ker pridelek Ciril Klanjšček z Vaierišča pripravlja sode, da se napihnejo niti od daleč ni taksen, kot so si ga nadejali. Deževje je močno prizadejalo grozdje, da kaj takšnega že dolgo ne pomnijo. Zlasti za Brda, kjer je težka zemlja, je bilo letošnje vreme zelo nehlavežno. Čeprav so tako pogosto škropili, je bilo to še vedno premalo, kajti čestokrat se je dogajalo, da je dež sproti spiral škropilo. Po nekaj deževnih dneh v začetku tega tedna, ki so napravili vinogradnike še bolj mračne kot so bili, se je zvre-menilo in obeti za boljši pridelek so se spet nekoliko zboljšali. Vsi se nadejajo, da bo vendarle še nekaj sonca in toplote, da se bo odstotek .sladkorja zvečal in da bo tudi vino postalo kvalitetnejše. Zaradi tega so nekateri mnenja da je veliko bolje, če se s trgatvijo počaka še nekaj dni. Ker grozdi močno gnijejo, je sedaj najprej potrebno o-brati tiste, ki jih je napadla gniloba. Zelo prizadete so nekatere žlahtne vrste, ki imajo tenko lupino in so proti bolezni manj odporne. Zato so se najprej lotili teh vrst, šele potem, ko bo to pri kraju, bodo trgali vse skraja. V Sčednem smo srečali Valentina Juretiča, kolona grofice Tacco in ga vprašali, kakšna se mu zdi letošnja letina grozdja. Pa nam je odgovoril: »Pred dežjem sem sd-dil, da ga bo več kot lani; dež ga je hudo prizadel in ga bo prav gotovo manj kot lani. Po mojem mnenju bi bilo pametneje, če bi s trgatvijo ne odlašali, ker bo zaradi gnitja z vsakim dnem večja škoda«. Pogovor je nanesel tudi na pridelek ostalih vrst sadja. Zelo slabo so obrodile fige, ki so se med dežjem odprle in jih ceio prašiči ne marajo več jesti, tako so slabe. Tudi z jabolkami je letos križ, ker jih je bolj malo. Edinole sena je dovolj, toda tudi z njim je toliko dela, da že dolgo ne kaj takega. Pokazal nam je nekaj pokošenih njiv, kjer je medika že nekaj tednov pokošena, pa je gospodar ne utegne nikoli spraviti, ker prepogosto dežuje. Tudi po ostalih delih Šte-verjana se govorica suka v glavnem okoli trgatve. Vsi napori kmetov pa so usmerjeni na pripravo kleti, sodov, urejanje stiskalnic in mlinov. Na Valerišču smo srečali Cirila Klanjščka, ko je ravno delal okoli soda. Pod okrilom je imel že polno kad zmletega grozdja, ki so ga pobrali, ker gnije. Zaprosili smo ga, naj nam pove nekaj svojih mnenj o letošnji trgatvi, pa nam je dejal, da so pričeli pobirati že prejšnji teden, takoj potem ko se je zjasnilo. Čeprav še niso popolnoma zreli, so začeli s trganjem napadenih grozdov pinota in tokaja, ki je skoraj polovico gnilega. Do sedaj potrgano grozdje ima manj odstotkov sladkorja kot prejšnja leta, vendar je Ciril Klanjšček mnenja, da se bo z zboljšanjem vremena tudi sladkor v grozdju povečal. Grozdje gre na trgu dobro v prodajo, ker blaga ni dosti. Rebula ima še kar zadovoljivo ceno, saj gre na debelo od 70 do 100 lir kg. Prejšnja leta so ga shranjevali in ga prodajali še pozno jeseni, letos pa kakovost grozdja kaj takšnega ne bo dovoljevala. Poleg drugih nevšečnosti, ki jih povzroča deževno vreme, mm lfc*w Takele so videti v teh dneh stojnice z grozdjem na pokritem trgu Kolon Valentin Juretič iz Sčednega je tudi ta, da se storilnost traktorjev precej manjša: s težavo premagujejo klance, čestokrat pa se sploh ustavijo. V takihle razgovorih je med zobanjem sladkega grozdja čas hitro mineval, in ker je v tej dobi čas zlato, ga Brici ne tratijo brez potrebe. Vsi so si zavihali rokave in so kljub neprilikam, ki jih tarejo, dobre volje in prijazni kot vedno. Vajenki se je trska zasadila v mezinec V podjetju Autovie Carsiche pri svetogorski postaji se -e včeraj zadrla trska v roko 1?-letne vajenke Giuseppine Visin-tir. iz Ronk. Dekle je delalo pri stružnici in je vanjo porivalo kos lesa. Pri tem se ;i je zarila trska globoko v mezinec desne roke. Z osebnim avtomobilom so jo odpeljali v civilno bolnišnico. Po prejeti zdravniški pomoči, je odšla domov. Zdravila se bo 6 dni. Koristne telefonske številke Zeleni križ v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51. Rdeči križ v Ronkah 7-26-89. Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Steverjanu 4675. Orožniki v Podgori 20-22. Orožniki v Standrežu 38-09. Orožniki v Sovodnjah 80-07. Orož. v Doberdobu 7-36-71. valni industriji pa omenjajo zlasti razvoj kombinata Delamaris, ki bo absorbiral precejšen del povečanih kmetijskih tržnih viškov. Od drugih panog je treba zlasti omeniti promet in pristaniško dejavnost ter razvoj industrije gradbenega materiala in kemične industrije. Tako poudarjajo, da se je koprsko pristanišče povsem afirmiralo in da lahko pričakujemo v naslednjih petih letih nadaljnjo razširitev operativne obale ter znatno povečanje prometa. Izpopolnili bodo tudi potniški in tovorni cestni promet, podjetje Splošna plovba pa bo dobilo več novih modernih to. vornih ladij. V kemični industriji predvidevajo znatno raz. širitev tovarne Iplas, ki bo izdelovala umetne smole in razne nove izdelke iz plastičnih mas. V industriji gradbenega materiala pa bodo šli na tipizacijo gradbenih elementov ter na modernizacijo podjetij. Prav to je bilo namreč v preteklih letih vzrok razmeroma visokih gradbenih stroškov. V petletnem perspektivnem planu bo vsa pozornost veljala tudi negospodarskim panogam, ki so v prejšnjih petih letih razmeroma zaostale. Zato predvidevajo širši razvoj šolstva, kulture, zdravstva, komunalne dejavnosti, o. brti, trgovine, gostinstva in športa. Vse kaže, da se bo sedanji petletni plan glede metodologije pri sestavi kakor tudi gle. de izpolnjevanja precej razlikoval od prejšnjega. Novi petletni plan bodo namreč sestavili bolj v smislu priporočil in nakazanih okvirnih možnosti. Podrobnosti pri izpolnjevanju pa bodo prepustili podjetjem, ki bodo tako imela možnosti za bolj sproščeno delo. Pri sestavljanju plana bodo navzoči zastopniki podjetij, ki bodo sproti obveščali kolektive. Tako bo lahko prišlo do temeljite vskladitve teženj in možnosti podjetij s težnjami in možnostmi komun. * * * Jeseni se obeta živahno kul-turno-prosvetno delo v koprskem okraju. V kratkem bodo namreč ustanovili učiteljski pevski zbor, ki bo predstavljal nekako šolo mladih pevovodij. Učitelji in učiteljice bodo gojili kvalitetno petje, hkrati pa bodo prenašali pridobljeno znanje na mladin- ske pevske zbore. Ce računamo, da je v koprskem okraju okrog 70 mladinskih pevskih zborov z nad 4 tisoč mladinci in mladinkami, potem je ta, tako imenovana šola mladih pevovodij, res nujno potrebna. Hkrati so začeli intenzivno delati za urejanje klubov na podeželju in v mestih. V koprskem okraju sicer že dela nekaj klubov, vendar tu gre v večini le za skromno oprem. Ijene prostore z ozkim programom. Zdaj pa je v načrtu, da bi uredili klube s pomočjo Socialistične zveze ter drugih organizacij in društev po najsodobnejših načelih. Klubi bi namreč imeli več prostorov, v njih pa bi imeli najrazličnejše tehnične pripomočke, televizor, časopise, knjige itd. Tako bi se lahko v klubih razvilo široko kulturno, prosvetno in izobraževalno delo, s predavanji, debatni večeri itd. Klub, ki nekako u-streza vsem tem zahtevam, imajo v Postojni, v kratkem pa se bo začela široka akcija za adaptiranje prostorov v zadružnih in kulturnih domo. vih. Denar bodo dobili delno pri podjetjih in občinah, delno pa si bodo pomagali s prostovoljnim delom članstva. ### V Kopru so se sestali zastopniki mladine iz vseh krajev okraja in se pomenili o jesenskem delu. Ugotovili so, da imajo največ težav mladin. ske organizacije po tovarnah. Priporočili so, naj bi vodstva tovarn bolj smelo vključevala najsposobnejše mladince na odgovorna mesta v proizvodnji, kajti le tako bo možno, da bo imela mladina tesen stik z vsemi proizvodnimi vprašanji. Nadalje so govorili o gmotnih vprašanjih. Mladin. ske organizacije potrebujejo namreč sredstva za urejanje prostorov, za izobraževanje in za razne akcije. Obrnili se bodo na občino in na podjetja, priporočili pa so tudi, naj bi si pomagali s prostovoljnim delom, kar velja zlasti za urejanje prostorov. Precej je bilo govora tudi o delu mladinskih organizacij na šolah. Jeseni pričakujejo, da bo prišlo do tesnejših stikov med razrednimi skupnostmi, šolskimi odbori, profesorskim zborom in mladinsko organizacijo v smeri vplivanja na mladino, da bi dosegla več. je uspehe pri osvajanju znanja. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Nepravilni ceslni znaki na obmejnih prehodih Prejeli smo naslednje vprašanje našega čitatelja: Pred obmejnimi bloki našega področja sem opazil cestne znake, ki so jih pravkar obnovili. Gre za bel trikotnik na planem polju, pod njim pa je napis -Alt — Pošto di bloc-co». Ker tega znaka nisem poznal, sem• pogledal, če ni morda vsebovan v uradni publikaciji pravilnika novega cestnega zakona. Nisem ga našel. Pač pa sem bral v istem pravilniku pod členom 64 (ki se nanaša na cl. 13 zakona) naslednjo določbo, ki vam jo pripisujem v italijanščini: -11 segnale ALT—DOG AN A de ve essere usato (podčrtal jaz j p er presegnalare un pošto doganale avanti il guale i obbligatorio jermarsi (fig. 51). In detto segnale figuruno la parola Dogana e la corrispon-dente traduzione nella lingua della Nazione limitrofa o con-finante». Pod št. 51 pravilnika priložene slike sem našel za zdaj navedeni znak okrogelt rdeče obrobljen krog z besedami -dogana-douane». Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Zadavljanje v Bombayu«, G. Rolfe, cinema-scope. VERDI. 17.00: #Jezni mladoletniki«, mladini do 16. leta vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: «Zadnje upanje«, E. Morison, L. Rossi. CENTRALE. 17.00: »Vampirjeva krsta«, A. Falazar, A. Wel-ter. MODERNO. 17.00: «Tamango». «»----- DEŽURNA LEKARNA Cez dan in ponoči je odprta lekarna Urbani-Albanese, Ulica Rossini štev. 1, tel. 24-43. Po členu 16 cestnega zoko-nika je poleg tega prepovedana ali bi morala biti prepovedana (podčrtal jaz) vsaka uporaba znakov, ki so drugačni od predpisanih. So menda tudi kazenske sankcije za vse, ki kršijo zakon. V našem primeru pa gre celo za dvojno kršitev. Mimogrede naj tudi omenim, da Cesto vzdržuje in upravlja ustanova ANAS. Prosim, da mi odgovorite, če bi vozač motornega vozila prekršil zakon, ■ če se na obmejnem bloku ne bi ustavil'! * * # Odgovor: Vozač motornega vozila, ki se na obmejnem bloku ne bi ustavil, bi prav gotovo prekršil zakon. Čeprav znak, ki ga Vi omenjate, ni pravilen, pa vendar nakazuje »blok«. Znano je, da lahko take »bloke« postavijo cestna policija, karabinjerji, finančni stražniki in drugi, vendar so to po navadi cestni bloki, ki jih uporabljajo predvsem v zvezi z raznimi preiskavami. Vsekakor pa je cestni znak na obmejnih prehodih, namreč ta, ki ga Vi omenjate, ne-pravilen, ker ni v skladu z določili novega cestnega zakonika. Edino pravilen znak je oni, ki je naveden pod čl. 64 in ki ga tudi Vi omenjate. Zato vsebino Vašega pisma posredujemo pristojnim oblastem, predvsem pa ustanovi ANAS, ki je dolžna poskrbeti, da so cestni znaki v skladu s predpisi cestnega zakonika. Tržaška na velesejmu v Trst bo prisoten s posebnim paviljon®in V soboto 1. oktobra bodo o-tvorili v Gradcu jesenski mednarodni velesejem, na katerem bodo prisotne številne tuje države, saj je ta velesejem pomemben, ker zaključuje vrsto velesejmov v Avstriji in je tudi med zadnjimi pomembnejšimi mednarodnimi velesejmi v Evropi. Na tem velesejmu bo kot običajno prisoten tudi Trst in to kot že na spomladanskem s posebnim paviljonom, ki ga bo uredil enotni odbor za propagando. Paviljon bo povsem originalno urejen tako, da bodo simbolizirani zvonovi Sv. Justa metali svetli žarek na diapozitive, ki bodo prikazovali turistične, gospodarske in druge tržaške zanimivosti. V tem Davilionu bo deloval tudi informacijski u-rad, kjer bodo interesenti lahko dobili vsa potrebna pojasnila. Predvideva se tudi ,da bo mu men ko: niki je prifrčal ki ga je vrge ^ ki se je igral ^ t i. Otročad Je nj & menje po ulici in # nila za pešce. K j0 p0^ troci spoznali, čili s svojim ne0l0 zbe^ ravnanjem, so 11 ^ iimiiiimiiiiiimimiiiuiiiiiiimiiHiiiiiiimimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiH1111*1111111 Vozni red avtobu§2£ na otvoritev vdesel tovala iz Trsta delegacija, ki bo » c j ristila to priloznos^ ^ reševanje nekaterih vprašanj zlastii P« , škem in pomorskem «»----------------- Otroci pešca skaj Včeraj opoldne J bolnišnico, kjer s° u, » prvo zdravniško j i, p letni Giuseppe M?r .^rt delle Linfe 16, J-Aid l. no na čelu in °P jo V nici, zaradi česar ral zdraviti osem ej jt-mal°Cili< Marsalek je dne šel po Ul. S. ^rjj (postaja na ODHODI BAZOVICA — FADRICE Ob delavnikih: 7.30* - 9.30 — 10.45 — 12. — 13.10* 14.* — 15.30 — 16.50 - 17.30 — 18.* — 10.* — 11.' 18.50* — 19.50* — 20.40 — 22.40. Ob praznikih; 7.25 - 8.30* - - 12.30* — 13.10* — 13.50 — 14.30 - 15.* — 15.30 - 16. — 16.30 — 17. — 17.30 — 18. — 18.30 — 19. — 19.45 — 20.30* — 22.30* — 24. Trgu Liberta) PRIHODI — GROPADA " 11 Ub delavnikih: 6.30* - 6.50* 7.55* - 6-50 ~1. t 14.56 , — 12.15 — l3-05, 17&J 15.45 - 16 5° on30" 18.40 - 19.35 - ^ ,j Ob praznikih. . Il 7.05* - 8.30 \ Rji — 12.15 — l4-25 «630 ' 15.45 - 16.10 10' ’ — 17.30 - l8-15 19.30 - 20.05* -T — 21.30 — 22.25 v; * Skozi Gropado * Skozi Gropado NABREŽINA (Skozi Križ) Ob delavnikih: 6.20 7.30* — 8.45 10.30 — 11.45 — 12.30* 13.15* — 15* — 16.20* 17.30 — 18.50* — 19.45* 20.30*. mikih: „ Ob praznikih; 6.45* 8.30* — 10.* — 12.v — 13.15* — 16.20* — 17.20* — 19.20 — 20.30*. Ob delavni*"" ,g 6.10 - 6.45* ' ril.«, — 9.30* - 1 16J',/ 13.10 - 14.50 . trt!dW, 17.25 (samo ob 17.45* — 16-40 21-40». .. Ob praznikih: 8.20* - 9.35 l6.05 , 13.05* — 14.30 ___ jo.« 17.10* — 16.30* - 22.35». # Za sanatorij * Za sanatorij BANI Ob delavnikih: 5.45 — 6.40 — 8.30 — 9.50 — 11.00 — 13.50 — 17.15 — 18.30 — 19.40. Ob praznik•’<; 7.00 — 8.10 — 9.50 — 11.00 — 14.30 — 16.30 — 20.10 Ob delavnikih: 6.35 - 7.35 "". f. l6-I — 13.20 - 20.4®- 19.30 — 19.45 7" i Ob praznikih: 8.00 — 1°-50 16.15 — 19.55 20.55 ' oje) CEROVLJE (Nabrežina Sempolaj, Ma,vh'nV30. A delavnikih; 7.30. Ub delavnikih: ^ . P*- Ob praznikih.- 15. — 20.30. Ob praznikih: Ob PESEK Ob delavnikih: -if Ub delavnikih: 7.55 — 13.10 17.30. Ob praznikih; 11.30 - 17.30. Ob praznikih: FERNETIČI — REPENTABOR - v:, * Ob delavnikih; Ub delavnikih- 7.15 10.30 6.20 - 19.40. , Ob praznikih: Ob praznikih: ___ ,3J: 10. - 12.30 - 14. — 16.20 7.20 — H-30 — 18.30 — 20.30. ",c " Ob delavnikih: 7.35 10.45 — 19.45. Ob praznikih; 11. - 13.45 - 18. 17.45 - 20.15 SAMATORCA Ob delavnikih: ^ 6 20 17.30 — 7.20 j4.55 Ob delavnikih: 7.30 13.15 — 18.50. Ob praznikih; 6.45* — 10. - 15. 16.20 - 20.30. 14-50 # Do bloka pri Gorjanskem BAZOVICA — TREBČE Ob delavnikih: 7.30 - 10.45 — 13.10 — 15.30 - 18. Ob prczmkih: 7.25 — 8.30 — 10. - 11. 12.30 — 13.10 - 13.50 — 14.30 - 15. - 15.30 — 16. — 15.30 — 16. — 16.30 - 17. — 17.30 - 18. - 18.30 — 19. — 19.45 - 20.30 - 22.30. Ob praznikih: _ 6.20 — 12.40 19 10. SEMPOLAJ Ob delavnikih: 6.45 - 9 30 17.45 20 20- Ob praznikih. _ 8 2u — 1130 22.35. — ferneti*** / Ob delavnikih:^, 9.30 - I2.* 16.50 - 19.3» ,j.lj n-«" »-C "'f* — 17.30 ‘8 2O-32j0- 19.30 on - 21.30 20-05 22 25 STARE MILJE (Skozi Campcre’ Ob delavnikih' / «40 - V-40 'V l8' - 13.20 - ,5' * 19.05 — 20.00. jJJ Ob delavnikih: 6.50 — 7.45 — 10.00 — 11.55 — 13.35 — 15.15 — 17.55 — 18.30 - 19.15 - 20.30. Ob praznikih; 6.35 - 8.15 — 10. - 12. — 13.45 - 15.15 — 18.30 — 20.10 — 21.50. Ob praznikih: g 55 ** ,| 6.30 - 7.40 —6 - - 1320 — 19.50 21-35- TRZIC (Skozi Sesljan) Ob delavnikih: 7. 9.30 12.05 — 16.05 - 20.05 — 24. Ob praznikih; 7.35 9.30 12.05 - 14 30 - 18.15 — 20.05 - 24. Ob delavnikih-^ 6 52 — 9.02. T,.i " 1 6.52 - »m« g l2 - >4 62 ' £57. .iicih. 19.57 Ob prazni^- 19 52 " 9.17 16.22 II. TRZIC (Skozi Bane” ■ Sesljan) 13.20. GORICA Ob delavnikih-^, Ob pralnikih:. Ub delavnikih: 7. 13 14.30 — 19. Ob praznikih; 7. -- 9.55 - 12.30 — 13 30 8.30 — 19.30. - 2120 ČEDAD (Skoz Krmin) Ob delavnikih: Ub delavnik1 8. 14. 8 35 - I735 Ob praznikih: sobotah) h. 7. — 14. — 21.30. Ob prazniki'- GRADEZ (Skozi Tržič) Ob delavnikih: 17.45 — 2.20 ' J- 13.00 Ub delavni ^5 7.45 - 9-15 J — 20.45. h. sv Ob praznik^-l4p 17.45 — 8 15 - 9.1» - 20.45 ^ f VIDEM (Skozi Tržič) ^ ,0.3° 6.30 — 7.30 — 8.30 — 13.00 7.30 - 9.30 TT^o. 7.30 — 19.00. Ob praznikih; 7.30 — 13.00 — 19.30. 15.00 — 18.00. - 18.00 Ob torkih: 13. — 19 Ob sobotah: 7.30 — HERPELJE „23 Ob torkih: « f0.lO 13 Ob sobota«- ^ REKA -15' 8.00 — 11.00* — 17.30. 8.20 — l71^eust“- * Do 30. avgusta. * Do 30. LJUBLJANA 7.15* — 18. 9.30 " 20- * Ob sobotah in nedeljah vozi do Bleda. ut SEŽANA _ >t_ ln ,oh° Ob petkih in sobotah: 7. - 15.30. Ob ponede’ikih m nedeljah: 9.30 — 19. Ob petkih % 10.50 - kih/ll? Ub P°'*e,'y 20 nedeljah; 9. Iz Kardeljeve knjige Socializem in vojna>; ■ojna in socializem h socialistično deželo ne more biti nobene dvoumnosti glede osnovne dileme: mir ali vojna 9. , »jna ,V"‘ „de!u Poglavja irJa j socializem* pou-!leWga n.as^ednje za ,1ŽOe “SotovUve ‘Sta VSe 'AHo ni» 185 kot ,umemo socializ-;!!ke,ga popolnega Deneea ial . ‘JUl' iS DO«tn ’ PaČ P3 k0t ®l* družbe.;?ne®a Preobraža- enih odnosov v skla- ^ Pro^eW družbene last-: izvajalnih '‘kteri;,!^ današnji svet ka-aasProtje ° nasprotje — ne ^ abstraktnim )e absolutno ®om raktnim kapita- h..-,* ** ~ ®več m.i® absolutno slab, '■Etični® .konkretnim so-?*», in , s*steinom, ki na-^ ■ okretnim kapita- w«. p0wi om> . l^nitaV-Q»v» _■ objektiven !teval n« analitik ne bo u- !* Položaio* ?cenl konkretne-i! rnednarnnm nalog sodob-Sativn°a,ne. Politike samo ^^lastnoTutega kar absnii,* ’ ar le >» ,nis6ove utno' temveč tu-i le> to ■ antitativne a- inosti. "L: J.e tiste njegove Ibo so relativne, pre- «Va° s t^remenljive in ki ^jP^^vojim spremi- „P,ripravljajo defini- bo dotfta i vi Sone°dJisn° od notranje J^nih j.-trukture v nn<5. Ptav deželah, Cvrl ’ nrif. s^a^ja „kvantita- ure to v posa-se pra- tiv^ia tr.I’f0n>entuSOv ’ ki vladajo °Szb, revolucionarnih >* i, ' tte, ^a proletar- ko 5evati i, i nima naloge ^‘deala-.t^ka.-o^lje- marveč samo o- Nrih’ kl^so elemenle nove 81m stare a - sP°četi v tjh'1'0 na 5truzbe- Ce ne L»h-er a stvari statično, ®a stvari C'?91 govo ■m Procesu, o en?>x’ ie jas- 1'T91 že h trani v tem (oiuettlenti d°zorevajo mno-fc>„k 9910 ”P°yega”. Tu u- Cvetnih pi,edvsem vrsto Poleno . Materialnih ,fVk' ki ^^skih predlo dalje bolj zao- ,!Vn'yll29ta inn^a Protislovja ^, 'alizg faradi katerih ^daije boli im-26 - -lzhod iz SD]0.ne btt*?en i«ti.eedalj'eei^Pt je na pri- SnierU|heS°ko^f...izraža-^«tiLgl^nemP--hajal d0 iz- Marvrakter pr°- % v rxovem času tova samo v kapi- Kav^ kiarknl;Toda že ta- ;ik .delniških opozarjal na t kaPital;Sf-vdružb in ve-K £*«» aS: Podjetij, ktt'okomp*leki1Vajati Plan " feka2 aednrProizvodn 'tku *^ania J Je močnejše-defa družbenega ka-1 nJih a*.svojem času. k ■ V ^^8tičn^e iVedno obstaja L lastr:*'- zelo so vsi n^predovali. ^ahružbeno„ Stnina« V>os\e-bolj i a značaja dela 1 Cfil s;^Perativno za- &V®klajevam‘em družbene-0 !a^raZVoin ln nsmerja-iPtsir,^0 Po f.L gospodarstva. !^Kk ka^\kfiplda,ne d^/akterja kapiia-Neit °!ov t10 i* ekonom- 'Kh je tln kar ^toLeVanje 1°:._ da . Poteka T“a" i^bsti?6 mere1^0 d°kazuje, 'Itn, {nih od je Stihija ka- >«s» SJ «>' 'Cf“ • »toče,”1 nP°uteka zara- bfh8a razpad=iihoveea n°-t,kt danja- ftii-b' C'v 'iHtMSveta. u^Penalistično So ‘no ^r.Hk ‘\ r?dnih Oblikam de,‘p met^0-^ od- ifcU« —«• h'letia'a'co nadalj- i?drls*;a ^ nega kl Po j. s«hiar°čju. .p tnednarod- h„Peti»,.sevea_ Po Vse samr S^ztna,'1* ne od >«' Ho*6 °dnoSemanj h. b0 u, se i “se, ven vse samo odpravlja pa ka-vendar ka- aza zoževala imperializ- tor so me(j. la1th0 , S&tršf- — sris Vi is. ‘lo - «0, Sv_. 'erje druž-Tetu bistveno ‘Pfei °d Le«- 'stveno tbeJ- Svoi ? "novih ča- 'Vj hief' *voj VVp&nTIa»zmtje Lenin \ 'Plivii ni a v nje-^ V' !?19n'i t?.0 S1 a vi fn ^ S i ^ ^ o,s t i niogo- s|>t Sto i ntski «1 pa v njo* NNa l^nnih^^nn- H'1* m '!’ da Sovjet-S 0 hi^ntnsko6 vpl'vati s S v2g,aSlep Mit?0?10- da oni vpliv e tak, da bt, i ‘Uih ^^erv, ^ aa ,*J je e^aUzm Ve.Zal roke PSel0Žaj\one& ,-^l bo, ’, Se Popolnoma S JS Se°likor h'’ socia,i- tUh.Ni.Socia,- bo deloval V^litis^aHsti*00 deloval Sfsfa ra xeliv.i 3tnisl5a n m 4 v vpuvai S ik liozsi'a. s,!u.di. kot e-d»l{ n kotCan ek« a*'zem je k.1* e °t t.Le«Onom.l.: ^etak bo°na°mski tak-irt>bnpi,d°bival če- ‘ti toHJ.mbnein —_______________ 'St tuL delitvi V!°ro pri W'l‘4i7.'vi sveta, s 'CNi t'(°‘>h. gaeh medna-h tor i^0Veo, ta e- !'hV°mentbne0j^ Že p°-\ ker’ ih .. J l Politič- to njem svetu kakor pa splošna politična propaganda. Tisti marksisti, ki tega ne vidijo dokazujejo samo, da so bodisi v svojem dogmatičnem kon-strvatizmu ali v svojem kratkovidnem prakticizmu postali nesposobni za marksistično a-r.alizo objektivnih dejstev. To pa pomeni, zlasti če se ta faktor poveže s posledicami razpadanja kolonializma, o čemer sem govoril prej, da sam karakter mednarodnih odnosov — ki izhaja iz danega kvantitativnega razmerja družbenih sil na svetu — ne spodbuja in ne krepi več sil imperializma, temveč nasprotno, jih zožuje, o-mejuje, ovira, s tem pa poglablja njegovo notranjo krizo. Takšnih činiteljev bi lahko našteli še več. Vsakdo ve, da se proces razpadanja kapitalizma ne izraža samo v direktnem spopadu med delavskim razredom ter vrhovi kapitalističnih monopolov in kapitalistične države, temveč tudi v najrazličnejših oblikah spopadanja za strukturo državnega mehanizma, za demokratične institucije, za vloge države oziroma družbene kontrole nad usmerjanjem gospodarskega razvoja, nadalje v zelo široki afirmaciji delavskega gibanja, v njegovi diferenciaciji, ki je odraz različnih objektivnih pogojev, v katerih se razvija borba delavskega razreda za oblast, v borbi delavskega razreda v mehanizmu države in gospodarstva, afirmaciji antiimpe-rialističnih in raznih drugih progresivnih gibanj, v rasti vpliva tako imenovanega „javnega mnenja” v družbenem življenju, ki v veliko večji meri kot prej odraža interese osnovnih ljudskih množic, itd.. Seveda so odločilni faktor tu delavski razred ter druge progresivne in antiimperialističr.e sile, ki morajo vse te materialne procese osvoboditi, to je, ki morajo socialističnim in progresivnim silam priboriti tudi politično zmago. Naj na kratko povzamem: vsi ti faktorji skupaj čedalje bolj ovirajo, zožujejo in zapirajo možnosti za izražanje ravno najbolj bistvenih tendenc imperializma in ga s tem vodijo v krizo, ki pospešuje njegovo notranje razpadanje in krepi sile socializma. Vreči v te procese politiko vojne bi pomenilo zavreti jih in dati novo moč imperializmu in vsem reakcionarnim družbenim silam, ki bi se v takšnih pogojih pojavile kot vodilna sila pri obrambi nacionalne neodvisnosti. Po drugi strani pa razvoja družbenih odnosov v socialističnih deželah ni mogoče več določati izključno z nasprotjem med socializmom in kapitalizmom, pojmovanem v ozkem, rekel bi, predrevolu-cionarnem smislu. Porajajo se protislovja, ki nastajajo že na tleh samega socialističnega razvoja v prehodnem obdobju, ki pa jih ni več mogoče povezovati z direktnimi o-stanki stare družbe. Tudi v socializmu napredek ni končan. V mislih imam predvsem takšna protislovja, kakor so naslednja: 1. nujnost, da se družbena lastnina proizvajalnih sredstev določen čas pojavlja v obliki državne lastnine, kar rodi tendence po konservira-nju državno - mezdnih odnosov ; 2. nujnost, da se določen čas socialistične sile opirajo na moč države, kar rodi tendence po afirmaciji birokratizma po etatističnih deformacijah socialističnih ekonomskih odnosov; 3. nujnost, da odnosi med socialističnimi deželami temeljijo na meddržavnih odnosih, kar omogoča tendence hegemonizma, nacionalnega e-goizma in podobnih pojavov; 4. nujnost, da se socializem na svetu v prvih fazah razvija na podlagi zelo različne stopnje ekonomske razvitosti, kar omogoča po eni strani tendence po ohranitvi ekonomskih prednosti, po drugi strani pa težnje, da bi se e-konomske razlike uravnale s silo ali s pritiskom na račun drugih; 5. nujnost, da se delitev še dolgo vrši po delu, kvalifikacijah in celo po stopnji neposredne odgovornosti v procesu proizvodnje itd., kar vse zadržuje in bo še dalj časa zadržalo ne samo neenakost v materialnih odnosih med ljudmi, temveč tudi potrebo po večji ali manjši državni intervenciji v e-konomskih odnosih, v nekaterih deželah pa celo določene elemente državno - kapitalističnih odnosov; to pa po svoji strani rodi birokratsko tendenco po konserviranju takšnih odnosov in ekonomskih razlik celo v pogojih, ki omogočajo postopno spreminjanje stvari; 6. nujnost, da revolucija rodi politični monopol, ta pa stihijsko teži po tem, da bi se obdržal trajno ne samo na področju obrambe socializma pred restavracijo kapitalizma, kjer bo v marsikateri deželi potreben še dolgo, temveč tudi na področju e-konomskih in običajnih človeških odnosov; 7. nujnost, da se pri razreševanju družbenih protislovij aplicirajo objektivni znanstveni instrumenti, katere je delavskemu razredu dal v roke morksizem zoper prevladujoči empirizem, ki je značilen za razredne sisteme (kar seveda ne pomeni, da znanost pri njih ni imela nobene vloge); ta nujnost pa obenem rodi tendence po dogmatiziranju marksizma in ustvarjanju ideološkega monopola v interesu konservira-nja določenih prehodnih in preživelih socialističnih oblik in odnosov. In tako dalje. Takšnih primerov bi bilo mogoče našteti še več. Socialistični razvoj poteka potemtakem preko svojih notranjih objektivnih protislovij, od katerih lahko ljudje nekatere bolj ali manj zavestno kontrolirajo, drugih pa ne, ker je njihova zavest sama pod vplivom teh objektivnih gibanj. Več kot smešno bi bilo pričakovati, da bodo ljudje po revoluciji na mah postali tako genialni in tako neodvisni od materialnih gibanj, da bodo lahko s svojo zavestjo zaobjeli vsa družbena in materialna gibanja in jih usmerjali s popolno znanstveno preciznostjo. Še posebno smešno pa bi bilo misliti, da so vlade posameznih držav, že zaradi tega, ker so vlade socialističnih dežel, avtomatično obdarjene z izrednim darom spoznavanja absolutne resnice. Politiko vlad je tudi v socializmu treba presojati po objektivnih rezultatih v napredku socialističnih odnosov in šele s temi dosežki se obenem pokaže, koliko je bila katera med njimi dejansko sposobna ustvarjalno opirati se na znanost. Takšna protislovja seveda ne dobivajo oblike razredne borbe in se ne razrešujejo neizogibno z antagonističnimi nasprotji, vendar tudi ne z idealnim planom in ne z idealno politiko vlade, temveč predvsem s spopadom o-sebnih interesov in borbo mnenj. V takšnih pogojih je konservativizem kot materialna idejna sila prav tako zakonit pojav, kakor je zakonit pojav tudi nezadržno porajanje teženj, ki zahtevajo pot k hitrejšemu razvoju materialne osnove in k naprednejšim oblikam družbenih odnosov. Te procese dandanes pogosto komplicira tudi dejstvo, da se v ta protislovja, ki se lahko rešujejo in ki se morajo reševati na demokratičen evolutivni način, vrivajo tudi politični ostanki starih družbenih sil in njihove ideologije, ki so neposredno povezani s svetom kapitaliz- (Nadaljevanje na 6. strani) Umrla je «sufražetka Sylvia Pankhurst Strastno je sovražila italijanski imperializem in se borila za neodvisnost Etiopije ' : >/. V... : Italijanski zunanji minister Segni ter predstavnik v OZN Gaetano Martino med zasedanjem glavne skupščine OZN miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniimiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiniiHHiiMHiiiHiitiiHiiiHHiiiHiiiiiiMiiiiiiiHiMMi LONDON, 28. — Iz Adis Abebe so sporočili, da ie v sftarosti 78 let umrla znamenita voditeljica ženskega gibanja «Suffragette», ki se ie borilo za žensko volilno pravico. Imenuje se Sylvia Pankhurst. V svojem življenju je bila petnajstkrat zaprta, v Adis Abebi je bivala že štiri leta, kjer je urejevala neki časopis. Tudi njena mati in njena sestra sta bili med najvidnejšimi «sufražetkiniami». toda Sylvia je bila naiboli borbena. Poleg ženske volilne pravice se je borila za napredno rešitev vprašani a mladih mater in za neodvisnost Etiopije in njeno osvoboditev izpod italijanske okupacije. V svoji borbi za pravice mladih mater je šla tako daleč_ da je sama rodila sina izven zakona, ko je imela že 45 let. Ponoven atentat na svobodo delavcev Blizu Agrigenta so ustrelili sindikalista Paola Deželno tajništvo CGIL zahteva, da oblast nastopi z vso potrebno energijo in pretrga sramotno verigo pobojev sindikalnih voditeljev na Siciliji AGRIGENTO, 28. — Delavec Paolo Buungiorno iz Lucca Si-cule je bil blizu svojega doma na periferiji ustreljen. Karabinjerji in policija so takoj začeli preiskavo. Iz Ficuzze (Palermo) so pripeljali tudi dva policijska psa, da bi pomagala zaslediti zločinca. Na podlagi izjav nečaka 38-letne-ga Buongiorna so pse peljali na mesto, od koder je morilec — ali morilci — streljal na Paola Buongiorna, ki je bil tajnik CGIL v Lucca Siculi. Preiskava upošteva vse o-koliščine, ki bi mogle privesti na sled morilcem, tako delovno dejavnost žrtve, njegove družinske in osebne odnese kakor tudi njegovo politično dejavnost. In zelo je verjetno, da bo treba iti prav po tej sledi, ki bi jo lahko nakazala politična dejavnost pokojnega Buongiorna. Razen tega, da je bil tajnik CGIL, je bil tudi morebitni komunistični kandidat za prihodnje upravne volitve. V Lucca Siculo so prispeli najvišji policijski oblastniki v pokrajini ter številni sindikalisti iz Palerma in okolice Agrigenta. Deželno tajništvo CGIL je izdalo danes zvečer poročilo, kjer najprej izraža sožalje zaradi smrti sindikalista, nato pa zatrjuje, da «ta nov divji zločin odkriva obnovljeno nasilje tistih sil, ki se protivijo napredovanju sicilskih delavcev na poti k napredku in svobodi. Zločin v Lucca Siculi, nadaljuje poročilo, prihaja prav v predvolilni dobi, ko so delavci tega kraja na delu za zopetno potrditev ljudske oblasti v njihovi občini. Deželno tajništvo CGJ.L podčrtava pravi pomen tega zločina, ki je ponoven atentat na svobodo vseh delavcev, vseh Sicilijancev. Deželno tajništvo CGIL zrhteva od vlade in sodstva, da ravnata z največjo energi- jo in da odkrijeta in kaznujeta odgovorne za ta ponovni umor nekega sicilskega sindikalnega voditelja ter tako pretrgata verigo sramotne zaščite zločinov, ki je doslej vedno prevladala. Samo na tak način — se zaključuje poročilo — se bo utrdilo pravo spoštovanje državne oblasti na Siciliji.* minili iiiiiiimniiii um n iiiiiiiniiniiii**iiii,,i*****imiiiiiiHi miti ■ m 111111111 iiiii iiiiiuiiiiiiiiii m V Kazakstanu Zmrznil in umrl ter zopet Dvanajst zdravnikov ga je pet ur masiralo z alkoholom MOSKVA, 28. — Agencija Tass poroča, da je pri Aktju-binsku v Kazakstanu v marcu letos snežno neurje zajelo traktorista Vladimira Harina, tako da je ostal v snegu trideset ur. Ko so ga našli, je bil popolnoma zmrznjen in njegovo telo je zvenelo kot da je leseno. Nato so ga odpeljali v bolnišnico ter ugotovili, da mu srce ne bije več, njegove oči pa so bile pokrite t tenkim slojem ledu. Dvanajst zdravnikov ga je v izmenah začelo masirati z alkoholom, hkrati pa so ga poskušali spraviti k življenju z umetnim dihanjem. Po petih j urah so se v njegovem telesu i''1 bnu zaradi botri^. sP°soben ' ke Brc«16 dru*be- °Cese v seda- Med govorom v OZN kate Fldel Castro dokumente, ki potrjujejo njegove obtožbe proti ZDA pokazali prvi znaki življenja in polagoma je povsem oživel. Nato je prebolel pljučnico, obenem pa so mu odrezali pet zmrznjenih prstov Sedaj se je vrnil povsem zdrav iz bolnišnice domov. «»------------------ Kdo bo prej v zaporu Ira ali Hohenlohe? MEHIKA, 28. — Med princeso Iro Furstenberg in njenim možem princem Alfon-som Hohenlohe se vodi bitka, kdo bo koga prej pritiral do obsodbe pred sodiščem. Sedaj je Ira vložila tožbo proti možu zaradi zlorabe zaupanja, češ da je svojevoljno razpolagal z vsoto 80.000 dolarjev (blizu 50 milijonov lir), ki mu jo je izročila ob poroki. To tožbo je princesa vložila po novi tožbi princa proti ženi in proti Franciscu Pignatari-ju; Hohenlohe hoče pred sodiščem navesti dokaze, da sta Ira in Pignatari zagrešila prešuštvo. Ce bi sodnik Imel prinčeve dokaze za zadostne, tedaj bi labko bila Ira in Pignatari obsojena na zaporno kazen. Princa pa lahko takoj zaprejo, če se izkaže, da je obtožbo o zlorabi zaupanja mogoče sprejeti; mehiški zakon namreč strogo kaznuje take primere. S pestjo ga je ubil MONZA. 28. — V noči med nedeljo in ponedeljkom ie delavec Domenico Stucchi - »Lino* z udarcem s pestjo ubil svojega soobčana Aristids Pe-rega. Po igranju na karte sta se Lino in Aristide sprla, začele so leteti po zraku steklenice vina itd., sledil je udarec in Aristide, ki so ga nezavestnega prinesli domov, je moral nato v bolnišnico kjer je umrl. «Lino» se je sam prijavil na orožniški postaji. Še o «blue-jeans» in «blousons dores» METZ, 28. — V Franciji povzročajo vedno več skrbi razne mladinske tolpe, ki se imenujejo «črni jopiči*, «poz)ač»-ni jopiči* itd. in o katerih smo že večkrat poročali. Pred kratkim je sodišče v Poitiersu obsodilo na 18 mesecev zapora zaradi kraje avtomobilov in vandalizma dva pripadni-ka neke tolpe »pozlačenih io-pičev*. hkrati pa je sodnik obsodil njune starše na plačilo odškodnine. Sodnik, ki je izrekel razsodbo, je poudaril, da imajo tudi vzgojitelji, učitelji in profesorji, pri tem zelo delikatno in važno vlogo: budno morajo spremljati razvoj mladine, ki jim je zauoa-na in obveščali o tem starSe. ki se morajo seveda ravnati po navodilih vzgojiteljev. Po tem pozivu je ravnateljica ženske gimnazije v Lons. Le-Staulnier prepovedala 11-čenkam uporabo kozmetičnih sredstev, nošenje čevljev z visokimi petami, naylonskih nogavic, krinolin itd. Ravnatelj moške gimnazije pa je prepovedal organizacijo »črnih jopičev*. Poudaril je da nošenje črnega jopiča .samo po sebi ni nič posebnega, vendar pa vzbuja med nekaterimi učenci posebno mentaliteto, ki je škodljiva. Po ravnateljevi okrožnici 2600 srednješolcev ne bo več smelo v šolo z jopiči iz črnega usnja ali pa z »blue-jans* ter s čevlji za košarko in z ovratniki brez kravat. Tudi kaditi no bodo smeli — toda to velja »amo za nižje razrede, ostali pa bo. do smeli pokaditi po eno cigareto le po kosilu ali večerji. Posledica te prepovedi je naslednja: starši so zadovoljni, srednješolci so razočarani, trgovci pa ravnatelja kritizirajo, ker jim bodo zaloge pla. vib hlač in črnih jopičev ostale v skladišču. Predori v ledu WASHBNG,TiON, 28. — Arne. riški vojaki iz taborišča »Tuto* na Groenlandu bodo pri oporišču Thule izkopali 35 metrov globoko jamo v ledu in jo napolnili s 140 litri težkega olja. Olje bodo potrebovali vojaški strokovnjaki, ki bodo pozimi 1961-62 stanovali v pre. dorih izkopanih v ledu 30 do 35 metrov globoko. V omenjeni jami, ki bo imela pri-rodne ledene zidove, temperatura ne bo nižja od 10 stopinj pod ničlo. Sedaj nameravajo povezati z 200 kilometrov dolgim predorom skozi led taborišče «Tuto» z atomskim mestom v taborišču «Century», ki se nahaja sredi obširne ledene puščave, kjer so že postavili jedrski reaktor. VOGHERA, 20. — Šestnajstletni mehaničarski vajenec je umrlo zasut z ilovico, ki so jo stresli s tovornega avtomobila. Nesreče ni nihče takoj opazil. Sele ko so hoteli ilovico odstraniti s transport, nim valjem, se je stroj ustavil zaradi dečkovega trupla. Do smrti ni povedala imena očeta svojega sina; rekla je samo, da je to neki «53 let star tujec in stari in dragi prijateli, ki sem ga liubila več let*. Ko je Italiia zahrbtno in divjaško napadla Abesinijo leta 1935, je Sylvia Pankhurst zagovarjala pravično stvar A-besincev. Ko pa je Italiia začela z napadi v drugi svetovni vojni, je bila med organizatorji etiopskih uoornikov. Leta 1945 jo je cesar Haile Selasi odlikoval z visokim odlikovanjem kraljice od Sabe, občina Adis Abebe pa je do njej imenovala eno izmed svojih ulic, «»--------- Kralj in kraljica iz Tajlandijc v Rimu RIM, 28. — Kralj in kraljica Tailandije sta z letalom prispela danes dopoldne na uradni obisk v Rim, kjer bo-sita ostala štiri dni. Kralj se imenuje Bhumibol Adulijadej, kraljica pa Sirikit. Na letališču ju je pozdravil predsednik republike Gronchi s soprogo Carlo in jima izrekel dobrodošlico ter odpeljal goste pred Coloseum, kjer je ugledne goste pred svetiščem Venere pozdravil rimski župan Cioccetti. Tu je bila tudi vojaška parada, ki so se je udeležili kirasirji na konjih, karabinjerji v svečanih uniformah in predstavniki vseh rodov vojske. Nato se je povorka odpeljala na Kvirinal, kjer so jih sprejeli kirasirji z golimi sabljami in finančni stražniki, ki so izkazali gostom čast. Predsednik Gronchi je izročil kralju Tajlan-dije visoko odlikovanje, kralj Bhumibol pa tajlandsko odlikovanje Gronchiju. Tudi kraljica Sirikit in Carla Gronchi sta si izmenjali odlikovanja. (Sledilo je svečano kosilo, na katerem so gostom servirali z naslednjimi jedmi; juha, «vol-au-vent štirih letnih časov*, «filetti di sogliole alla mugnaia*, «pol5astre dell’Ar-no tartufate* in «semifreddo Eleonora*). Popoldne je kralj Bhumibol sprejel na Kvirinalu v dvorani «Della Madonna» člane diplomatskega zbora, zvečer pa mu je Gronchi priredil svečano večerjo, med katero sta si poglavarja obeh držav izmenjala zdravici. Med večerjo je orkester italijanske radiotelevizije izvajal tudi tai-landsko fantazijo, katere avtor je sam tailandski kralj Bhumibol Abduljadej. rv. . /rt*-* \ < . 71 5&i». Siamska kraljica Sirikit je včeraj prispela z možem v Rim na uradni obisk. (Na sliki Je v družbi švedskega kralja Gustava Adolfa na sprejemu v Stockholmu) iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii 14 mrtvih in 18 ranjenih v zaporih v Bogoti Hotelo je zbeŽMti okrog 500 jetnikov BOGOTA’, 28. — Jetniki zaporov »La Picota* v Bogotš so se uprli in hoteli množično zbežati. Takoj je oblast poslala na pomoč policijske oddelke in vojaštvo, Vseh zapornikov je bilo okrog 500. Rezultat nastopa policije in vojaštva je bil 14 mrtvih ter 18 ranjenih zapornikov. Toda ti številki verjetno nista toč- ni, ker se je najprej govorilo o 21 mrtvih in 35 ranjenih. Poročajo, da so ugotovili, da so ugotovili, da so bile vzrok smrti rane povzročene z nožem, ki so jim jih baje zadali drugi zaporniki, ker da policija sploh ni streljala. El den izmed hujskačev na upor je izgubil desno oko; imenovali so ga «E1 Mico*, Policija trdi, da so nekateri zaporniki nalašč povzročili pretep, da bi obrnili pozornost čuvajev nase in tako omogočili drugim množični beg. Po drugih vesteh pa je do pretepa prišlo med nekako «kazensko ekspedicijo* enega dela zapornikov proti njihovim tovarišem — ovaduhom. Tudi Tržačan nagrajen za pesništvo v Bergamu V Bergamu so dodelili nagrade za III. natečaj za pesništvo, katerega pobudnik je Cenacolo O-robico pod pokroviteljstvom občine Bergamo. Prvo nagrado (250.000 lir) je prejel Senzio Mas-sa iz Linguaglosse (Ca-tania), drugo nagrado (po 150 000) pa je poleg Salvatoreja Maugerija iz Arzignana (Vincenza) prejel tudi Simone Cer-vai iz Trsta. Podeljena pa je bila še tretja nagrada, nato dve zlati medalji m še trije srebrni lovori. Razstava knjig v Milanu Od 22. do 31. oktobra bo združenje italijanskih založnikov v milanskem «Palazzo reale* priredilo «Tretjo razstavo knjige*. Verjetno bo častno predsedstvo prevzel predsednik republi. ke. Razstavljali bodo tudi inozemski založniki, in sicer: iz Avstrije, Ka. nade, s Formoze, iz Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske, Portugalske, Španije, Z DA, Švedske, Švice in Madžarske. Med razstavo bodo razne prireditve, med katerimi je predviden «recital» raznih igralcev, sprejemi za otroke, debatni večeri pod naslovi »Knjiga ln gledališče*, «Knjiga ln glasba* in »Knjiga in otroci*. Vseh teh prireditev se bodo udeležili nekateri najvišji predstavniki umetnosti. Med razstavo bo več sestankov med založniki, ki nameravajo razčistiti nekatera vprašanja med knjigarnami in založbami. V Rusiji bodo zamenjali dosedanje rublje Od 15. decembra dalje bodo v SZ zamenjavali sedanji rubelj z novim. Iz kovnice v Moskvi že odvažajo zaloge novega denarja v tride-settisoč posebnih uradov, kjer se bo lahko opravila zamenjava od omenjenega datuma do 31. marca prihodnjega leta. En nov rubelj bo za deset rubljev, ki so sedaj v obtoku (v turistični zamenjavi bo novi rubelj veljal en dolar). Nov kovanec za rubelj je iz neželeznih kovin svetle barve, medtem ko bodo kovanci za 1, 2, 3 in 5 kopejk temne barve. Zi vrednosti nad rubljem bodo ostali papirnati bankovci toda manjši od dosedanjih. Bankovci so po 3, 5, 10, 25, 50 in 100 rubljev. Do 31. marca bodo možna plačila v stari kot v novi valuti. Kakšen bo vesoljski človek Sovjetski znanstvenik dr. Vladimir Imakov, podpredsednik sovjetske akademije zdravniških ved, je izjavil, da bo moral biti bodoči vesoljski človek manjši od srednje postave in suh zaradi pičlega prostora, ki ga bo imel na razpolago v hermetično zaprti kabini, kajti vsak gram je v vesolju zelo važen. Dejal je dalje, da bo vesoljski človek moral na posebnem enomesečnem tečaju proučevati botaniko, medicino, elektroniko, zemljepis in radijsko tehniko. Posebni instrumenti bodo kazali, kako bo njegovo telo reagiralo na temperaturo okoli 100 stopinj pod ničlo na višini 50.000 km. Sovjetski znanstvenik je mnenja, da so najboljši kandidati med piloti reakcijskih letal in povedal, da so sovjetski znanstveniki pripravili zelo učinkovite tablete proti mot. njam v živčnem sistemu. Med pripravami za polet so predvidene tudi razne vrste športa, predvsem dviganje uteži, plavanje in tenis. Vesoljski človek bo moral imeti izredno razvite mišice, nagle reflekse, moral se bo prilagoditi najtežjim pogojem in moral bo sprejemati nagle sklepe. Končno bo moral poznati najvažnejše naprave v vesoljski ladji. L Etapna kolesarska dirka San Pellegrino Gnido ileri (Emilija) novi leader lestvice Ar mi n bo še tekmoval Danes tretja etapa Siena-Pisa (149 km) Letos bo nastopil proti Poljski v Varšavi in Švedski v Hamburgu Acconcia (Campania), 6. Zan-tanaro (Piemont), 7. Marza-ioli (Campania), 8. Meldolesi (Emilija), 9. Balmagnol (Piemont), 10. Muccioli (Emilija), 11. Mealli (Lazio), 12. Ceppi (Marche), 13. Carminati (Lombardija), 14. Moser (Trident) vsi z Nerijevim časom. 15. Rcssello (Ligurija) 30”, 16. A-dorni (Lazio) 36”, 17. Zaimbro (Lazio), 18. Porteri 1’20”, 19. Marzullo (Lazio), 20. Bailetti (Lombardija), 21. Tonucci (Lazio) itd. Splošna lestvica po II. etapi: 1. NERI GUIDO (Emilija) 7 ur ?1’8” 2. Rossello (Ligurija) z zaostankom 15” 3. Adorni (Lazio) 21” 4. De Rosso (Veneto) in San-tini (Lombardija) 46”, 6. Zan-canaro (Piemont) 49”, 7. Fez-zardi (Lombardija) 1’. Bivša oranžna majica Tonucci je na 18. mestu z zaostankom 3 06”. KASSEL, 28. — Marsikoga je presenetila nepričakovana in presenetljiva vest, da se Armin Hary namerava odpovedati športnemu udejstvovanju. Hary ni samo svetovni rekorder v teku na 100 m s fantastičnim časom 10”, temveč je tudi olimpijski zmagovalec na tej kratki progi, katero je pretekel v 10”2. Vest o Viarryjevem odstopu od nadaljnega tekmovanja na lahkoatletskih stezah, kjer ni imel resnih tekmecev, se je raznesla po zadnjem mitingu, kjer je Nemcu ponovno pripadlo prvo mesto. Baje naj bi Hary tedaj izjavil svojemu trenerju, da je bilo tedaj njegovo zadnje tekmovanje in da namerava obesiti sprinterice na klin. Vse kaže pa, da vesti o odstopu ni mogoče potrditi in da je bila prenagljena. Predsednik zahodnonemške lahkoatletske zveze dr. Max Danz je danes potrdil, da Hary nima nobenega namena prene- hati z delovanjem. Res je 23-letni olimpijski zmagovalec izjavil preteklo nedeljo v Hamburgu, da ne bo več tekmoval, vendar njegovih izjav niso resno jemali Dejstvo je, da je svetovni rekorder truden zaradi napornih priprav za olimpijske igre kakor tudi zaradi številnih nastopov na poolimpijskih mitingih. Isti funkcionar zveze je pripomnil, da do Hary zaključil letošnje nastope po tekmovanju proti Poljski v Varšavi, ki bo na koncu tega tedna in po dvoboju Nemčija-Svedska, bo prihodnji teden v Hamburgu. Kljub tem preklicom pa so nekateri vseeno mnenja, da bo Hary končno le odstopi! in sicer sedaj, ko je njegova slava na višku. Svetovni rekorder in olimpijski zmagovalec noče končati svoje kariere kot njegov sonarodnjak Germar, ki je zadnje čase popolnoma odpovedal in razočaral. V nekaterih krogih se tudi govori, da Hary noče več tekmovati, ker mu je neka nemška filmska družba ponudila odlične pogoje, da bi podpisal pogodbo z njo. llllllfllkllllllllllllllllllllfllllllNIIIIHIIIIfMIIIHIinilllllllllllllllllllllllilliiiilliiiiiiiiiiiiiilllllllllMiBUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Bikila Abebe - narodni heroj Etiopije Odlikovanje in napredovanje za olimpijskega zmagovalca Zaradi dolgega in napornega tekmovanfi igre niso bile bleščeč razburijo Tržaški moštvi Triestina in Ferroviario nista razočarali, a niti zadov^f Pokal evropskih prvakov Ujpest-Crvena zvezda 2:1 BEOGRAD, 28. — Prva tekma nogometnega tekmovanja za pokal evropskih prvakov med jugoslovanskim prvakom Crveno zvezdo in madžarskim Ujpestom se je končala z zmago gostov. Ujpest je pred 25.000 gledalci premagal Crveno Zvezdo 2:1 (1:1). Domačini so imeli ugodno priložnost, da si že v prvem polčasu zagotove zmago. * # * MALMOE, 28. — švedsko moštvo Malmoe se je z zmago nad enajstorico Helsinkija z 2:1 plasiralo za nadaljnje tekmovanje za evropski pokal. Tudi v prvi tekmi, ki je bila pred mesecem dni v Helsinkih, so zmagali Švedi s 3:1. # # ♦ ISTANBUL, 28. — V povratni tekmi za evropski pokal nogometnih društev je turško moštvo Besiktas premagalo dunajskega Rapida z 1:0 (1:0). Kljub uspehu je bil Besiktas izločen iz turnirja, ker je prvo tekmo, ki je bila na Dunaju, izgubil s 4:0. Ferroviaria, ki J® začei -p do zmage in s t zel« U ste nepredvidenih j.j s» - membnih rezultat > lSi v kratkem resih e„ed, mest. Največje vo«, 10. kola je bil f - Medene v Trstu Pr°e)t8j , viariu. To je dalo ^ f0T nja ostalim » zrale, da tudi M0'“n d so nepremagljiv nj il” kar se tiče našlo < j na zadnja beseda- nadaU*V Prvenstvo se J® brez večjih Pr® Ferr°V kler ni v 13. kolu^ rj-a p premagal Triestino-^jje-jj je zelo razkačil dnjj l * sr. C » v nasie“ , , (Nadaljevanje s 5. strani) ma. Tudi njihov pritisk vpliva kot zavora gibanja, posebno s tem, ker ustvarja potrebo po večji ali manjši afirmaciji socialistične države kot instrumenta sile v družbenih odnosih. V tem procesu lahko dobijo posamezna protislovja tudi antagonistični karakter. Vseeno pa nam ta pojav ne sme zakriti dejstva, da protislovja obstoje ter da delujejo znotraj socialističnih odnosov v prehodnem obdobju in neodvisno od večjega ali manjšega pritiska ostankov stare družbe. Očitno je, da se bodo vsi ti procesi razvijali toliko manj boleče in bolj demokratično in toliko hitreje, kolikor bolj svobodno si bo lahko vsak narod samostojno izbiral poti in oblike svojega socialističnega razvoja. Izkušnje iz prakse celotnega razvoja socializma in njegova objektivna znanstvena analiza bodo na ta način tudi najmočnejša idejna spodbuda za vsako posamezno socialistično deželo na poti napredka socialističnih odnosov. Nadaljnji razmah svetovnega socializma nikakor ne pojde in ne more iti po poti mehaničnega razširjanja oblik socialističnih odnosov, ki go vladale in ki vladajo danes v socialističnih deželah, pač pa po poti nastajanja novih oblik, često tudi višjih od že obstoječih, če bo