V.b.b.
Naroča se pod naslovo: »Koroški Slovenec", Wìen V.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7.
Usi
za poliliMo, gospodarstvo In prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četrtletno : K 8000'—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din.
Posamezna številka 800 kron
Leto Ili.
Dunaj, 12. decembra 1923
Št. 50.
Koroški Hitlerji/
Kmalu se bodo začela pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo, da se sklene medsebojna trgovska .pogodba. Tudi naš kancler Seipel je že večkrat naglašal, da si želi prijateljskih od-nošajev do vseh sosednih držav. In tako je tudi prav. Na gospodarskem polju se bodo narodi najprej našli, kajti drug potrebuje drugega ker želodec je mednaroden. Zato pa je treba tudi medsebojnega spoštovanja in obzirnosti, da se narodnostni prepiri omilijo in omogoči skupno delovanje, kjer je to potrebno.
Tudi novi deželni glavar Šumy, bivši predsednik Heimatdiensta, je povdarjal v svojem nastopnem govoru dne 6. decembra v deželnem zboru potrebo vzajemnosti med obema narodoma na Koroškem sledeče: «Narodni boj v deželi naj se od poklicanih mest in oseb najbolj ko mogoče omeji in omili, kajti samo na podlagi sporazuma med obema narodoma je mogoč skupen napredek/4 Vsekakor lepe besede! Toda kdor pozna naše koroške razmere, mu je prišlo nehote na misel: „Die Botschaft hòr ich wohl, allein mir fehlt der Glaube". In res! Še ni minplo mesec dni od tega, že imamo priliko sc prepričati, kako upravičena je bila naša nezaupljivost in kako se hoče delovati „od poklicanih mes't“ za sporazum v deželi. O tem nam najbolje priča najnovejša o-krožnica, ki jo je izdal „Karntner Heimat-dienst“ dne 21. novembra t. 1. pod štev. 4736 in katere najvažnejše odstavke hočemo v naslednjem priobčiti.
Imenovana okrožnica se glasi: „Vsem zaupnikom! V jezikovno mešanem ozemlju so še sledeče župnije s samo slovenskim jezikom uradno zaznamovane: Otok, Hodiše, Škofiče, Kazaze, Šmihel pri Pliberku, Suha, Rinkole, Žvabek, Dobrla vas, Apače, 0-birsko. Št. Lipš, Galicija, Globasnica, Škocijan, Mohliče, Žitara vas, Štebenj, Kamen v Podjuni, Št. Vid v Podiuni, Kapla na Dravi, Zavrh. Glinje, Golšovo, Št. Janž v Rožu. Kotmara vas, Podljubelj, Ljubelj, Bilčovs, Šmarjeta v Rožu, Sveče, Bajtiše, Slovenji Plajberk. Sele, Brdo. Ziljska Bistrica, Borljc, Gorjani, Melvi-če, Št. Stefan na Žili, Blače, Loga ves, bt. Ilj, Št. Jakob v Rožu, Lipa, Podgorje, Drava, Peč-nica, Rožek, Št. Juri na Strmcu, Št. Lipš, Pod-krnos, Medgorje, Št. Peter, Pokrče, Radiše, Št. Tomaž, Bruca, Loče, Št. Lenart, Marija na Žili, Štebenj, Djekše, Št. Juri, Gorence, Vov-bre, Krčanje, Šmarjeta, Št. Peter na Vašinjah, Ruda, Št. Štefan pri Trušinji, Klošter.
Navedli smo vsa imena, da spoznajo merodajni činitelji bodoče vojno ozemlje. Kaj to-raj naj se zgodi v teh krajih? Poslušajmo dalje, kaj pravi okrožnica:	„1 z razumlji-
vih vzrokov, o katerih natančneje ne moremo razpravljati, si moramo najnujnejše prizadevati, te župnije spremeniti v jezikovno mešane (slovensko-nemške). Privoliti v to,
* AdoiM Hitler, rodom Avstrijec, ie vodia barvarskih inacijonalnih socUaMstov, imenovanih tudi „Hakanikirezlerji“. S pomočjo Ludendorffa in pod njegovim vodstvCim stoječi . Jčampf v e r b amde ‘ ‘, bi se morala izvršiti začetkom m. m. v Bavarski «nacijo-nalna revolucija", katere namen je bil, vreči sedanjo nemško vlado in vzpostaviti Bohenžolleree. Načrt se je ponesrečil. To sitremljenje obstaja še naprej in ima tudi v Avstriji 'mnogo privržencev, zlasti pa na Koroškem. Lude,ndorffovo_ ..inšpekcijsko potovanje" letošnjo vigred’ po Koroški priča dovoli jasno o tem medsebojnem duševnem sorodstvu.
oziroma izdati potrebne odredbe more samo knezoškofijski ordinarijat. Sprožiti to reč oziroma prositi mora pa dotična občina. Zato je treba v vseh občinah, kjer je upanje na uspeh, kakor mogoče hitro izvesti sledeče: Sklep občinskega sveta, v katerem se knezoškofijski ordinarijat prosi, da odredi za vsako drugo nedrje nemško pridigo in proglasi dotično župnijo ne več za slovensko, ampak za jezikovno mešano.
Pri utemeljitvi se sklicujte na izid zadnjega ljudskega štetja. (Tu sc prav jasno vidi, kako dobro znajo izrabljati naši narodni nasprotniki goljufivo ljudsko štetje tudi nasproti cerkveni oblasti! Op. ured.)
Če hoče storiti katera občina še več, se priporoča pobiranje podpisov."
Podpis: Kaibitsch, m. p.
To je torej vojni načrt, da so poučeni vsi,
če se v kratkem začne nova od Heimatdiensta organizirana hujskarija in se bo zopet enkrat delala «ljudska volja44 na Koroškem.
To je prvo, kar na podlagi te okrožnice konstatiramo.
Drugič informiramo o tem knezoškofijski ordinarijat, kje da sedijo «ljudska duša44 in «ljudska volja44, na katéroLSè vednò sklicujejo. Kajti mi upamo, da ordinarijat o tej okrožnici Heimatdiensta ni vedel prej, preden je izšla.
Tretjič odklanjamo brezpogojno vsako skrb in vmešavanje teh «pobožnih44 Hitlerjevih kristijanov. ..Karntner Tagblatt44 je sam šele pred nedavnim razkrivil v prav dobrem članku «krščanstvo44 Hitlerjevih organizacij, imenoval je sicer samo nacijonalne socijaliste, toda vsakdo ve, da celovški «Heimatschutz44 in «Heimatdienst44 nista nič druzega, kakor podružnici Monakovega in Berlina.
Zato pošiljamo v svet glasen protest proti diktaturi od nas nepriznane vlade koroškega
PODLISTEK
Tinej Šišmiš.
V šolo smo hodili v lepem kraju Podjunske doline. Tam, kjer sanjajo mala jezera in se svetijo po «rutah" kot škatljice bele kmetije in kjer gleda ob cesti kamen ita turška glava na cvilečega in bežečega „fikeja“ (vlak, ki vozi v Železno Kaplo).
Veselo je bilo v naši šoli. Bili smo pa tudi «biksarji". Veselili smo se, če nam je g. učitelj pravil o škratih in žark-ženah, ki stanujejo v Obirju. Saj vsi veste, da so žark-žene samo na Koroškem. Bele deklice so, ki se prikažejo ob rojstvu fantov ter povejo ob dvanajstih ponoči, kaj bo iz otroka. Glas imajo tanek kot senice in obleko belo kot sneg. Smejijo se tako, kot bi igral na orglice. Pridejo in izginejo kot duhovi. Stanujejo pa nad Vilštanjskim slapom pri Galiciji. Kdo bi se ne čudil tem ženam. Vidijo jih zdaj tu, zdaj tam. To smo mi posebno radi poslušali.
Če nam je bil v šoli dolg čas, nas je znal razveseliti Tinej Šišmiš. To vam je bil kamplc! Velik, močen tako, da se ni bal nobenega. Imel je debelo glavo in velika ušesa. Težko se je učil. Prosil me je, da mu napravim nalogo. Rad sem mu ustregel. Prinesel mi je za vsako nalogo en krajcar in eno ovšovo «prdelco". Potem sem pa piskal doma tako, da so ušli vsi „grili“ iz kuhinje. Tinej pa je bil vesel moje
Heimatdiensta, ki hoče v popolnem nasprotju z zagotovilom deželnega glavarja o spravi med obema narodoma na Koroškem in v posmeh mirovni pogodbi o varstvu narodnih manjšin zadati Koroškim Slovencem zadnji vdarec: Izpodriniti slovenski jezik iz naših cerkva in do malem pregnati našo slovensko duhovščino. To je klic na smrt obsojenih!
Odgovor na „Pismo za vse!a
«Koroški Slovenec" je dne 21. nov. objavil pismo rodoljuba. Nato pismo treba nekaj odgovora. Človek vidi vsako stvar le od ene strani, drugi jo vidi od druge. Prav imata oba, samo da ima vsaki prav le v nekem oziru, v drugem ne. Treba je sestaviti oboje in bo najboljše.
L Tajništvo: Med razlogi našega slabotnega političnega nastopanja se stavi na prvo mesto, da je tajništvo političnega društva premalo zmožno. Naj se nastavi jurist, dober organizator in govornik.
Temu se lahko pritrdi in sicer v tem smislu, da pravega tajništva mi v istini niti nimamo. NikaKor se ne more očitati, oa bi bno nezmožno. Nezadostno je! Pomislimo, da je naš izvoljeni tajnik prisiljen stanovati daleč od Celovca, kamor prihaja v tednu za par ur. Kako more voditi društvene posle če ni v stalnem stiku s pisarno in drugimi vodilnimi močmi? Edini izvrstni pisarniški moči, ki jo imamo, natvezati vse tajniške posle in vrh tega še morebiti vso odgovornost, je pa naravnost nečloveško. Treba je «tajništva", v malem obsesm tega kar imajo druge stranke, v prvi vrsti so-cijalni demokratje, potem pa tudi nemške stranke in krščanski socijalci. Vse te stranke so si ustvarile v zadnjih letih svoja tajništva.
naloge, a jaz njegove prdelce še bolj. G. učitelj ga ni klical Šišmiš. To pomeni mračnik in vsakorat smo se morali smejati temu čudnemu imenu. Pravil mu je samo Tinej. Ta deček je povedal večkrat kaj zelo smešnega.
Nekoč so prišli g. prošt v šolo. Mi smo imeli starega a spoštovanega g. župnika. G. prošt so hoteli slišati, kaj znamo iz katekizma in zgodbic. G. župnik so nas začeli izpraševati o sv. krstu. Šlo je prav dobro. Potem smo govorili o Jezusovem življenju in prišli do krsta Jezusovega v reki Jordan. Vprašani smo bili, kdo je krstil Kristusa itd. Sedaj pa vprašajo g. župnik: «V kakšni podobi se je pokazal sv. Duh pri Jezusovem krstu?" «Povej, Mojcej Pintar," so rekli g. župnik. Pintar pravi: «Sv. Duh se je pri Jezusovem rojstvu pokazal v podobi . •.. dalje pa ni znala. «No. v kakšni podobi, ti Tevžej Kauh?!“ A tudi Tevžej ni znal povedati. «No, v podobi, v podobi — zdaj pokaže naš Tinej roko kvišku. «No, Tinej, povej." so rekli g. župnik, «povej, v podobi, v podobi..." Tinej vstane in reče na ves gias: „V podobi petelina!"
Vsi smo buknili v smeh. Oj. ti nesrečni petelin! Tineju je prišel pač ravno petelin na misel. Gospod prošt so hitro vstali in vzeli čepico ter odšli skozi vrata. Mi pa smo se smejali in držali za trebuhe. Smejali so se tudi g. župnik. Ko so šli za proštom, sem jim šel vrata odpirat. Slišal sem, kako so polglasno rekli: «Oj, berdija, glej capina! Jaz ti bom dav petelina! Joj, joj, v podobi petelina!"
ki dajejo agitatorje za strankino organizacijo. Koroški Slovenci v tem oziru naprej le šepamo. Poprej je bil strankini tajnik Mirovi urednik, ta je bil ves strankini urad. Zdaj ima stranka, hvala Bogu, posebno pisarno. Tako je mogoče, da je vedno nekdo v pisarni za stranke, ki prihajajo; tako je vedno nekdo tu, ki rešuje razna pisma. Ta človek ne more na agitacijo, ker pisarne ne more pustiti. Dobiti za stranko akademično izobraženega uradnika, jurista, organizatorja in govornika, ali je to mogoče? Kako naj stranka zasigura takemu človeku plačo in pokojnino? Na to zdaj ni misliti, četudi bi se nam posrečilo vplačevanje doneskov povoljno urediti.
2.	Strankina sredstva: Pismo obžaluje, da stranka ne razpolaga z nobenimi sredstvi. Za vsako vojsko je treba denarja, vsako delo, ki se redno ponavlja, je treba plačati, ker od zraka nihče ne more živeti. Soci-jalna demokracija se je polastila raznih soci-jalnih uradov, n. pr. bolniških zavarovalnic, in tam nastavlja svoje strankine funkcijonarje. Obenem pa pobira od svojih članov doneske, ki so zelo visoki. Delavec plačuje na teden 6000 K za stranko, to je pol milijona na leto: če hoče ali noče, odtegne se mu kar od plače in tovarna plačuje strankini blagajni. To je pot, po kateri moramo tudi mi. Kar je Slovencev, zavednih naših ljudi, naj se zapiše vse in vsakdo naj plačuje, ne na teden 6, dà pa na mesec pet tisoč kron, pa bomo vse napravili. Ta stvar je tako potrebna, da lahko rečemo: ali se bo stranka tako uredila, ali pa bo v teku časa nehala biti.
3.	Pismo pravi, da nasprotniki ljudem nekaj nudijo, mi pa samo zahtevamo. Bogve česa nobena stranka ne more zdaj svojim ljudem dajati. Njihove zadruge bistveno ne prodajajo cenejše, kakor solidni trgovec. Trgovci so po teh zadrugah že prisiljeni prodajati po približno tisti ceni, in to je v prid tudi ljudem, ki niso včlanjeni v te zadruge. Zadruge so sploh le tam potrebne, kjer hoče zasebnik imeti nek monopol: nima tekmeca in daje ljudem za blago kar hoče. ter cene tega, kar prodaja, stavi kakor potrebuje. Tam se mora zadruga ustanoviti, sicer pa je boljše, da imamo svojih samostojnih trgovcev, svojih seve, ne zagrizenih nasprotnikov. Zadruge so tudi potrebne proti kartelom; kadar se tovarne dogovarjajo med seboj o cenah usnja, sukna, platna, ter tako neha potrebna regulacija potom konkurence, če vrhutega država enostransko varuje tovarne s carino, tedaj ne preostaja drugega kot postaviti si s pomočjo zadruge svoje tovarne. Tako se je storilo v nemškem Št. Vidu. Take zadružne tovarne prisilijo tudi druga podjetja, ostati vendar le pri pravičnih cenah in to pride v prid vsem.
4.	Pravno zastopstvo. „Pismo za vse“ veliko pričakuje od pravnega zastopstva, ki bi ga nudilo iuridično izobraženo tajništvo. Za pravno pomoč ne zadostuje strankina pisarna. Pravni nasvet je le tedaj kaj vreden, če prihaja od praktično veščega strokovnjaka, drugo nasvetovanje je nevarno. Ako ima stranka potrebna sredstva, lahko stopi v stik s strokovnjakom, za denar se vse dobi; brez denarja se ne more zahtevati nasvetov, ki bi bili utemeljeni in preštudirani. Silno je obžalovati, da Slovenci nimamo v Celovcu zdaj nobenega svojega odvetnika. Lani je hotel pošten nemški zastopnik braniti naše slovenske najemnike zoper Helldorfove uradnike, pa je moral zastopstvo odložiti; saj se poznamo v Celovcu predobro! Ko bi imeli dosti sredstev, bi v kočljivih slučajih seve lahko naročili Žida iz Gradca ali Dunaia.
Zavedajmo se pa, da je najboljša pravna pomoč dobro urejevan list! SocijalistiČna stranka v svojih časnikih brani vsakega pristaša, razbojnike in poštenjake, vsakega sodnika, ki obsodi sociialista. bodo grdo napadali. Ravno tako mi ne smemo, to ni donustno, in mi bi zapadli obsodbi. Ali vsak pravni slučaj ki ni več malenkost, in se tiče narodnih koristi, je treba obširno poročati v Celovec, da se tam porabi in brani v listu.
5.	Gospodarska organizacija. Gospodarska vprašanja je naša stranka dolgo časa zelo zanemarjala, zdaj se obrača na to
več pozornosti. Velika sreča je, da so si naše posojilnice vseskozi pred vojno nakupile posestva, tako da so zdaj izborno fundirane. Sreča je, da smo si postavili v Sinči vasi zadružno poslopje. Prva naša gospodarska dolžnost je zdaj, da naši ljudje v posojilnice vlagajo, kar se doma nujno ne potrebuje. Tako bomo pomagali našincem in pridobili marsikaterega dvomljivca, če mu posodimo, kar potrebuje ceneje kakor drugi. Obžalovati je pa, da naši ljudje premalo vlagajo in denar hranijo doma. Zdaj se ni več bati, da bi država učinila novo oslarijo z zapiranjem vlog, z davkom na premoženje.
Pismo svetuje potem, naj se ustanavljajo podružnice Sinčaveške zadruge povsod po slovenskem delu dežele. Dobro, a nikakor ne na enkrat povsod. Popred se morajo Slovenci naučiti boljše se držati stranke. Slovenski zavod se ne more držati, ako se ga izogiba vsaki Nemec, ako ne pride vanj noben socijalni demokrat seve, a tudi večina naših se ga ne drži. Koroški Slovenec se še premalo zaveda svojih narodnih dolžnosti. Osobje stane danes veliko denarja, težko je najti zanesljivih ljudi, prireditev prostorov stane veliko. Zato je treba v ti stvari skrajne previdnosti.
Južnotirolski Nemci in mi.
Italija je s kraljevskim odlokom z dne 1. okt. 1923 poitalijančila vse prve razrede na nemških šolah v južni Tirolski. Takoj so se o-glasili avstr. Nemci. V tirolskem deželnem zboru so padale trpke pritožbe o narodnem zatiranju na šolskem in jezikovnem polju. Odločno je deželni odbor protestiral proti „nasil-stvu“ na južnem Tirolskem. V državnem zboru na Dunaju je kršč. soc. poslanec Schumacher zatrjeval, — če jokajo nemške matere na južnem Tirolskem, ker je otrokom zabranjen pouk v maternem jeziku tako tudi drugi Nemci ne morejo molčati, pridružuje se torej protestu tirolskega deželnega odbora, ki obsoja nasilstva Italijanov' Tud nemško deco in ob koncu svojega govora zakliče Italiji: Najboljša državna meja je zadovoljno obmejno prebivalstv o“. KT.r poskakovali bi mi koroški Slovenci od samega veselja, ko slišimo na merodajnem mestu tako lepe besede, če bi že ne poznali naše Nemce tako dobro. Tam, kjer so namreč v mancini, se pritožujejo, zdihujem in vpijejn kako se jih zatira, kjer pa so v večin', kakor pri nas na Koroškem, pa so sami nahujši zatiralci vsega, kar ni nemške. 50 let že zahtevama in prosimo za slovenske šole in ravno toliko let nam jih Nemci odklanjajo. 50 let, pa ne samo od 1. okt. 1923, jokajo naše slovenske mamice ker se ne podučujejo slovenski otroci v materinem jeziku, a vse zaman, vedno hujše pristiskajo na nas vse posvetne oblasti, katerim sc je pridružila še cerkvena, ki je nastavila po slov. farah nemške duhovnike, tako da naši otročiči niti najlepših in najpotrebnejših molitvic ne smejo več moliti v svojem jeziku. Slovenske mamice so se jokale, ko so zagriženi rcnegati s silo jemali slovenskim otrokom slov. kute kizme, jokale so, ko so klofutali nemčurski u-čitelji slovenske otroke, če so pozdravljali slovensko ali če so občevali med seboj slovensko. .loka! je ves slov. Korotan, ko je videl odhajati najboljše slov. duhovnike in učitelje. Vprašamo vas, ki se pritožujete danes proti ..Vergewaltigung der Deutschen“ v južnem Tirolskem: Ali niste ravno vi krivi vseh krivic, katere se godijo nam koroškim Slovencem na šolskem in jezikovnem polju? Vedite, ako zahtevate pravico za vaše brate tam v južnem Tirolu, morate biti sami pravični, sicer bo vas ves svet imel za — hinavce!
List stane od 1. januarja do 31. marca za :
Avstrijo........ 8000 K
Jugoslavijo ....	25 D
Posamezna številka 800 K
KjedomjemojlVsIovenskemKorotanu!
g POLITIČNI PREGLED S
Avstrija.
Vprašanje uradniških plač dela vladi velike preglavice. Na eni strani pritiska generalni komisar, na drugi pa uradniki. Za vsak izdatek je treba najti kritje, in zato pridejo zopet davkoplačevalci v poštev, ki morajo nositi že itak neznosno bremena. Žal se z davki obremenjuje samo masa prebivalstva, dočim plačujejo bogataši primeroma zelo nizke davke. Čeravno je vlada pristala že na 160,4 marco-vih plač, uradniki vendar ne odnehajo.
Imeti hočejo 165,5 marcovih plač, ali ker vlada na tako veliko povišanje plač ni mogla pristati, so se pogajanja prekinila in poštni uslužbenci so napovedali stavko, — kljub temu, čeravno je zagrozil Seipel z demisijo - ki se je pričela v ponedeljek zjutraj. Kako dolgo bo trajala, je danes še negotovo. Država utrni vsled štrajka seveda ogromno škodo:	samo
pri pošti, telefonu in telegrafu dnevno 3 milijarde, Poleg tega bo zastala popolnoma trgovina. Vse to gre na račun nakupovalcev in davkoplačevalcev.
Okrožna volilna oblast v Burgenlandu ie po volitvah razveljavila volilni predlog J_and-bunda, ker so bili na predlogu podnisani tudi nevolilci, torej premalo podpisov. Sedaj se ie bavilo s pritožbo Landbunda ustavno rodišče in pritožbi ugodilo. Tako je dobil Landbund dva nova poslanca v parlament na račun krščanskih socijalcev in socijaldemokratov. Kršč. soc. so izgubili s tem Hrvata Demetra Rozeniča. Ustavno rodišče se bo bavilo tudi še s pritožbo štajerskega Bauernbunda in je pričakovati, da bode tudi tukaj zmagal na račun drugih strank.
Nemčija.
Nemški kancler dr. Marx (Marks) se je predstavil državnemu zboru in razvil svoj program. Noče nič drugega kakor 1. vzpostaviti državno avtoriteto in 2. izvleči iz blata finance in gospodarstvo. Gre se sedaj zato, kako svoj načrt izvede. Primere, kako so vzpostavljale druge države svojo avtoriteto, v zgodovini ima. Ni šel daleč. Za vzorec si je vzel cesarja Frana Jožefa in njegov paragraf 14., ki bo Nemce sicer hudo udaril, ali avtoriteta bo vzpostavljena. Tudi za gospodarsko stran je našel lek. Državni uradniki morajo delati na teden mesto 48 ur 54 ur, kar je sicer proti ustavi. Osemurni delovni čas je . sploh porušen. V Lužicih delajo delavci v rudnikih že po 10 ur na dan, tudi v Porurju so pristali na podaljšanja delovnega časa za eno uro na dan, da se olajša brezposelnost in omogoči redno obratovanje industrijskih podjetij. Uradniki bodo dobivali plače v zlatu, ki pa bodo 50% nižje nego pred vojno. — Nemško angleška pogajanja glede valutnega kredita potekajo prav ugodno. Po zanesljivih vesteh gre za kredit v znesku 100 milijonov zlatih mark za ureditev nemške valute. Amerika pa namerava posoditi 20 milijonov dolarjev za nakup živil in za olajšavo bede. — Pooblastilni zakon je nemški državni zbor sprejel in se nato odgodil. Vlado bo nadziral poseben kontrolni odbor, ki ima enake pravice kot državni zbor.
Mednarodno posojilo za Madžarsko.
Posebna komisija je določila za obnovo Madžarske posojilo v znesku 250 milijonov zlatih kron. Kot kritje za to posojilo bodo služili dohodki iz carine in monopolov. Madžarska bo morala dalje uravnotežiti svoj državni poračun do leta 1926. Finančno poslovanje Madžarske bo nadzoroval poseben generalni komisar, ki bo odgovoren Društvu narodov.
Habsburgove! so začeli zopet strašiti. Zita se prav resno pripravlja na povratek na Madžarsko, da zasede nje sin Oton madžarski prestol. Vživa isto vzgojo kot kak prestolonaslednik, pripravlja se za kraljevski poklic. Vsled krožečih vesti o povratku, so zastopniki male antante vložili v Budimpešti proti povratku protest.
Javorina Češkoslovaška. Dolgoleten spor vsled Javorine med Poljsko in Češkoslovaško
|e končno rešen. Mednarodno razsodišče v Haagu je potrdilo razsodbo poslaniške konference leta 1920 in prisodilo Javorino Češkoslovaški. Samo na nekaterih točkah se morajo izvesti še male mejne poprave.
Miroljubna Italija. Ob jugoslov. meji se v zadnjem času opazuje močno gibanje italijanske vojske. Na slovensko mejo je došla pehota. topništvo in tanki. Premikanje čet se spravlja v zvezo z reškim vprašanjem.
E! DOMAČE NOVICE 11
Enotna ureditev šolskih počitnic. Naučili «linister je uredil šolske počitnice za vse šole enotno. Vse šole brez izjeme se končajo zadnjo soboto pred 10. julijem, začno pa prvi ponedeljek po 8. septembru.
Dobrla vas. (Sodnija v službi Heimat-diensta.) Kakor doznavamo, igra pri obravnavah mišljenje nosameznika še vedno veliko vlogo. Ko sta imela 22. nov. poravnavo vsled razžaljenja časti Urank na Veselah in Vrapnik v Mlinčah, je sodnik dr. Perko (Koroško Korošcem!) najprej vprašal Vrapnika (pristen Nemec!), kaj je Urank. Ko je enkrat vedel, da je Slovenec, je šele začel z zadevo. Vprašamo, ali veljajo pri obravnavah že zakoni ali še vedno narodno prepričanje.
Vesele. (Dobrota je sirota.) Kako pravilen je ta izrek, je izkusil zadnjič Urank. Javna tajnost je — o tem se je javno govorilo pred in po volitvah (mesečnik „Sudmark“ je to jasno povedal. Op. ured.), da so bili agitatorji in zaupniki Einheitsliste podpirani z denarjem in blagom. V istem smislu se je pred volitvami izrazil tudi Urank pred nekaterimi osebami, ko ga je Keber na železniški postaji naprosil, da bi mu pomagal znositi veliko množino blaga in olja na voz, last Vrapnika v Mlinčah. Vsled tega je bil klican k sodišču v Dobrlo vas k poravnavi, kjer je mlinški Vrapnik dokazal, da je kupil blago pri Ohrfandlnu v Celovcu (kaj takega dokazati ni nikaka umetnost. Op. ur.), in Urank je moral svoje besede javno preklicati. Za tako malenkost je bilo treba iti v Dobrlo vas in izgubiti cel dan. Kako grozno občutljivi so nekateri ljudje.
Bela. (Razno.) Hudo neurje je prišlo v sredo 28. nov. in v četrtek tudi črez naše go-ic. Vsled močnega juga se je sneg naglo topil, deževalo je neprenehoma in v kratkem času so potoki silno narastli. Škoda je velika. Več travnikov in njiv je deloma zasutih s kamenjem, deloma so hudourniki odnesli cele plasti zemlje. Potok izpod Obirja je posebno hudo divjal, cesta v Belo je od vode pokvarjena, v papirnici na Reberci je voda odnesla kose naprav. Itak slaba pota so vsled tega neurja v še slabšem stanju. Za snegom pa žalujejo naši furmani in lesni trgovci. — 28. novembra ob sedmih zjutraj smo tudi tukaj začutili precej močne sunke potresa. — Zapustila nas je Turkova Micka. Kmet Kunet iz Reberce je nam ni privoščil. Novoporočencema voščimo mnogo sreče!
Sveče v Rožu. (Razno.) Mežnar in pevovodja Jakob Beguš je obolel na slepiču. Prepeljali so ga v Celovec v bolnišnico, kjer je bil operiran. Dal Bog, da bi kmalu okreval. — Dne 3. decembra smo dobili dva nova zvona. Eden tehta 600 kg, drugi pa 150 kg. Enega smo pa že spomladi obesili v stolp. Tako ima zdaj farna cerkev tri zvone. — Pri našem izobraževalnem društvu so igralci malo zadremali: uparrm, da jih novi zvonovi zbudijo iz spanja. — V naši občini je pristopilo več posestnikov k električni zadrugi za Spodnji Rož. Napeljali bodo na svojih posestvih električno razsvetljavo. Električni tok je napeljan iz Podrožčice.
Ledince. Iz našega kraja so se začeli močno izseljevati v Ameriko. Šla sta sedaj dva fanta in bi jih imelo iti še več. Pred enim me-secom je zapustil svojo domačo hišo Tevže Smole, pd. Gašparjev v Sp. Borovljah. Tevže je bil zmiraj našega mišljenja ter v obče priljubljen. Dne 12. t. m. se je pa poslovil od nas Jožko Resman, pd. Tratnikov na Ledincah. Z Joškotom pa izgubi naše pevsko in izobra-
ževalno društvo najboljšo moč, ker bil je jako delaven kot tajnik. Koliko je on napravil kar zastonj pri delu našega odra, ker je bil mizar! On je bil izboren fant trdnega in neustrašljive-ga značaja, ljubil je strastno svojo drago domačo zemljo in svoje tlačeno ljudstvo. Mnogo je tudi trpel za časa vojske, ker je bil vjet na Laškem. Prav posebno se je pa sedaj videlo, ko je odhajal, kako ga je vse rado imelo, kar mrgolelo je ljudi na naši postaji; lepo je donela naša mila slovenska pesem in vsakemu je igrala solza v očeh. ko mu je stiskal roko. Spremljalo ga je nekaj fantov celo v Beljak in še tam na beljaški postaji se je razlegala naša pesem. Še je pel naš Joško v oknu, ko se je že pomikal vlak, izginil je izpred oči, glas njegov se je še čul ko je pel „Oj hišica očetova, bog živi te“. Bodi srečen tam v tujini in drži se trdno svojega značaja, ohrani v srcu vse, kar te je učila svoja mamica, in srečno se daj Ti Bog vrniti po par letih v svojo lepo domovino.
Bistrica v Rožu. (Neurje.) Pred kavarno Ibovnik se je 29. novembra'udrla cesta v dolžini kakih 10 metrov. Nanravil se bo začasno most. — V drugi polovici novembra je padlo mnogo snega. Kmalu pa je nastopilo toplo južno vreme in je pričelo deževeti. Ker se je topil sneg v gorah in vsled pogostega dežja, je potok Bistrica močno narasel. Dne 2. decembra je deroča voda podprala v „Balosu“ delavsko hišo (prej električna centrala). Polovica hiše je šlo rakom žvižgat. Dvoje stanovanj je popolnoma uničenih, istotako vsa hišna oprava. Velika sreča, da v času nesreče ni-kdo ni bil v sobah.
Celovec—Beljak. (Donkozaki.) Pod vodstvom čudovito spretnega dirigenta Serge Ja-roffa je nastopil v nedeljo 25. m. m. ob dvajsetih v Celovcu v „Musiksale“ znani cerkveni zbor donkozakov, ki stoji pod varstvom nad-komisariata Zveze narodov za ruske begunce. Šteje 33 mož. Zbor je z rusko pesmijo prepotoval doslej že Poljsko, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Bolgarijo, Grčijo in sedaj Avstrijo, odkoder odide v Švico. N TL ud a, da povsod najde tako izredno priznanje. Kajti natančnost in preciznost v ritmiškem in vokalnem predna-šanju, njegova sila in tudi milina je nekaj, kar ne bo lahko našlo para na svetu. Človeku se zdi, da se je pred njim odprel nov svet. Ta moč v basih, da ti je, kakor bi čul butanje morskih valov ali opazoval drevesa lomeči vihar! Pa to skoraj že neslišno, že le nalahnemu dihanju in gibanju ustnic podobno petje pian in pianisim! In to polagno naraščanje in padanje glasov in zraven pa te zvočni miloglasni jezik ruskih step,discipliniranost vodje in pevcev in ta njih prijetno medsebojna odnosnost in rekel bi, enosrčnost in končno ta tipični ruski mir in sigurnost v obvladanju naloge, same prednosti, ki so povzročile po vsaki pesmi viharen aplavz poslušalcev, ki so napolnili veliko dvorano. Časi se spreminjajo! Nemci ploskajo ruskemu-slovanskemu petju! Pa kako bi ne? Saj je ena sama velika umetnost! — Prednašali so petero cerkvenih in petero narodnih pesmi: Te Deum laudamus, Odpri mi duri. Psalm Davidov, vero, in rusko dušo najbolj izrazujoči: Gospod pomiluj! ter nato bandure, želje, pojdite oj bratje, valček, čast in slava junaku! Brez rabe instrumentov pa slišiš iz petja kakor glasove strun citer, gosli, glasovirja, orgelj, zvona. Isto je bilo v Beljaku en dan pozneje zvečer ob sedmih in devetih. Vstani kmalu velika urejena slovanska Rusija!
Važenberg. (Strah.) Tu okoli kroži govorica, da na deželni cesti med Trušnjami in Malim Št. Vidom strani neka velikanska bela ženska nostava. Videlo jo je že več tovarniških delavcev, ki so ponoči šli na Mostič v tovarno. Tudi več drugih jo je videlo, ki so vsi prestrašeni dospeli na svoj cilj ali na svoj dom. Slednjič je 29. m. m. tukajšnjem gostilničarju, ko je ponoči jezdil od nekega posvetovanja domu, zastavila pot. da koni ni hotel več naprej, da je moral dotični nazaj in se po drugem potu vrni domu. Ljudje so zelo zbegani, posebno ženske in otroci se ponoči skoraj ne upajo na prosto. Ali ie to samo farbarija ali pa kdo burke uganja. Nekai sličnega poročajo tudi nemški časniki iz Linča.
Skočido!—Podravlje. (Nabavna cena zvonov) znaša z bati, jarmi, jermeni, napisi, vrvmi, prometnim davkom, montiranjem in drugimi malenkostmi vred: za Podravlje 28, za Skočidol 143, skupno torej 171 miljonov kron. Zvonovi tehtajo 454 + 2324 = 2778 kg brona. Ena kila stane torej končno 61.550 K. Od teh 171 miljonov so darovali dobrotniki iz Amerike doslej : Messner, New York, 30 dol. (2 milj. kron), Woschitz, Milwaukee 225 dol. (15,7 milj. kron) in K. Pečar, West-Allis 350 dol. (24K milj. kron). Za veliki zvon daruje K. Pečar do 1. julija 1924 še ostalo in sicer 650 dol. ali 45‘Z milj. kron. Končno bo iz Amerike po tem takem darov okroglo 88 miljonov kron, ako ostane valuta enaka. Ostanek 83 miljonov kron smo zbrali v fari, deloma v lesu, deloma v denarju. Lesa je bilo darovanega 29 m3, cerkvenega za zvone določenega (oziroma do dohoda vseh darov iz Amerike posojenega) pa od podravljske cerkve 35 m3, od skočidolske 26 m3, skupaj torej 90 m3. Posebej se ga je porabilo za deske in šintlne 10 m3 v Skočidolu, 10 m3 pa v Podravljah za napravo nove cerkvene ure. Darov v denarju je bilo: po 10 milijonov trije (Kostrica, J. in M. Vospernik), od 1—2 miljona 10, 3 miljone 1 (Cetinjak), pol miljona ali nekaj več ali malo manj 14, drugih manjših darov (hiš) je bilo 170, skupaj v denarju 70 milijonov. Da se je vse to zbralo, so veliko pripomogli člani odbora, ki so pridno prihajali k posvetovanjem in pomagali zbirati milodafe. Največ pa sta se trudila cerkvena ključarja, posebno še g. H. Schiller, ki je najbolj sodeloval pri nabiranju doneskov, pri sekanju, merjenju, obsekovanju in spravljanju lesa. pri napravi dii in šintlnov in drugih potrebnih delih. Bog „lonaj“ vsem m patroni zvonov!
H DRUŠTVENI VESTNIK H
Gradec. Naše društvo „Čitalnica“ je imelo 2. t. m. svoj občni zbor. Predsednikom je bil izvoljen g. Vladko Kukman iz stare domače rodbine, ki se je že mnogo trudila za po-vzdigo nacijonalne zavesti med graškimi Slovenci. Zvest tradiciji svojih prednikov, bo gotovo tudi novoizvoljeni predsednik zasledoval smotreno iste cilje.
Slov. Plajberk. V nedeljo dne 2. dec. je priredilo naše novo ustanovljeno izobraževalno društvo „Vrtača“ s voi mesečni sestanek pri Breznikarju. Govor domačega g. provizor-ja je ljudstvo z veliko pazljivostjo poslušalo. Tudi udeležba ie bila nadvse pričakovanje velika. Ker je bil ob enem tudi ..Miklavžev večer", se je nabralo tudi precej otrok. O mraku pa je nastopil Miklavž, ki ie napravil za od-rastle primeren nagovor, otroke pa je obdaroval z raznimi slaščicami in drugo drobnarijo. Da je Miklavžev večer tako uspel in navzoče kar očaral, je bila pač zasluga dveh žensk, ki sta v odboru; posebno podpredsednica se ni strašila dela, potov, zamude časa in tudi v gmotnem oziru največ prispevala. Sedanji odbor nam jamči, da bo društvo dobro napredovalo. Kakor pa ima vsaka dobra stvar svoje nasprotnike, tako teh tudi pri nas ne manjka, ki z najbolj bedastimi govori ljudstvo strašijo in odvračajo. Članov imamo kljub vsemu nasprotovanju čez 60, kar je za naš kraj veliko.
O GOSPODARSKI VESTNIK®
Tedenski živinski sejem v Zagrebu. Čeme za
kg. žive vage v Dam sio motiraile: rogata ifviima: voli 11,50—>14, krave ,10.50—il 1,50, teleta 21,25—23,75, svinje 24—24.50. Krma za mtc.: šemo 87,50—105, otava 115—125, detelja 137,50—>150, slama 100. Drva cepljena 350—450.
—g Tržne cene v Celju. Govedina: v mesnicah I. 25, II. 22, ma stojnicah I. 2250, II. 17,50. Tele-tima .1 35, II. 30. Svinjina I. 35, H. 30. Slanima I. 43, II. 40, mast domača 44, amerikanska 39, šumka 55. Divji zajec 60, srna 25. Mleko 3,75, emo jajce 2,50. Kristalni sladkor 20, v kockah 22, riž 8,50—11, (namizno olje 32, bučno 40. Milevski izdelki: moka „00“6, „0“ 6, ^2“ 5,70, „4" 550. Geme so večinoma stalne tudi pri drugih potrebščinah.
Dunajski trg. Živima. Voli 11550—16.500, biki 12,000—16500, krave 11.000—14.500, teleta
!
17.500—-22.000, ovce 6500—9000, svinje mesne 24—27.000, ipitane 26—29.000, konji 3500—40.500 K za kg. žive ježe. Meso: goveje 11—29.000, telečje 20—46.000, zrezek 46—62.000, svinjsko 26—48.000, ovčje 12—28.000, kozje 10—16.000, prekajeno 30—
48.000,	slanima 30—36.000 K za kg. Jajce komad 1900—2000 K. Sinovo maslo 40—64.000, čajno 70—74.000, skuta 18—24.000 K za kg. Sadje: jabolka 3500—8000 hruške 5—,12.000, orehi 12— 14.000 K za kg. Zelenjave: krompir 1100—1650, fižol 9—20,000, kislo zelje 2800—3200, čebula 1200—2000 K za kg. Krma: sladko seno 140—
180.000,	kislo 100—145.000, detelja 140—220.000, slama zmešana 95.000, povezana 110—125.000 K za 100 kg.
Dunajska blagovna borza. Žito: pšenica 3225—3300, rž 2650—2750, ječmen 2500—2750, koruza 2600—2675, oves 2025—2125, ajda 2500—260C, kaša 2300—2600, fižol 4900—5000. grah 5—6000, leča 4700—490, ješpnen 3600—4900 K za kg. Mo-k a: zdrob 6250—6350, koruzni zdrob 3800—3900, pšenična moka „0“ 5750—4850, za kuho 5050—5150, krušna 4200—4300, ržena 4200—4300 K ; otrobi pšenični 1125—1175. rženi 1050 iK za kg.
S RAZNE VESTI @
Drobne vesti. Nemške denarne tiskarne so prenehale z obratovanjem. — Znamke sc v Nemčiji glase že na rentne marke. — V Sj-tomiru je zletelo municijsko skladišče rudeče armade v zrak in zapalilo judovski del mesta: 20 oseb je mrtvih in več poškodovanih. — Vlada misli izplačati doklade za hrabrostne medajle; zato je določila v proračunu 500 milijonov kron. — V Berlinu je bil napaden francoski vojni poslanik. — V Ameriki se bodo znižali davki za 323 milijonov dolarjev. Nam kaj sličnega ni treba pričakovati. — V Elber-feldu je velika četa brezposelnih začela pleniti trgovce z jestvinami. Policija je ostro nastopila in streljala. Na strani policije so 4 ranjeni, od množice pa je bilo veliko ubitih. — V Prevaljah so odnesli tatovi iz farne cerkve srebrno pozlačeno monštranco in kelih v vrednosti 20.000 dinarjev. — Neki Wagner je ogoljufal Narodno banko za milijardo kron: 755 milijonov so našli nazaj. O goljufu ni duha ne sluha. — Država prevzame s 1. januarjem 1924 južno železnico, prej pa se mora izvršiti znižanje o-sobja. — V Nemčiji je vsak peti delavec brez dela. - Separatistično gibanje v zasedenem ozemlju je zahtevalo do 30. septembra 364 mrtvih in 1203 ranjenih.
Nemški kronprinc bi rad v Meran. Nemški kronprinc je poslal italijanski vladi prošnjo za dovoljenje za bivanje v Meranu, kjer živi tudi njegov brat Adalbert. V Meranu namerava ostati več mesecev. Ni pa gotovo, ali bo italijanska vlada ustregla njegovi prošnji.
Bodoča vojna v zraku. Francija ima danes najmočnejše zračno brodovje na svetu. Rim je videl na dan proslave obletnice faši-stovske zmage 300 zrakoplovov nad svojim zidovjem. Tudi vedno bolj se razvijajoča Rusija se pripravlja na bodoče čase: naročila je na Nizozemskem 500 vojnih zrakoplovov in 500 trgovskih, poleg tega nastaja v Ukrajini celo mesto, kjer se izdeluje zračno brodovje. Po poročilih jugoslovanskih listov dobi Jugoslavija od Francije več sto milijonov frankov v svrho oborožitve jugoslovanske armade. Ta denar se bo porabil predvsem za izpolnitev mornarice in zračnega brodovja.
Poroke, rojstva Ln smrtni slučaji v Avstriji.
Paro,k je bilo od teta 1914 do 1913 pav,prečno 47.887 mia leto, leta 1916 je padlo število za polovico na 27.878, leta 1918 zraslo zapet ma 40.892, po vojni leta 1919 na 78j822, leta 1920 ma 82.596 in it. 1921 padlo ma 78.120. Precej enako so se gibale številke porodov od 1. 4914 do 4924: 157358, 122.970, 97355, 90.232, 90.948, 144299, 141.760, 146.231. Kljub zvišanju se število iz teta 1914 še mi doseglo. Popolnoma drugače je s smrtnimi sl,«čaji brez v vojni padlih od 1914 do ,1921: 418.178, 137.370. 133.343, 144,367, 164.736, 125.449, 116.693, 104.599.
Vodna katastrofa v Italiji. Pred dvema letoma so na glenski planoti v bergamaških Alpah zgradili umetno jezero, iz katerega naj bi dobivala vodo elektrarna občine Viimore. Jezero je bilo 2 km široko in 4 km dolgo in je bilo določeno, da sprejme vase 6—10 milijonov kubičnih metrov vode. Vilmorske električne naprave so veliate kot najmodernejše in
največje v Evropi in so stale 40 milijonov lir. Pri prošlih nalivih je pa silno vodovje, ki se je s planin stekalo v umetno jezero, predrlo nasipe in udarilo na niže ležeče kraje in vasi s tako orjaško silo, da je razdrlo in odneslo vse, kar je doseglo: hiše, tovarne, elektrarne, ceste itd. Kraji Derzo, Vilminore, St. Andrae i. dr. so deloma izginili s površja zemlje. V vodi je našlo smrt do 600 oseb. Ljudstvo je strahovito razburjeno in zahteva, da se inženirji, ki so zgradili umetno jezero na Glenu, pokličejo pred sodišče in najstrožje kaznujejo. Škoda se sedaj še sploh ne da ceniti. Poročila v veliki škodi, ki so jo napravite naraste vode, prihajajo tudi iz Slovenije in Hrvatske. V nekaterih krajih je bil prekinjen železniški promet. Vlada bo oškodovanim priskočila takoj na pomoč z denarno nodnoro.
Uspeh oglasov ali kolikrat je treba oglaševati, Odličen francoski publicist Gaston Vasi piše o oglasih takole: „Da ima oglas uspeh, ga moraš objaviti vsaj desetkrat na istem mestu. Takoj bom pojasnil, zakaj. Prvič čitatelj ogias prezre. Drugič ga že vidi, toda ga ne prečita, tretjič ga prečita, toda površno; četrtič ga prečita pazljivo in pogleda koliko stane predmet. katerega inserat priporoča. Petič si zabeleži ceno. Šestič govori o ceni s svojo ženo, sedmič premisli ali naj kupi, ali ne, osmič kupi, devetič priporoči predmet svojim prijateljem in desetič ga prijatelji priporoče svojim ženam. Tako, vidite, ima desetkratni inserat velik u-speh in pomaga nabrati bogato premoženje.1'
6% vagonov nemških bankovcev. Pred
dvemi teti je prodal budimpeštanski trgovec v Berlin blaga za 2000 mark. Ker firma blago ni takoj plačala, jo je sodišče obsodilo v plačilo 2000 zlatih mark ali 2 trilijona v papirju. Firma je res spravila ta denar skupaj in trgovec je prišel v Berlin, da bi ga prevzel. Nihče v Berlinu ga ni hote! zamenjati za tuj denar, da mu ni preostalo drugega, kakor naložiti papir na 6!4 vagonov in ga prepeljati v Budimpešto. Na mejah so vagone zadržavali tedne, ker so sumili, da je to propagandni denar. Končno so došli vagoni na cilj, kjer je moral plačati za transport ogromno svoto in poteg tega se še denarja ne more iznebiti.
Konec postrežniškega osobja? Veliki iznajditelj Tomo Edison je pri otvoritvi razstave električnih izdelkov v Ameriki napovedal nove iznajdbe, s katerimi bo mogoče tekom prihodnjih 10 tet priti do štiriurnega dnevnika. Na oni razstavi je več nego sto novih iznajdeb. med katerimi je za matere vzbudil posebno pozornost aparat, ki segreje mleko za dojenčka v 40 sekundah. Ko se otrok vzbudi in zajoka. pritisne mati na električni gumb in mleko se segrele ter se otroka hitro umiri. Električne kuhinje se stalno izpolnjujejo. Edison pravi, da bo hišna gospodinja v bodoče sedela pri mizi in tipala po električnih gumbih, r>a bo mogoče postaviti na mizo raznovrstne stvari brez služabništva. Edisonove iznajdbe so po ameriških poročilih take, da bi lahko pomenite skorajšnji konec postrežniškega osobja.
B NAŠE KNJIGE D
Razsul (Shrouceni), igra v petih dejanjih, vzeta iz življenja češkoslovaške manjšine izza svetovne vojne, spisal Frančišek liluchy, se je letos tukaj prvič uprizorila. Pisatelj, vrnivši se iz vojne, je hotel postaviti nekak večen spomenik na trpljenje češke manjšine med vojno in spisal imenovano petdejanko. Pred našimi očmi se odigrava življenje dveh čeških rodbin (renegatske in zavedne) in trpljenje dunajskega prebivalstva med vojno: vidimo vse posebnosti vojne kakor beračenje vojne vdove z malimi otročiči in gonja za živili po deželi (hamstranje). V petem dejanju nastopi razsul o : fronta je zlomljena, vojska beži domov, monarhija se ruši in na njenih razvalinah nastajajo nove narodnostne države, predvsem Češkoslovaška. Vse kar je zavednega hiti v Češkoslovaško in se stavi državi na razpolago, vse hoče pomagati pri gradnji nove države, samo renegati ne. Scenerija je dosti pri-prosta, da bi se malo predelana igra dala tudi na naših koroških odrih uprizarjati.
France Weber: Problemi sodobne filozofije. Splošna knjižnica št. 9. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. 341 strani, broš. 24 Din., vez. 30 Din. V zaključku pričujočega spisa pravi avtor, da zavzema prav sodobno omikanstvo napram filozofiji ponavadi trojno stalošče: Ali odreka, skličujoč se na višino in rezultate vseh ostalih ved, sploh vsak kulturen pomen ter jo izkuša vspo-redno s tem kratkomalo črtati iz liste kulturnih činiteljev. Ali sicer priznava nje kulturen pomen, toda smatra, da tega pomena ne smemo iskaM v nikakem njenem stiku z znanostjo, ker filozofija ni znanost, temveč jo moramo v tem pogledu motriti samo po analogiji ostalih in tudi izven znanosti stoječih kulturnih činiteljev, n. pr. po analogiji religije in umetnosti. Ali pa končno sicer prišteva filozofijo k sestavu vseh znanosti, toda samo začasno, ker po njegovem mnenju živi filozofija samo od začasne efektivne nedovršenosti ostalih ved in bi torej morala sama po sebi prenehati v trenutku, kakor hitro bi ostale vede dospele na izvestno višino svojega razvoja. Vspored-no s tem pa je glavni namen celega pričujočega spisa vprav ta, podrobno in na splošno pokazati in izkazati striktno napačnost vseh teh modernih stališč napram filozofiji in njenemu razmerju do ostalega znanstvenega in neznanstvenega kulturnega udejstvovanja človeka. Avtor pokaže v obliki obrisa posameznih filozofskih vprašanj kakor tudi s pomočjo-načelnega nogleda na celo filozofijo in nje razmerje do ostalih ved, da gre filozofiji v sestavu človeških znanosti povsem avtonomno mesto, ki je že načelno nezavisno d vsakega razvoja kakoršnihkoii ostalih ved. Zato moramo knjigo pač vsakemu toplo priporočati, ki se je doslej morda tudi oklepal enega ali drugega izmed omenjenih modernih stališč in ki hoče obenem razvideti oni pomen, ki gre filozofiji vprav v naših dneh kot pravi in samostojni vedi poteg drugih ved.
ZDRAVSTVO
Sol, ki vsebuje jod, proti golši (krofu).
Avstriji je število golšavih ljudi vedno večji. Golša človeškemu zdravju lahko zelo škoduje: otežkoča dihanje in krvni obtok, povzroča gln-honemost in ustvarja bebce. Zato je pričelo ministrstvo za ljudsko zdravje proti temu zlu boj. Pri tem se opira na dr. Wagner-Jaureggo-vo metodo, ki se je že v Švici preizkusila z dobrimi uspehi. Najboljše sredstvo proti golši je jod. Vendar je jod lahko zdravju škodljiv, ako se ga vzame v preveliki množini. Da se to ne pripeti, poteg tega pa pride v prid vsem golšavim in negolšavim, je ministrstvo odredilo, da se bode zanaprej prodajala povsod sol, ki vsebuje na en kilogram 5 gramov joda. Ta količina ne bo škodovala negolšavim in tudi ne golšavim, pač pa bo zdrave varovala pred golšo, ki kvari lepo zunanjost. Sol s tem svoj okus ne bo izgubila. Od navadne soli se bo na zunaj spoznala po rdeči črti na vreči. Za kraje, kjer nastopa golša, to sol toplo priporočamo, a tudi v drugih krajih naj bi se je pridno posluževali (ima isto ceno), da se obvarujejo jo otroci pred to grdo boleznijo.
Za tiskovni sklad so darovali:
Neimcniovan iz Sitraje vasi 15.000; neimemo-vana 2000; iraeimeiniovaiti iz Zretea 14.000; neim-enio-vam iz ‘Rožaka 20.000: neimenovan iz Modgorij 10.000; ilvam Nagel, št. Uj 50.000; šmartoo: Vidman Marija 2000, Buchacher Ana 2000, Hebajin Marija 4000; iVielkija vas: Kropfič Val. 2000, Kr ušle Fran 2000: JeroJič Gregor, Bilčovs 50.000; neimenovan iz Štabna 5200; Sveče: iPartl Genovefa 2000, Kropivnik Kaltaršnia 5000; KuohJing Marija, Drabuna-že 2000; Wutti Alojz na Ločilu 12.000, Marko Marko. Hieree 2000; Ogriz Tomaž, Slov. PJajberk 3500; Juch Poloma. Vetrini 2000; Plaš Miha na Gori 7000; Jan šnedic, št. lij 50.000; Gmmdmer Jožef, Borovlje 2000 K. Slovensko kat. izobraž-društvo na Prevaljah 50; vesela družba pri Kralju ma Holmcu 30; Stornik iCvetko, Prevalje 40; Kavčič Anton, pismonoša 5; društvo „iQreI“ na Prevaljah od dobička I, akademije 50; Ogriš Tomaž, Žerjav, zbral ob priliki .spominsike silavmositi na plebiscit v Črni dne 10. okt. 542,50 dinarjev. Darovalcem srčna hvala.
Lastnik: Pol. In eosp. društvo la Slovence ra Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: ŽirkovsM Josip, typograf, Dnnaj, X., Etten-reichgasse 9. — Tlaka Li dova tiakarna Ant. Macliàt in družba, (za tisk odgovoren Jos. Zlnkovskjlj, Dunaj, V., Margaretennlatz 7.