"PROLETAREC" JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje.

OFFICIAL ORQAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list.
ST. — NO. 1231.
lfcu«M*<l a» ••Moud-rlaa* matter Dcrembtr Ifof, at t h« po «t off le* >1 Chicago. III., under the Act of Cornr«»» aft March 3rd. 1ST».
CHICAGO, ILL., APRILA, (APRIL 16,) 1931.
PublUh*d wMhly at ¿639 W. 26th St.
LETO—VOL. XXVI.
DRUGI LJUDJE, TODA ISTA FIRMA IN POLITIKA, KI NE PRINEMSPREMEMBE
Poldrag milijon streškov za izvolitev župana.—"Demokratska korupcija v New Yorku.—Vedno enake obljube—Raskob slepomiši s prohibicijo—Norris svari
Ameriško ljudstvo ima običaj, da v nezadovoljnosti izraža svoj protest s tem, da izmenjava republikance v političnih
$30,000, ako bi že tiskane zavrgli, toda v korist ljudstva je, da se hrani, je tolmačil sodnik, dasi ve on kot vsakdo drugi o
uradih z demokrati in obratno, ¡zapravljanju stotisočakov po Ta igra pa postaja že pusta, nepotrebnem, kajti izginile so vse razlike, ki Predloge, katerih cilj je mo-so kdaj v čem ločile demokrat- nopolizirati glasovnico za ka-sko stranko od republikanske, pitalistični stranki, so zdaj v le-
Danes sta obe eno — ena fir- foslaturah raznih držav, v enih ma z dvema imenoma ter istimi Pa 80 bile že sprejete. Pose-gospodarji.	ben odbor progresivnih odvet-
V New Yorku vladaio de- nikoV in Politikov v Chicagu, ki
v iNew i orKu viaaajo ae- se j ustanovi| za obrambo pra-
mokratje, ki so potisnili mesto • '	•
_____... ' i u i i •• vic političnih manjšin, je v svo-
prav tako globoko v korupcijo, iem projrlasu iziavil 'da se re
kakor v Chicagu do poslednjih J,.Psru 1ZJ*V11' ?a se \e'
volitev republikanci s Thomp-	TS ^ T
sonom na čelu. Med demokra- V*»™™* svobl°^°
ti v New Yorku in republikanci ^tf" J,	^
v Chicagu, Philadelphiji ali ££ ™ ? naS,lmm met0dam ^
kjerkoli ni nobene razlike. Niti!	'
je ni med demokrati v New
Yorku in med demokrati v Chi-
KOLIKŠEN JE VAŠ DELEŽ14 NARODNEGA BOGASTVA'* V Z. D.?
Na vsakega stanovnika te dežele pride $2,977, ako se bi narodno bogastvo enakomerno razdelilo, pravi statistično poročilo odbora narodne indu-strialne konference v New Yorku, izdano 21. marca to leto. Podatki se nanašajo na leto 1929. Familija sedmih o-seb bi imela nad $20,000, ako
bi narodno bogastvo bilo res,zamorcif namreč dv get e(Jen narodno. Tako pa imajo farm- pa je bil belokožec. Leta 1929 lije delavcev ponavadi več dol- je bilo deset linčanj, ali 11 ga kakor premoženja, zato je manj kakor lani< Drhalski u_ čisto lahko dokazati da je mori v prošlem Ietu so biH gt
narodno bogastvo", katero je jeni, kakor pravi statistiska iz-glasom omenjene statistike ce- dana od Federal Council of njeno na $361,800,000,000 po- Churches, v devetih državah
UPI ZA ZNI2ANJE UNCANJSE NE URESNIČUJEJO
Leta 1930 je bil» v Zed. državah ubitih od drhalske "ju-«tioe" enaindvajset oseb, med njimi 20 črncev in eden belokožec.
Linčanja so lani v tej deželi zelo poskočila. Kot običajno, so bile žrtve skoro samo
sest kapitalistov, katerih je v primeri z delavci in bankrotiranimi farmarji le majhen odstotek.
največ na jugu.
Ljudstvo se sicer še pusti varati, toda bolj in bolj dvomi v
(	kratov z republikanci in obrat-
Za demokrata Cermaka so v no. Novi čikaški župan Cermak prošli kampanji agitirali vsi je takoj po izvolitvi dejal, da
bo dal Chicagu tako dobro administracijo, kakršne še ni nikdar imelo. Počistil bo mesto korupcije, zločinci se ne bodo
Nicaragua, republika v centralni Aneriki, je v teku kratkega čaca tretja dežela/ katero je obiskala potresna katastrofa. Na »liki je njeno glavno mesto Managua, katerega to potresni sunki opravili r ruševine. Kar ni uničil potres, je dokončal požar, ki se je pojavil hkrati na raznih krajih vsled pretrganih plinskih oevi in razbitih peci. Okrog dva tisoč ljudi je biV> ubitih in seveda «reč titoč ranjenih. Managua ima okrog 30,600 prebivalcev. Pomožno akcijo so podvzele Zedinjere države, ki si Uste v Nicaragui policijsko službo. Nicaragua meri 49,213 kv. milj in ima do 700,000 prebivalcev. Revolucijo liberalcev proti vladi so zatrle ameriške čete, ki «o »e v večjem ibevilu nahajale tam
LEP VOLILNI USPEH WISCONSINSKIH * SOCIALISTOV
umestnost izmenjavanja den^	Ameriška vlada ima v Nicaragui po«^ inters vsled ivojega namena, da zgra- mo§ki nad zamorskimi dekieti, stične župane.
ullra-kapitalistični krogi, ker jim je Thompson "politiko" s svojimi giaftarji preveč za vozil. Slo se je v kampanji samo
za vprašanje oseb, ne pa za m0gli več skrivati v Chicagu, piogram in še manj za kaka I policija bo idealno reformira-načela, kajti teh demokratska I na ter ločena od graftarskih kot republikanska stranka sploh ne poznata. Nad poldrug milijon dolarjev je stala v Chicagu borba radi vprašanja, ali naj bo bodoči župan Thompson ali Cermak. Mesto samo je potrošilo nad pol milijona; pozna" valci pravijo, da je stala kampanja za demokratskega kandidata okrog 600,000 do 700,-000 dolarjev, za Thompsona pa so potrošili približno ne manj kot pol milijona. Pri tako o-gromnih izdatkih si je nemogoče misliti mestno administracijo brez velikih primesi graftar-sftva. Tisti denar morajo dobi-
di se en prekop, ki bo vezal Atlantik i Pacifikom, ker je Panamski kanal že zelo »obremenjen • prometom. V tej katastrofi je moralno obvezana ,da pomaga prizadetemu prebi-vastvu.
politikov, in ulice postanejo varne za Čikažane in tujce. Nekateri volilci so se spomnili, da je podal Thompson ob svoji prvi izvolitvi natančno tako izjavo, cia jo je podal za njim v enakem smislu demokrat De-ver, in kar se policije tiče, vsi policijski načelniki, kar se jih je menjalo pod Thonvpsonom in prejšnjimi župani, so ponovili isto prisego o čiščenju. Demokratski in republikan-
KOLIKO JE RAZLIKE MED PRINCEM IN RUDARJEM V MAJNI?
Angleški prestolonaslednik princ Wales in njegov brat George, ki sta bila na uradnem obisku v Braziliji, sta si med drugim ogledala tudi sloviti zlat rudnik Morro Velho, ki sega 7,200 čevljev globoko. Rove, v katere so ju pustili, so posebno prezračili in počistili. Več sto mul, ki jih imajo v maj-ni za prevažanje kar, so poteg-
ski političarji dajejo svoje ob- ni,i iz "idnika, da v času dvor-ljube tjavendan. Na prošli ne»a oblska ne bodo okužaie
konvenciji republikanske stranke v Illinoisu so republikanski
ti interesi nazaj z visokimi o- glavarji obljubili, da se bodo brestmi, m dobili ga bodo. raVnali glede prohibicije po že-Manjšinske skupine v Chica- ^ voijicev. Na referendumu gu, katerim je bila pravica do je bilo namreč vprašanje o pro-rubrike na glasovnici-odrečena, hibu?iji> in večina illinoiskega se posvetujejo o taktiki, kate- ljudgtva 8e je izrekla proti nji. m hnHn zavrti» v hnrhi nroti |nic|ativQ so podvzeli republi-
ro bodo zavzele v borbi proti denarnim političarjem, ki hočejo monopolizirati glasovnico za republikansko-demokratsko firmo. Sodnik Taylor je sicer priznal, da je bila socialistični stranki storjena krivica, ker se je njene kandidate Črtalo z glasovnice, ni pa hotel izdati odloka, da mora volilni odbor izdati nove glasovnice, češ, da take dozdevne pravice ne soglašajo vselej z ljudskimi interesi. Nove glasovnice bi stale
STE 2E
poslali naročilo za
MAJSKO ŠTEVILKO
4 Proletarca'?
zraka. Po odhodu obeh prin-cov so spustili začudene mule zopet v globočino, da prevažajo kare ter zasmrajajo zrak sebi in rudarjem.
kanci vsled agitacijskih razlogov. Letos je večina legislatu-re v Springfieldu na željo ljudstva zavrgla illinoiski prohibi-cijski zakon. Ali governer Em-merson je sklep zakonodaje ve-tiral ter s tem prelomil obljubo ,da se bo ravnal po želji večine. Tako je vir za podkup-(Nadaljevanje na 7. Strani).
Farmarji in socialistična stranka
Na seji eksekutive soc. stranke meseca marca v Washingto-nu, D. C., je bil izvoljen poseben odsek, da prouči agrikul-turne probleme v luči sedanjih razmer v tej in drugih deželah in izdela konstruktiven program, ki ga bo soc. stranka
Raketir jem je denar vse
V New Yorku je bil pred več meseci odkrito, kako so raketirji v sporazumu s policijo izvabljali bogate ženske na "nujne" sestanke. Ta ali ona dama je dobila poročilo, da jo želi videti prijatelj ali prijateljica v tej in tej sobi v tem in tem hotelu ali kakem promi-nentnem klubu. Odzvala se je, stopila v sobo, a notri je bil najet moški. Par momentov nato je udrla policija, češ, da zatira nemoralnost. Oba je a-retirala. Ako ni tako ujeta ženska hotela sramote, je mo-
"Nigre'* se strogo kaznuje
V Scottsboro v Alabami je bilo obsojenih osem črncev v smrt na električnem stolu, ker Racine, ki je drugo največje so posilili dve beli dekleti. mesto v Wisconsinu ,je izvolilo Zločin je grd in krivci za- dne 7. aprila za župana socia-služijo kazen. Ampak če bi lističnega kandidata. Zdaj ima enak zločin storili belopoltni v Wisconsinu pet mest sociali-
Novi racinski
kar se v južnih državah pogo- župan s. William J. Swoboda sto dogaja, bi krivce še areti- je 33 let star. V kampanji so rali ne. "Nigri" še dolgo ne mu pomagali posebno milwau-bodo osvobojeni. In samo z ški socialisti, med njimi župan električnimi stoli, linčanJI in Hoan, šerif Benson, socialistiô-ječami jih ne bodo pripravili ni žurnalist Oscar Ameringer spoštovati zakone.	j in drugi.	,
V šolski odbor milwauškega okraja so izvolili socialisti izmed petih dva kandidata. Od prej imajo pet šolskih komisarjev, skupaj sedem, in kapitalistični stranki osem.
_ ^P .	V Manitowocu, Wis., je bil
zastop Socijalni demokrati so ? aprila ponovno izvt)ljen za
pridobili devet sedežev. Izgu- župana 80cialist Martin Geor-bili so jih konservativci pet ,ko- genson y Milwaukeeju so do-
BEDNE RAZMERE MED PREMOGARJI V VI. VA. OPISOVANE PRED KOM1SUO
Počasno umiranje vsled glada.—Delavci brez civilnih svobodščin.—Rdeči križ odklonil podporo rudarjem. —Raketirstvo kompanijskih štacun.—Nova unija
Propagandisti ameriškega ka- vladajo nad njimi kompanijski Sm^^Včfanov!^1™^ UPraVa|»ocialisti za enega svojega
Socialistična večina v Štockholmu
V Stockholmu so se vršile dne 19. m. m. volitve v mestni
pitalizma, ki "se zgražajo nad . biriči, ki nastopajo tako samo-
"suženjskimi razmerami v Sovjetski Uniji, dobe pravo sliko suženjstva, ako pogledajo v West Virginijo.
Premogarji so prisiljeni podpisati takozvani "yellow dog" pogodbo, s katero se zavežejo, da ne bodo šli v času zaposlitve v nobeno unijo, razen v kompa-nijsko, z drugimi besedami, odrečejo se svobodi in s pogodbo potrdijo, da so pripravljeni sprejeti sužnost. Kompanije, nad katerimi viadajo Rockefel-lerjevi interesi, določajo delavcem, katere liste in knjige smejo čitati in katefe ne. Za poštarje so imenovani samo taki, kateri imajo odotorenje kompanijskih uradov. Svoje delavce plačujejo največ z izkaznicami, ki predstavljajo vrednost le v kompanijskih pro' dajalnah. Uvedle so poseben sistem kredita, katerega svoj-stvo je, da so zaposljeni delavci vedno dolžni kompanijskim prodajalnam in vsled tega ne dobe nikoli pravega čeka, nego le kreditno izkaznico ,s katero
rala odšteti tisočak ali \rr, da	. |H ... w
»o policaji skupno z raketirskH	; TIL"
mi reporterji dnevnikov "molčali". Ko je bilo tega le pre-
več, je nastal "škandal". Pre-arjene dame so prišle v poznejši preiskavi 0 raketirstvu vseeno
predložila deželi za izhod iz| v luč publicitete. Zdaj so jim krize, v kateri se nahaja po-j ljudje vsaj verjeli, a Če bi ka-Ijedelstvo. V odseku so James tera prej trdila, da je prišla v Oneal, Nathan Fine in Alger-i klešče prevarantov, in da ni-non Lee, katerih naloga je, da ma nikakega postranskega lju-s poljedelskimi veščaki in far- bavnega razmerja, bi se ji Či-
marskimi organizacijami pri-rede tak program.
tateljska publika muzala. Češ, "o, saj vemo!"
na. Delavec mora vzeti blago neglede na kakovost in vrednost. Mali branjevci in trgovci v takih razmerah težko životarijo. Ker delavcu ni dovoljeno, da bi kupoval tam, kjer je cenejše in boljše, so postali tudi samostojni trgovci predvsem oderuhi in se tepejo za naklonjenost kompanijskih pisaren.
Ker so cele naselbine premo-garjev na kompanijski zemlji,
lastno kakor grajski valpeti v dobi tlake.
Plača premogarjev v W. Va. je zdaj povprečno dva dolarja na dan zunaj in $4 v majni. Delati morajo od 9 do 14 ur na dan. Povprečno napravi pre-mogar od 140 do 150 šihtov na leto.
Premogarji v W. Va. so se že večkrat organizirali v U. M. W. in bili v dolgotrajnih stavkah, toda radi reakcionarne taktike John L. Lewisa so vse bitke izgubili. Več tisoč premogarjev se je pridružilo reorganizirani U. M. W., toda ker je zdaj tudi ta napravila kompromis z Lewisom, so se koncem marca združili v svojo unijo pod imenom West Virginia Mine Workers' Union. Njeni odborniki pravijo, da ima osem tisoč članov.
. , kandidata, ki je bil v ospredju V novi občinski upravi je se- listCf blizu 42>000 gl&s Vf ali
daj desničarskih članov 34, li- več> kx)t katerikoli drufc kan-beralcev 5, svobodomislecev 3, didat negiede na politično pri-socijalnih demokratov 52, ko- padnost. munistov 6.	'_
"Dobri časi" v Nemčiji se vračajo
Število brezposelnih v Nera-
Slabi časi med farmarji
Davčni urad v državi Mis-souri poroča, da je samo en farmer v 61 okrajih (counties) čiji se je v začetku aprila zni-izpolnil listino o dohodninskem žalo za 200,000, toda je ¿o davku, in je edini, od katerega bo federalna vlada dobila ne-kaj dolarjev davka.__
vedno milijon sedem sto tisoč več brezposelnih, kakor pa jih je bilo 1. aprila lansko leto.
Predsednikova palača v Managui
f Vladi grozi deficit
Marca meseca je skolektala ameriška vlada 224 milijonov dolarjev manj dohodninskega davka kakor v istem mesecu leto poprej. Vzrok nazadovanju je depresija. Po dosedanjih računih domnevajo, da bo znašal deficit zvezne vlade do 30. junija okrog $800,000,000.
Izdatki Francije
Francoski proračun, kakor je bil končno sprejet, predvideva 50,643,485,395 frankov dohodkov, in določa 50,640,-509,852 frankov (približno $2,-024,900,000) za izdatke.
Na «MM palača predeednika republik« Nicarafaa v flafrnam mata Managua, kataraga i« patra« ttata pamiR. Tudi lanu poalopja ai prizanašal. A mari ik i inianirji ramprarljaja «daj a umaatiKMti zgraditi nava fiai m—ko « kakam drogom braja daiala, ki ja ima

utfiiaí

tase d i m iflaiscgia (¡iba inj ci
Naprej ali nazaj?€
NAPREJ, m vMk način! Klubi JSZ niao bili ž« leta tak/ aktivni t priredbami, kakor zdaj, in še nikoli a« p i »o toliko ukvarjali t kulturnim delom, kake* te ▼ tej dobi. Predavanja, «hodi, dramske predstave, koncerti in pa prireditve z mešanim sporedom so na dnevnem redu.
Mnogi klubi pri rede majske manifestacije.
jih!
Ude'ezite
Agitatorji Proletarca so vztrajno na delu. Imajo za* dovoljive uspehe vzlic depresiji. Povsod, kjer eo aktivni, je Proletarec razširjen.
Apeliramo na naročnike v tistih naselbinah, kjer za Proletarca ae nihče ne deluje, da se oni pridružijo agitaciji. A ko lahko žrtvujete tedensko nekoliko cata, priglasite ae sa zastopnika. Ako vam je to nemogoče, izrabite v agitaciji za ta list druge priložnosti. Ako vam Proletarec kot delavski list ugaja, bo ugajal bržkone tudi vašim prijateljem. Pripravite jih, da se nanj naroče.
V kratkem dobite prvomajsko številko. Posamezen izvod stane 15c. Naročnike prosimo, da po možnosti pomagajo pbkriti izredne izdatke, ki jih imamo s to izdajo. Ako doplačate 10c, pokrijete tvoj del za izvod, katerega prejmete kot naročnik. Vprašajte ob tej priliki rojake, • katerimi ae anídete, da naj si naroče majsko številko Proletarca. Stane 15c izvod. Pošljite nam naslove m vsoto.
Prvomajska številka bo imela bogato vsebino. V nji bodo zastopani njeni tukajšnji ter etarokrajski sotrudnikL Ta list je vreden, da se ga med ljudstvom razširi. To pa moremo doseči edino z vašo pomočjo. Ako pošlje vsak naročnik dva naslova ter vsoto 30c, bo cirkulacija majske številke povečana za več tisoč izvodov.
Naprej s širjenjem delavskega tiska!
NEDOBRODOŠEL, PA TUDI NEVAREN GOST
drugi naj sploh izvojuje'delav- slovenskem jeziku nasa kultur-
stvu boljše razmere, če si jih ne bodo SAMI?!
Sodelavce, ki so mi pomagali v vseh ozirih, sem deloma o-menil v prejšnjem dopisu. Res je veselje agitirati, Če človeku ne odrekajo kooperacije. Naj še omenim s. Fr. Martinjaka, ki je za nekaj časa celo pustil svojo delavnico, da je pomagal pri tem delu. V De Pue mi je iijjied drugimi pomagal Ignac Benkše. Nekaj časa mi je kazal hiše naših ljudi sin rojaka Žagarja. In bilo je več drugih.
Vso to turo smo priredili ne
na delavka Anna P. Krasna, v angleškem pa dr. Wm. Van Essen iz Pittsburha.
Delavstvo tu in v sosednih naselbinah je vabljeno, da pride na ta shod, ki se prične točno ob 7., in manifestira za svoje pravice ter protestira proti krivicam. Postali bomo močni, kadar bo zopet vel prvomajski duh v naših vrstah. Izkorišče-valni razred je postal drzen, ker ve, da je delavstvo šibko. Prvega, 2. in 3. maja bodo delavske prireditve širom Zed. držav. Udeležite se jihjb
Po končanih govorih^? naši
če pada «ueroplan prav pred hišo, je tak obiskovalec zelo nezaželjen. Sreča v je, ako ne pade na hišo. Na tej ali ki je letalo, ki je napravilo tak nenaznanjen obisk v Western Springsu pri Chicagu. Padlo je z višine tiaoč čevljev. Pilot Wilaon je bil nevarno pobit.
—— ■■■•-■ -
TO IN ONO PRI NAS IN DRUGOD
Cleveland, O. — Senatna j Ako smo v starem kraju do-zbornica v Columbusu je spre- bili na mizo slabo jed, smo jo jela predlogo, ki določa, da odklonili. Nato so jo nesli "yellow dog kontrakt", kate- prašičem. Tukaj, ako pošlješ re usiljujejo kompanije delav-! uredniku kuverto slabih be-cem v podpis, niso za delavca sed, jih bo vrgel v koš. Živ-po postavi nobena obveznost, jljenje ima pač svoje muhe. Yel.ow dog kontrakt je zaveza,
katero dajo kompanije delav* cu pri vstopu v služ.bo v pod-
denera s plaščem usmiljenja,
mar naj si zato lastim privilegij, "roke proč, nihče naj ničesar kritičnega ne reče o meni"?
Ne vem, kaj bi vi rekli, če bi jaz to zahteval v imenu svojega usmiljenega plašča. Cleveland Community fund je tudi dobrodelna ustanova. Mar zato ni podvržena kritiki? Seveda je, pa še kako! Saj jo berete v angleških listih. Darovali smo, in tisti, katerim to ali ono v nji ne ugaja, svetujejo,
In lju-
Naši na St. Clairju hočejo, varovati urednika s protesti! kritizirajo, predlagajo p.s. V nji zaobljubi, da ne bo Toda čemu protest? Poslužite djeso upravičeni kritizirati. Saj Svopil v nobeno unijo, razen se rajše, kakor upravnik lan- 8e Pobira v fond zelo veliko od v cno, ki mu bo priporočena od sko leto, "poslanice"! S po-
onih, ko sami komaj toliko za-
kompanije. To zavezo kompanije smatrajo za legalen dokument. Ako bi jo delavec, ki jo podpiše, kršil, mislijo bossi, da se ga lahko legalno prisili na izpolnitev, kar je oblju-. Vedno so govorili o miru in bil. Zakonodaja v Ohiu sma- slogi. Mi sm0 izvajali oboje, trn nasprotno, in to je menda' Akcija šteje, edino, kar je v tem zasedanju'	•
storila v prilog delavcem. Nekateri ljudje so zelo pre-\ellow dog kontrakti seveda frigani. Vedno ti kaj izvijejo cstanejo. Kompanija, ki se iz trte, samo da je boj. In ko zavzame, da unijskih delavcev se boj prične, kažejo na tiste, noče, jih bo odslavljala sproti, ki so v defenzivi, češ. poglejte
slanico na narod se nasprotni- služijo, da preživljajo sebe in
ka najlaglje porazi: Ce ne družine. Od tega se jim od-
lavcu vso priliko do zaslužka agitatorji, ki napravijo na sho-in dostojno plačo za človeško du socialističen govor, potem
pa priporoče republikanskega kandidata, "ker je pošten, je dober človek in ima priliko biti izvoljen." Naš rojak je z delavci stoodstotno, pa tudi z "E." Vsi nam priporočajo slogo in mir. To si predstavljajo takole: Mi ostanemo kot smo, mora biti vse po naše, bar-biči pa naj se nam podajo.
Potem bo kajpada sloga in mir. Mebc.
preživljanje. Verjel bi jim, če bi se borili za zavarovanje delavcev proti brezposelnosti, da ne bi bilo treba basketov, in za starostno pokojnino, da ne bi bilo treba starim delavcem v "poor-hohse". Toda mesto tega jih vidimo delovati v stranki, katero lastujejo in vzdržujejo finančni in industrialni magnatje za zasužnjevanje delavcev.
Nam, ki se potegujemo za tak program, so se posmetvova-li, češ, koliko pa vas je, kaj pa boste dosegli z vašim socializmom ?
le v agitacijo za Proletarca ne- ired¡tvi filedi legnft ¡n go v prid našega gibanja v splo- *	^	o
šnem. TucU njen moralen u-speh je dober.
maja !
Na svidenje 2. John Terčelj.
Kaj je s Pittsburghom?
Pittsburgh, Pa. — Sestanek dne 2. aprila v Slovenskem do-
Delavske razmere so pač — "delavske razmere". Kako je v premogovnikih, veste. Plače niso, kar bi morale biti. Dela se neredno Za cementno to- na katerem varno se obetajo bo si dnevi | dr Wm v&n ^ P
v poletju, ker je	kazal slike Je bil kar se u-
so nnpra vili^ Vehk°J^Tl leležbe tiče, bolj žalostna stvar, naročilo za oddajo cementa ki Hermini'e jeJ iše, Anton
ga porabijo pri «radnji cest. |Zornik	smo yeč
Dne 8 aprila »mo imelzunanjih sodrugov, nekaj stanek. ki so se ga udeležilso-£ amJeriških ^ £
" !rj!^r|PitUburgha, ter par naših pitt-
ki. Trajal je od 8. do polnoči. \ ~ ¿ l* ■ l y l iT i 'ii * 4-voKn« ra7nr«v. in »burikih rojakov ,skupaj okrog
"Svoji k svojim." Nisem zagrizen in podpiram te slovenske narodne ljudi na vseh poljih, kolikor en posamezen de-
Well, vi ste dosegli "soup lavec more. Bojkot ni moje
Imeli smo živahne razprave in se o marsičem pogovorili. Sploh so taki informativni-agitacijski sestanki velike vrednosti. Rečem, da smo se poslovili drug od drugega v zavesti, 4da je skupna želja in zahteva nas vseh, iti z borbo za vzgojo in probujo ljudstva naprej. La-"Sallčanov ne pozabim. Prav tako prisrčno smo se seznanili s sodrugi in rojaki v sosednih naselbinah Oglesby, Peru, De-Pue in Granville.
Želja obeh klubov je, da bi se v doglednem času priredilo shod, na katerega bi povabili za govornico Anno P. Krasno. Morda napravijo agitacijski piknik, potem pa večjo priredbo, ozircma shod v dvorani. Idejo, da se povabi sodružico
and bread lines", ne da bi vam bilo treba stati v njih. Naj
verjamete, vprašajte one, ki soj vaema za podpiranje tistih, videli cirkus 19. feb. 1930 ob katere bi bil kapitalizem dol- zdaj pove Iloover, kam je lzgi-8. zvečer.	žan vzdrževati, ker jih je on I nila prosperiteta. Ker je bilo
spravil v mizerijo.	i toliko vpitja o nji, gotovo se ni
•	izgubila tako nesrečno, kakor
Tu se pošilja društvom pi-j tistih 250 besed, katere išče či-sma: Pomagajte bednim. V kaški Leonidas Bruce von Liber društvih so tisti delavci, kateri Pese, intimni prijatelj sijajne so vrženi v bedo. Mnogo jih jugoslovanske diplomacije v je v veliki potrebi, drugi se s mestu Caponejevega slovesa.
kakor hitro po svojih špijonih izve, kdo so člani.
Nedolgo tega sem čital v Prosveti, da išče Leodinas Bruce 120 besed. Gotovo so se izgubile, ali pa so ukradene. Ako bi bil jaz na Brucetovem mestu, bi takoj razpisal nagrado. Napisal bi: "Jaz, Leonidas
jih, polena nam mečejo pod noge, nam, ki delamo samo dobro našemu narodu!
Njihova taktika je. da postavijo enega spredaj z nalogo, da gre zanje po kostanj v ogenj. Ce ga dobi, je dobro, če pa ne, pravijo, "saj mi nismo bili zraven!" Pri nekem listu imajo predlog: "Od tega (?) se kritičnih dopisov ne priobči.
Bruce pogrešam 120 besed, ki List, ki se kritike boji, dosti
so se mi izgubile, ali pa mi jih je kak nepridaprav izmaknil. Kdor jih najde, ali kdor mi more pojasniti, kje jih lahko dobim, dobi nikel in polno pismo mojih besed v nagrado za svojo prijaznost in poštenje."
Vem, kaj bo rekel Leonidas: "Kdo bi plačeval nagrade v teh slabiih časih!" Ampak tudi izgubljenih besed ne bo dobil nazaj.
Sicer pa, vrag vedi, če ni tiste besede vrgel kak urednik v koš. Vse je mogoče.
težavo prerivajo skozi. Bedni naj pomagajo bednim in še bolj bednim. To je usmiljenje. Aii ljudje okrog "E." bodo rekli: "Mi" smo vam dali, "mi" vam pomagamo, "mi" smo imeli za vas čuteče srce, drugi pa so razdirali "naše usmiljeno delo". *
Nihče ne taji, da so bedni vredni pomoči. Saj vendar neprestano pripovedujemo, da naj družba zanje kaj stori, tista družba, ki lastuje milijarde, katere ji je delavec naga-
prida ni!
*	ral. Delavec delavcu ne more
Ako bi nekateri vodje, ki o- dosti dati, ker dosti nima, mno-penrajo med našim ljudstvom, g[ ničesar, razen revščino, ka-imeli Mussolinijevo moč, bi brž- tero nihče noče. In ako delavci
geslo, imajo pa ga tisti, ki so najbolj glasni s "svoji k svojim". To omenjam mimogrede, da se bom še boljše poznali med narodom.
Frank Barbič.
Z agitacije v La Sallu in sosednih naselbinah
V La Sallu, 111., in sosednih naselbinah sem dobil najboljše vtise. Za sodelovanje nisem bil prav nič v stiski. Z uspehom agitacije sem zadovoljen. Ljudje v teh krajih po večini dobro pojmujejo vzroke, radi katerih trpi delavsko ljudstvo, zato bi zavajalci med njimi ne opravili dosti. Oba kluba JSZ.
Občutili smo nadloge, ki tepejo delavca, v domovini, in občutimo jih v "novi domovini". Vemo, da pod vlado stranke, kakor je republikanska, ne bodo odpravljene, zato smo socialisti. Čezdalje več nas bo. Od Hooverjevih piščancev, ki
jih je obljubljal delavcem, in ..... - ..	.. , TOrr .	, .
a ir< „„ ; J imata težkoče radi pomanjka- JSZ. se je zavzel, da ta po-od Smithovega piva, ki ga je .	I^^k^V........ _
30 oseb. Spodaj pod dvorano so kegljali, in ta šum je bil zelo neprijeten. Vseeno se je predavatelj potrudil in nam poljudno predočil uspehe socialistične administracije mesta Dunaj. Govoril je uro in pol.
Dne 10. aprila je govoril v Carnegie Music Hall znani žur-nalist in socialist iz New Yorka Heywood Broun.
Poročevalec.
Prvomajska proslava
Milwaukee, Wis. — V nedeljo 26. aprila priredi Slov. soc. klub št. 37 J. S. Z. prvomajsko proslavo v S. S. Turn dvorani. Delavci in delavke: Še nikdar ni bilo tako potrebno, da stopi
delovno ljudstvo na plan in po-Krasno, so sprožile naše člani- kaže svojo dolžnost v boju za ce na Ogiesbyju. O tem obi- svoje pravice. Zaradi tega sku bom pisal, če mi bo dopu- kličemo vsem, ki se zavedajo ščal čas, več pozneje.. Z La svojih delavskih dolžnosti, da Salla sem se napotil v Joliet, delujejo za uspeh te priredi-kjer je Proletarec znan samo jtve z vsemi svojimi močmi. Od-po imenu. Kako opravim, bom bor bo skrbel, da boste čuli do-poročal v prihodnjem dopisu, bre govornike ta dan in tudi Anton Vičič. za lep, primeren program. Se---gajte pridno po vstopnicah, ks-
Anna P. Krasna in dr. Wm. tere na razpoiago ph vseh
članih kluba
Van Essen bosta govorila na majski proslavi
Strabane. Pa.—Ako se prav spominjam, nismo imeli tod že okrog šest let nobene maj-
ske manifestacije. Pozitiven sem. da jih je naselbina pogrešala. Tukajšnji klub št. 118
kone tudi šli po ricinovo olje, če ne celo po kako hujše sredstvo. Mene bi že davno poslali tja, kjer je večna vročina. •
Roke proč! Ne norčujte se iz dela usmiljenja! Tako pišejo v protestih.
Kaj
proč"?
pa se pravi, "roke
delavcem pomagajo, je to le izraz solidarnosti. Ni pa posebno častno, ako se ponašajo z usmiljenostjo ljudje, kateri dejansko pomagajo sistemu, ki je povzročil to bedo. Njihovi ljubezni do bližnjega bi veliko bolj verjel, če bi oni tudi bili boje, to ni naša krivda, nego ti-
istotako obljubljal delavcem, ne bo mogoče živeti, ker so ti- ¡J^h" sti piščanci in pivo kakor božja ^ milost, ki istotako ne more | nasititi nobenega želodca.
Iz izkušenj vas poznamo in vemo, da ni vse iskreno, kar se oddeva z delom usmiljenja. Dasi je hinavščina človeku zoprna, vzame v stiski kruh od kogarkoli. In pri tem dobro ve, da se s košarami ne rešujejo delavski problemi, s
Ako imamo v. Clevelandu
nja organiziranega socialistič- memben dan proslavimo v so-nega gibanja med Amerikanci.; boto 2. maja z veliko prire-bo moralo priti. Kdo ditvijo, na kateri bo govorila v
Veselica društva št 162 SSPZ.
Bon Air, Pa. — Druš. št. 162 SSPZ. priredi v soboto 18. aprila veselico, na katero so vabljeni vsi rojaki v tem okrožju in kajpada tudi vse rojakinje. Zabave zadosti za vse. Društvo se bo potrudilo, da udeležencem dobro postreže.
I. G rožnik.
v borbi za program, ki zahte-
Od česa? Ako se od- Va, da se naj da vsakemu de-
KLUBOM IN			DRUŠTVOM
Al	Ll	i telite svojim priredbam čimveč , l moralnega in gmotnega uspeha?	
ttäer OGLAŠAJTE JIH V PR0LETARCU t ^ ■MMmsaaaaMiaial ^.laKTn,'.,.. ^—. ~. 1			
stih okrog tistega lista, ki si je dal nalogo zastopati interese delavstva in ga učiti v naprednem duhu. Pa so z listom vred skočili s tira in krenili v napačno smer. Delavstvo gre svojo pot dalje, kakor si jo je začrtalo. Zastopniki tekajo za njim in ga začudeno vprašujejo: Čemu ne korakate z nami?
Prijatelji, ne moremo, kajti vzeli ste napačno pot. Vi se vračate v nič.
s
Neki dopisnik s podpisom W. C. (morda je William Can-doft) piše v "E." z dne 7. aprila prav tako I:ot tisti delavski
Majska izdaja "Proletarca"
izide kot običajno v povečani obliki, bo tiskana na boljšem papirju ter bo imela bogato vsebino.
V nji bodo članki o problemu brezposelnosti» starostni pokojnini, o bodočnosti naših podpornih organizacij, o naiih kulturnih društvih, delavskem gibanju med ameriškimi Jugoslovani itd. Kot običajno, bodo v nji zastopani razni tukajšnji in starokrajski sotrudniki. .	,
Cene tej izdaji so sledeče:
Posamezen iztis......$ .15	* 100 iztisov . .. .$12.80
10 iztisov............ 1.40 250 iztisov____32.00
25 iztisov............ 3.50 500 iztisov____50.00
50 iztisov............ 6.90 1000 izstisov____95.00
Kdor prijateljev tega lista ieli imeti v nji pozdravni oglas, je cena $1 za vsak palec prostora v širini ene kolone. Ta cena velja samo za pozdravne oglase. Prosimo, priporočite trgovcem in drugim, pri katerih nabavljate potrebščine, da pošljejo oglase v majsko številko. Za pojasnila pišite upravništvu.
Sodrugi in somišljeniki, poskrbite» da pride prvomajska številka Proletarca, ki je manifestacijski izraz zavednega delavstva, v čimvečjem številu med slovensko ter dnigo jugoslovansko ljudstvo.
A
Druga zmaga "Zarje"
Pevski zbor "Zarja", odsek političen vpliv ter predsodki kluba št. 27 JSZ., ostane fte proti socialistom.
vedno "Zarja".	| Kajti tožitelji -od razkolnn
Ako bi ji bil klub št. 27 JSZ. škega zbora so s svojimi od-v škodo, se ne bi bila razvila vetniki z vso paznostjo po ovin-v teku let v enega najboljših, kih opozarjali sodišče, da se ako ne v najboljši slovenski gre proti "zagrizenim sociali-pevski zbor, znan vsled svoje- latom", proti "finančno neodgo-ga uspešnega udejstvovanja na'vornim ljudem", ki se zbirajo polju glasbeiifom naših našel-¡ v "socialističnem brlogu". Ta-bin. Udapec, ki so ji ga dali ¡ke notke naj bi na sodišče vpli-nasprotniki, ji je lani zelo ško-j vale s predsodki, češ, saj se doval, ni pa je uničil.	gre le proti socialistom, razkol-
Ta zbor je skušala ena sku- niki pa so vendar lojalni Ame-pina iztrgati klubu št. 27, pri- i rikanci!
ODNAŠANJE ŽRTEV POTRESA
zadevala si je, da mu vzame delavski značaj ter ga pretvori v purgarsko ustanovo, katero bi potem vodje po osebnih potrebah izrabljali za svoje "nestrankarsko" strankarstvo. Pevci in pevke, ki so se od klubo-ve "Zarje" ločili in se proglasili za "pravi" pevski zbor "Zarja", neodvisen od kluba, so storili veliko napako, ker so se pustili zavesti. Se večjo napako so storili, ker so se potem obrnili na sodišče in naperili proti originalni "Zarji" tožbo z zahtevo, da jim mora klub izročiti r vso zborovo imovino,
The Daily Legal News and Records z dne 9. aprila 1931, ki priobčujejo med drugim razsodbe sodišč, naznanja o pri-zivu kluba št. 27 sledeče:
11496—-Singing Soc. Zarja Corp. vs. Slovenski Social Klub, etc. et al. Decree for deft. Order see journal.
Izreklo se je torej v prilog toženega kluba št.27.
Po potresu v Managua «o oblasti pod vodstvom amariških oficirja* u-kasala ▼•am »dravim moikim, ki so priili b (katastrofo napoikodovani, da odkop I jo jo is razvalin ubita probivalca tor jli Spravijo v grotiUa Mnofa trupla so kila tudi molo cigana vsled potara, kl ja slodil potrosim m (Glej oliko aa «prvi strani.)
ANTON VlClC NA AGITACIJI ZA "PROLETARCA*' V WISCONSINU
Te dni Jbo na agitaciji aa "ProlsAarca" v wisconsinskih naselbinah s. Anton Vičič.Pride v Malwaukee, Shoboygan, Ra-cina, Kenosha in druge kraje v tem okrožju, kjer živ« naši rojaki. Upravičen je pobirati tudi naročila aa knjige ¡z Prole-taroeve knjigarne, razpečevati Ameriški družinski koledar in sprejemati oglase.
Kjer mogoče, naj eodrugi za časa njegovega obiska skliče-jo sestanke, da se pogovorite o načrtih za bodoče delo, o kampanji za razširjenje našega tiska m o drugih problemih, ki ae tičejo našega gibanja.
SjJ» ugom iti p/i ja tel jem Pro-letarca priporočamo, da nsdclo-ni jo s. Vičiou vse mogoče eode-iovan je. — Upravništvo.
priliv no sodišče očividno noče odločiti _	. .ne na eno niti na drugo «tran, vsled
Začela se je tožba takole: j^esar se bo moralo iskati kolčne od
Kazkolniki so odstopili od klubove "Zarje", izvolili svoj odbor, se proglasili za Opravi" pevski zbor "Zarja" in zahtevali od klubove "Zarje" in klu-
zapopadena v notah, kostumih, b da jim izroči V80 imovino klavirju in vrhutega se gotovi- k >zbora ter da odstopi no iz klubove blagajne, češ, od imena -Zarja". da spada vsota njihovemu sa-, Clani y k]ub in klubovemu mostojnemu zboru, katerega so L^ niso iz testa in 80 take
krstili za ^arjo	zahteve odklonili. Razkolniki
Sodnik je odločil njim v pn-|SO natQ dlagali konferenco, log. Mi smo se čudili, čudila na kateH naj se bi napravil spo.
se je tukajšnja javnost, kajti
i razum. Pogoj za poravnavo bi
ločitve pred prizivnim sodi&čem izven Clevelanda.
Ce sodišče "noče odkčiti ne na eno niti na drugo stran", kaj
Majsko štev. Proletarca so tarociia druš. SNPJ. 50 iz., in druš. št. 27 SSPZ. 25 izvodov. — Kakor običajno ,bo majska številka tudi letos nedvomno zelo zanimiva. Prečitajte jo.
za pravico, nego za njihov pre- lu naJmanJ
vsi ki so situacijo razumeli, so	bil> da klub<yv ki zbor ^
vedeli ,da se dela klubu št 27	st { od svojega imena «Zar.
in njegovemu pevskemu zboru	konkurenčna "Zarja" pa'stiž in za uničenje kluba št. 27
"Zarja" velika krivica. Klubu	bi Stopila od zahteve za iz- ter njegovega pevskega zbora,
ni preostajalo drugega kot da	ro^tev kiubove imovine. Želeti je, da se tega sovražnega
vloži priziv proti razsodbi na	bij0 nig Kjub si' je bjj razmerja otresejo in ne igrajo
apelatno sodišče. Ob enem se	v svesti nj dojžan kaj datif več v roke onim, ki bi šli v neu-
pa &e potem pravi "decree for Ak<> *• nlst« naročnik, posta-
defendant"? "For" pomeni v mte »edaJ- Pn na? lm* Prole-tem slučaju "za"—v prilog ti- tarec v Pomeri s š evilom na-stemu ki je tožen	naro.da premajhno cirku-
Skupina, ki se je ločila od	!?««<>• ^ Je ^ede.n ?v0" "Zšrje", je dozdaj že lahko u-	Jlh "ačJeli: S™«*1™ ilustra-videla svojo napako. Kdor iz-	flJah, da bi ga dobivalo in bra-med nje je hotel razumeti sod-	1®	več »Judi nego zdaj. bo javnosci, pride do spozna-j Ako bl ga naročili drug k dru-nja, da boj, ki so ga naperili	»emu vsi, ki se prištevajo k naproti klubu in 'Zarji", ni bil boj	Prednjakom, bi imel Proletarec
100 naročnikov. Anton Zaitz.
je obrnil na javnost, predvsem kar dru'gim ne spada.
kroteni mržnji do kluba v na-
na podporna društva ter klube JSZ. za gmotno pomoč.
Kakor v Clevelandu na prireditvah, na katerih je nastopila klubova "Zarja", tako ae je videlo v odzivih društev, klubov in posameznikov, da slovenska javnost obsoja atentat, ki je bil izvršen med tem pevskim «borom. Na raznih
Razkolniška skupina je najela advokate, ki so vložili tožbo proti klubu št. 27.
Sodnik je vzlic dokazom, katere je predložil klub št. 27 s svojimi pričami, odločil v prilog razkolniške skupine.
Klub se ni hotel odreči svojim pravicam. Apelatno sodišče (Court of Appeals) je klu-
dalji
ste,
da
pustolovščine.
ima klubova
Videli •Zarja"
konferencah, na katerih so bi- bov protest welo v pretrfes in la zastopana društva in klubi, rezultat je odlok, kakor je ci-
so bile sprejete resolucije, ki so delo razkolnikov obsojale in bodrile klubovo "Zarjo" k
tiran prej iz omenjenega lista.
Naravno, da je bilo med članstvom kluba Št. 27 ter pev-
vztrajnoSti S prispevki v ob- ci in pevkami klubove "Zarje rambni fond "Zarje so se libe- vsled te zmage mnogo veselja
ralno odzvali ter omogočili klubu, da je lahko vložil priziv proti prvi razsodbi.
Pred tribtmalotn javnosti je zmegnla klubova "Zarja". Vsakdo, ki je bil v tej stvari pravičen, je bil s svojimi simpatijami na strani klubove "Zarje". Vsi prizadeti ter naša jav-
Pri "Enakopravijsjiti" s sod nim odlokom očrvidno niso zadovoljni. V izdaji z dne 11. aprila so priobčili na 1. strani sledečo notico:
Odvetnik Frank J. Lausdhe je danes opoldne na svojo lastno inicijati-vo poklical uredništvo našega lista ter nam sporočil, da vest, ki jo danes
. x	. . | priobča "Ameriška Domovina", nar
nost V splošnem je napeto pn- mrei> da je takosvana "Klubova Zar-čakovala odloka apelatnega so- ja" dobila toibo na priiivnem sodii-dišča. V klubu Št. 27 SO bili ču, ne odgovarja resnici Mr. Lauache da bo sodišče izreklo	ni Ppixi7h> •odti4^ ^^
niti toibi samostojne skopane niti protitoibi klubove skupine, vsled
sigurni,
v prid njihovega pevskega zbora, če bo upoštevalo dejstva, in ako ne bo odločeval takozvmn
česar je sadeva tam, kot je bila v začetku. Mr. Lausche je dostavil, da
Veselica pevskega društva "Bled"
Conemaugh, Pa. — Slovensko pevsko društvo Bled bo pri-premočno podlago in tradicije,, redilo plesno veselico v soboto da bi ae jo moglo s takimi tož- 25. aprila zvečer v Slovenskem bam« uničiti. *	domu na Franklinu.
Vsled gospodarske depresije
bitmA Ati	i	se poleg podpornih in drugih
gOZOnP^H mesta organizacij prizadete istotako Forest City, Pa. — V nede- naše kulturne ustanove. Tudi ljo 26. aprila bosta imela tu- pevsko društvo Ble^ občuti sla-kaj ponovno koncert Banovec be čase in bije svoj boj za oh-in Šubelj. Ko sta bila tu zad- stanek. Apeliramo na prijate-njič, so mnogi rojaki kritizira- lje Bleda in naše pesmi, da mu li. ker ni bilo zadostne rekla- nudijo pomoč v teh kritičnih me; v sosednjih naselbinah o časih, s tem, da posečajo nje-koncertu vsled tega niso izve- gove priredbe. V mnogih'le-deli pravočasno, in da se hiba tih svojega delovanja na kul-popravi, nastopita ponovno. U-, turnem polju je Bled nudil s pam, da bo dvorana napolnje- svojimi priredbami obilo duševna do zadnjega sedeža. Ta nega ulitka našemu občinstvu.
Wm. B. PUTZ
Cicero's Ti Florist
( OLDEST )
Cvetlice in venci za vse slučaje.
5134 W. 25TH ST.,	CICERO, ILL.
Tel. : Cieero 69. Na demu Cicero 2148.
koncert aranžirajo društva ter pevska zbora. ,
s
V nedeljo 19. aprila vprizo-ri federacija SNPJ. spevoigro "Spominska plošča". Igrali so jo že v Collinvvoodu ter v Chi-cagu, in kot smo čitali, z velikim uspehom. To je ena izmed največjih iger, kar smo jih imeli priliko videti pri nas. Igralski zbor se pridno vežba in se pričakuje, da nam poda predstavo s kolikor mogoče dovršenim predvajanjem.
*
Klub št. 10 JSZ. bo imel majsko slavnost v soboto 2. maja v
t
Naj omenimo, da se Bled pripravlja na veliki spomladanski koncert, ki se bo vršil v nedeljo 17. maja na Franklinu. Program obeta biti eden najzanimivejših, kar jih je Bled v zadnjih letih podal. Vprizor-jena bo tudi opereta "Snubači" in na željo mnogih bo ponovljena opereta "Rožmarin". Poleg tega bodo na programu dueti in solospevi. Z več pesmimi bo obogatel spored Ble-dov mešan zbor. Natančno poročilo o tem koncertu sledi pozneje.
Član Bleda.
Sodrugom in prijateljem "Zarje"
Cleveland, O. — Kot žc poroča no, bo pevski zbor "Zarja", odsek kluba št. 27 JSZ., kateri je zmagal na prizivnem sodišču, gostoval v Detroitu v nedeljo 26. aprila. V ta namen smo najeli za zbor in prijatelje posebno karo pri New York Central. Vožnja tja in nazaj stane samo $3.50. Odi-demo v soboto 25. aprila o polnoči s postaje Union ria Public Square in se vrnemo v ponde-ljek zjutraj.
Vsi, ki želite prisostvovati opereti "Darinka", ki jo vpri-zori sodružni pevski zbor "Svoboda", in slišati zbor zmagovite "Zarje", si rezervirajte vozni listek v klubovih prostorih pri Kreblju, Branislu ali Sisko-viču.
Oni, ki žele iti v nedeljo zjutraj, to lahko store, ali najboljše je, da gremo vsi skupno ob prej omenjenem času v skupni kari. Ako delate, se lahko vrnete zvečer, domov pridete po polnoči in se potem še nekoliko odpočijete, predno greste na delo.
"Zarja", odsek kluba št. 27, je edini pevski zbor v tem me-
■tu¿Jci je upravičen do tega imena. To pomlad nima v Clevelandu nobenega koncerta več, I Gostovala pa bo pri "Cvetu" 119. aprila v Newburghu. In videli jo boste 26. aprila v Detroitu. — Za nadaljne infoima-cije se zglasite v klubovih pro-, štorih.
Joeeph A. Siskovich,
tajnik kluba št. 27.
Važno za rojake v Barber-tonu in okolici
Barberton, O. — Kdo pravi, da se med delavstvom ne gib lje? Delavec je sicer navajen trpljenja, ali če bič izkoriščanja ali brezposelnosti le predolgo in pretežko pada, pa ga mine potrpežljivost.
Na izredni seji našega kluba jfe priBtopilo pet novih članov. |
Sklenili smo, da priredimo v soboto 9. maja shod, na katerega sta povabljena za govornico v slovenskem jeziku Anna P. Krasna in v angleškem John F. Kutch.
Oba sta se odzvala. Shod se bo vršil v dvorani druš. "Do-
Room 605, Chicago, 111, Manjše vaote lahko pošljete v poštnih znamkah, pravi poročevalec.
movina" na 14th St. Prične se ob 8. zvečer.
J. Jankovich.

Milwaukee Leader
Nsjve^ji ameriftki socialist-fni dnevmk.—Narocninas $6.00 na lcto, $3.00 sa pol lata, $1.60 sa txi mesecs.
Naslovt 52S Jssmh At«. MILWAUKEE, WIS.
4f ' f M? AVf /,«f V fM»/ ¡Vf h} f V t M f M» /a*f Mf [ \ t tyt m? /„Vf M f )\ f > ,<f /aVf /,vf Alf/
Majska številka
Ako naročila še niste poslali, storite to ko hitro mogoče«
Skušajte dobiti za v majako izdajo tudi kaj oglasov. Cena $1 za vsak palec ▼ eni koloni za pozdravne oglase, in $1.50 za trgovske oglase.
Vsi prispevki za v majsko Številko morajo biti poslani uredništvu najpozneje do 18. aprila. Čimprej, tembolje.
Ako imate slike ali kartune, ki bi bili pri* me mi za objavo, jih poiljite do 10. aprila.
vorani "Zvon". Vprašali sr' odružico Krasno, če nas bi mogla posetiti, pa smo bili prepozni z vabilom. Govorila bo namreč isti dan na majski slav-
nosti kluba JSZ. v Cannon- svetal* klubovih »reet«ik n."'d. sburgu. Povabili jo bomo Spet ¿«dr««! in sodruvinj«, asitirajta in enkrat pozneje. Slovenske de-! prUlo*hraiu noTih fl»«*»* ¿lani« lavske govornice pri nas še ni-4k!ttl!r 4»r ,BOTih nmrx?niko*.
Hm« s1tt«li	*imMm PpoUt-r««- V orf.nisaeij» le
smo Slišali.	«afcrasbi ja naia «oi.
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V CLEVELANDU.
S«ja kluba it. 27 JSZ. sa vri« vsak prvi patak ob 7130 svačer in vsako tretjo nodaljo v mosoca ob 2:30 ptop., soja lanskega odseka pa vsak prvi lorak v masacu ob 7130
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek ed 1. pop. do 8. svečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI sd 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
Za Vilharjev spomenik
Matija Pogorele sporoča, da postavijo letos spomenik pesni-k Miroslavu Vilharju v Planini na Notranjskem namesto onega v Postojni, katerega so porušili v svojem sovraštvu do Slovencev fašisti. Ta, ki ga mu postavijo zdaj, bo tostran jugoslovanske meje. Iz Ame-! rike je bilo poslanih v fond za Vilharjev spomenik $811.45, kar znaša skupaj s tam nabrano vsoto 57,298 dinarjev. Vsota pa še ni zadostna, da bi dosegla proračun za spomenik, zato M. Pogorele apelira na tiste, ki so obljubili prispevati kadar bo spomenik postavljen, da to zdaj store. Spomenik je v delu in prostor zanj kupljen pred ViHiarjevof rojstno hi&o. Odkrit bo 9. avgusta to leto.
Vse prispevke v ta namen naj se pošlje na naslov, Matija Pogorele, 7 West Madison St.,
| Iz Waukegana-N. Chi-caga
Dne 5. aprila je nenadoma zbolela Miss Louise Zeleznik. Odpeljali so jo v bolnišnico. Miss Zeleznik je članica druš. št. 568 SNPJ. Zbolela je malo prej predno bi imela nastopiti v igri Yellow Shadow. Njeno vlogo je prevzela potem Violet Komac; pred nastopom je imela samo poldrugo uro časa, da se je učila, kar je bila težavna naloga.
Občinstvu je bilo o bolezni Miss Zlezenik sporočeno šele v dvorani. Izrazilo ji je svoje simpatije, ker se mu je priljubila kot dobra igralka. V društvu je vneta zagovornica Prosvetne matice.
V bolnišnici se nahaja tudi Antonija Bezek, članica druš. št. 119 SNPJ. Prijateljice in tukajšnji rojaki v splošnem žele, da se te nadloge kmalu reši
Od nikogar povabljena brezposelnost je prišla k marsikomu na dolgotrajen obisk. Je vsiljivka, katero je silno težko odgnati.
Poročevalka.
Martin Baretincic & Son
POGREBNI ZAVOD
i
324 Broad Street
Toi. 147S. JOHNSTOWN, PA.

FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave^ Chicago, IU.
Tal. Cra%rford 1382.
Pristna in oknsna dooaača Jadlla. Cona šmarna Poatraiba
wvwwwwwwvwwwwvaa/^
Na vzhodu in zapadli hvalijo Trinerjevo Grenko
Vine ^^HHH TRINERJEVO GRENKO VINO
o
je prisnano kot ivajssnesljivejie telodčna tontka in čistilec pri ljudeh, ki vedo, kaj to pomeni, bodisi tisti, ki gs rabijo, tisti, ki trpe in tisti, ki Mejo *pocnoči. Ono vedno pomaga. Cisti ielodec, vsdriuje drobovje aktivno, pomaga prebavi, povrne dober tefc do Jedi, in ojača ves sistem. Odpravi sspeko, neprebavo, glavobol, pline ielodca, vsdigovs-nje, slabo sapo ust, nervosnost in nespečnost Zdravniki ga priporočajo. Pri vseh lekarnarjih, mak in velika steklenica, s vrednostnim kuponom.
Splošno čislano zdravilo
"CleveUrsd, Ohio, 18. jan.—Trinerjevo grenko vino je dobro sa stare ljudi, kakor tudi sa oftroks—Frank Fopelka." Louis, Mo., 10. jan—Že dolgo časa rabim Trinerjevo grenke vino, katero mi stori selo dbbro.—Mrs. Mary O Lear."
"Canrfden, N. J., 20. jan.—Dve leti že Jemljem Trinerjevo grenko vino, katero mi je sopet ielodec uredilo, tudi moji sorodniki ga v*i-vaje—John Wokrssyn."
i! "New Leader" ij
•nflaiki »ocialistUal tajnik.
I shaja v New Yorira. Naročnina $2 na Isto, $1 na pol leta.
Najboljie u reje van angletfki socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delsvcev ga fita.
Naročite si ga tudi vi NarsiaL J no sani sprejema "Proletarec^. ! sssssssssssssssssssasaooo*
KONCERT
SOCIALISTIČNEGA PEVSKEGA ZBORA
"SAVA"
odsek kluba št. 1 J. S. Z.
v nedeljo, 26. aprila V DVORANI S. N. P. J.
2657 SO. LAWNDALE A VE.
CHICAGO* ILL.
Pričetek koncerta ob 3. pop. (po novem času)
Dvorana odprU pot ur« prej. VSTOPNINA 7Sc
SPORED PRVI DEL:
John Metelko, 0. D.
Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
1.) 2.)
3.)
4.)
5)
6) 7.)
8.)
a.) B)
C.)
M¡ smo mlada farda", (delavska) -------------maian >bor
Pozdravni fovor ____________________________
"Dobro jutro)", Dr. A. Scbwab .......................matan «bor
i) "Haiwathas Melody of Lovo" | Staphania Kochavar
ly of Lovo"
Dvoapey___-s
b) "Ciganska sirota" ------------------ I	Alica Artach
(na glssovir spremlja Miss Franca* A_ Artach)
"V sosdu", 1. Adamič --------------------------sbor
V t ujmi", i a rod na .................................... moiki sbor
Prisor is operete "Pri t rab mladenkah"
peteroepev: Ivan Bonigar, LouU Zelo, Joa. Gorbajs. And. Gardon, Chas. Pogonaloc.
"Zlata k ««iglica", Dr. A. Schwab ...................moian sbor
(spremljata na violino Ralph Muka in Paul Srfunidt)
DRUGI DEL
a)"Tac'ga oala pa ie na l>) "Kaj mi toliko klapota
""I
ta", I
Danilo Bučar, kuplet
Androw Milko
Prisor is operet« "Pri treh mladenkah",
osmeroepev: Franca« Vider, Tharaaa Buiar, Mary K» kovkA, Anna Hribar, Loni« Zal«, Joa. Gerbajs, Ant Gardan, Aast. Modv«d.
aaaaaseeeiaaaseeeeeeeeoeeeeeoeeo«
VINKO ARBANAS
1320 W. ISth St., Chicago, III. Telefon Canal 4840.
SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svoio cvetlica sa plaao, sv
-----1- - .i j
p ° s r na
Anton Zornik
HERMINIE, PA.
Trgovina s mata a im blag
Peči in prstni stroji posebnost Tel. Herminle 2221.
"CYNTHIA3 STRATEGY"
Op* rota t a nam dajanju.
Cynthia Parry .....
Stasiloy Smith, Jr.
Mr. Parry _________
Mrs. Perry ...........
O S E B E I
.............. Alice Artach
-------------D. J. LoSrich
...... John Koches ar, Jr.
____wStaphania Kochavar
Zborovodja Jacob Muha. Na glasovir spremlja Mr«. Mary Muha.
PO KONCERTU PLESNA ZABAVA
Igra Johnny Kochavar and hie Merry*iiiak«rs orko«e«r.
Prvomajska prodava kluba St. 1 sa vrii v potok 1. maja ob S. svačar v dvorani SNPJ. Vprtsor>ona ko drama "BLACK HELL". Razam igra so na sporadu govori, pevsko in orkestralno točko. Vstopnina 36c. Vabljoni vsi.
PROLETAREC
> Li« m imt
d*Uv»k«g* ljudstva.
IiKtj« vsak četrtek. Imdaja J«|MlovMika D«l*v*ka Tiiko« «• Druába, _____Chicho, III. _
Glasil« Jm|mI«vuiIm SocialUtiJa« Zv«m
NAROČNINA u Zedinjene dri«ve in Kanado u cslo lete $»00; m pol leta $1.76; ss četrt leta $1.00. — Lnoassnetvo: sa oelo leto $3.60; sa pol leta $2.00.
▼si rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu naj-poansjs do pondeljka popoldne sa priobčite? ▼ številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906.
Editor
Bt
____________________ Frank Zaits
M mager ..._____ Charles Pogorelec
United $1.76;
SUBSCRIPTION RATES: and Canada, One Year $3.00; Six Months Months $1.00.—foreign Countries, One Tsar $3.60; Six Months $2.00.
Add.
PROLETAREC
M3I W. 26th St., Chicago, 111. TaUphon«: Rockwall 2864.
546
CERKVE IN PORODNA KONTROLA
Cerkve so kakor starec, ki teče za vozom, da ga doide. Ko je veda ugotovila, da se zemlja vrti okrog solnca in ne solnce okrog nje, je proglasila ta nauk za grešen. Čez dolgo ga je priznala za pravilnega. Tako je storila z vsakim dognanjem vede. Od počet-ka ji je bilo vse grešno. Ali veda je iskala resnico ter jo vztrajno in potrpežljivo predoče-vala ljudem. Cerkev se je morala udati, medtem pa je storila in stori kolikor more, da obdrži ljudstva pod svojo duhovno oblastjo. Opaja jih z dogmami in paganskimi ceremonijami dalje. Popušča sicer, ker mora, toda zelo oprezno in konservativno. Gotove protestantovske sekte so že priznale načelo, da je žena enakovredna in zato se je ne more več smatrati za privatno posest moža. Zaobljuba, da mu bo pokorna, da ga bo ubogala, je bila vsled tega črtana iz poročnih ceremonij velikih protestantovskih sekt.
Ene se vzlic temu preokretu—posebno na jugu, trdno drže biblijskih razlag o postanku sveta. V šolah prepovedujejo s pomočjo zakonov, katere so urinile državi, vsak zdrav pouk o evoluciji. Procesi proti učiteljem, ki so te zakone kršili, so še v spominu ameriškega ljudstva.
Pred protestantovskimi sektami je že dolgo vprašanje stališča o porodni kontroli. Do-zdaj so bile vse proti, toda problem je tu in ljudje ga rešujejo kakor se jim zdi najbolje, neg.ede na cerkev. Torej se mora cerkev spet približati ljudem. Protestanovske cerkve, združene v Federal Council of Churches of Ohrist in America, so po dolgih posvetovanjih porodno kontrolo odobrile. Slo se je končno veliki večini samo še za to, kakšna naj bo porodna kontrola, da bo zadovoljevala cerkvena pravila. Eni so hoteli, da naj bo dovoljena le tista, ki je zapopadena v vzdrževanju moža in žene od spolnih odnošajev, medtem ko je večina izrekla, da lahko občujeta spolno ne da bi bila žena dolžna zanositi. Par zastopnikov je bilo proti vsaki odobritvi porodne kontrole, nekaj duhovnikov, lajikov in bogoslovnih profesorjev pa se je Vzur/alo glasovanja.
Zdaj je izmed velikih cerkva v tej deželi edino katoliška, ki je absolutno proti porodni kontroli in jo smatra za greh. Pa jo njeni Člani vzlic temu prakticirajo. Hodijo k izpovedi, kar jim greh odpuiti, store novega in si ga spet operejo s spovedjo, da imajo lahko vest in svcibodno pot v nebesa. Ampak v porodno kontrolo verjamejo, pa tudi v cerkev verjamejo. Spoved in spovednica je za rimsko cerkev res imenitna ustanova. Ko pride več znanja in spoznanja resnice tudi med katoliška ljudstva, ki so v splošnem izmed krščanskih narodov na najnižji stopnji 4 svobodne vede, ie bo morala tudi katoliška cerkev zelo približati ljudem, ako noče, da ji bo voz razvoja bolj in bolj odhajal izpred oči.
POLAGOMA PRODIRAMO
Nad dvajset let propagirajo ameriški socialisti pokojnino starim in onemoglim delavcem. 2e leta si prizadevajo zainteresirati delavce, da bi zahtevali zavarovanje proti brezposelnosti. Toda delavci so raje drli za strankama, ki sta jih zavajali s "sušo" in "močo", z obljubami o prosperiteti ter z bobni, godbami in takimi rečmi. V tej depresiji pa je postalo to gibanje, začeto od socialistov, močno, in v marsikateri državi so predloženi zakoni za starostno pokojnino in za podporo brezposelnim delavcem. Vse to bi delavci že lahko imeli, ako se bi odločili, da nehajo biti "republikanci" in "demokrat-je
Iskrenost in hinavstvo
Najlepša čednost človeka je iskrenost, naj-grša lastnost pa je hinavstvo. Z iskrenim č.ovekom lahko govoriš tudi če ni tvojih nazorov. Ne pa s hinavcem, ker govori nekaj, misli pa drugo. Povsod, koder ae plazi, širi #voj strup.
ULICA V MANAGUI PO POTRESU
Na sliki je ulica v mestu Managua, k. kor je izgledala po potreeu. Stotine mrtvih in ranjenih je bilo v razvalinah.
Odpravljanje' ploda ni versko vprašanje
Mariborska "Delavska Poli-.svobodomiselno naziranje cer-tika" z dne 25. marca piše: 1 kvenega pisatelja Jertulijana, skupaj Izdati v posebni knjigi, Odpiavljanje plodu je ne-lCerkvenejra očeta 4Iijeronima katera bo nedvomno prava dvom no predvsem posledica ln ko?!Čno na p?rn^t>nc bcse. cvetka med običajnimi kopri-socialnih in šele t drug. vrsti de §e daie3 najvi5fc avtcrite- vami naše literature, klturnih razmer. V Nemčiji . ^ krščanske teologije, na sve-razpravljajo prav sedaj o § 218 u AvKuStinaf ki je pred več kazenskega zakona ki naj se kot petnajstimi stojetji
Moji prispevki
Milwaukee, Wis. — Cenetov žurnal priobčuje sodaj nekak, rekel bi — social register, oziroma nekak Who is Who v naši naselbini. Kasneje hočejo vse
ozna-
Ker ne uživam v Cenetovih literarnih krogih posebne pri-
poostri aH omili. Zdravnik in njeval. „Svet0 p.gmo noče de_ ijubljenosti pač ni izgleda, da pisatelj Friderik Wolf je spi- * * (odnravo nlodu) smatra- bi bil tudi jaz ovekovečen v
. .	.	x Janja (odpravo plodu) smatra
sal knjižico o tem vprašanju,,ti kot čroveiki
umor. ker v te-
o kateri poroča dr. Fred Alstern lesu in brez o5čutk<)V ne mo_
naslednje:	4.( re bivati živa duša." In pobož-
Strogo postopanje oblastij ni cesar Jlwtinijai| je Bpreje, v
proti zdravniku in pisatelju tQzadev ravo določbo.
Frideriku Wolfu zaradi pre-
knjigi bo vsa ta slavna zgodovina lepo opisana, lepo, vam pravim, inrneprisiransko. Zaenkrat se opisuje vse one, ki so opisovanja vredni, oziroma, pri katerih se opisovanje izplača. Vsi pridejo na vrsto in vsako dobro delo bo zabeleženo, nakar pridejo mogoče celo medalje iz Beograda.
• • •
Narod bo torej kmalu rešen, ker ne samo da imamo zopet vse naše narodne ideale v žepih, imamo tudi Hooverja, ima-no preiperiteto in za vogalom čakajo dobri časi, ki bodo padli na nas kakor mana na Iz-iaelce.	*
«r- • • •
Vsi oni pa, ki so lajali v luno so pozabljeni, ker šele se-laj srn« prišli do spoznanja, cako škodljiva je politika, in kako nezmiselne so delavske organizacije. Vzemimo iz starih omar naše zaprašene narodne zastave in bandera, obleci-mo se v narodno nošo, obesimo ji na vrat škapulirje, pa bomo odrešeni — brez politike.
Spartak.
Socializem in komunizem
Detroit, Mich. — V vrstah zavednega delavstva se po svetem- jui„ v polit i k i u d e j st v u-jeta dve struji, ki pa obe sledita Marksovi ideologiji. Znatno pa se razlikujeta v taktiki za dosego svojih ciljev. Sociali-| sti trde, da se zamore le z demokratičnimi metodami v mejah legalnosti in z izobrazbo mase doseči ekonomski preo-jaz ovekovečen v brat v civiliziranih državah, do-
stopka paragrafa 218, se bo zdelo marsikateremu častilcu
tem delu naših rodoljubov, posebno še zato ne, ker ne znam ceniti raznih narodnih idealov niti ne našega narodnega re grata. Toda ker znam ceniti vsako dobro stvar, želim vseeno prispevati in pomagati po svojih močeh pri trudapolnem delu naših rodoljubov.
V začetku, to je pred kakimi 25. leti je bila tema, katero pa so že takrat razsvetljevali razni narodni odrešeniki potom
Prvi izmed teh odrešenikov je razveseljeval naša tužna srca s klavirji v salunih, obdan od duhov, ki so napravili "Mil-waukee Famous" in pa od rodoljubov, kateri so bili vedno
"Pred rojstvom je sad del žene, oziroma nje telesa." Ali minulih časov še premilo; za-1 ni to prav tista misel, ki jo da-kaj med lajiki je splošno raz- nes kliče "frivolin" Francoz širjeno mnenje, da je postopal Viktor Margueritte moderni že-srednji vek proti "zločincem" ni z besedami: "Tvoje telo je zoper klijoče življenje neraz- tvoje!"
memo strožje, morda celo z Pozneje je cerkev določil* grmadami. Kako krivo je to dobo, v kateri bog dahne plo- lepobarvnih zastav, bander in mnenje! Katoliška cerkev na du dušo, in sicer dečku s štiri-!uniform raznih žalostnih in primer, tista sila, ki se danes desetim, deklici z osemdesetim | veselih vitezov ali pa več ali najodločneje upira vsakršni o- dnevom. Ker se pa spola plo- manj neslanih in svečanih go-miljevalni reformi tega nesreč- du v tem zgodnjem stadiju ni vorov 0 narodu in domovini, nega paragrafa, je od devet- dalo ugotoviti ,je bil splošno do-najst stoletij svojega obstoja ločen osemdeseti dan, v kate-celih osemnajst in pol stoletja rem je vdahnjena plodu duša. smatrala, da je plod dopustno Na tem 3tališču je potem vztra-odpraviti prilikema v onih pri- jala cerkev skoro celo tisočlei-merih, ki jih našteva na primer je. Ce danes sovjetska repu-
tozadevni ekstremno svobodo- blika izjavlja, da je odprava	. ..	• ,
miselni sovjetski zakon. Vsaj plodu nekaznjiva, če se izvrši P"pravljeni braniti štajersko je vendar šele bula papeža Pija strokovnjaško in pred potekom | *}}	8 Pomočjo svo-
IX. z dne 12. okt. 1869 brezpo- treh mesecev nosečnosti, tedaj J J1?, pe . . ., go.jno in ob vsakršnih okolšči- soglaša ta zakon z ravnokar j
„ah proglasila odpravo plodu navedenim naziranje m skoro ^e^Vo^ usnjama pre-za greh. Glede postopanja »^Inom* Tr je meseci so b]izu . ker * se ^ Paki
cerkve¡ pred komaj šestdeseti-	^feset f1!. . naveličali prevelikega rodo-
mi leti težke dobe nas pouči **	zgodovinskega ,jub nag £ k dne nQvi
profesor Julij Wolf, priznani	V i ?-?® Wo <** prerok in odrešenih nenadoma
znanstvenik državoznanStva in je bilo udi stahsče nemškega za u, ,	nazaj ko
obnarodovalni politik.	prava glede prekinitve noseč- luž kjer ^ njegove zmož-
Nedavno je Wolf izdal maj-'^«ti dolgo časa nerazmerno nosti in njegoxo rodoljubje
hno, misli izredno bogato bro-,°olJ "beralno, kakor je danes. znali primernejše upoštevati, šurico z naslovom "Mati ali Stoletja je veljal abortus v po-'	• • •
embrijo?", v kateri razlaga svetnem pravu kot povsem pri-| Sledili pa so mu drugi nič ves problem prekinjevanja no-, vatna zadeva. Sele v šestnaj- manj veliki rodoljubi, kateri so sečnosti s socialnega, gospo- stem stoletju so bile sprejete v nam nudili poleg ljubezni do darskega in kulturno politične- kazenski zakon določbe proti naroda tudi še medicino za vse ga in zgodovinskega vidika. , odPravi plodu. Toda tudi še bolezni da nas tako rešijo vseh Wolf opozarja na indiferen- P°tem se je delalA razlika med zmot in skušnjav, katere so c-co prve kristjanske cerkve na' Plodom, ki že ima dušo in ki je grožale narod in njegove sveti-
r	*	—!---2d T\ 1 IY1 O Yf 1 A MlA n /\/l t%	• .. A i a * _ i —
čim so komunisti prepričani, da je ta procedura prepočasna, zato se zavzemajo za drastično akcijo potom nasilja, dasi jim stoji nasproti mogočen vojaški! in policijski aparat ter politično nezavedna masa. Njih simbol je seveda sovjetska Rusija, ki je vprizorila uspešno revolucijo v čisto drugih okolšči-nah kot se danes nahaja svetovni proletariat izven Rusije. V očigled dejstva, da se mnenja in simpatije tega vprašanja križajo, sta aranžirala soc. kluba 114 in 115 m^d svojimi člani debato o tem predmetu," ki obeta biti zelo zanimiva. Govorniki nastopijo v slovenskem in angleškem jeziku. Na vprašanja po debati se bo po možnosti odgovarjalo.« Debata se vrši v soboto 18. aprila ob 7 :30 zvečer v Slov. delavskem domu na 437 Artillery ave. nakar sledi prosta zabava in ples v spodnjih prostorih. Vstopnina prosta. Občinstvo je vljudno vabljeno. — Odbor.
Fordovi dobički
Prof it Ford Motor kompani-je v prošlem letu je znašal $44,460,823, kar je okrog $40,-000,000 manj kot leto poprej.
LEON TROCKI IN SOVJETSKI PETLETNI NAČRT
LEVINJA ŽALUJE
še nima. Meja nosečnosti za to je bila določena na štiri in pol meseca. "Sele V osemnajstem stoletju je bilo pridržano, da
nje.
• • •
Z njihovim prihodom se je rodila med nami ona slavna
preboja nosečnost v vseh stadi- naprednost na nestrankarski jih enako. Pravi vzrok kazn; 1 podlagi, za katero še sedaj bo-
izvira iz pravice države do naraščaja. Iz političnih razlog gov je bila dolčba o tej čednosti človeške in božje pravice uveljavljena."
Profesor Wolf zahteva znatno manjšo izpremembo nemškega paragrafa 218 kakor katoliška cerkev in nemško pravo še nedavno. Zahteva le ne-kaznjivost strokovne odprave plodu v prvih treh mesecih in v slučajih zmanjšane porodne zmožnosti, evgenično nezaže-ljenega naraščaja kakor tudi v gospodarskih stiskah. Pcu-
darja, da prepoved odprave | n i k/"nam zapel par ljubljanskih kupletov in si tako odprl
lehamo in nekateri tudi že počasi umirajo.
• • •
Bila je to nežna rastlina, pri-nešena naravnost iz staro Krnskih kavarn, kjer se je reševalo narod med petjem habsburške himne, narodne "Naprej zastave Slave" in "Hej Slovani", in seveda z živioklici. Tov da ker je cvetki manjkalo pristnega narodnega gnoja, se je razvijala le pečasi, hirajoč pod trdo peto onih, ki ne poznajo
narodnih idealov.
• * •
Toda prišel je novi odreše-
naša srca, naše dcmove in naše denarnice. In zopet se je
plodu žal pospešuje tozadevno Levinja "Agatha" v meneža- mazašVvo, ki ne le vsako leto riji v Lincoln Parku v Ohicagu, zahteva tisoče smrtnih žrtev, je napravila atendantom velike nego tbenem več življenskih prebudil narod in z njim na-skrbi. Njen drug, lev Nero, s kali za,nori, kakor jih more| rodni ponos z vsemi, že davno katerim sta bila skupaj v klet- strogi zakon rešiti. Zakaj, ka- pozabljenimi ideali. S tem se ki, je koncem zime poginil, kor zdravniške ugotovitve do-'je pričela v naši naselbini nova Agatha je od tuge nehala jesti kazujejo, trajno neplodovitost doba, doba narodnih noš, na-in ležala venomer v kotu ,ka- povzroča strokovna odprava le rodnega regrata in s tem je bil kor jo vidite tu »na sliki. Ce je v treh primerih na sto, dočim kenec moči vseh onih, ki so la-svojo bol že pozabila, ali je šla povzroča mazaška operacija jaii v luno. za "Neronom", se poročevalec neplodovitost v tridesetih slu- -	• • •
ni utegnil informirati.	na sto.	| V cenetovi "zgodovinski"
KARL MARX
Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ
(Nadaljevanje).
5. Delovna mezda.
Ako površno gledamo, dobiva delavec pla čo za svoje delo. V resnici jo dobi kot pro-ti-uslugo za svojo porabljeno delovno silo popolnoma v skladu z vrednostnim zakonom s tem, da dobi toliko prehranjevalnih sred stev v izmenjavo, kolikor je običajno in v vsaki deželi potrebno, da zopet upostavi svo-jo porabljeno delovno silo, prav tako kakor dobi delovni konj toliko ovsa in sena, kolikor je potrebno, da ostane sposoben za delo Kapitalist in proletarec izmenjata v gospodarsko zakonitih proporcijah gotovo množino bla*a (prehranjevalnih sredstev) za enakovredno množino blaga delovno silo; blago za bla*o menjalno vrednost za menjalno vrednost Ker pomeni torej delovna mezda gotovo množino prehranjevalnih sredstev, 6e zvišuje — čeprav ostane nespremenjena oblika —, ako pada-jo cene življenjskim potrebščinam, kajti delavec more potem s svojo neizpremenjeno mezdo kupiti večjo množino življenjskih sredstev. Obratno: ako se zvišujejo cene življenjskim potrebščinam, pada delovna mezda, čeprav ostane njena denarna oblika ista kot prej.	T"*
..Ta po Ricard u formulirani mezdni zakon Marx sprejema, ali on ne obstane pri njem Ricardo je smatral kapitalistični svet za razumen in edino mogoč — vsaj za časa, ko je spisal svojo knjigo, dočim je bil Marx napram njemu od 1. 1843 dalje kritičen in ga je sku šal negirati. Zato je raziskaval dalje in dejal približno takole: *
Kapitalistični teoretik misli, da je vprašanje delovne mezde opravljeno, s tem da ga reši z vrednostnim zakonom. Mi pa vemo, da ima vsako blago ne samo menjalno, temveč tudi uporabno vrednost in da se ga kupuje radi te zadnje vrednosti. Uporabna vrednost blaga — delovne sile se pa vendar znatno razlikuje od uporabne vrednosti vsega drugega blaga: Uporaba delovne sile ustvarja menjalno vrednost in more ustvariti več menjalne vrednosti, kakor znaša njena lastna menjalna vrednost. Podjetnik lahko toliko časa rabi delovno silo, dokler ustvarja ne samo svojo lastno menjalno vrednost ( vrednost življenjskih sredstev), temveč dvojno menjalno vrednost. Za ustvarjenje mezdne vrednosti potrebuje delavec dnevno 5 ali 6 ur; za kapitalista pa mora delati 10 ali 12 ur. Ce bi bil delavec neodvisen, bi delal le polovico delovnega dne, da bi dobil svoja prehranjevalna sredstva. To delo imenuje Marx potrebno delo. Kot od kapitalista odvisen delavec mora izvršiti ne le potrebno delo, tem-vče tudi večdelo; delavec more sploh najti službo le pod pogojem, ako dela razen za svojo lastno potrebo tudi gotovo število ur za kapitalista brezplačno. Ali, kakor pravi Marx:
"Da je potrebna polovica delovnega dne za ohranitev delavca tekom 24 ur pri življenju, ga nikakor ne moti, da dela ves dan. Vrednost delovne sile in njeno vrednotenje v delovnem procesu sta torej dve različni veličini. To vrednostno razliko je imel kapitalist pred očmi, ko je kupil delovno silo . . . Okoliščina, da stane enodnevna ohranitev delovne sile le polovico delovnega dne, čeprav more delovna sila ves dan delati, da je torej vrednost, ki jo nudi njena uporaba v enem dnevu, dvakrat toliko velika, kakor njena lastna enodnevna vrednost, je posebna sreča za kupca, toda nikakor nobena krjvica za prodajalca." (Kapital L).
"Nobena krivica za prodajalca" — to je seveda pravilno z Ricardovega, toda nikakor ne z MarxQvega stališča, kajti on često imenuje večdelo "neplačano delo"; on pravi n. pr.: "Kapitalist si brez plačila prilasti polovico vsake delovne ure . . . " (Kapital 1, 18. poglavje), t. j. z drugimi besedami: vzeti nekaj brez protiplačila. Ali ta pripomba je tu postranska stvar. Nasprotno pa je zelo važno, da smo pri svojem razmotrivanju delovne mezde zadeli na Marxov nauk o večvrednosti. Kajti ta nauk je izhodišče vsega njegovega ekonomskega sistema.
(Dalje prihodnjič.)
V velikem ekonomskem procesu, čigar cilj je Rusijo osamosvojiti tudi industrialno, mora biti veliki ruski revolucionar in poleg Lenina glavni ustano-j vitelj sovjetov, Leon Trocky, neaktiven. Ker se je spri z večino ruske komunistične stranke, ga je diktator Josip Stalin spravil v pregnanstvo. Trocky( je že dolgo svoje vrste politični jetnik na otoku Prinkip v Turčiji. Večinoma piše in či-ta. Imel je v delu novo knjigo o zgodovini ruske revolucije. Nedavno mu je zgorela vila, v kateri je stanoval. Rokopis za knjigo je rešil, zgorel pa mu je arhiv ter knjižnica, o ' kateri poročajo, da je vsebovala bogato zbirko raznih klasičnih, zgodovinskih in znanstvenih del.
ČIŠČENJE V CHICAGU
Vsakega pol leta ali kaj takega odstopi načelnik čikaške policije in novi nastopi služ--bo. Kakor prejšnji, tako tudi novi izjavi, da bo počistil mesto vseh zločincev. Ropi in umori pa se nadaljujejo kot običajno. Kot pravi policijska statistika, so roparji v Chica-gu skozi lansko leto odvzeli ljudem v denarju, draguljih in blagu $3,845,017
ud<
%
NE BO TEŽKO
Ste že izračunali, koliko boste morali od svojih dohodkov plačati dohodninskega davka? Ali koliko borfte dobili dividend, koliko vam prinesejo ameriške vložbe — takozvani ameriški interesi v inozemstvu? Zdi se nam, da boste vse take zavozljane reči reSili brez sodelovanja računarjev ter advokatov. Ampak prijetno le ni, če spada človek v to kate gorijo, posebno še, če nima niti toliko, da bi bilo za zadostno hrano ter obleko.

(Nadaljevanje) VIII.
Veselo sta stopila v krčmo. S smehom in truščem.	^
—	No, dragec! je dejal Salakin kičmarju, daj vsakemu kozarček žganja.
—	Dobro! je dejal visoki črnolasi kmet, ki je stal za pregrajo. Imel je veliko plešo in je gledal VanjuAko tako ljubeznjivo, da' je obskal sredi izbe in se v zadregi smehljal.
—	Pri nas je navada, je dejal krčmar, ko je pestavil kozarec pred Salakina, da pravijo ljudje, kadar pridejo v krčmo "dober dan" ali pa "Zdravo". Gotovo nista domačina.
—	Midva? Ne, midva ... se pravi, ne prideva sicer od daleč .-. . Trideset vrst ... je razlagal Salakin
—	Od 'katere strani ?
—	Od tam —.--Salakin je pokazal na
hiina vrata.
—	Torej ne daleč od mesta? je vprašal krčmar.
—	Da . . . Pridi, Vanja, pij . . .
—	Ali je Vanja tvoj brat?
—	Ne I je hitro odgovoril Salakin. Kakšna brata, neki I
V drugem kotu pri vratih je sedel majhen kmet a šiljastim ptičjim nosom. Imel je sive in ostre oči. Vetal je, se približal pregraji in drzno ogledoval prijatelja.
—	Kaj pa hočeš? ga je vprašal krčmar.
—	Kar tako ... je dejal kmet s trdim glasom. Mislil aem, da ju poznam . . >
—	Usediva se nekoliko in se pogrejva, je dejal Salakin in se oddaljil od pregraje, po-tegnivši za seboj Vanjuško. Usedla sta se za mizo. Kmet s ptičjim nosom je ostal pri pregraji in je šepetaje nekaj govoril krč-marju.
—	Odpeljiva se! je dahnil Vanjuška Sa-lakinu.
—	Počakaj malo! je glasno odgovoril Salakin.
Vanjuška je očitajoč pogledal tovariša in stresal z glavo. Sedaj pred ljudmi glasno govoriti se mu je zdelo nevarno.
—	Prinesi nama še enega! je naroČil Salakin.
Vrata so zahreščala in v krčmo sta zopet stopila dva moža. Prvi je bil star z dolgo sivo brado, drugi pa je bil čokat ,imel je debelo g^lavo in kratek kožuh, ki mu je segal samo do kolen.
—	Dober dan! je pozdravil starec.
—	Bog daj! je odvrnil krčmar in pogledal Salakina.
—	Čigav je konj? je vprašal čokati in pokazal z glavo proti vratom.
Od tehle dveh, je dejal kmet zateglo in je s prstom pokazal na Salakina.
—	Da, najin! je potrdil Salakin.
Vanjuška je slišal vse te glasove in njegovo srce je od strahu obstalo. Zdelo in njegeh je, da govore vsi ti ljudje prav posebno, enostavno in mirno, kakor da vse vedo, da se nič ne čudijo in da samo nekaj pričakujejo.
—	Odpeljiva se! je zašepetal tovarišu.
—	Kdo pa sta? je vprašal čokati Salakina.
—	Midva? Mesarja, je odgovoril Salakin. Z mesom trgujeva.
—	Toda . . . Kaj govoriš?! je tiho in razburjeno vzkliknil Vanjuška.
... Toda kmetje niso preslišali njegovega vzklika. Vsi štirje so obrnili poglede na Vanjuško. Salakin jih je mirno opazoval, le njegove stisnjene ustnice so trepetale. Vanjuška pa j« pobesil glavo na mizo in je čakal z občutkom, da bo zdaj pa zdaj prenehal dihati. Molk, ki je bil težak kakor oblak, je trajal1 dolgo . . .
—	Da, da, se mi je ždelo, je pričel čokati. Predni del vajinih sani je ves krvav . . .
—	Tako? je drzno dejal Salakin.
—	Jaz pa, je dejal starec, nisem opazil krvi ... Je to kri? — Pogliedal sem krmo . : Krma je črna ... Pa sem si mislil: ogljarji... Daj mi kozarek vodke, Ivan Petrovič!
Krčmar je natočil kozarec in je šel počasi kakor oprezajoč maček k vratom. Kmet s ptičjim nosom je počakal, da se je obrnil, in je potem z njim vred stopil na cesto.
—	No, je dejal Salakin, ko je vstal, no Vanja, sedaj pa morava iti! Kam pa je krčmar izginil? Plačal bi . . .
—	Takoj pride, je dejal čokati, in si je pričel zvijati cigareto.
Vanjuška je vstal, pa se je zopet sesedel, zakaj noge so mu odpovedale, kakor da bi ne bile njegove. S topim pogledom je gledal v Salakinov obraz. Ko je opazil trepet na Sa-lakinovih ustnicah, je pričel od bolečin in strahu jokati.
Krčmar se je vrni' sam. Ravno tnVo mirno kakor je odšel preje iz krčme, se je vrnil sa točilno mizo, se naslonil na komolce in dejal staremu kmetu:
—	Postalo je zopet topleje.
—	Saj je zadnji čas, da mine zima.
—	No, sedaj se bova pa odpeljala! je vzkliknil Salakin in je stopil k točilnici. Plačam !
—	Počakaj malo! je dejal krčmar in se smehljal tjavendan.
—	Ne utegneva, je odvrnil Salakin tiho in je povesil oči.
—	Le počakaj še! je ponovil krčmar.
—	Toda čemu?
—	Tako , . . Poklical sem župana . . .
—	Ničesar nočem od župana, je ugovarjal Salakin, zmignil z rameni in se pokril. Sam ni vedel, zakaj je to storil.
—	Toda župan bi rad govoril s teboj! je počasi in tehtno spregovoril krčmar in se je oddaljili. Starec in čokati sta postala pozorna ob tem prerekanju in sta stopila bliže k točilni mizi.
—	Vprašal te bo, kako to: Ti praviš, da si mesar — v saneh pa voziš prazne vreče za oglje . . .
—	Tako, hm, tako! je dejal starec in hitvo odstopil od Salakina.
—	Ha!, je zaklical čokati. Konja sta u-kradla!
—	Ne ! je vzkliknil Vanjuška s tenkim gla-so m.
Salakin ga je zagrnil z zaničljivo gesto in je dejal zasmehljivo:
—	Kar je, je . . . Konec . . .
V krčmo je stopilo sedaj naglo in z velikim hrupom pet kmetov. Eden izmed njih, visok rdečelasec je imel v rokah dolgo palico. Vanjuška je gledal vse te ljudi z razprtimi očmi in si mu je zdelo, da so vsi pijani in da se z njimi vred ziblje vsa krčma.
--br dan, dečki! je dejal kmet s palico, Tak povejta no nam, kdo sta in od kod sta? Jaz na primer sem župan ... Pa vidva?
Salakin je pogledal župana. Tedaj ga je naenkrat popadel silen krohot. Kakor da bi lajal stekel pes. Njegov obraz je postal bled.
—	Ti se smejiš?! ga je nahrulil neki kmet surovo in si je pričel vihati rokave.
—	Počakaj vendar, Kornej! ga je zadržal župan. Vse po vršiti! Vidva sta tako ... Kar povejta odkrito in gladko: Kje sta dobila konja?	' ,
Vanjuška je zdrčal težko in počasi, kakor sneg ob vlažnem vremenu s strehe na tla in je pričel klečeč in križajoč se govoriti. Jecljal je in njegov glas je bil zamolkel:
—	Pravoverni kristjani ... Ne jaz ... On! Konja nisva ukradla , . . Oglarja sva ubila... Ubila sva živega človeka . . . Tam leži — ne daleč ... V sneg sva ga zakopala . . .Konja niava nagnala . . . Sam je zbežal ... Z drugim sva se pripeljala semkaj ... O Bog in vsega tega nisem jaz storil . . . Sam je zbežal . . . Saj se bo vrnil . . .! Pa ga nisva hotela .. . umoriti, on je sam pričel ... z utežjo .. . Midva sva hotela v Borisovo . . . Hotela sva pri oskrbniku udreti . . . Skedenj zažgati . . . Konja pa nisva ukradla ... On me je zapeljal . . .
—	Končano! je zakričal Salakin. Strgal si je kučmo z glave in jo treščil pred noge kmetov, ki so stali pred njim tiho kakor nemi zid.
Vanjuška je obmolknil in povesil glavo na prsa. Roke so mu mrtvo visele ob telesu in ves je bil mehak, kakor da bi se hotel zdaj pa zdaj stopiti.
Kmetje so zrli nemo in. v zadregi predse... Potem pa je nekdo — bil je oni s ptičjim nosom — glasno in jezno«dejal:
—	Taka . . . osla!
Prišla sta, seveda, pred sodišče. In sta bila obsojena: Vanjuška šest let robije, Salakin osem let.
(Konec.)
DRAMA IN GLASBA

KAM SPADAŠ?
Ako misliš, da so tvoje interesi enaki kakor Rockefellerjevi, Fordovi, Morganovi, Rasko-bovi, Youngovi in Mellonovi, tedaj je prav, da glasuješ za kandidate njihove republi-kanske-denvokratske stranke. Če pa si delavec, se boš za svoje interese boril pravilno edino če postaneš aktiven član socialistične stranke.
Koncerl9 s katerim bo "Sava" vsakega zadovoljila
Chicago, III. — Zunaj spomlad, v srcu ljubezen. Done* bo iz grl Savanov na odru dvorane SNPJ v nedeljo 26. aprila popoldne. Spajala bo čustva mnogoterih src, jih vezala in gnala v brezkonČje v "Hiawa-11» Melody of Love". Na tem Sa-vi^em koncertu bosta Hiawati Alice Artach in Stephanie Ko-chevar. Frances Artach iz Waukegana ju bo spremljala na klavir. Odpeval bo njima — figurativno rečeno — moški zbor Save s pesmijo "V tujini", ki bi se lahko imenovala tudi "Tožba po izgubljeni ljubljenki." Obe pesmi sta skladbi ljubezni; prva je hrepenenje po njej in njena opojnost, druga je pesem bolesti nad umrlo draženko.
vali za otroka, ne da bi vedeli drug za drugega. Ko so si skrivnost izdali, so bili pač na jasnem, da so jo vsi trije takole radi imeli, pa je lahko vse tri naskrivoma prisilila, da so plačevali. Potegnila jih je.
Končno izvedo, da so bili prevarjeni, in da je pravi oče neki četrti moški; z dekletom torej niso prav nič v sorodu. Ampak njena hčerka je dostojno, ljubko dekle. Tem trem "bečlarjem" vodi gospodinjstvo v veliko zadovoljstvo. Vsi trije so si domišljali, da je zaljubljena v nje .oziroma v enega izmed njih. In koga pravzaprav ima rada? Videli boste na predelavi.
To seveda niso edine vloge. Ugajala vam bo postarana prejšnja gospodinja Kati, smejali se boste početju Koprivca, ki nagaja Katrci, ali na skrivaj si misli, rad jo imam! In kaj se zgodi z njima? Odgovor bo-
HHMI	.ste dobili na predstavi. P»
Kdaj čJoveka bolj žene v na- ženske, ki se čutijo sposobne ravo kot spomladi, posebno za gospodinjstvo? Gospod, ka-ljudi v velemestu? V bajne teremu se ponujajo, je ves iz šume nas popelje ženski zbor|Sebe. Katri je hudo. Nato Save Adamičevo "V gozdu". pa se prikaže v sprejemno so-Ljubka, šetajoča skladba je ta l^o kakor jutranje solnce mlado Adamičeva. Mešan zbor pa bo dekle. Dobi službo. Ves dom nastopil v prelestno lepi Schwa-tSe spremeni. Ne pozabite priti
priredbe kluba na Imperialu v
Slov. domu dne 9. maja. Obi- j ščimo jih v velikem številu. Ču-jem, da se za to prireditev tu-1 di mladina zelo zanima. To je za klub na Imperialu jako razveseljivo. Brez mladine naši klubi nimajo bodočnosti, torej čimveč j«o pride v naše vrste, toliko lepši in hitrejši bo napre dek.
Klub št. 175 na Moon Kunu bo imel v bodoče seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. pop. Udeležujte se jih redno. Rojaki, ki še niste člani, pridružite se!
J. Ambrožič.
Želja je nam izpolnjena. Prilika nam je dana, da tudi mi ču-jemo bisere slovenskih pesmi, kakor jih predvaja priznan o-perni tenorist Banovec.
Z ozirom na izredno slabe čase je vstopnina le 50c, da je s tem slehernemu omogočeno priti na koncert. Zdaj se vam nudi zadnja prilika. V soboto 18. aprila vsi v Braddock.
Odbor.
bovi pesmi "I>obro jutro", v
kateri je vjeta vsa krasota zgodnjega jutra, žvrgolenje ptic, ki pozdravljajo rdečo zarjo in razlitje vzhajajočega »oln-ca na žarečem nebesnem oboku. Koncert bo otvoril zbor z delavsko "Mi imo mlada garda" in zaključil prvi del z "Zlato kanglico", z melodično skladbo rajske lepote.
Na programu je tudi par prizorov iz operete "Pri treh mLa- n ■
denkah", ki je na glasu kot ena j Dramska preasiava V
najlepših operet. Pa Miškota	Mnnn Runu Pil
bomo zopet videli v Bučarje-i	ifluun auilu' 1 a-
vem kupletu "Tac-gaoala pa se Moon Run, Pa. — V soboto na'» in "Kaj toliko mi klepeta." 25. aprila bomo tu videli pred-V humoreskah je on težko pre-1 stavo, ki jo priredi klub št. 175 kosljiv in tudi to pot se bo tre- JSZ. skupno z dramskim odse-sla dvorana vsled smeha ob kom. Občinstvo tu in v sosed-njegovih pripovedkah iz življe- nih naselbinah je vabljeno, da
na to predstavo.
Tudi druge zabave bo obilo. Prebitek je namenjen v prid ohijske konference JSZ., katera bo imela naslednji dan (v nedeljo 24. maja) zborovanje. Vršilo se bo v Slovenskem domu, kakor priredba v soboto zvečer. Naj še omenim, da je režija igre v spretnih rokah.
J. Kosin.
Koncert tenorista Banovea v Braddocku
Braddock, Pa. — V soboto 18. aprila bo imel v Mestni dvorani na Library St. koncert splošno znani operni tenorist Svetozar Banovec. Prične se ob 8. zvečer. Na sporedu so slovenske narodne in klasične pesmi ter nekaj hrvatskih in angleških.
O Banovčevih koncertih se pohvalno izražajo ne le kritiki v slovenskih listih, nego tudi v angleških, čeških in drugih, ki 9o pisali o njemu.
Dolgo smo gojili željo, da bi prišel tudi v našo naselbino, predno se vrne v Jugoslavijo.
Dve predstavi na Sygaira
Sygan» Pa. — Ker nismo imeli posebnosti — kajti slabe razmere niso ne novica in ne posebnost — iz te naselbine že precej časa ni bilo glasu. Zdaj pa vam lahko sporočim novico, da bomo imeli na Syganu v dvorani društva "Bratstvo" št. 6 SNPJ. v soboto 9. maja prireditev, na kateri bomo videli v slovenskem jeziku predstavo "Stražar in postopač", v angleškem pa "The Comminj? Champion". Culi bomo tudi govornika in deklamacije. To prireditev bo imel klub št. 13 JSZ. Kdo so igralci in druge podrobnosti tega sporeda boste čitali pozneje. Po programu bo plesna zabava. Obeta se nam torej zelo zanimiv .zabaven in poučen večer. Pridite gotovo in privedite s seboj prijatelje in znance.
Frank Ursitz, tajnik kluba.
nja preprostega ljudstva, v katerem je dostikrat več lepote kot v življenju "izobražencev".
Krona koncerta, vsaj pa drugega dela, bo angleška opereta "Cynthias Strategy" ("Strategija Cintije"), v kateri bodo nastopili Alice Artach, D. J.
se je udeleži v čimvečjem Šie vilu. Naš klub bo naklonjenost vračal.
V nedeljo 24. maja se bo tu vršila konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice za zapadno Pennsylvanijo. Dramski odsek vprizori ob tej prili-
wywwrtwbv.vjwyw.vjw OGLAŠEVALCE V PROLETARCU
! • •
vam priporočamo v naklonjenost.
Ako vam lahko postrežejo enako
dobro kakor drugje, zaslužijo, da
jih patronizirate! Povejte jim,
da vas veseli,
. _ ?
ker oglašajo v Proietarca
Lotrich. Johnny in Stephie Ko-[ki igro. Prebitek prireditve 24. ohevar. Opereta je ljubka stvarca in bo "treat" za vse.
Torej lep program in upamo, da bo sleherna točka dobro izvajana. Program je vreden za vsako osebo kjerkoli vsoto 75 centov, kar je vstopnina na koncert, ki se prične ob 3. uri popoldne. Ljubitelje petja in prijatelje Save vabimo, da se ga udeleže. Vstopnice se dobe v predprodaji pri pevcih, članih kluba št. 1 in v uradu Proietarca. Dobili jih boste pa lahko tudi pri vratih. Glavno je, da ne zamudite tega koncerta, ki bo v resnici lep.
P. O.
OBLJUBE IN PRAKSA
Vsak demokratski in republikanski kandidat, za župana v Chicagu, New Yorku, Cle-velandu, St. Louisu itd., obljubuje prosperite-to, znižanje davkov, izgon zločincev, boljše sanitarne naredbe in naprave ter administracijo brez korupcije, dobro vedeč, da so take obljube samo "hot air" za opajanje volilcev. Leto za letom blufajo enako, in leto za letom se volilci res puste nablufati.
Park View Wet Wash Laundry Co.
FRANK GRILL, preds.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in
Berwynu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA	. DELO JAMČENO.
Telefoni: Canal 7172-7173
1727-1731 W. 21 st St.	Chicago, 111.
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA
PEKARNA. .
ANTON F. ŽAGAR,
lMtnik.
1724 S Sheridan Rd.v No. Chicago, 111. Tal. 6524. Gospodinj«, zahtevajte v trgovi nah kruh te naš« pekarne.
V Girardu nam predstavijo ''Stare grehe"
Girard, O. — Po dolgem času bomo zopet imeli priliko prisostvovati igri, katero vprizori dramski odsek kluba št. 222 JSZ. v soboto 23. maja. Imenuje se "Stari grehi" Ima tri dejanja. Komedija, ki jo ne pozabite tako kmalu.
Trije gospodje "bečlarji", ki so v mladosti veliko živeli in grešili, so še vedno dostopni ljubezni, ako pride v njihov krog mlado dekle. To se v tej igri zgodi. Odkraja mislijo, da je to njihova hči. Neverjetno? Seveda, en otrok ne more imeti treh očetov, toda v tem slučaju ni bil nihče izmed njih prav na jasnem, kdo je pravi. Njeni materi so vsi trije plače-
maja je namenjen v prid Kon ference. Nastopi tudi več govornikov v slovenskem in angleškem jeziku.
Ker je samostojno društvo izjavilo, da bo dalo dvorano 24. maja v omenjeni namen brezplačno, se mu v imenu Konference JSZ. iskreno zahvaljujem.
Sodrugi, ne pozabimo prve
»m.......M...........
Dr. Andrew Furlan:
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave.
(Ogdan Bank Bldt)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne In od do 9. svečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., te od 6. do 9. iveier.
Tal. Crawford 26*3. . Tal. na domu Rockwall 2SI«. ........»M...............
KNJIŽNICA KLUBA ŠT. 1 J. S. Z.
3639 W. 26th St., Chicago» 111.
(v upravni stvu Proietarca)
ima na razpolago bogato zbirko knjig v slovenskem in angleškem jeziku, katere izposojuje proti mali odškodnini članom in nečlanom.
Urad odprt vsak dan izvzemši nedelj in praznikov in ob večerih razven torka večera.
Knjižničar.
TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
Tol. Lawndale 2012
A. H. Skubic, pred«. — J. F. Korecky taj.
V nail tiskarni sa tiska "Pf olotarae".
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
Office hours at 8724 W. 26th Stree;
Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:30 — 6:30 — 8:S0 Dailj at Hlavaty's Drug Store 1S58 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only b> appointments, iesidence Tel: Crawford 8440.
Í
SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO
, MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V kliiini urada SNPJ km Proietarca.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik.

Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročita si dnevnik
"PROSVETA"
Stana ta calo lato $6.00, pol lota S3 00.
Ustanavljajte nova druitva.
Deset ¿'anov(lc) je treba sa novo druitvo. Naslov ta llat ki sa tajniitvo le:
2SB7 S. LAWNDAI.E AVE.,
CHICAGO. ILL.



NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v Slovanskem, Hrvaškem, Slovalkem, čeikem, Poljskem, kakor tudi v Angleikem in Nomlkom jeziku.
Naia posebnost so tiskovina sa druitva in trgovca.
Pravi prijatelj
-a ,
V SLABIH ČASIH JE HRA-
NILNA VLOGA V SIGURNI
BANKI.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS.

Adam MUkovlči
SUŽNJI KRVI
ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA
It »	Vm pravic« da p«aatf«e t« Prolaterca pridrftuja avtor.
iw k\sjk\*}k\*t k\-t é\'i év< •>*/ A>'< »ft é>v éW*V< #w $v< é\t t\*'iv¡w foé\h é\h
(Nadaljevanje.) . "Sedaj imate dosti," je rekel in /. akrobatsko spretnostjo vrgel polič v zrak. "Se enega," je ukazal točajki, ki se je v zamazanem predpasniku prerivala skozi gruče.
Oni v kotu so zaigrali in zapeli. V sredini, kjer je le bilo kuj prostora, sta se pričela dva zvijati. Plesala sta in posnemala zamorski ples. On je gledal v tla, ona po dirtigih, ki so se smejali, ter udarjali takt z nogami in steklenicami. Potem so se spoprijeli Se drugi in vse se je gnetlo v živi kepi in butalo drug ob drugega.
Gospod Johnsohn, pojdi, da zapleševa; želim se dotakniti tvojega telesa," je pošepeta-la in ga vščipnila dvajsetletna ženska izbuljenih oči in velikim krivcem sredi čela. Johnsohn je sklonil glavo in pogledad v dekleta.
"Ne «rrem dekle," je rekel. "Jutri osorej bomo plesali; a ne tako! Vse lepše, vse slajše bomo plešah."
"Se lepše?" je raztegnilo obraz dekle. Mornarji so zapeli, Johnsohn je pomežiknil m zapel ž njimi.
V tem hipu je pri vhodu preplašeno obstala mlada ženska — Madalena. Njene črne oči so se zarile v mračni prostor; potem je položila roko na levo stran prsi in ko je zagledala rdečebrkatega mornarja — plaho zbežala.
Ko jo je Johnsohn zapazil, mu je obstal glas v gn.u. Je — alt ni? Je to ona ~ ali m? Toliko časa jo išče, zagleda jo, pa ne ve, je prava aH ni. Ni dolgo premišljal. Poskočil je izza mize, vrgel nanjo bankovec in planil puoti izhodu.
Mornarji so 9tisnili glave. "Vohun je bil," je uganil najstarejši med njimi. Tu na roki so mi ostale njegove oči, s katerimi je tako pa-zljivo meril obraze in lovil besede." *
"Vohun?" so se spogledali vsi. Oni v kotu so udarili znova in zapeh. "E, nič zato!" je zategnila ona s krivcem na čelu in stegnila desnico. "Natočite mi, da pijemo, pojemo in se ljubimo, ha, ha, ha — ljubimo do kraja!" Nastavila je čašo in za njo vse druge, da je žvenketalo glasno in še glasneje, dokler niso bile čaše polne, čisto' potne. Potem so zapeli, se stisnili, grabili in krohotah.	%
r	*
9r
"Beživa!" je pridrvela tisti trenotek Madalena i-z podzemlja, "oni vražji mornar »e je pognal za menoj." Kakor piš sta zdrvela po ulicah, za njim so odmevale stopinje . . .
Deset minut kesneje sta gledala ne daleč od sredine mesta skozi okno. S strahom sta opazila, kako je izza uličnega vogala prihitel arednjevelik človek. Pod lučjo, ki je razsvetljevala del ulice je bilo videti, da ima na glavi mornariško čepico.
"Glej," je pošepeial Ramon, "naprej hiti, pes prokleti."
"Zgrešil me je/' je pristavila črnolaska, in se skrila za zaveso.
Johnsohn je hitel dalje, od časa do časa obstal in prisluhnil. Zaman. Nikjer sledu ... Ko je prihitel zopet v sredino mesta, je stisnil pesti in se vrnil v podzemlje.
"Kje si bil, Johnsohn ?" se mu je približala ona s krivcem na čelu. Mornar si je pogladil bnke in pogledal v bledi obraz. , "Plesati sem hotel, pa mi je ušla, E," je zategnil, "pa bomo že trčili ekupaj!"
"In tskaj ne plešeš z menoj?" . "Beži vsiljivka!" ji je pihnil Johnsohn izpod brk. Namrdnila je lice, a ga kmalu zo-pett izravnala. Proseče je uprla oči v mornarjev obraz in Johnsohn ji je natočil do roba. Mornarji ao «e dogovorili in eden izmed njih je vstal. "Kdo si?" je vprašal.
"Kdo?" je ponovil Johnsohn, "to je stvar mene samega." Vstal je tudi on in napel pnu, da je pokal temni jopič. "Ako ni ko-,«nu dobro v želodcu," je rekel, "naj udari po mizi." Zdajci so padale pesti druga za drugo, dokler ni udaril tudi sam Johnsohn. Tisti hip je odbil konec deske . . . Nastal je trenoten molk, v katerega je zarjovel zopet Johnsohn.
t "Vidim, da ite bolni vsi, z menoj .vred vsi, evo," je zgrabil mizo in jo treščil med nje. Ko pa se je okrenil, ga je nekdo treščil po ustih in takrat so mu namah odpadle brke . . . Ob-Jtal je. Zdelo se mu*je, kakor da je nekdo Jnknil: "Ti si Burov!"
Ko je prišla policija, je mornar pokazal svoj detektivski iznak in se nesmejal. "Jaz sem .Burov, kaj hočete od mene?"
V tem času sta preštevala Ramon in Madalena denar, ki jima je bil še ostal. Samo •nekaj stotakov še! Kaj naj storita, ko jima poide še to?
"Malenkost," je rekla ona, "zaslužila bom jaz sama." "Ti? Kako?"
"Grem v varijete, se postavim na oder, pa se parkrat zavrtim na levo, parkrat na desno in . .
"Ne, Madalena," jo je prekinil on. "Raje
vidim, da ležiš na plesnih deskah z menoj vred v mrtvaškem prtu, kakor pa, da bi bil oder živa grobnica najine ljubezni."
"Ne kruli," se je obrnila Madalena. "Govoriš, kakor otrok. Ljubezen? Da, ljubezen brez denarja?, dragi, kako si predstavljaš tako življenje?"
"Madalena!"
"KoštrunČek ti," je priskakljala k njemu ona, "kajne, saj mi dovoli*. Dvojna korist je pred nama; denar in veselje. Kaj se hoče-va vedno potikati po gorah in skrivnih luknjah. Kaj je to življenje?"
"Ti se mi izneveriš Madalena," se je izdal Ramon.
"Jaz? Kaj misliš, da je prisega, ki sem ti jo položila ovenel list, ki pade lahko vsak čas na tla?"
Potem, ko je Ramon dolgo slonel na njej, je dvignil oči.
"D00i0," je iztrgal v bolestjo, '^pleši, a ne zabi, da si — žena!"
"Nikdar!" "je proti svoji volji vztrepetala Mada.ena, "ti si me rešil zveri, jaz te bom rešila denarne propasti."
Sklenila sta, da se preselita v sosednje mesto Niens, ki leži kakih šestdeset milj severovzhodno od tega pristanišča. Tam Sia se nastanila pod tujim imenom Ines Niktalope. Ramon naj bi bil njen manager; zakaj dobre plesalke brez tega priveska ne smejo biti.
Naslednjega dne je stala Madalena pred upravnikom China varijeteja, visokorastiim gospodom globokih zarez na obrazu in blagih oči. Predstavila se mu je s ¡»vojim novim imenom: Ines Niktalope, plesalka pariških odrov. Upravnik varijeteja gospod Ampere, se je lepi dami globoko priklonil in ji oblju-bil angažma pod pogojem, ako preizkušnja srečno izpade.
Drugo jutro je že visela i^jena slika v okvirju najnovejših atrakcij Chino varijeteja. Ljudje so postajali in čitali: "Halo! Senzacija! Pariška plesalka Ines Niktalope nastopi .. r
Prvi uspeh je bil tu. Na večer istega dne je bil naval v varijete izredno velik. Točno ob določeni uri je stopila na oder Ines Niktalope v tankem prosojnem oblačilu. V dvorani je zašumek) in utihnilo. Plesalka se je klanjala mirno in elegam.no, kakor roža, ki jo ziblje vetrič. Prav pod odrom, v prvi vrsta je sedel Ramon. Najraje bi bil skočil k njej, jo dvignil in jo odnesel nazaj v pustinjo med šumenje vode nad mlinskim kamenom, tja daleč v samoto — pa ne more. Pustiti jo mora tu, zaradi nje same in zaradi — denarja . . . Odnesel bi jo nazaj, tam bi jo privil k r sebi in bi ji rekel: "Madalena, tu, tu, pa če tudi morava umreti. Srce mi ne dopušča; vsak tvoj gib na odru je meni sunek v srce. Po tebi hrepeni preveč poželjivih oči . . ."
Madalena je plesala. Plesala je divje in strastno. Ljudje so strmeli in ploskali, metali v njej cvetje in jo klicali pred zastor. Vsi, edino Ramon se ni navduševal. Mirno je sedel med njimi, Časih malomarno premeril razkričane obraze in se zopet sklonil. Ljudje so opazili čudnega posetnika. Pride, plača vstopnino, pa se dolgočasi tu in spi — in tako blizu je tej ženski, ko bi dal človek vendar par stotakov, da bi ga na primer učila v zaprti sobi plesati. Kakor, da bi slutil te očitke sosedov — vstal je in z mrkim obrazom odšel iz dvorane, ne da bi komu pogledal v oči.
Ko je pritaval do stanovanja, si je prikril obraz z rokami in strmel v mrak. Pred očmi je venomer videl svojo ženo, kako pleše, se zvija in meče raz oder poljube.
"Madauena!" jo je zaklical v brezmejni boli, "ne pleši Madalena!" Preveč jih je, ki hrepene po tvojem telesu!" ^
Madalena pa je plesala naprej, še ozrla se ni nanj. Zdajci pa je vstala iz kota temna senca.
"Kdo je?" je skočil Ramon korak naprej. Črna postava se je zganila in spoznal je njen obraz.
"Oče!" je kriknil.
Oče' pa je stegnil roko proti oknu. "Ona je . . ."
"Ne oče, ona ni vlačuga!" Zgrudil se je na blazine, pred njim se je pačila Madalena, iz kota je kazal nanjo oče.
V zvoniku so tolkle ure. Ramon se je vzdramil, na vrata je bil nekdo trdovratno trkal.
"Oprostite, gospod manager Forestier, velika nepriliika," je tarnala hišna gospodinja, debela visoka ženska z luninim obrazom in mesarskimi rokami.
"Kaj pa je zopet gospa?" si je z nejevoljo uravnal Ramon obraz.
"Ležala sem že gospod Forestier, pa nisem mogla zaspati. Moža ni doma ... jaz pa imam tako hude bolečine v nogi." Prijela se je za stegno in ga privzdignila. Ramon je bil opazil, da je ženska v srajci, preko katere je ogrnila plašč.
"Bolečine?" je tjavendan ponovil.
"Ah bi gospod manager mogli danes mesto njega masirati? Revmatizem . . . Vsako noč moramo masirati, gospod."
(Dalje prihodnjič.)

RESNIM IN PAMETNIM
V PRESOJO IN ZABAVO
Čikaške razprtije, ali 'ins and outs'
(Nadaljevanje.)
"Ce bi le teh prokletih socialistov ne bilo," je klela na neki seji nekega dmšaa SNPJ. v Chicagu hudo razpaljena sestra. Huda je že po svoji na-turi in rada kritizira, neozira-je se. koliko dela s tem komu krivice, in takih tipov se poslužujejo "outsi" za svoje namene.
Outsi so zelo aktivni v politiki — v konzulsko-kraljevaški v politiki narodnih ohceti in v demokraiski-republikanski politiki. Društva in jednoto bi radi pretvorili v svoj* kraljestvo za svojo pilitiko in svojo eksistenco.
Ampak če bi le teh preklicanih socialistov ne bilo, da bi jih kokija!
Vsa jeza gre proti njim. Vča-si so nekateri domnevali, da je potrebne le, ako si član kluba št. 1, pa se ti izpolnjujejo ambicije. Ta ali oni je včasi mi-| slil, da je dobro biti v klubu št. 1 tudi zato, da jim bodo protektirane službe. Ne prvi ne drugi niso pristopili vsledj prepričanja, nego iz osebnih nagibov. Tisti, ki so mislili, da je klub nekaka garancija za službo, so kmalu uvideli, da se s tem ne peča, pa so odstopili. Bolj vztrajni so bili oni, ki so imeli večje ambicije kakor samo službe. Eni teh »o celo do-
da je pripravljen podpreti vsakega Z. Novaka ali A. Koba'a, samo da bi "sfiksal" socialiste. Saj ni on edini, ki je bil že kdaj mesec ali dva član socialističnega kluba ali stranke. Toda, bil je samo ČLAN, ne pa SOCIALIST iz PKKPRlCANJA. Slednjega ni imel, in je naravno, da je "odstopil". Zato pravim, vse, kar v socialistično organizacijo ne spada, odpade samo od sebe. Rojak Fr. Bo-stič s takimi izjavami ne jemlje nič kredita socialistom in njihovim organizacijam. Ce pa misli, da si ga s tem dela sebi, bog mu ga žegnaj! Mi mu ga nismo nevoščljivi in zase bi ga z enakim zgražanjem odklonili, kakor on odklanja z zgražanjem svoje "dvomesečno socialistično včlanjenje" . . .
Napori, da bi uničili klub, se jim niso posrečili, dasi so ga včasi s svojimi napadi in de-nuncijacijami pritirali na zelo šibko točko. "Proletarca" nis j mogli stlačiti v rakev, dasi so skupno s komunisti in eselpisti zapravili v ta namen mnogo tisočakov. Podpirali so Z. Novakovo "Gl. Svobodo" s rftota-ki in kampanjami, preje so enako pomagali M. Kondu, pozneje Bartuloviču in pred njim
je
h
tudi eselpistom, ki so v nadi, da spravijo "Proletarca" v večnost, ustanovili "Socialistično Zarjo".
"Glasa Svobode" ni več; e-selpistične "Socialistične Zarje" ni več; "Delavske Sloveni-" ni več; "Delavca" ni več. Proletarec" je še tukaj, jačji kot kdaj poprej!
Dobro, če ne moremo zaviti vratu "Proletarcu", dajmo ga "Ameriškemu družinskemu koledarju" — na stroške SNPJ... Za udušitev "Proletarca" in J. S. Z. so zapravili mnogo tisočakov, naj jih zdaj nekaj zapravi tudi dobra mati SNPJ.
Na prošli konvenciji SNPJ. 1. 1929 v Chicagu so "outsi" za-
SNPJ.
velik" ko-
čeli s kampanjo, da začne izdajati svoj ledar. Bilo je to že proti koncu zborovanja. Delegacija je kmalu spoznala trik ter zavrgla predlog, kakor so si ga oni zamislili. Potem je prišel predsednik Kobalove Svobode Fr. Vidmar pred svoje društvo v Lyonsu z inciativo, katero so izdelali v krogu njihove inc. Bila je že predložena, potem so strategi stopili skupaj, in rekli: Je še prekmalu, saj je konvencija komaj minila, po-čakajmo kako leto.
Letal je šel Franto Vidmar spet z iniciativo pred društvo v Lyonsu. Tega nismo izvedeli iz jedndtinih zapisnikov, ali iz Prosvete, nego iz — Kobalove Svobode, ki piše ovako:
" 'George Waehington', društvo S. S. N. «fcuLyons, i« predložilo iniciativo, da jodnota prič na izdajati kola-dar mm svojo clanatvo. Val argumenti o dobrih pogojih ca uapok in korist» noat knjigo ao šaman- Kakor da bi ao zaganjali ob mlin na votor.
"Naročili so nans. da počakamo do konvencijo. Čakali pno io do sadnja, jodnota pa radi toga trpi, samo da ima socialistična malina voč dobička ■ raspočovanjom •▼•jih fcsobraiovalnib kolodnrjov S pr« s vKl jvmim » smatui-ikimi slikami nagih punčk. Odborni-ki najbri mislijo, da bi no mogli lum-kurtrati."
Krasna kobalska logika, ko-balska morala in slovenščina.
Nekaj o "nagih punčkah" in Kobalovi-Vidmarjevi ljubezni do interesov SNPJ. povem v prihodnji številki.— K. T.
Prva Jugoslovanska restavracija
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry Miškovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Stre*
S« priporoča SUwnc—i '
1
mnevali, da se jih ne bi smelo kritizirati neglede kaj počno izven kluba", saj so vendar člani in bilo bi grdo, "napadati sodruge".
Andrej Kobal je prenehal biti član, ker so ga sodrugi "napadali", kakor je sam zatrjeval. Mislil je pač, da je članarina, ki jo je plačeval klubü, zavarovalnina ,ki ga bo varovala pri plezanju na Pike's Peak, da ne zdrsne navzdol. Ampak če bi klub št. 1 bil tukaj zato, da varuje karakterje, katerih edini program so osebne ambicije, bi res ne bil socialističen. Iz socialistične organizacije odpada vse samo od sebe, kar ne spada notri. Ljudje brez prepričanja, in pa tirfti, ki poznajo samo sebe in svoje koristi, nimajo dolgo obstanka v socialističnih organizacijah. Odíete in se potem neznansko togote, češ, da so se prevarali, ker so mislili, da so med socialisti, pa so spoznali, da nismo to kar so si oni predstavljali. Potem klestijo vsevprek, hujskajo, tudi obreku-jejo, in nato za vse te špetire vržejo krivdo na — socialiste. "Politika ven!" vpijejo taki-le politikanti, ifl marsikak papagaj se teh besed nauči in ponavlja v dopisih, "s politiko ven iz društva!" Seveda nikjer ne pove, kakšna je tista politika. Med vrslieami pa lahko vidite, da misli: "Socialisti, marš ven! Mi ne maramo, da bi vi vedno gledali na nas!"
V Chicagu sta jim v napotje dve stvari: klub št. 1 in Proletarec. Klub št. 1 deluje neprestano od 1. 1903. Ves čas je napadan toliko kakor še nobena druga posamezna organizacija med ameriškimi Slovenci. Vzrok je, da je klub št. 1 svojo nalogo vestno vršil ter jo vrši danes.
Andrej Kobal ga je imenoval nedavno v svojem listu za "za kotni klub". On ve, da .je vrgel psovko, toda vrgel jo je za "duševno" hrano svojim ožjim pristašem, ker med drugimi ne bo ničesar zalegla.
Fr. Bostič je na prvi konferenci Jugoslovanskega delavskega sveta 21. feb. to leto na vso moč glasno izjavil, da je bil tudi on enkrat član, pred dvajsetimi leti ali kdaj je že to bilo, toda ko je nas spoznal, kakšni smo, je odstopil in mu je hudo hudo žal, da je sploh kdaj bil zraven, in ves je radosten in ponosen, da ni več zraven.
To*izjavo mu kajpada ni narekoval razum, nego sovraštvo, ki je v njemu tako ra^.paljeno.
Obiskujte svoje prijatelje in sorodnike pogostoma
•CHICAGO 1 AhROKA and GIN
WTm PAILROAÜ
Naravnout v krasno okolico tapad no od Chicaba in v Fox River Valley.
Aurora
Elgin
Batavia
Gonova
St. Charlo«
Whoaton
Clon Ellyn
Lombard Villa Partí Elmtrarst Waat m ora Warronvilla Waat Chicago Warn.
Vlaki vozijo is Jackson in Wells St postaje ter se ustavljajo n* Garfield Parte Rapid Transit postaji, kjer dobite sveto • Canal 9t., Marshfield Ave., Kedzie Ave., I^aramie Ave., Oak Park Ave., Forefc Park, Maywood in Bellwood (izvsemii posebnih brsih vlakov, ki se ne ustavljajo na Maywood in Bell wood.)

Isredne ugodnosti za vsa mesta in vasi ob krasni North £hore in Sko-kie Valley iprogi.
Highwood Higfola«id Park Ravinia GUncoo
Hubbard Woods Winn«tka Kan i I worth Mund« lain Liberty vili«
Milwankoo
Racino
Konosha
Z km
Waukogan Groat Lakaa Laka Bluff Lako F or«« t Fort Sheridan
POSEBNO NAZNANILO
Ok aedeljek poaahni laletalftlri vlald aa North Skere profl aa Milwaukee ta Adama la Wakaak peataja ek
• :30 ajetraj. Veiajl llatkl dobri aa vaa vralejete vlake de polaett. Velela $3 v oka kraja.
Vlaki votljo I« Rooaavalt Rd. poataja In a« ustavijo na Adama In Wakaah, Ma-diaon In Wakaah. Randolph In Wakaak. ter Clark In Lake Loop poatajak; dalja na Grand Ave.. Balmont Ave., Wllaon Ave.. (Uptown Central Station) In Howard 8t. poatajl na a«vernl atranl.
Vosi v industrial ne kraje Jušno od Chicaga, v Dunelarvd ter v letoviška v Iidlani in južnem Michi-ff&nu.
South Bond	Tram on t
Now Carlislo	(the D
Hu<hon Lake Gary Michigan Citfr East Chicago Hammond
Dobra svesa • Shore Line Motor Coach Company na pastaji v Michigan City sa /
Benton Harbor St. Joeoph Brtdgman Sawvor
LakaanU Union Pior New Buffalo GraSad Beech
Vlaki odhajajo la Randolpk St. I. C. po-ataje In aa uatavljaj« aa Vaa Buran St.. Rooaevelt Rd.. »trd St. (Hjrde Park) • Srd St. <Woodlawa) In K#na!n*ton (lavaemtl larednafa braovlaka ajutraj In ivader, ki aa ne eatavlja na »Srd St. In Kanalntton).
I
Za vse informacije kličite Traffic Dept., Randolph 8200
Najboljie ugodnosti in postreiba za vse kraje čikaike okolice
Jaklenl kraevlakl. laurjene In peatrailjlve vlakeapreaa-no eeekj«, mnoge udobnih poataj, pognati vleki redao ok iaeu, redne avaaa aa avtokva«, jedilni In raagladal vaa .te )e prvoviatna peatraftka na alaktrlfni ftaloantcl la Cklcaga kamorkoli aa ialita paljatl. Nokenafa pra-
hu. Od potu jota kadar aa vam poljubi« N «kanih aa-prak. Lahke najemata poaakne vea, cel vlek aH pa avtokua aa laleta. Za informacija aa okrnita aa Out-inc «nd Racraatlea Bur.au (poatreika kreapleina) 71 W. Adama St.. Tal. Raadepk SZOO.
Stremljenja za mo-nopoliziran]e glasovnice
(Nadaljevanje s 1. strani).
nine ohranjen tudi za državne .organe, kajti drugega pomena prohibicija itak nima več.
Demokratski bossi ,njim na čelu multimilijonar Kaskob, skušajo poriniti v ospredje za prihodnjo predsedniško kampanjo vprašanje moče in suše. Raskob pravi, naj se demokratska stranka izreče za "močo", republikanska se bo za sušo, in ljudstvo se bo spet teplo za vprašanje pijače. Kapitalisti bi založili kampanjske fonde obeh strank z milijoni, kakor zadnjič, in oba kandidata bi bila seveda "varna" za kapitalistične interese.
Predstava in drugo
Power Point, O. — Ako
se
jejo male trgovine. Tukajšnja velika "trgovska riba" je Glar-ser Brothers, katera je pogoltnila že dosti malih. To je judovsko podvzetje, ki zna na premeten način delati "Cash Only Business". Male ribice (male trgovine) pa pobirajo drobtine, ki ostanejo velikim. Tudi par tukajšnjih slovenskih trgovcev pobira take drobtine Pa se dobi "dragi rojak", ki jim šc te odriva. Naj mu dobro tekne.
V Conemaugh, Pa , imamo Slovenci johnstownskega o-krožja svojo hranilno in posojilno društvo. Ta koristen denarni zavod je pripom-ogel že Senator Norris svari ameri- mnogim Slovencem in drugim ško ljudstvo pred nevarnostjo do domovanja. Gre jim na ro-dveh reakcionarnih kandidatov, v vseh ozirih. Vzlic seda-med katerima ne bodo imeli njj depresiji stoji ta slovenska progresivni volilci česa izbirati. Ustawova na trdnem temelju.
Saj tudi leta 1928 niso imeli, Mnogi, posebno ustanovitelji, čeprav so mnogi progresivci 8o ponosni nanjo, in to po vsej agitirali za Smitha. Žal, da piavici. Saj je to prvič slo-radikalci, kot je Norris še ved- venski zavod, in drugič, to je ob no nasprotujejo zgraditvi prave enem DELAVSKO podvzetje. ljudske stranke.	Pa se je našel "dragi rojak",
Progresivci bodo storili ame- kateremu je tudi ta zavod na-riškemu ljudstvu dobro, če ne- poti. Izrablja sedanjo gospodar-hajo ribariti v republikansko- , sko krizo in ruje proti. Po meto-demokratski sftranki ter se dah čikaškega Bruceja ropota združijo v socialistični in sprej-jzop^r .rse, kar je naprednega, mejo njen program, katerega Slovenci, kateri razumejo, kaj zdaj nimajo Ljudstvu je treba pomeni zanje delavsko podje-predočiti, da vprašanje mehkih 'tje, se pač ne bodo pustili za-in močnih pijač ni življenski vajati. problem, pač pa je tak problem j	. • .
S^&Sr^oSni	„je mladiiuko pod-
zavarovalnina, dola brezposel- P01™ d™^™	C,ty ° N"
nim"» pa kriz« med farmarji. * P™* °b
Tudi prohibicija je vprašanje, stanovitve dne 18. aprila Na
ki ga stranki graftarjev noieU'«P°™«»» bo igra, govor. Ud. pametno rešiti. Kar je razum-] nih ljudi, ne bodo več dolgo
deloma pa konkurenca, v<«led tega jih je dosti, ki so prisiljeni trgovino zapreti. Velike	I	JMBJ ribe požirajo male. pravi pre- P™v spominjam, je preteklo že
govor. Velike trgovine uniču- Par od kar 8e !t11 !f na"
selbine še nihče oglasil v —
Proletarcu.
O dobrotah nimam česa poročati, ker jih nismo deležni. Tu se ljudje vozijo na delo v sosedne kraje, ker ga pri nas ni. Toda kamor se človek obrne, je slabo.
Tudi farmarji občutimo krizo, pa ne tako hudo, kakor industrials delavci v velikih mestih. Na farmah se dobi še vedno kaj za pod zob.
Kar se tiče napredka, pa na Power Pointu še ni tako slabo. Klub št. 9 JSZ. trdno stoji in obeta se mu še več aktivnosti. Včasi nam pride tudi s. Jos/ Snoy malo pomagat.
Iz Bridgeporta pridejo sem tudi 25. aprila. Vprizore nam dve igri, eno v slovenskem in drugo v angleškem jeziku. Sploh bo spored tak, da bo zadovoljil starejše in mladino. Vprizoritev se vrši v Andy Ka-plenovi dvorani. Prične se ob 7. zvečer. Po igri bo plesna zabava, na kateri igra orkester štirih sester. Rojaki v tej p-kolici so vabljeni ,da nas pose-tijo kajti takega sporeda pri nas'še niste imeli priliko vide-ti.
Jedil in pijače vam tudi ne bc treba s sabo, ker bo klub poskrbel, da boste v vseh ozirih čimboljše postrežem. Suša letos ni tako huda kakor lani.
• J. Bergant.
upošteva naš namen in smoter, kakor ga upošteva vsak, ki ima zdrav razuip in pošteno mišljenje.
Za odbor za akcijo brezposelnih in bednih Slovencev, — Mri. Anica Rogelj, sač. taj.
P. S.: To je prva in zadnja izjava tega odbora.
Cleveland, O., 8. aprila 1931.
Reports and Comments
Izjava in protest
Spodaj podpisani odbor pri akciji za brezposelne in bedne Slovence in njih otroke podaja urednikom in dopisnikom slovenskih časopisov sledečo izjavo:
1. Odbor ne prosi v imenu
Socialistični klub na Frank-pomišljali, nego se bodo odlo-||jnu b0 imel majsko slavnost vi
čili za socialistično stranko in 8oboto 2. maja zvečer. Na spo- ( Političnih strank aH verskih
_2_______n..mri miliinni	J.- 1 _ _i______1__1«	se ki.	.
njen program. Drugi milijoni ■bednih delavcev in farmarjev se spametujejo kdaj pozneje. Prej ne bo rešitve iz tega de-bakla.
To in ono iz Johnstowna
Jchnstown, Pa. —- Obljube velikih denarnih mož, ki so nam jih dali pred meseci o povrnitvi "dobrih časov", se nočejo u-resničiti. Mesto tega se veča
redu je slovenska in «n*le«ka	zafle ne za
igra ter več drugih točk Ob-	ali onega časopisa,
- * o^^vanje te ali one po-
duševnega 1 *3 ^q^l>orepr*osi v^^m^Tu bed-
ležno bo dobrega užitka in zabave, ob enem si na takih prireditvah krepi delavsko zavest.
SSFZ in velikonočna voščila
"Enakopravnost" z dne 1. aprila je imela na prvi strani v velikem okvirju sledeče voščilo:
"Celotnemu članstvu Slovenske svobodomiselne podporne sveže tirom Amerike želi uredništvo in upravnistvo "Enakopravnosti" vesel« velikonočne praznike."
"Enakopravnost' 'je glasilo SSPZ.
Ko sem to čital, je prišlo predme vprašanje našega svo-bodomiselstva. Ali se omenje-
Socialist Sidelights
coner of S. 9th and Weft Mineral don't forget "Dsrinka" _ date
St*. Invite your friend« to thi« meet- April 26, — time, 3 P. M. _place'
"HP-	v Worker« Home on Ferry Ave
I • On Sunday April 26 branch 87 On Sunday May 10 the EmrliJ, JSF and it« Engli«h DivUion -1» ------- * • - ' hn*,,Mh
Again the SocialUts of Milwaukee have «hown their stength in ¿he last
judical and «chool board election.	ounuay April ¿ts braich 37 | On Sunday May 10 the
With two meiribers elected on the	J8*' »«* ** English DivUion will Speaking Sub-Branch 'of in JSF
«chool board, the socialist vote	»Ponsor a program and dance at the will hold another variety d roe mm at
showed a surprising increase. Only	Turner Hall. There will be the Workeis Home on Artillery a^i
by a record vote cart in the «old	dancing in the afternoon with mu«ic South Sts.
coaat district and the lance campaign	furniAed by a red hot orchestra. In j Qur ' . , , .
in the open shop« for Democratic and I two performances on the th2t drnf^wlll ¡1 r ?pc^er f®r wu________i___ .	.ni	......j a__.v_ wuil aay w111 t>e Comrade Anna P.
Republican candidate«, who go under I»1««« *>e produced. One of Lhem	, ^«mraae Anna r.
the name of non-partuan«, were they • «hort oiW act drama, "What Price .Jr"T^	town;
able to keep the majority on the Coal", will be enacted by member« ^comeS Z'JtTt^^nX
tlie succeeded.	--------------■
keep the majority on the school board. There are now 7 Socialists and 8 Non-Partisans on the
by
of the English Division, and other will be given by our Slovene
school board. The three judicial | comrade«. Let's have a large atten-Socialiat candidate« ran a close second dance. Mothers and dads, bring the in Milwaukee, but lost considerably young folk« along. The program U in the out-lying town«. This result entertaining well as educational, should prompt us to spread S<*lalism Everyone is assured of a good time, and propaganda into our neighboring The price of admission is only 85c.
villages, to de-active Socialist
Tony J. Kâfflniker Jr.,
Milwaukee, Wis.
The program will be exactly what it means Variety. So «et May 10, aside and attend our Seco id Variety Program. The Commander« will furnish the music.
The Young Americans No. 564 SNPJ of Detroit will hold their first picnic on July 19, at Nine Mile and Ryan Rds. Ticket are on «ale now at 25c in advance, 35c at the gate.
Accordingly don't forget the following date«: April 26—"Dari lka", Svoboda Sjnging Society. M^y 10,
counties, citie« and vek£> leaden and agitators.
The most important victory was the election of Socialist mayor of Racine, comrade Swoboda. He is the fifth Socialist mayor who is at the head of municipal gbvernment of no voščilo kaj razlikuje Od VO-, Wisconsin. Five Socialist mayor« in Ščila, ki ga je naslovilo na Wisconsin is something to be proud Society "Svoboda" of branch No. 114 MUe »nd RvaiTlto
članstvo glasilo Kranjsko-slo-j«*- It «hould uige us to woi* twice JSF	^	iS
'as hard a« we have been doing in the "Svoboda ha« staged an operetta past. Every Socialist should be a annualy for the past 3 year« . The teacher and guide of Socialism to hi« first was "Rožmarin", followed la«t fellow comfpanions and workers. Let's year by "SnubaČi"; this year it is organise new clubs, get new branches I "Darinka".
and symphatizers eo that at the next The cast is composed of eleven », , election the capitalists will know of soloiats, who will also sing duets, ^ . our success in leading ithe worker« trios, and quartets, and will be sup- . n 8 toward a different cycle in history, ported by a large and strong chorus. 61
Now is the time to talk Socialism i Director Berlisg has worked hard to your follow workers and they will and long to make "Darinka" a big listen to you. Be a defender of hit with the ¿Slovenes of Detroit The
vensko katoliške jednote?
SSPZ., ki je nastala v krogu svobodomislecev okrog proti-verskega "Glasa Svobode", menda ne bo šla v enake toke, po katerih plavajo katoliške organizacije. ln če v taka voščila pri "E." ne verjamejo, ako se ne nagibajo s svojimi simpatijami h klerikalcem, čemu potem velikonočna voščila članstvu svobodomiselne organizacije? — Član SSPZ.
"Darinka" in Detroit
On Al?ril 26 Slovene, of Detroit wiU have the opportunity of Mein« li^Iv^LTw'k „T «he operetta "Darink." whioh will be Brlc^ No Tf^P , ,S printed by the SoeialUt Sin^	\trl^tL^J^ ^
oada.
William Travnik,
Publicity Committee.
Od povsod poročajo, da je bila minula Tudi pri nas ni bilo hudega mraza. Gre pa okrog glas, da
mizerija. Nobenega izgleda še je kljub mili zimi zmrznila tu-
_ 1 J . a«	ÍIKAI iSaiA	1 ■» . • 1_______ i___« TV„ _ A
ni, da se razmere izboljšajo.
Ali bo ta huda šola delavce kaj izučila?. Ali bodo svojo brezbrižnost v prošlosti zdaj popravili s tem, da se organizirajo v socialistični stranki?
Prihodnje leto bo imelo ljudstvo priliko, da obračuna s Hooverjevo "prosperiteto" in izvoli svoje zastopnike v javne urade.
Delavci v Johnstownu in sosednih naselbinah, ako niste zadovoljni z razmerami kakršne »o, boste proti njim najboljše protestirali, ako se pridružite klubu št. 5 JSZ., ki zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu na Franklinu.
kajšnja slovenska fara. To nesrečo bomo že kako preboleli.
Premogarji delajo le dan do dva v tednu. Sploh je obrat vse industrije žaltav. Ni za živeti, ne za umreti, kot je pisal s. Snoy.
John Langer hole.
ODRUGOM IN S1MPAT1ČARJEM
V BARBERTONU IN OKOLICI.
S«j* kluba it. 232 JSZ. m vrl* vsako drugo nodoljo v mtMcn ob 10. dopoldno t dvorani drnilva "Domovina" na 14. ooati. Sodra*!, prihajajte rodno na sojor in pridobivajte klubu ncnrii članov, da na ta na2in ustvarimo močno postojanko J. S. Z. Somišljenik« vabimo, da so nam pri-
družijo. Socialistična stranka jo V m j• « _ .____;___i	tej doioli odina delavska stranka «
Tudi trgovci so prizadeti ra-,	pI<|Iira, . k.„.
rim «i dolavstvo lahlso pribori boljto bodočnost in končno osvoboditev is
di depresije, piše zastopnik Prosvete A. Zidanšek. Male
trgovce tepejo delno slabi časi, ! mosdno sninostL
nih in brezposelnih bratov in sester vseh poklicev in prepričanj.
4.	Odbor je Šel na delo v
zlma^jako "mila. znamenju človečanskega usmiljenja in dobre voTje napram bednim in pozabljenim, katerih pomanjkanje in beda vpije do neba .
5.	Odbor ne ukazuje in ne prepoveduje, odbor samo dela in prosi usmiljena srca, da pomagajo, kjer je pomoč potrebna.
Zato odbor ostro protestira proti vsakemu, ki hoče izrabljati akcijo v hudobne namene, podtikavati delo akcije osebi ali skupini, zapeljavati ljudi na napačna pota in domnevanja, ali zastavljati pot dobrodelnemu namenu, ki zavzema v delu in usmiljenju ves narod. Kdor daje, hvala mu; kdor ne more dati, pa bi rad, priznanje mu; kdor ima in neče dati, to je njegova stvar; a kdor se norčuje iz dela usmiljenja,—naj ga sodi narod sam. Naše delo je pošteno, pravično, plemenito in velikodušno. Kdor je -bil že' lačen in pozabljen, ta gotovo
Strahovi na Dolenjskem
Na Kranjskem še mnogo ljudi verjame v strahove, kakor je razvidno iz sledeče notice, povzeta po Delavski Politiki z dne 25. marca.
Pri nekem kmetu v Polhovi-ci na Dolenjskem je begal strah celih šMinajst dni vso okolico. Vsakj noč se je pojavil in če si ga ogovarjal in motil, ti je odgovarjal, da je sam hudič, in čevlje ti je metal v obraz. Strahoviti dnevi so bili to. Izslediti pa strahu niso mogli. Prišel je sam kaplan in več sto ljudi; končno so ugotovili po glasu, da je strah domači 16 letni pastir. V ."Slovencu" se kaplan opravičuje, da ni blagoslovil hiše, ampak le rodbino, ki se je bala ter da sam ni veroval, da je pravi strah, ker ni bilo dokazano. Kaplan pravi, da je fanta treba dati duševno preiskati, če je zdrav ali pa samo hudoben. Duševno prav na višku pa menda vsi niso, ki v strahove verujejo .in so v tem primeru bili v takem strahu in skrbi, kdaj se dokaže, da je res strah. Fant je moral v službo k drugemu posestniku, ker je prvega tako prestrašil, da bi_bil_kmalu_obupal.
"Proletarec" jo raziirjen mod naj-razumnejšimi čitatelji slovenskega tiska v Ameriki. Čitajte ga tudi vi.
The Man for the Job
Socialism so that we shall soon be able to reap the fruit of our labor, e
The English Division of branch No. 37 JSF Milwaukee will hold their regular meeting Friday evening April 17. Some very important discussions will be brought up go don't fail to be present. The meeting will begin prontptly at 8 P. M. at Oblock's residence, located on the northwest
the downtown car lstftle mother was horrified he suddenly choked and began to grow blue in the face.
The elderly man across the aisl» sized up the situation in a «econd. He stage director, Frank Nograiek, has nonchalanty seized Reginald by the also been a tireless worker. Last but heels and held him aloft, upnide not least the entire chorus who have dowrn.
attended rehearsals promptly and re- A quarter rolled from' Reginald'« gulaxly to make "Darinka" a big mouth, and he was restored to nor-succes«.	malcy.
With us that day will be the Slovene "Oh, I thank you so much," said Singing Society "Zarja" of Cleveland, Reggie's mother. "Are a branch of Club No. 27 JSF — guests doctor ,air?"
you
of "Svoboda" eluded in the
and will also be in-prog ram. Therefore
NAROČNIKI
it
tf
PROLETARCA I
se dobe. POSKUSITE S2ST J^iSJl
na ta list. Ako Vam Proletarec ugaja, in če smatrate, da jo vreden, da ga delavci č i ta jo, tedaj alcuaajta storiti, kolikor morete, da ae ga Hizihi.
ZA NEDOLOČEN ČAS
nove na- — za óetrt leta. Regularno noemk» 75C j« $1. Ako ae te prilike ▼ agitaciji poaluiite, dobi Proletarec več sto novih naročnikov. Mnogi bodo potem, ker jim bo list ugajal, aami obnavljali naročnino, drugo bodo obiskali agitatorji.
ako le ni ▼ prevelikih gmotnih teikočab, vam ne bo odrekel naročiti aa, ko mu pojasnite, da ga •tana le 7Sc, pa bo dobiral list tri moteče vaak teden.
"PROLETAREC"
delavci potrebujejo "Proletarca".
NIHČE,
AGITATORJI NA DELU
Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji _"Proletarca".

Vaa naročnina, ki jih poiljejo zeetopniki m drugi agitatorji Proletarca, ao štete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poflje eno celoletno, je zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima.
Foelali so: Anton Vičič, na agitaciji v La Sal le in
50 Vi
Joa. Snoy, na agitaciji v Penn........ 34*4
Anton Janko vi ch, Cleveland, 0.......33
Jacob Rožič, Milwaukee, Wis.......31
Frank Novak, Oglaaby, III...........1114
John Zorni k. Detroit, Mich........... 7
John Plahtar, Nile«, 0............. 4
John Rak, Chicago, III. .............. 4
K. Erznoznik, Red Lodge, Mont....... 3
Anton Sultr, Arm«, Kans........... 2
Joseph PauliCh, Del m »nt, Pa......... 2
John Koain, Grrard, 0............... 2
Matt Mesec, Cleveland, 0........... 2
John Jeraks Clarendon Hillajll..... 2
Anton Zaitz, Forest City, Pa......... 2
Anton Zidanšek, Farrell, Pa......... 1
Louis Bartol, Strgane, Pa........... 1
Steve Koran, Central City, Pa........ 1
Skupaj v tem izkazu (2 tedna) 193V« polletnih naročnin. Prejšnji izkaz 181.
Ako ielite prevmeti aastopniltvo "Proletarca", prodajati sanj knjige in mu nabirati oglase, pičite uprav-niitvu «a pojasnila.___
Kila ml več ne kvari zabave
"Zdaj ko «em «e rešil kile in ne nosim več pasu, zopet uživam veselje na pleeu. Mnoge naporno-«ti -rav radostno prenašam ker so odpravljene vse zapreke. Nihče ne bi verjel kako sem bil oviran radi kile".
Tako nam piie-jo ljudje, ki so se reiili kile s uporabo STUARTS ADHBS1F PLAPAO PADS.
Mnoge zaprisežene izjave pričajo o uspehu, ki so ga dosegli ne da bi jim bilo treba za časa zdravljenja pustiti delo. "
Plapao-pads se oprimejo telesa brez kakih obvez. So lahko uporabne, u-dobne in ekonomične.
Prepričajte se s poskusnim PLAPAO na naie stroMce. Pošljite kupon ie danes.
POSKUSNI 'PLAPAO* IZVRŠITE ZASTONJ!	TAKOJ!
- Poiljite ta kupon le dana« -
Plepao Laboratories, Inc.
1916 Stuart Bldg., St Louls, Mo. Poiljite mi TAKOJ poskusni PLAPAO in knjHHco s opisom kile, brez kakih obveznosti zame sedaj ali v bodoče.
Ime .....................................
Naslov _______________________________________
rii y-Jfiiiiiir . .

Ju»t Published
NORMAN THOMAS'
challenging program for our democracy. He faces Ike facta candidly, suggests way« out of our economic depression, look« toward a better and More secure life for alL Read this new book today.
AMERICA'S
WAY
OUT
At BooluUtrm $2.50
MACNILUN COMPANY
MV T ORK
"Oh. elderly
lector of interna] revenue."
no, madam," replied »an. "I'm merely a
the coi-

Priredbe klubov J. S. Z. In drugih soc. organizad}
SUPPORT YOUR OWN BOOK STORE
Order
"AMERICA'S WAY OUT'
By Norman Thomas
POSTPAID $2 60 from PROLETAREC BOOK STORE 3039 Wee« 26tk St.	Chicago, 111.
Mail Orders Filed Promptly. Write for price list of other English Books.
.apr«-
ROMAN HOLIDAY
A NOVEL by Upton Sinclair
AMERICA since the Worid War—the Roman republic after the destruction of Carthage—how much alike were they? History repeats itself; Luke Faber, the hero of this unusual tale, swings back and forth between the two civilizattona, and cannot be sure which is real and which is a dream. Strikes and labor revolts, "red" conspiracies and deportations, farm problems, speculation and hard times, feminism, divorce and prohibition—is it Rome or is it America? A poignant love-story and a cutting social satire are woven into the patt<m of this new-old adventure.
PRICE $2.50
Order from
PROLETAREC
3639 W. 26th St.	Chicago, III.
¿àMmàïdÈâ
l¡
APRIL.
POWER POINT, O. — Klub it. 9 JSZ bo imel dramsko priredbo in veselico 25. aprila.
MOON RUN, PA. — Dramska predstava in veeelica kluba it. 175 v soboto 2 S. aprila.
MILWAUKEE, WIS. — Slovenski «« angleški spored ter veseKca k hiba •t. 37 JSZ. v nedeljo 26. aprila, S. S. Turn Hall. Sodeluje angleški (mladinski) odsek.
CHICAGO, ILL. — V „ed.|j. 2«. aprila koncesrt "Save" * dvorani SNPJ.
DETROIT, MICH. — Operna pred-stava pev. sbora "Svoboda" odsek kluba it. 114 JSZ. v nedelje 26. la v Slov. del. domu.
MILWAUKEE, WIS. — Prvomaj-•ka slavnost kluba it. 37 JSZ. j nedeljo 26. aprila v So. Side Turn dvo-rani.
MAJ.
CHICAGO. I LI--Prvomajska
slavnost kluba it. 1 v petek 1. maja v dvorani SNPJ.	.
CLEVELAND, O. - Prvomajska slavnost elevelandskih socialistov 1. «naja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
JOHNSTOWN, PA. — eoboto 2. maja vpriaori na prvomajski slavao-sti klub it. 5 dramo "Njegov jubilej" v Slov. inob. domu.
FOREST CITY, PA. — Prvo« proslava kluba Kt. 10 J. S. Z. boHb večer 2. maja.	*
COLLIN WOOD, O. — Priredba kluba it. 49 « vaudevilskim sporedom v nedeljo 3. maja v Slov. del. domu.	,
STRABANE, PA. — Prvomajska proelava kluba it. 116 JSZ. v sobote 2. maja v dvorani dr. it. 138 SNPJ.
BRIDGEPORT, O.—Dramska prireditev in vesrfica kluba it. U JSZ.
v soboto 16. maja.
IMPERIAL, PA. — Veselica kle-ba it. 31 JSZ. v Slov. domu v eoboto 9. maja.
BARBERTON, O. — Shod kluba it. 232 JSZ. * eoboto večer 9. meja v dvorani dr. "Domovina* Mulberry cesti.
GIRARD, O. — Prireditev v prid oliijeke konference JSZ. v sobote 23. maja v Slov. domu.
GIRARD, O. — Zborovanje ohij-sko konference JSZ. v nedeljo 24. maja e Slbvenskem domu.
GLENCOE, O.—Zborovanje vmkod-noohijske konference soc. klWbov in druitev Prosvetne matice JSZ. v soboto 30. maja na Spominski dan.
CHICAGO, ILL. — V sobote 36. maja konferenca klubov k druitev prosvetne matice «a severni Illinois in Wisconsin v Lawndale Maaonftc Temple, So. Millard Ave. ter 23rd St.
(Tajnike klubov prosimo, da nam sporoča datume svojih priredb, da iik uvrstimo v te seenam.)
tajske
V M*
na
OUR A!M: EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, 3. P
VOL. XXVI
CHICAGO. ILL., APRIL 16, 1931
Rockwell 28*4
Publiahod Wookly at 3639 W. 16th St.
your friends and neighbors subscribe for this special May-day
issue.
CHICAGO'S ATAVISM TO
SEARCHLIGHT
We certainly have no affection for Communism and dictatorship,but when Matthew Wool broadcasts a radio address declaring that the American Federation, of Labor will lead in saving us from the Bolsheviks we are inclined to yawn. When that address is delivered under the auspicies of the National Security League, a coalition of American Black Hundreds, we doubt the man's sincerity in behalf of democracy.
The*general theme of this address was that Rossis is a land of slave l*bor. Let us assume tfrat this is true. Does any intelligent person .•believe that the bourgeois blackguards of the National Security League are interested in the emancipation of labor from slavery anywhere in the world? Certainly not. That gang of imperialist racketeers is one of the chief supporters of the supression of Latin-American * peoples and annexing them to American banks.
Moreover, the security racketeers include silk hats who are influential in determining Isibor policy in many of our feudal industries. Antiunion and company unions as they are, workers are coming- under a serf status that is a near approach to forced labor. Given a brass check, they lose their identity as human being and are known, like prison inmates, by their number. Slaves of the machines, we have a big job in this country to aw.'aken them to the perils of servitude that yawn for them.
Here is a job for all of us, Mr. Woll. We do not have to go beyond our frontiers to find slaveiy or slavers. The slavers will be found in the ranks of those under whose auspices you spoke and the slaves will be found in their industrial hells. When you turn to this job at home the National Security League will not ask you to speak for it. That crowd will damn you as ft has damned us and condemnation from that quarter is an honor to those who really stand for labor's emancipation.—The New Leader.
THE DARK AGES
By Donald J. Lotrich
By H a a r j Dual
- On December 28, 1930, a duly called and constituted convention of the Socialist Party of Chicags was held at the Workmen's Circle Lyceum, in Chicago. At this convention candidates were nominated and a Platform adopted for the Municipal election of April 7, 1981. These candidates were John M. Collins for Mayor, Clarence Senior for City Clerk, Hymns Schneid for City Treasurer, and Morris A. Gold for Municipal Court Judge.
On February 26, 1981, well within the election statute, a Certificate of Nomination, properly drawn and complying with the statute in every respeet, was fllad with the Board of Election Condmisaionsra. This Certificate, which notified the Board officially of the nominations was sufficient, under the election laws of Illinois, to compel the Board to place the names of the Socialist candidates upon the ballot.
As soon as the Certificate had been fil ed the attorneys for the Republican and Democratic parties filed objections to it, which were based upon flimsy technical grounda. A perfunctory and framed hearing vu held before the "Board" (consisting of two Democratic and one Republican politicians, appointed by their party chiefs) at which the Socialist Party lawyers refuted every objection to the nominations. Despite this, the "Board" summarily . ruled the Socialist Party and all other parties, save the Republican and Democratic off the ballot. -
Under the election laws, the actions of this "Board" were apparently non-reviewable. The Socialiat lawyers, knowing that under the Illinois Constitution auch a law was invalid, appealed to a Judge of the Circuit Court, Thomas Taylor by name, to grant a writ of Mandamus compelling the Board of Election Comkniasionera to correct their error and place the Socialiat candidates upon the ballot. This Judge ruled, that although the Socialist candidates had a (perfect right, under the law, to be on the ballot, he considered their right as "the fanciful rights of liberty" in comparison to compelling the Election Board to spend a few thousand dollars to reprint illegal ballots.
Thus has our sweet Democracy been poisoned in the second largest city of our country.
The Socialists had no choice, in this election, but to write the names of their candidates upon the ballot. However, our capitalist opponents have not heard our last word in the matter, and we will not cease with the closing of the polls on election day.
rVould Tax Incomes for Unemployment Indemnity
WE SIDE WITH LAMONT
It seems as if we really have unemployment in this country. Secretary Lamont of the Department of Commerce has finally told us that, according to the special unemployment census, we had lastt; January over six million unemployed in addition to the more than two, and close to three million people just without jobs but not classified, for some high reason, as jobless. Of course, if we should go by previous experience, Secretary La-mont's figures ought to be taken with much salt. Till but recently he specialized in being on the wrong side of the truth. He would deny that there was any unemployment to speak of when our streets were swarming with marching men out of work. Now that the Secretary says that we do have unemployment, we ought to think that there is none. In fact, President Green has come forth ith the cheering news that unemployment has decreased in March by—if we quote him correctly—one hundredth part of one per cent or thereabouts. However, as between the *wo, and considering the facts as we know them, we shall side this time with the Se-cj^Vary of Commerce.— J. B. S. Hardman in Advance.	>
The May Day issue of Prole-tarec is another thing of vital importance. It will contain many interesting contributions by well known Slovene writers. Proletarec is the only Slovene Socialist Newspaper. This publication works for the interest of the working class since it was established in 1906. Have
We want a larger number of Chicago's young folks to interest themselves in the work of the English Division of our Socialist Club. If the boys and girls are desirous of knowledge, this club can serve as their school for economics. Many interesting lessons can be drawn from the book of life.
We are highly belated over the election of comrade Swoboda, as Socialist Mayor of Racine, Wis. Racine is Uie second largest city in that progressive State, in which 6 Socialists hold the offices of Mayor. There is not the slightest doubt but that our Milwaukee comrades are responsible to a great extent for this victory. They deserve recognition for their splendid work. Inspiring result were also chalked up in Milwaukee where Comrade Strehlow poled the largest number of votes of all the ten candidates. The Socialists have added another member to the School B.oard at the last election. We hope the Comradea will work with
TRAIL OF THE LONESOME PINE
IMPORTANT NOTES
All members of the English Division of branch No. 6 JSF Johnstown, are requested to be present at the next- regular monthly meeting. The meeting will be held at the Franklin Boro Hall Su nday April 19, beginning promptly at two o clock. Don't be latel!
Liberty and Democracy!
Well, Chicago has got rid of Thompson, and til at is something. But not much. Thompson was so ¿razy that even his own leaders had deserted him. Nobody pretends that Cermak will make a good mayor except by comparative standards. Possibly he will make Chicago, like New York, a place where gangs ar$ subservient to the political govern-rficint or the political machine instead of virtually its master, as the Capone crowd has been. That will be about all.
Meanwhile the Chicago campaign was attended by bi-partisan collusion in keeping the Socialists off ttie ticket. All the reformers who claim to be horrified at the conditions in Chicago were quiet enough about this infamy. Circuit Court Judge Thomas Taylor ruled that the Board of Elertions had no right to keep the Socialists off the ballot but that he would not compel them to print new ballots because he did not think "the fanciful rights of liberty" weighed against the cost of the printing. That's Chicago for you, and that's the American conception of liberty and democracy !—Norman Thomas.
Our May Day Celebration will be held Saturday May 2, at the Franklin Boro Hall. A program of speakers, recitations, plays and dancing, is being arranged by a committee. A one act drama entitled "His Jubilee" wiU be played in Slovene, while in English a short comedy "Hans von Smash" will be produced. Following the progrard, a good orchestra will play for dancing. Everyone is cordially invited to attend.
Francos Longorkoic, Johnstown, Pa
Wives Outlive Their v Husbands
The average American woman has six chances out of 10 of being left a widow, while her husband has but four chances out of 10 of being a widower. Thait is *the conclusion of officials of insurance companies whose dtoty it is to reduce the chances of Hfe to figures, says Popular Science Monthly. It is explained by the tendency of American men to marry late in life,' and choose wives younger than themselves.
¿¡minmtlY'.
THAI SEEM3 A LONG
oMi .
Property of the People
This country, wilh its institutions, belongs to the people who inhabit it. Whenever they shall grow weary of the existing government, they can exercise their constitutional right of amending it or their revolutionary right to dismember or overthrow it.—-Abraham Lincoln.