Naši kandidati — čvrsta pot v socializem Vida Tomšič: Moč naše države je v naših ljudeh Toplo pozdravi jena o>d množice Ijud-ntvfl. jo v nedeljo .popoldne govorila trgu v ftknej&uu lovitri&iea, Vida Tomšič, CK KP.I in predsedtaioa Centralnega odSbOU* A.FZ .Iu«oistlavij'i', kandidat oovd-meš£og£ okiaja za Zvc/jii svet. Med diru-gfim je rfefcla v svio,jem govorni: Volitve v novo Zvezno skupščino so važne za Jugoslavijo in za ves svet. Jugoslavija je spet tista točka na zemeljski obli, kamor se upirajo oči ljudi vsega sveta: prijateljev m sovražnikov. Kritika v resoluciji Informbiroja pred skoraj dvema letoma ni bila nikaka kritika prijateljev prijateljem. Vodstvo Sov. zveze je hotelo s to resolucijo odsekati glavo našim narodom, odstraniti Centralni komite, 'ovariša Tita in napraviti v državi zmedo, da bi potem laže podvrgli naše gospodarstvo svojiimn načrtom in izkoriščanju. Odločno pa smo rekli: ne! To je bil glas vseli narodov, ki 50 prelivali 4 leta kri za svobodo in neodvisnost. Mi smo majhna država. Nimamo namena nobenemu narodu vladati, imamo pa en namen in to bomo tudi izvršili: pošteno hočemo in bomo živeli od dela lastnih rok. Nihče pa nam pri tem ne bo> ukazoval! Zato se danes ne uniramo samo reakcionarni politiki imperialističnega zaipada, ampak 1'idi napadalnim namenom takozvanih socialističnih držav vzhoda na čelu s Sovjetsko zvezo. Borimo se za eno: ali bomo ostali r-volbodni in neodvisni, aH na se bomo poko rili tuji volji. Dokazali na smo doslej že i delom, da se znamo boriti in da vztrajamo na naši nr?vilni noti. Mo'ć naše države je v naših delovnih ljudeh. Petletni plan industrializacije in elektrifikacije moramo izvršiti, ako hočemo dvigniti življenjsko raven n?šega ljudstva. Tujina nam ne da ničesar zastonj, vse je treba drago plačati, mi pa se hočemo osamosvojiti. Nimamo še marsičesa, kar potrebuje človek vsak dan, vendar pa se že danes naredi vsega ogromno več k?kor pred volno. Danes imamo 900.000 delavcev več kakor pred voj- no, pri nas ni brezposelnosti. Zveza delavca in kmeta je v tem, da ustvarja prvi stroje, drugi krompir, mast in tako dalje. V državi, kjer je ljudska oblast, ne more biti tako, da bi bil kdo brez dela in pri tem dobro žlvei. Ce še kdo tako misli, ta seveda nikoli ne bo zadovoljen z ljudsko oblastjo. S takimi ljudmi smo že in bomo še obračunali. Cilj naše oblasti je: odpraviti sleherno izkoriščanje človeka po človeku. To izkoriščanje pa je različno. Je tudi v tem, da hočejo na primer veliki kmetje dobiti od industrije, to se pravi od delavcev, čimveč, nočejo pa dati Danes odhajamo na te volitve z željo, da bi bili izvoljeni najboljši delovni ljudje naše države, ljudje, ki bodo pripravljeni prenašati vse težave in prevzeti odgovornost v teh velikih usodnih dneh. In ti dnevi v naši državi so v resnici veliki in usodni zato, ker gradimo novo družbo, nov družbeni sistem, to je, da ustvarimo človeka vredno življenje, da bomo srečno živeli. Koga je treba danes voliti? Razumljivo je, da moramo danes voliti take ljudi, ki so bili v vojni preizkušeni, kakor tudi tiste, ki so se preizkusiti v težkih dneh graditve države. Prav tako bomo volili tudi naše rudarje in delavce iz različnih podjetij, ki so pokazali pri svojem delu delovno junaštvo. Z eno besedo, danes moramo voliti močne ljudi, ki ne bodo izgubili živcev, ki se ne bodo umikali pred težavami, ljudi, ki so sposobni gledati pogumno v oči vsem težavam, ki so sposobni, da jih obvladajo in vodijo druge za seboj. Poglejte, tovariši in tovarišice, po vsej naši državi in videli boste v vseh, tiidi najzakotnejših krajih, v vseh naših republikah uspehe ustvarjalnih naporov in dela naših delovnih ljudi. In zakaj smo lahko to storili? Zato, ker smo imeli, ko smo končali vojno, že jasno določen smoter, kaj moramo delati. Nismo filozofirali, ali bomo zgradili ta ali oni most, ta ali oni objekt, ali kaj drugega. Ne, imeli smo smoter zgraditi, kar je porušeno, in se nato lotiti graditve tistega, višjega, kar lahko ustvari srečo našim narodom, lotiti se izpolnitve petletnega plana, ustvariti možnosti za industrializacijo naše države. Začeli smo iz nič. Tako kot smo v vojni začeli iz nič graditi našo armado, tako smo tudi v miru začeli graditi državo, novo ne samo po političnem sistemu, temveč tudi po ekonomski strukturi. To je bilo velikansko in naporno delo. Toda ali smo mogli do današnjega dne storiti kaj več? Vsakdo, ki bi rekel, da bi mogli storiti kaj več, seveda ne bi imel prav, kajti to bi bilo zlobno in netočno. Storili smo vse, kar smo mogli. (Iz Titovega govora v Titovem Užicu.) svojih pridelkov ter z njimi raje špekulirajo. So ljudje, ki čakajo, da bodo samo sprejemali, nič pa dajali. To ni mogoče. Osvobodilna fronta stopa pred volivce tudi tokrat s težavami in novimi nalogami. Ne dajemo praznih obljub, temveč govorimo o delu. Govorimo tudi o naših napakah, saj vemo, da jih imamo vsi. Kdor nima napak, ima samo eno — to namreč, da ni'č ne dela. Naša oblast se bori za to, da bi imeli boljše življenje. Napake pa je treba odpravljati in to je mogoče samo s sodelovanjem ljudstva, z vašo pomočjo. Tudi v času narodnoosvobodilne borbe smo imeli veliko težav. Vendar smo jih premagali, ker smo bili enotni v borbi proti fašlz- Jože Borštnar Kandidat trebanjskega in obenem tudi grosupeljskega okraja se je rodil leta 1915, v sv. Križu pri Litiji. Po dovršenih srednjih šolah je vstopil v železniško prometno šolo. Kot prometnik je služboval v Rajhenburgu do razpada Jugoslavije, Takoj po razpadu stare Jugoslavije je začel zbirati partizane za vojsko in organiziral sabotaže na železnici. Leta 1941 je pobegnil pred gestapom na Dolenjsko, kjer je začel delovati za Osvobodilno fronto v Mlrenski dolini. Svoje delovanje je razširil na področju Mokronoga in St. Ruperta pa tudi v Metliki in okolici je deloval. Kasneje je postal sekretar rajonskega odbora v Metliki in član belokranjskega okrožnega odbora Osvobodilne fronte. L. 1942 je odšel v partizane in postal politkomisar belokranjskega odreda. Po osnovanju brigad je bil imenovan za pomočnika komisarja Cankarjeve brigade, nato komisar brigade in končno polit komisar XV. divizije. Po odhodu na Štajersko je bil komisar in komandant IV. operativne cone na Štajerskem, kjer so brigade in XIV. divizija pod njegovim spretnim vodstvom v 1. 1944 zadajale Nemcem posebno uničujoče udarce. Zlasti osvoboditev Zg. Savinjske doline in ponovna obramba tega ozemlja je bila tesno povezana z imenom Borštnarja. Vodil je tudi težke borbe za osvoboditev Trsta, Gorice in Tržiča. Za uspešno poveljevanje na Primorskem je prejel od maršala Tita dve pohvali. Po osvoboditvi je bil prvi komandant mesta Ljubljane. Nato je vodil upravo driavnih železnic v Ljubljani. Odlikovan je z redom »hrabrosti« in z redom Partizanske zvezde I. stopnje. Sedaj je Jože Borštnar član CK KPS In minister za trgovino in preskrbo Ljudske republike Slovenije. mu. ki je pomenil za nas vse smrt. Prav tako je danes. Vemo, da je danes osnovna stvar — enotnost naših narodov, skupno delo vsen delovnih ljudi za naše boljše življenje, za socializem. Na to enotnost naših narodov se danes opirata naša Partija in tovariš Tito, ko st'ipuuio na volitve. Na volitvah 26. marca bomo zato dan odgovor tudi na vprašanje, ali smo za to, da ostanemo svoboden, neodvisen narod. Zato so naše volitve svetovno vprašanje. Na njih bomo odgovorili, ali smo za pot, po kateri nas vodi naša Partija in tovariš Tito v socializem, ali pa smo za pot v staro Jugoslavijo, za pot hlapcev in reakcije. Za pot nazaj nismo! Zato bomo znali na volitvah pravilno odgovoriti na vprašanja, ki jih te volitve po stavljajo pred nas. Delovni kmetje razumejo, da je zadružništvo najboljše sredstvo za zboljšanje njihovega življenja, za gospodarski, politični in kulturni dvig vasi Kako je v kmečki obdelovalni zadrugi „Krka" Uspehi zadružnikov trebanjskega okraja V novomeškem okraju je najmlajša kmečka obdelovalna zadruga »Krka« v Straži. Straška zadruga je imela prva v novomeškem okraju svoj redni letni občni zbor, na katerem so se temeljito pogovorili. Ker hočejo, da bo delo pravično plačano, bodo uvedli norme. »Malo nas je,« pravijo, »vsa okolica je uprla v nas oči in spremlja vsak naš korak in se zanima, kako bomo delu kos. V zadrugi je veliko zemlje. Preveč za tako majhno število zadružnikov, toda pridne delovne roke so največje zagotovilo, da bo zemlja obdelana. Problem delovne sile bomo rešili na ta način, da bomo živino dali v skupni hlev, kjer jo bo opravljal en sam.« Zadruga je bila ustanovljena oktobra leta 1949, zato niso v skupnosti še nič pridelali. Ustanovitelji zadruge so se tega dobro zavedali, zato i gospodarstvo v skupnost 100 litrov vina, kar je zadrugo precej ok > Pri jesenski setvi je zadruga dosegla prve uspehe. Načrt jesenske setve so prekoračili za dva hektarja, poleg tega pa so prej posejali kakor privatniki. Na treh hektarjih so opravili globoko oranje. Ti dokazi nam govore, da bo straška zadruga, v katero so se združili' pošteni in delovni kmetje, res dobro napredovala. Tudi letos so resno pristopili k delu. Vinograde so že obrezali, zdaj pa pripravljajo kole. Vedno jih spremlja zavest, da čas hiti, dela pa bo čedalje več. Zato morajo z delom pohiteti, kajti za privatniki ne smejo in nočejo zaostajati. Na zboru so sprejeli sklep o peskanju njiv, ki ga je predlagal njihov razumni predsednik tov. Franko. Marjanu so z upali konje. Vožnje, ki jih bodo opravljali v gospodarstvu, kadar v zadrugi ne bodo potrebovali konj, bodo veliko vplivale na višino njihovega delovnega dne. Zdrava kritika je vedno zdrava, tega se zadružniki dobro zavedajo. V urejevanju medsebojnh odnosov bi sitraški zadružniki lahko služili za vzgled vsem ostalim zadrugam v okraju. Takoj ob vstopu v sobo, kjer so zborovali, me je prijazno presenetila njihova domačnost, poštenost in odkritosrčnost. Dobro so se pogovorili o vsem: o delu, normah, planih, nabavah, prodaji itd., tako da lahko rečem, da je njihov zbor dokaz resnične demokracije, v zadrugi. Ohišnice, ki so jih že v začetku pravilno rešili, so popolnoma v skladu z vzornimi pravili in jih ne bodo ovirale pri delu. Z mirnim srcem trdim, da je straška zadruga lep primer dobrega urejevanja notranjih odnosov v kmečki obdelovalni zadrugi. F. J. Špekulante pa ne v zadrugo V nedeljo 26. februarja je imela kmečka delovna zadruga »Rdeča zvezda« v Beli cerkvi redni letni občni zbor. Na tem zboru so zadružniki živahno pretresali končne letne račune zadruge. Zadružniki so na zboru jasno povedali, zakaj je njihov delovni dan tako nizko plačan, saj znaša komaj 67 din. Kakor so razkrinkali zadružniki na občnem zboru svojega najhujšega sabo-terja, tako ga bomo razkrinkali tudi javnosti. Tovariš Kromar Janez iz Čadraž je vstopil skupno z ostalimi v zadrugo takoj ob njeni ustanovitvi v marcu lanskega leta. V zadrugi so zadružniki ocenili vse, kar je kdo vložil, pri tem pa se drezali vzornih pravil. 2e takoj ob ocenitvi so naleteli pri tov. Kromarju na velike težkoče. Zahteval je, da se njegov inventar oceni po visokih prostih cenah, na kar komisija, ki je ocenjevala, seveda ni mogla pristati. Oglejmo se, kaj je delal Kromar med letom, ko so se vsi zadružniki trudili na polju in v vinogradih. Kromar je delal raje na svoji ohišnici, delo na skupnem zemljišču pa je le ogledoval. Prišel je čas košnje. Zadružniki so se potili in delali na travnikih, Kromar pa je vpre-gel konje, ki jih je vložil v zadrugo in se odpeljal v vinograd; zaradi tega si je morala zadruga izposojati vozove in najemati voznike pri privatnikih, da so pospravili posušeno seno. Pridelke, ki jih je zadruga pridelala na njivah, ki jih je Kromar vložil v zadrugo, je pospravil sam. Samo pšenico in vino je pustil zadrugi. Med letom je Kromar kar dobro živel, saj je zaklal štiri prašiče in eno tele, pa tudi vina si je dovolj privoščil. Ob največjem delu se je odpeljal v Šmarješke Toplice na dopust! Člani kmečko delovne zadruge, predvsem pa člani upravnega odbora, so se skušali z njim večkrat na lep način pogovoriti, vendar je vsak tak poizkus končal z neuspehom. V razgovorih je psoval zadružnike, svojega zeta, ki je brigadir v zadrugi, pa je celo dejansko napadel. Vsa ta njegova početja so izzvala med zadružniki upravičeno kritiko in godrnjanje, tako da so se zadružniki skoraj na vsakem zboru prepirali. Ker je Kromar nepoboljšljiv in se še vedno drža svojih špekulantskih namer, so ga zadružniki na občnem zboru razkrinkali in izključili. Sprejeli pa so sedem novih mladih članov. Kromar se občnega zbora ni udeležil kljub temu, da bi se ga kot član zadruge moral. Zvečer je prijezdil na zabavo, kjer so mu zadružniki povedali v obraz, da so z njim obračunali in da zanj ni več mesta med njimi. Tako je treba obračunati z vsemi špekulanti. Primer Bele cerkve nam jasno govori, da špekulant zadrugo samo razbija. F. B. Zadruga pad Rogom Pod zgodovinsko znanim Rogom, kjer se je kovala naša svoboda ter oblast delavca in kmeta, stoji vas Podhosta. Kakor je znala za časa NOB kovati orožje naše svobode, tako tudi danes krepko koraka po poti socializma. Kmečko obdelovalna zadruga »Rog« v Podhosti, ki je bila ustanovljena lansko leto, je ena izmed redkih zadrug, ki je znala kljub vsem težkočam in nerazumevanju postaviti svojo zadrugo na pravilne socialistične temelje, čeprav ima še zelo malo izkušenj. Zadruga je to dosegla zato, kr so se vsi zadružniki brez razlike trudili, da so svojo zadrugo politično krepili in materialno dvignili. Z enoletnim delom v zadrugi so dokazali, kako neporušljiva vez je enotna socialistična misel, saj gledajo zadrugo kot celoto, katera jim nudi osnovni vir dohodkov. Na letošnjem občnem zboru je slika naslednja: Vsak zadružnik je doM za delovni dan 77 din poleg preskrbe preko vsega leta. Določili so, da dobi vsak zadružnik 150 kilogramov pšenice, 250 kg krompirja, V dneh od 17. do 23. februarja 1950 so zadružniki trebanjskega okraja praznovali svoje zgodovinske dneve, ko so prvič v svojem skupnem življenju dokazali ljudstvu privatnega sektorja zmogljivost kmečkih obdelovalnih zadrug. Dokazali so, da se v njih na podlagi načrtnega gospodarstva in skupne obdelave pride ob zaključku leta do jasnih in dobrih obračunov. Na vseh občnih zborih so se opazile pomanjkljivosti dosedanjega dela, predvsem zaradi neorganiziranega brigadne-ga skupinskega dela in norm. Vse kmečke obdelovalne zadruge so sklenile, da se čim prej uvede brigadno skupinsko delo in norme, za kar so zadolženi upravni odbori. Kmečke obdelovalne zadruge, ki so že v prvem polletju doživele ognjeni krst, imajo pred seboj širok razgled nadaljnjega razvoja. Največjo vrednost delovnega dneva v preteklem letu je dosegla kmečka obdelovalna zadruga Mokronog s 110 din. Kmečko-obdelovalna zadruga Velika Loka, ki je bila osnovana šele 30. maja 1949, pa je dosegla 97 din. Najnižji delovni dan — 65 din — je bil dosežen v kmečki obdelovalni zadrugi pri Sv. Križu. Ta zadruga je preorala ogromna neobdelana zemljišča bivše graščine Thurn, ki so bila že leta v pušči. V vseh kmečkih obdelovalnih zadrugah so se odkrili dobri in tudi slabi (zadružniki. Dobri predvsem po delu v zadrugi, pri pravilnem pojmovanju oddaje skupnosti in čuvanju zadružne imovine. Slabši zadružniki nimajo teh pogojev. Zadru- ga jim je le pribežališče in zato nimajo pravega odnosa do skupnosti. Med najboljšimi zadružniki v Veliki Loki so: Bizjak Franc, Zidar Martin in Kosten Jožefa. V Dobrnieu: Slak Franc, Jarc Alojzij in Glivar Franc. V Velikem Gabru: Jeraj Rudolf, v Mirni pa Gracar Anton. Kmečka obdelovalna zadruga Velika Loka, ki je v jeseni leta 1949 napovedala kmečkim obdelovalnim zadrugam na Dolenjskem tekmovanje, je ob priliki občnega zbora kmečko obdelovalne zadruge Dobrnič dobila močnega tekmeca. Zadružniki Dobrniča so sprejeli vse tekmovalne točke. Zadruga Sv. Križ je napovedala tekmovanje Velikemu Gabru in Mokronogu. Ostali dve zadrugi sta tekmovanje sprejeli v vseh točkah. Kmečke obdelovalne zadruge bodo v letu 1950 s pomočjo zavesti zadružnikov in na podlagi tekmovalnih obvez prispevaje skupnosti še več kakor lani. S tem bo vrednost delovnega dne mnogo večja in bo tudi vsak zadružnik dobil na podlagi uredbe polno število potrošniških bonov. Zadružniki so na vseh občnih zborih sprejeli letne plane in se obvezali, da jih bodo v celoti izvršili. Da bo (tako, potrjuje že jesenska setev, ki so jo vse zadruge presegle. Na podlagi brigadno-skupinskega dela, uvedbe norm in tekmovanja bodo zadružniki pridelali mnogo več kmetijskih proizvodov za našega delavca. Skupno delo, skrb delavca za kmeta in kmeta za delavca, pa bo nadalje povezovala vas z mestom. Lavriha Anton Pomen cepljenja svinj proti svinjski rdečici Kakor vsako leto, se tudi letos na področju okraja Novo mesto pripravljamo na zaščitno cepljenje svinj proti svinjski rdečici, da bi s tem obvarovali svinje pred to nevarno boleznijo. Svinjska rdečica je kužna bolezen svinj, ki zlasti v poletnih mesecih povzroča naši svinjereji velike izgube. Malo je bilo vasi v našem okraju v preteklem letu, kjer se ni pojavljala in puščala za seboj prazne svinjake. že sama beseda »kužna bolezen« nam pove, da se ta bolezen prenaša od svinje na svinjo, je torej nalezljiva. Povzroča jo bacil, ki se nahaja v krvi, seči in blatu bolnih svinj in se s pomočjo njih raznaša. Zadosti je, da kmetovalec zakolje svinjo, meso razproda, čeprav tega ne sme storiti, po vasi in že lahko bolezen zajame vso vas. Prav tako velikokrat raznesejo bolezen psi, ki odkopljejo slabo zakopano poginulo svinjo in s kostjo prenesejo s seboj na dvorišče tudi rdečico. Bolezen lahko zanese tudi gospodar sam v svoje svinjake s tem, da je pri sosedu klal bolne svinje in se ni potem dobro razkužil. Kratko rečeno, vsaka neprevidnost ali malomarnost posameznika lahko povzroči naglo razširitev bolezni. Proti tej bolezni imajo dvojno obrambo, in sicer: zaščitno in zdravilno cepljenje. Zdravimo cepljenje uporabljamo pri že bolnih svinjah in je torej le posamezno. Pri tem porabimo toliko cepiva, da bi z njim lahko cepili deset zdravih svinj. Prava obramba je zaščitno cepljenje, ker zaščitimo z njim cele vasi in področja. Torej lahko tudi to bolezen 25 kg ajde in druge pridelke. Rezervne hrane imajo za vse leto. Zadružniki v Podhosti so bili nesebični sodelavci in so dosegli zato že v prvem letu uspehe. Z novimi načrti so stopili v leto 1950. Z. J. učinkovito ukrotimo in sicer z zaščitnim cepljenjem. Zaščitno cepljenje zavaruje svinjo za dobo 3 mesecev, če se pa svinjo deset dni po cepljenju še nadocepi, pa za šest mesecev. Po takem cepljenju je svinja varna pred rdečico ves nevarni poletni čas. Cepljenje in nadocepljevanje se bo na. področju okraja Novo mesto vršilo v času od 19. marca do 15. junija 1950. To je ogromna naloga za naše veterinarje in ji bodo ti kos le z dobro organizacijo dela in z disciplino posameznih svi-njerejcev. Zato se bodo morali svinje-rejci držati navodil, ki jih bodo dobili od KLO. Pravočasno bodo morali prijaviti svinje za cepljenje, drugič pa pripraviti vse potrebno', da bo na sam dan cepljenja isto hitro poteklo. Ni vseeno, ali je lastnik na dan cepljenja doma ali pa ga je treba šele klicati iz bližnje ali daljne njive. Ravno tako ni vseeno, če začne lastnik šele tedaj premišljevati ali bi dal svinje cepiti, ko je veterinar že v hiši. Vse te povzroča zamude časa, ki so za posameznika na oko sicer malenkostne. Če pa pomislimo, da mora cepitelj pocepiti na dan 5 do 6 vasi, nastanejo iz teh minut pri ponavljanju cele ure. Zato vzemimo zaščitno cepljenje čimbolj resno, da bo poteklo čim hitreje in čim boljše. Le tako bomo zavarovali naše svinje pred nevarno svinjsko rdečico. OKOLIČANI! Prijavite takoj sikupno število prijavljencev za predstavo vsaj do petka upravi gledališča. Vstopnina za predstavo' bo od 20 dinarjev navzdol. Komedija Zenitev prikazuje plemiško gospodo Rusije v začetku devetnajstega stoletja v zelo koimičini olbliki- S posetoim predstave boste imeli lep užitek. Mestni odbor Rdečega križa p rotit tuberkulozna sekcija Torek, 14. marca ob 9. umi zvečer: kanceirt. Sodeluje vojaška godba in moški zbor SKUD Dušan Jereb — Novo mesto. Muzejsko društvo v Novem mestu Zametek muzejskega društva v Novem mestu m nov. Tijt predi vojno leta 1^40 se je zbralo nekaj .prizadevnih ljudi, ki so ustanovili muzejsko društvo in zaceli s sistematičnim delom, taiko arhivarniim kakor arheološkim. To sta bila predvsem pokojna dr. Turk in Jože Gregoric ter še sedaj živeči profesor Jarc. Vojna je seveda društvo in delo popolnoma zavrla in uničila velik diel že zbranega materiala. Po osvoboditvi se je na;šk> nekaj samoiniciativnih iin vnetih ljudi, ki so osnov ali. nekak začasni odbor muzejskega društva. Zaradi, pomanjkanja ustreznih prostorov je bilo delo omejeno samo na urejevanje preostalega arhiva, ter zbiranje tiskov in podatkov iz narodnoosvobodilne borbe na Dolenjskem. Na miuzeaino delo brez muzeja ni bilo mogoče misliti. Sedaj, pa se je stvar premaknila z mrtve točke, kajti Novo mesto bo v najkrajšem času dobilo Dolenjski muzej in s tem svojo najvažnejšo kulturno ustanovo. Muzej z muzejskim društvom je danes, posebno v pokrajinskih mestih kulturno središče, ki naj daje pobudo za kulturno življenje in ga usmerja. Zato za Novo mesto in Dolenjsko ni majhnega pomena ustamovni občni zbor poživlje-nega muzejskega društva, ki je bil 27. februarja t. 1. v Sindikalnem domu. Daisi udeležba Novotneščanov mi bila v sikladlu s pomembnostjo tega občnega zbora, je bilo vendar vidno živo zanimanje in razumevanje za rniuizejsko društvo, ki naj bi kulturno zaspano »metropolo« pomagalo spremeniti v kulturno »akropolo« Dolenjske. Občna zbor je odprl predsednik pripravljalnega odbora tov. Zamrl jen Jože in pozdravil goste iiiz Ljubljane, med njimi novomeške rojake, ki zavzemajo visoka mesta v naši znanosti in umetnosti. Ministrstvo za znanost in kulturo je zastopal tov. France Zen, Akademijo akademik Božidar Jakac, zgodovinsko društvo umiv. profesor dir. Fran Zwitter, muzej narodne osvoboditve upravnik prot. Janko Jarc, Zavod za varstvo spomenikov Ivan Komelj, Belokranjsko muzejsko društvo njegov predsednik prof. Jože Dular. Navzoč je bil tudi predsednik mestnega ljudskega odbora tov. Zagore Franc ter zastopniki prosvetnih in drugih, organizacij. V daljšem tehtnem nagovoru, je raizčlenil pomen tn nalo?e nuuizejskegia! društva in muzeja, ki predstavlja danes pravo ljudsko ustanovo, zastopnik ministrstva za znanost trw. Zen. Mnogo vrednih nasvetov, misli in vzpodbud so dali v svojih pozdravnih nagovorih univerzitetni profesor Zwitter, akademik Jakac in upravnik muzeja narodnoosvo-boditve profesor. Jarc. Izvoljen je bil odbor, ki mu načelu je upravnik študijske knjižnice Bogo Komelj. Muzejsko društvo čakajo velike naloge. Treba bo načrtno začeti zbirati arheološki, zgodovinski in narodopisni material za muzej, začeti raziskovati etnografijo in etnologijo Dolenjske, skratka, vso takoizvano kmečko .kulturo, ki že izgini«, in bo ob nujni socializaciji naš« vasi še hitreje izginjala.. ■Tu bo potrebna vneta in širokai pomoč oblasti, množičnih organizacij in posameznikov vse naše Dolenjske. Druga, ne rmanj važna naloga, ki si io je društvo zastavilo, je, d!a prebudi in poživi kulturno življenje v Novem mestu samem. Novo mesto naj bi postalo tudi kulturno središče Dolenjske, kar danes nikakor ni, navzlic dobri igralski družini, orkestru in podobno. Tu je premalo. Predavanj iz teh ali onih področij ni prešteti — ker jih sploh ni. Ljudska univerza je za Novo mesto neznan pojim. Temu mrtvilu hoče sedaj odpomoči muzejsko društvo, ki bo v kratkem začelo z raznimi predavanji, kot na primer: zgodovina Novega mesta — prof. Jarc, urbanistični problemi Novega me-lta — arhitekt Mušič, umetnost Dolenjske — Komelj Ivan. Predavanja bodo skioptična. Za kulturno življenje so danes dani vsi pogoji. Kulturni dvig Novega mesta je važno poslanstvo (muzejskega društva. Prišel je čas, da se Novo mesto zgane in začne. Ob začetku svojega delovanja ima poživ-ljeno muzejsko društvo dvoje važnih nalog — pridobitev potrebnih in ustreznih prostorov in drugo - - društvo mora raizprestl široko propagando, v kateri naj seznani ljudi z nalogami in cilji ter nujnostjo muzeja in da jih pouči o zbiranju vsakovrstnega muzejskega gradiva. Vsa Dolenjska mora sodelovati, da bo novi Dolenjski muzej postal resnični živi hram bogate Dole.nj.ske zgodovine in veličastne osvobodilne borbe na Dolenjskem in bo s tem postal tudi prevažna ljudsko kulturna ustanova. Po občnem zboru se je takoj prijavilo deset ustanovnih članov po 500 din ustanov-nine in preko 60 rednih članov. V počastitev ustanovitve muzejskega društva in za začetek muzeja je podaril tov. akademik Jakac Božidar, akademski slikar, vso svojo grafiko iz Novega mesta Dolenjskemu muzeju. Prav tako je tudi akademski slikar Vlado Lamut poklonil svojo grafiko iz Dolenjske. Zavod za zaščito spomenikov je podaril Dolenjskemu muzeju vse snete fresk iz Dolenjskih gradov. Iskrena hvala darovalcem! —š. To in ono s predvolilnih sestankov Tudi v novomeškem okraju se razvija živahna predvolivna razgibanost. Ze v številnih vaseh so bili predvolivni množični sestanki, ki jih sklicuje Osvobodilna fronta. Na splošno opaziti večje zanimanje in tudi udeležbo na teh sestankih kot je bila na prejšnjih. Volivci živahno razpravljajo o posameznih kandidatih, o političnem položaju in prav posebno o gospodarskih vprašanjih. Iz teh razgovorov je razvidna politična zavest in razumevanje današnjih gospodarskih vprašanj tako posameznika kot cale vasi ali kraja. V SADINJI VASI PRI ŽUŽEMBERKU so se volilci na masovnem sestanku temeljito pogovorili o vseh vprašanjih. Spoznali so, da so volitve v najvišji organ ljudske ob-lasti važna stvar za nadaljnjo izgradnjo socializma v naši državi. Zato bodo za počastitev volitev popravili vaško pot. Na sestanku so izvolili za to delo tovariša, ki bd vodil delo v kamnolomu in delo na cesti. Napravili bodo 500 prostovoljnih ur. V TREBCI VASI so sklenili opraviti 450 ur prostovoljnega dela za dvig lokalnega gospodarstva. V PODTURNU IN SE LAH bodo takoj začeli pomagati pri napeljavi vodovoda, za katerega bodo prispevali 50 odstotkov vseh del. Očistili bodo sadno drevje in strugo hudournika. V MALENSKI VASI PRI MIRNI PECI so dobili trije »vaški svetniki« — večji posestniki — temeljit pouk, da špekulacija posameznika in socializem ne gresta nikdar skupaj. Godrnjali, da so volitve samo za to, da bodo kmete še bolj »pritisnili« z raznimi dajatvami. V VASI OSRECJE PRI SKOCJANU je Kirar Matija kritiziral, zakaj v novomeškem okraju kandidira ženska in ne moški. Po temeljitem poduku, ki mu ga je dal okrajni aktivist, je priznal da v narodnoosvobodilni borbi ni sodeloval in da prav zaradi tega ne ve, da je žena v naši družbi enakopravna z moškimi. — Da so žene sposobne izvrševati naloge kakor moški, so naše žene že neštetokrat dokazale tako v času narodnoosvobodilne borbe, kot v delu pri izgradnji socializma. Posebno pa je še to pokazala ne samo doma, ampak tudi v tujini naša kandidatka tovarišica Vida Tomšič. V LOČNI PRI NOVEM MESTU niso na množičnem sestanku hoteli izvoliti ljudske inšpekcije. Najbrže zato, ker bi pri samih predstavnikih Fronte našla dovolj hvaležnega dela. Spet velja star narodni pregovor: kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce. P. R. Kje jri Uršnih selih vsled. iskre iz lokomotive. Kljub hitri pomoči ljudi iz vasi, katerim se je posrečilo obvarovati gozd: pred požarom, je zgorelo preko 1 ha gozda. Tak požar ni nič nenavadnega posebno ob progah in suhem vremenu in bi ne bil niti omembe vreden. Dogodilo pa se je nekaj, kar je le potrebno omeniti. Ko sem klica! ljudi h gašenju, sem naletel na mladinko Vido Andoljskovo iz La.z in mladinca Stuikljeva, ki so se greli na spomladanskem soncu. Na poziv, naj primejo za kako orodje in gredo gasit, mi je mladinka Vida odgovorila, da zanjo ni važno, če požar uniči gozdno bogastvo. Druga skupina mladincev ni hotela iti gasit z izgovorom, češ da morajo' čakati na vlak, čeprav je vlak odšel šele čez štiri ure. Prav gotovo ni tak odno»s do čuvanja ljudske imovine od strani mladine iz Laz v skladu z nalogami, ki se stavljajo pred mladino. To je skrajna malomarnost in brezbrižnost in taka mladina ne more biti ponns naroda in delovnega ljudstva! D. V. Pismo i« Ricmanja Ricmanje-Trst, 28. februarja llJ60. Preteklo je sicer že preko 20 dni, odkar smo se poslovili Ricmanjci od Vas, vtisi, ki smo jih prinesli s seboj, pa ostanejo kot lep spomin na obisk pri Vas. Vprašanj, kdaj poj-demo ponovno, ne manjka. Moje kasno pisano pismo ne smete razumeti kot nemarnost, pač pa sem dal prednost tukajšnjim prilikam. Posvetil sem namreč več pažnje izvršitvi obljube, ki je bila izrečena prvi večer ob pozdravu. Načeli smo namreč led. Vkljub terorju, ki so nam ga pripravili, smo imeli že dva dni po povratku zborovanje Osvobodilne fronte, ki je za naše sedanje prilike dobro uspelo. Takega zborovanja v naši vasi nisrno imeli že preko dve leti. Rad priznam, da zdaj nekako laže in bolj svobodno dihamo. Razumeli boste dobro, da naš uspeh tukaj zavisi od vtisov naših ljudi, ki so jih doživeli v naši matični državi. Vtisi so dobri in naše delovanje je sedaj bolj odločno kot doslej. Upam, da se bodo prilike za nas v doelednem času na splošno izboljšale. Kakor čujem, je prišlo že tudi do dopisovanja ,med poedinci, kar je razveseljivo. Med drugim ne smem pozabiti veselja in hvaležnosti našega mladega harmonikarja za sprejete note narodnih pesmi od tovarišice prof. Dobrilove. Kar se tiče našega obiska pri Vas, ste pa lahko ponosmi nase in častitam Vam, da ste povsem uspeli razveseliti in zadovoljiti svoje goste. Pred zaključkom pisma Vas prosim, da se zahvalite v imenu vseh nas — in pozdravite vse Novomeščane. zlasti one, ki so za nas toliko skrbeli in se trudili ter s tem največ pripomogli, da so naši vtisi z Dolenjske res najlepši. —P Iz organizacije Zveze borcev Potujoča trgovina z blagom prostega trga Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7, Stev. tekočega računa pri Ko munalni banki v Novem mestu: 66-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«.