časopis slovenskih delavcev 37 Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer______ Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: CZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana Ljubljana, 26. avgusta 1993, št. 37, letnik 52, cena 130 SIT Janez Humar, predsednik svobodnih sindikatov v KOČNI Kamnik: »Gre za dobro znan recept Franceta Tomšiča, s katerim skuša razbijati enotnost delavcev - nanovači ljudi, ki jih iz podjetja odpustijo iz povsem objektivnih vzrokov, in ko najdejo zatočišče v njegovem toplem naročju, jih zlorabi kot klin. Z njim uveljavljajo zasebne interese članov KNSS, pravice delavcev pa jim služijo za politikantsko krinko!« IE, B" razvidno, da je bilo v 4104 pravnih osebah (1834 v gospodarstvu in 2297 v negospodarstvu) izplačano 29.859 milijonov tolarjev. To je v primerjavi z možnim zneskom plač, dovoljenih po zakonu, za 4,6 % manj za mesec marec in za 8,1 % manj za mesec april. Podatki SDK kažejo, da je bila npr. aprilska masa izplačanih plač v 2064 pravnih osebah negospodarstva nižja za 5,2%, v 233 pravnih osebah negospodarstva pa celo za 8,3 % nižja od dovoljene mase po zakonu. Kaj to pomeni? Če se dovoljena masa ni izplačala, je ta nekje ostala. Zato bi jo morali izterjati za nazaj oz. bi takšne podatke moral delodajalec v procesu pogajanja predložiti sindikatom pri določanju izhodiščne plače v kolektivni pogodbi negospodastva. Delodajalec seveda tega ni storil. Domnevam, da so v času priprave oziroma pogajanj o izhodiščni plači, v KP za negospodarstvo predstavniki vlade Republike Slovenije vedeli za te podatke, in da so na tak način sindikate spet »preračunali« na škodo delavcev. To med drugim potrjuje tudi dejstvo, da delodajalec v času pogajanj nikoli ni »prišel« s pisnimi podatki o masi plač in njenem gibanju, čeprav so sindikati zahtevali. Najbrž so za to proračunsko rezervo vedeli, hkrati pa pritiskali na čim nižjo izhodiščno plačo z ustnim argumentom, češ da v proračunu Republike Slovenije ni dovolj sredstev. Zato morajo sindikati negospodarstva na jesenskih pogajanjih enotno zahtevati ponovno pogajanje o višini izhodiščne plače in tudi zahtevati njen popravek glede na objavljene podatke SDK. Drago Ščemjavič k k?aliza SDK o plačah v luči omejitvenih ukrepov kaže, laht * 80 kili učinki zakona o omejevanju plač, hkrati pa je je h dober vir in podlaga za aktivnost sindikata. Znano ’ da so podatke o plačah pravne osebe SDK predložile za sec marec in april na posebnih obrazcih Gl (osnovna plača za rec), G2 (znesek sredstev, ki jih je smel izplačati za posa-jjj®Zni mesec) iz gospodarstva ter tudi delno negospodarstva, pr&r so plače izplačevali na enak način kot gospodarstvo. ložay*e osebe iz negospodarstva so podatke o plačah SDK predaj obrazcih NG. Obrazec G3 so predložile pravne osebe, tji^0 bile, ne glede na pretežno družbeno lastnino, iz omejitve- okvirov zakonov izvzete. q2- 0 je bogat vir podatkov in sindikati bi morali od SDK °bJ°ima- v*ac*e zahtevati, naj na podlagi teh obrazcev in že elanih podatkov odgovori po dejavnostih: kakšen je obseg mase izplačanih plač ločeno za vodstvene kakšen je obseg mase sredstev nadomestil in drugih povra-Jla^z materialnih stroškov po izobrazbenih in poklicnih skupi- 'az^3 Pa*kn bi prišli do jasnega pregleda mase plač in njihovih *erij, višine plač po dejavnosti in podjetjih ter bi se deloda-2* nahali igrati skrivalnice. V°r)ia-a sklikat je pomembna ugotovitev analize, da so izplačane 'Asta]Ce marca in aprila v gospodarstvu in negospodarstvu zao-J-^S-dovoljeno višino mase po zakonu. Iz podatkov SDK je no soje noj oTRonn IZnORISCrtLl Sl MOLČrtLi no SO, TE v TVOJEM IMENU IZnORISCrtLI DRU6I, Sl MOLCtIL. ✓ ✓ ZDrtj te iznoRiscnjo, inŽEjo liza SDK kot podlaga ?a sindikalno aktivnost SMS N < 3 mm STAVKOVNI STRANI NA DOLENJSKEM TU Žaga Soteska in novomeški Labod stran 4 KNSS DELAVCE KREGA Z BEUM KRUHOM Kočna Kamnik HČI GABER MATERE BRESTA Indijanci pod Račno goro PIROVA ZMAGA? V Turri-lnu ne verjamejo več niti najslajšim besedam stran 5 OJ MLADOST U MOJA DRUGA PLATI j f II tez n os n a t t G i it ) ost. m n a ve koai fi č a e Piše: Sonja Lokar Vsi mediji so polni prikritih namigov in odkritih špekulacij o tem, da se bliža nagel in neslaven konec obstoječi vladni koaliciji. Toda koalicije ne nastanejo iz ljubezni med strankami, kijih sklepajo, in tudi ne nujno zaradi sorodnosti ali odsotnosti njihovih programov, ampak zaradi »nesramnosti« volilcev, da se na volitvah odločajo za »svoje« stranke po lastni presoji in ne po željah in pričakovanjih dejanskih in potencialnih velikih vodij, in tako, v neelegantnem puljenju množice parlamentarnih strank za pozicije v izvršilni oblasti, prisilijo k sodelovanju tiste, ki so se sposobni dogovoriti za prepričljivo parlamentarno večino. Koalicije praviloma tudi ne razpadejo zaradi velikih načelnih razlogov, ampak ko sta izpolnjena najmanj dva pogoja: - da, prvič, hladen analitičen račun ODLOČILNI STRANKI v koaliciji pokaže, da ji njeno sodelovanje v koaliciji med volilci začenja prinašati večjo izgubo kot korist. In odločilna ni stranka, ki je najbolj glasna, ampak tista, ki dejansko lahko zruši koalicijo, ker se nanjo veže dovolj veliko število parlamentarnih glasov; - in da bo, drugič, izstop iz koalicije prinesel stranki, (včasih pa celo samo njenemu voditelju), ki je koalicijo sposobna razdreti, vsaj manjšo škodo, če že ne večjo korist od vztrajanja v njej. Seveda so točne ocene premikov razpoloženja v volilnem telesu vedno tvegane in šele nove volitve pokažejo, koliko so bile realistične. Prav zato se stranke ne odločajo za velike spremembe, dokler nimajo kolikor toliko zanesljivih kazalcev, da se jim je začelo politično zdravje resno slabšati. Kolikor analitičnih podatkov je na voljo, ta trenutek ne kažejo, da bi nove volitve bistveno spremenile razmerja med slovensko desnico, centrom in levico, zato je težko pričakovati, da bi se nam bližale predčasne volitve. Iz sedanje konstelacije parlamentarnih strank pa ni mogoče sestaviti poljubnega števila različnih koalicij, ki bi imele v parlamentu zadostno večino. Še ta, ki je zdaj na oblasti, je nastala z veliko težavo, kajti na koncu — v resnici pa prav na začetku - o tem, ali se bo koalicija sploh izšla, odločajo KADROVSKE podrobnosti. Slovenija je skoraj premajhna za število resnih kandidatov, ki si domišljajo, da so edini primerni in sposobni za mesto predsednika države, predsednika vlade, zunanjega, notranjega ministra in drugih, v očeh strankarskih veljakov zlasti na desnici, manj pomembnih članov vladnega kabineta. Z vidika teh umazanih podrobnosti ni največja težava v tem, kako razgnati obstoječo vladno koali- cijo, ampak kako sestaviti novo »kadrovsko križanko«. Če si s teh izhodišč ogledamo aktualna razmerja med slovenskimi koalicijskimi strankami, takoj ugotovimo, da stranki, ki ustvarja videz, daje najbolj odločena sesuti obstoječo vladno koalicijo, največ političnih točk prinaša prav ta VIDEZ. Ob aferaškem hrupu, ki ga žene skupaj s strankami opozicije, se zdi, kot da je prav SDSS odločilna stranka vladne koalicije, in da bi lahko v sestavljanju nove koalicije iztržila bistveno več, kot ji je to uspelo v sedanji Drnovškovi vladi. Zadošča pa nepristranski pogled na volilne rezultate te stranke, na njem rating v novejših javnomnenjskih anketah, na način, kako je sploh vstopila v vladno koalicijo, in na dejansko stanje novokomponirane slovenske desnice - in že postane jasno, da nekdo poskuša prodati volilcem rog za svečo. Tudi dvoumne izjave veljakov SKD, ki se jih da razumeti, kakor pač komu bolje ustreza, kažejo, da v tej stranki še zdaleč niso prepričani, da bi jim izstop iz koalicije in sodelovanje v novi vladni kombinaciji prinesla več, kot trenutno imajo. Če pogledamo njihovo praktično ravnanje v parlamentu, postane očitno, da je zanje mnogo bolj donosna taktika, biti hkrati v vladni koaliciji in izven nje. Kadar se jim zazdi, da je za njihov volilni prestiž tako bolje, glasujejo skupaj s svojimi največjimi koalicijskimi partnerji, kadar pa ocenijo nasprotno, se brez vsake slabe vesti mirno pridružijo opoziciji. Dokaz so najnovejša glasovanja o družinski zakonodaji in zakona o lokalni samoupravi. Kaj o koristnosti sedanje vladne koalicije mislijo v LDS, je zelo težko oceniti, ker njihovi voditelji ali modro molčijo ali pa dajejo protislovne izjave. Nobeden pa ne pozabi poudariti, da nobena koalicija, še zlasti tako raznorodna, ni večna, nekateri pa celo namigujejo, da je mogoče jeseni pričakovati najmanj kadrovsko obnovo vlade. Taka zadržanost kaže na to, da nosilna stranka vladne koalicije ostaja resno zainteresirana za to, da se vsaj zaenkrat ta koalicija ohrani, pa čeprav je že začela plačevati nevarno visoko ceno za to, da je na videz stoično sprejela dejstvo, da koalicija ne deluje učinkovito niti pri nekaterih politično najbolj občutljivih vprašanjih. Zdi se, kot da ima tudi ZL trenutno več argumentov za to, da se trudi koalicijo ohraniti, kot da jo razdre. Dejstvo je, da so volilci odločili, da ni možno bistveno bolje uravnovesiti centra, desnice in levice, kot se je to zgodilo z aktualno vladno koalicijo. Če bi se tako ravnotežje podrlo, bi namesto nedelujoče dobili koalicijo, katere potencialne članice sploh ne skrivajo, kako se jim mudi postopno in pravno stabilno preoblikovanje socialističnega v tržni sistem, zamenjati z revolucijami. Z njimi bi »počistile« kadrovske »stranke« preteklega »zločinskega« režima, »dokazale«, da so bili partizani sluge okupatorjev in belogardisti edini domoljubi in borci za svobodo, preuredile Slovenijo v strogo centralizirano, et- nično čisto državo, naučile sodnike, kako naj sodijo, da bo njim prav, se znebile sindikatov, ki združujejo večino zaposlenih, dodelile delavcem milost slabo plačanega dela, kdor bi ga pač dobil, kapitalistom in managerjem pa položaj absolutne oblasti, potem ko bi politično moč in družbeni kapital porazdelile v skladu z lastno ideološko pravovernostjo. Pravo vprašanje za ZL je zato, kako koalicijo ohraniti in utrditi in kako njeno pozornost presukati od afer v smer reševanja najbolj perečih vsakdanjih problemov ljudi, kako dopolniti vladni ekonomski in socialni program in kako doseči, da se bodo resno izvajala določila podpisanih koalicijskih pogodb. Nasprotno od pretežnega dela političnih vremenarjev torej ugotavljam, da za ljudi in stabilno perspektivo njihovega vsakdanjega življenja pravzaprav ni usodno vprašanje, ali bo SDSS ostala v vladni koaliciji, kajti tudi brez gospoda Janše ni nujno, da ta koalicija razpade. Usodna za ljudi, ki morajo živeti predvsem od dela svojih rok in glave, in ki so v vse večji meri odvisni od vse manjše velikodušnosti socialne države, pa utegne postati naravnost neznosna tr(d)nost koalicije, ki bi obstala, ne da bi se resno ukvarjala z ustvarjanjem pogojev za normalno življenje ljudi, njihove blaginje in socialne varnosti. Toda čeprav mi ni bilo pretežko dokazati, da se vse stranke vladne koalicije zaenkrat še vedno oklepajo te koalicije kot najmanjšega skupnega, zanje v tem trenutku še koristnega imenovalca, pa s tem nikakor ne trdim, da jim gre za enako koalicijo, ali da jim ustreza enak ustroj odnosov in dinamike znotraj nje. SKD - vsaj njeno trenutno prevladujoče krilo, je doslej igralo na KOALICIJO, KI JO LAHKO BREZ POSLEDIC IZIGRAVA, za LDS postaja vse bolj očitno, da ji vse manj ustreza KAKRŠNAKOLI KOALICIJA, SAMO DA IMA V NJEJ VLOGO NAJMOČNEJŠE PARTNERICE, medtem ko je postalo za ZL dejansko že včeraj vprašanje njene politične kredibilnosti, DA VLADNA KOALICIJA ZAČNE UČINKOVITO DELOVATI KOT RESNA KOALICIJA. Očitno se je teža zgodovinske odgovornosti za politično stabilnost Slovenije dejansko usedla na ramena SKD. Od te stranke in ne od g. Janeza Janše je ta trenutek odvisno, ali bomo še neznano dolgo živeli v negotovosti in nepredvidljivosti mrtve koalicije, ali pa bodo tri najmočnejše politične stranke na Slovenskem dobile priložnost, da vsaj poskusijo storiti tisto, kar so volilcem tako vneto obljubljale. Za začetek bi si lahko postavile za cilj reševanje problema nevzdržno naraščajoče brezposelnosti. 120 000 delovnih mest, ki jih je obljubila LDS, 100 000 delovnih mest v štirih letih, o katerih je govorila ZL, socialno pravično in varno državo, o kateri so govorili v SKD, namreč državljani Slovenije krvavo potrebujejo ne v kaki megleni prihodnosti, ampak tu in zdaj. U1 Gastarbajterji letijo v nebo DE, 12. 8. 1993 Sem članica Svobodnih sindikatov Slovenije in redno tudi prebiram DE. Ne bi se spuščala v to, da me nekatere stvari v našem časopisu motijo, zlasti pogoste grobe in zlobne besede. Verjetno si zaradi dosti nepravilnosti v naši družbi marsikdo daje s tem duška. Podala bi svoje poglede na problem delavcev, ki jim v teh mesecih poteče delovna viza. Vem, da jim ni vseeno zaradi izgube dela. To je problem, ki drugače ni rešljiv in se naš sindikat po nepotrebnem zaletava vanj oziroma ga je tudi spolitiziral. Naloga sindikata je predvsem braniti interese članstva z argumenti. Poleg 100.000 in več brezposelnih slovenskih državljanov braniti in napihovati tezo, da ne bi smeli vsesplošno odpuščati tujcev, je navadno sprenevedanje. Ti ljudje vedo, da imajo delovno vizo samo za eno leto in tudi vedo za našo veliko brezposelnost. Slovenija je samostojna država s svojimi zakoni in se nimajo kaj pritoževati. Sindikat se je tudi za te delavce boril pri podpisu kolektivne pogodbe in imajo že nekaj let nekajkrat večjo plačo, kot bi jo imeli v svoji domovini. Dnevni migranti pa so glede plač še na boljšem od tujcev, ki živijo pri nas. Zato mislim, da se ta plača lahko šteje tudi kot neke vrste odpravnina. Zdi se mi narobe zahtevati od obubožanih podjetij, da morajo dati odpravnino tudi tujcem. Tujci, ki živijo pri nas, so v veliki večini sami krivi za to, da bodo sedaj brezposelni. Zmotili so se v svojih računih glede državljanstva in naj pripišejo vse težave sedaj izključno sebi. Če pomislim, s kako lahkoto je vsak, ki je hotel, dobil državljanstvo, mi gre kar na smeh. Mislim, da ima sindikat glede tujih delavcev lahko čisto vest tudi brez apelov na oblast glede odpravnin in podobno, in mi marsikatera njegova poteza diši po strankarstsm: kričimo brez argumentov, samo da se nas sliši. Primerjave z Zahodom glede zaposlovanja in odpuščanja tujcev so tudi brez argumentov, ker se z Zahodom ne moremo primerjati prav v ničemer. Vika Lozar, Ul. 21. oktobra 15a, Črnomelj Gost mam DE, 12. 8. 1993 S seje delavskega sveta OCENA GLADOVNE STAVKE G. ZORANA FLISA PRED UPRAVNIM POSLOPJEM PODJETJA Delavski svet Družbenega podjetja »Kruh-pecivo« Maribor se je dne 11. 8. 1993 sestal na svoji izredni seji, da bi ocenil gladovno stavko svojega delavca pred upravnim poslopjem podjetja. Pri vsestranski obravnavi primera FLIS je ugotovil, da je delavec s svojo gladovno stavko, podprto s široko medijsko dejavnostjo, povzročil ugledu podjetja veliko škodo. Pravi mož na pravem mestu Spoštovani! V Delavski enotnosti z dne 5. 8. 1993 smo prebrali članek z naslovom »Pravi mož na pravem mestu«, v katerem navajate izjave g. Bože Race, ki je sindikalni zaupnik v KZ Vipava. Glede na dobro sodelovanje z gospo Racetovo so me njene izjave v omenjenem članku presenetile. Na pogovoru z njo mi je povedala, da ste njeno izjavo napačno razumeli in jo tako tudi narobe interpretirali. Ker omenjeni članek meče slabo luč name, na KZ in ker nimam razloga, da gospe Racetovi ne bi verjel, želim, da se o zadevi skupaj pogovorimo in jo osvetlimo. Bralcem DE, ki Vašo revijo z zanimanjem prebiramo, je veliko do tega, da ohranimo zaupanje v objektivnost njenih piscev. Lep pozdrav. Mag. Igor Blazina, direktor, Kmetijske zadruge Vipava Avtor članka »Pravi mož na pravem mestu« je na dopustu, in ko se vrne, bomo nesporazume gotovo razčistili. Uredništvo Delavec Zoran Flis neupravičeno stavka pred podjetjem. Kajti nobena invalidska komisija oz. organ ZPIZ ni odločil, da g. Flis ne more oz. ne sme delati. Le-ta je dosedaj bil razporejen že na dve delovni mesti, na eno delovno mesto pa po lasnti želji le poskusno, toda tudi tam se ni obnesel. Kjer delavec Zoran Flis govori, da se mu zdravstveno stanje zaradi nepravilne razporeditve slabša, to ni točno. Saj je bil od 1. 1. 1989 do konca leta 1992 na delu od skupnega števila 8384 delovnih ur le 824 ur, vključno z urami dopusta. Delavcu Zoranu Flisu še ni bila vročena delovna knjižica, kajti disciplinski ukrep v podjetju še ni dokončen. Bil pa mu je izrečen, ker je neupravičeno izostal z dela od 15. 6. do 30. 7. 1993 in se ni vrnil na delo. Delavec Zoran Flis je dosedaj imel vse izostanke podprte z bolniškimi listi, od 9. 6. 1993 dalje pa ne več. Od takrat dalje je spoznan za sposobnega za delo v podjetju. Zato se delavskemu svetu v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem odpira vprašanje. Kako to, da je delavec Zoran Flis naenkrat za vse organe sposoben za delo, zad- njih pet let pa je večinoma koristil bolniško. Delavec Zoran Flis je v podjetju ''naredil veliko prekrškov, ki jih ne bomo naštevali, ker jih je preveč. Menimo, da je dovolj zgovoren dokaz in potrditev vsega navedenega, da ga nobeden od 365 članov ZSSS in 500 članov kolektiva ne podpira. Delavski svet je prepričan, da delavec Zoran Flis ne stavka zato, da bi dobil delo^ampak zato, da bi še naprej bil doma in prejemal nadomestilo OD iz naslova »čakanja na ustrezno delo«, ker pač bolniške ne dobi več. Zahteva delavskega sveta je tudi, da se vsi pisci člankov prepričajo o pogojih dela delavca v podjetju. Ocena prek ogleda obširnega dosjeja delavca ni realna. Dosedaj delovnih pogojev po njegovi prvi stavki v Ljubljani ni pogledal nihče razen republiškega inšpektorja za varstvo pri delu. Vsem novinarjem pa priporočamo, če ne pišejo v svojem imenu, naj v prihodnje preverijo tudi drugo stran dogajanja. Delavski svet je v imenu kolektiva sklenil, da za delavca Zorana Flisa, ne glede na končno odločitev v tem sporu, nima dela. Dobil ga bo tisti, ki ga bo želel pošteno opravljati. Menimo, da smo zdrav kolektiv, saj imamo kaj pokazati, in tako politiko bomo vodili naprej. Pri vsem tem pa znamo ločiti zrnje od plevela. Martin Šegula, namestnik predsednika delavskega sveta Če je kontroverzni obrambni minister želel provocirati in sebe heroizirati, mu je prvo uspelo,. drugo pa prav gotovo ne. Domišljavost, ko z izobrazbo obramboslovca (to ni vojaška akademija ne pravna fakulteta!) ocenjuje delo državnega pravosodja, nima primere in prekaša nesramnost preko vsake mere dobrega okusa in štajerske tolerantnosti. Če me spomin ne vara, je sodišču v pravno urejenih demokratičnih družbah dovoljeno pričo, ki se pozivu ne odzove, prisilno privesti s policijo. Bomo videli, koliko demokratični smo. zopet lotevajo posameznikov <■ m severovzhodne regije in iz D-S mesta, kdo bo zaščitil naše ljuil_ Od predstavnikov strank in J kalne oblasti pričakujem, da končno odločno javno izrazijo, ^ so nekateri, četudi z ministrski ^ pedigrejem, v mestu ob Dravi peT če 6 sone non grata. Menda bi bilo kar dobro, bilo kaj dima v izvajanju jed]» vega poslanca, ki je parlemanj orisoval scenarij rušenja mia katero so .boffljl O sposobnosti ministrskega predsednika, ki svojemu jezikavemu ministru, ko urbi et orbi razlaga, da so posli trgovanja z orožjem vedno posli med državami, ne zna stopiti na prste in odpovedati službe, pa lahko vsaj dvomimo. Vsem, ki so še vedno prepričani v velikega »osvoboditelja« (ki bo vsak čas državljanom za svoje zamisli pobral še dodatne davke), pa v osvežitev spomina; odpor proti JNA se je pričel v Mariboru pod Pekrami (ali še pomnite, kateri »majstri« so se v daljni preteklosti potegovali za slovensko mejo in kdo - katera oblast je to akcijo zavrla tako, da za mejo sedaj ni več Slovencev?) demokracije, kot nalašč najbolj kvalifidto. j brezposelni kovinarji v socm ^ ogroženem Mariboru. Ali Pa anekdota, ki se širi zadnje dm P prestolnici severovzhodne Sto® nije, da bodo specialci brig1 » MORIS zaplenili vse elastike, f se Štajerci ne bi oborožili s fifff kami, postala kaj več od umiš / nega scenarija omenjenega P° slanca? Naj živi demokracija, v kat ' bo obrambni minister solil Parn^ pravosodju in razsojal o vseh nih in zasebnih zadevah. T° uspelo niti nekemu druge mačku. . Andrej Kocuvan, Mario0 $edr sans Sporočilo javnosti! Glede na dogodke, ki se vrsti 2ah( zadnja leta v Sloveniji, afere, ™ vice, ki jih doživljajo deldS šila • tleg; t>ap; De z • Da s pl; Kontroverzni minister Ob pekarskih dogodkih so bili tu samo Mariborčani. Kdo je odgovoren za odstranitev policijske zaščite občinske zgradbe, kjer so potekala pogajanja, s čimer se je vojski omogočila spektakularna ugrabitev poveljnika štajerske TO? Alije res kdo prepričan, da je dala ukaz lokalna oblast? Po odstranitvi so prostor zasedle sile JLA, drugo pa je bolj ali manj znana zgodovina, ki je močno pospešila odločnost Slovenije za osamosvojitev. - njihov mizerni socialni statij , #0 preveliko število brezposeln na drugi strani neupravičeno ^ gatenje elit, ki je posledica privatizacij, načrtnega zloma b da uvede red, smo pričeli dvon o pravilnosti delovanja države njenih inštitucij kot celote v sr' slu pravne države. nad d rad; Javnosti sporočamo tudi .^1 Tufi Česar se Janezek (ne) nauči, Janez zna In ko se sedaj po dobrih dveh letih oholi centralistični politiki je »hobotnica« zadeta v sam ,je , ter in da se bo Slovenija 1 osvobodila njenega železnega, ^ jema' Rdšf&PIohi s predsednik predsedstva , it T časopis • Delavskaenotnost je bilaustanovljena20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije« Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, poštni predal 479» Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, te(afon 313-942,31T slovenskih • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpoka), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), 'j delavcev Damian Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942; telefaks 311 -956 • Naročnina. ■“— 321-255 • Posamezna številka stane 130 SIT • Žiro račun: 50101 -603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Aloiz Omeic Ciril Urek Edo Kavčič, JerneDeršan. Duše ant Srh vse 'Časopisni svet: Mira VidSnik,AIO|ž Omejc, Ciril UrekrEdoKavčf^Jerfi^Ueršan, Dušan Sernoli^J Andrej Inkret Drago Jančar Matjaž Kocbek Veš, poet, svoj dolg? Nimaš nič besed? Kaj zagrinjaš se v molk? Vrzi pesem v svet! Pesem za današnjo rabo, vsi jo bomo povzeli za tabo IromPlFPSlIB 'f' ln P°dP'sniki »OPREDE- W LITVE« so pesniki pa pisa- ^ h teiji, dramatiki... In so vrgli »pesem v svet«, gotovo HHp v trdni veri, da je za našo Ij današnjo rabo in jo bomo vsi veseli povzeli za njimi. Bomo figo! Pesmica s stare lajne, ki so jo po-P j slali v svet, je zmazek, ki bi j ga človek pričakoval v pro- gramu kakšne od strančic, katerih značilnost je, da se trkajo na junaške prsi s svojim SLOVENSTVOM, ne znajo pa materinega jezika govoriti, kaj šele pisati. In cvet slovenskega pesništva, pisateljstva, menda razumništva? Poglejmo le nekaj navedkov in ocenimo, ali gre za razumno besedo ali politikanski žargon: »...Podtalna politična dejavnost neokrnjenih struktur nekdanjega režima... Realiteta slovenskega postkomunizma, ki se razodeva v vrsti deviacij... Klike in neformalne skupine nekdanjega establišmenta... Divja liberalizacija družbenih in ekonomskih odnosov... Temeljni antagonizmi v vladni koaliciji... Latentno deponirana partijska knjižica predsednika države kot bivšega šefa slovenskega CK...« Z mirno vestjo - palec dol! Boža Gloda 26. avgusta 1993 TRIBUNA Janša je postal pajac, ki skoči iz vsake škatlice, če ji le malce pridvigneš pokrovček. Pravi fenomen že, ki celo slovenske Pesnike in pisatelje, ki menda nimajo več pravega navdiha za svoje poslanstvo, spravi v politikantske norosti. V bistvu pa gre za prazen balonček (vsaj če drži, da so glasovi na demokratičnih volitvah tista vsebina, ki drži pokonci politika novega kova, in da je prva naloga ministra skrb za svoj resor). Tudi politik je lahko pošten Z balončkom je že tako, da ni drugega kot mlahedrava cunjica, dokler ga ne_ napihneš. Celo potem, ko je poln, je v njem le Prazen zrak. Že res, lahko je videti lep, barvast, celo zelo gromko Poči, če sede na buciko. Vendarle ob tem bumu ni hujše posledice od nenevarnega piša. In malo slinice morda poprdi okoli sebe, če ga niso pazljivo napihovali. Dovolj o balončku. Še malo o buciki. Je v slovenski politiki sploh še kdo, ki kaj velja, pa mu vojni minister ni stopil na prste? 2 zastraženimi Rimskimi toplicami dela škodo turizmu, s samovoljo pri stanovanjih pljuva po ministru Jazbinšku, razkuril je policaje 'P zdaj se je polotil pravosodja. O nesramnosti do posameznikov, ki mu politično niso najbližje, je škoda izgubljati besede. Toda vsak, ki mu je mešal štrene, je doslej presodil, da ni zdravo biti bucika. Menda v strahu pred sapico? V samoobrambi Saje le še pomagal dodatno napihniti. Res brez potrebe, če... Ce si v politiki dosleden! Ne vem, če bo kdo resnično verjel, a tudi v tem poklicu je moč biti načelen in pošten. Drži, da je Zemljica slovenska doslej rodila kaj malo takšnih korenjakov. Nekaj pa se jih le najde, ki so načela postavili nad kariero, da ne rečemo stolček. Se še kdo spomni Janka Smoleta, menda prve lastovke te Pasme v slovenski politiki?! Podobno sta se pred kratkim odrezala Jože Mencinger in Marko Kranjc. In zdaj končno minister za pravosodje MIHA Kozinc. Prvemu med aktualnimi slovenskimi oblastniki je kapnilo, da Parlament ni razpisal ministrstva za afere. Odločil se je, da mu ''sako politično skrpucalo vendarle ne bo sračkalo po resorju. Mladi je postavil alternativo »Ali spoštovanje mojega resorja in jaz ' Ali nadaljnja kozlovska paša po vseh mogočih zelnikih brez Tene.« Zato Mihi Kozincu palec gor in hkrati držanje palcev, da bi tudi v vladi zmagala načelnost nad politklanovskim »pragmatizmom«. rise: Martin Ivanič Oj mladost ti moja... Nekaznovana agresija ^jše: Jože Smole Znani ameriški tednik »Newsweek« je v zadnji številki objavil naslednjo kratko kronologijo: • »Maj 1992. Varnostni svet Združenih narodov zahteva umik od Srbov kontrolirane Jugoslovanske armade iz Bosne. Sile JLA se enostavno priključijo lokalnim srbskim nacionalistom. Združeni narodi ne ukrepajo S Avgust 1992. Zahod zahteva, naj Srbi prenehajo oblegati Sarajevo in orožje izročijo Združenim narodom. Srbski pred-P° s nik Slobodan Miloševič izjavi, da ne more kontrolirati bobkih Srbov. Zahod ne stori ničesar. te‘i nad 1Marec 1993- Varnostni svet ZN izglasuje prepoved poletov 71 šij Bosno. Od takrat so srbska letala približno 800-krat prekr-® Prepoved. Zahod jih ni niti enkrat poskusil zaustaviti. H * Maj 1993. Da bi izsilil sprejem Vance-Ovnovega mirov-n ga načrta je Bill Clinton najavil oboroževanje Muslimanov in sr*3ske P°l°žaje. Bosanski Srbi načrt zavrnejo. Nič se n * Avgust 1993, NATO zagrozi z letalskimi napadi, da bi se g ]ta. način končalo obleganje Sarajeva. Srbi se umaknejo okr°S mesta in dovolijo prehod nekaj konvojev pomoči. °d še ni bombardiral.« n< j<.^rnernba teh podatkov je knriStna Prav v tem trenutku, b« so se srbski in hrvaški a prav v tem trenutku, ■>r>r se srbski in hrvaški 'n .stavniki v Ženevi dogovo-$ „ 1 0 r(izdelitvi Bosne in Her- |f n^0v^ne ber skupaj pritiskajo nit- Muslimanske predstav-1 Uh t’ nai v to privolijo, sicer «1 J/VOodo razni n sili zn triu n , - razglasili za krivce za dr«d£čTTnh0jnM^aj-Ka' L 171 Boban, Miloševič in 'p. /nan na veliko govorijo, da h- srP-6 čQS> da se konča »ne-' wii-,Cna nojna« in vzpostavi c" oc£°^^an Miloševič očitno anekT’ -d-a se > 2 v°iašk° o , . .sy° 2e ustvarila »velika vseT'l'jr~ni° Tudman P“, PO 171 sodeč, meni, $a je pripo- jitev precejšnjega kosa Bosne in Hercegovien nekakšno nadomestilo za tretjino hrvaškega ozemlja, ki je pod srbsko kontrolo. Vprašanje je, ali gre vojna v BiH res h koncu. Agresija ni bila kaznovana. To, kar so agresorji dosegli z grobo vojaško ekspanzijo na račun Muslimanov, v konkretni politiki zahodnih sil vse bolj tolerirajo. To pa pomeni, da ekstremne nacionalistične sile niso bile zaustavljene. Zanje pa je vojna naravno stanje. Se posebej za komandante agresorskih vojaških enot, ki so lahko nekaznovano klali nedolžne ljudi in kradli premo- ženje. Vzpostavitev miru bi zanje pomenila nenaravno stanje. Sarajevo in Mostar naj bi . imela poseben status z mednarodnim skrbništvom. Ali bodo nacionalistični skrajneži to upoštevali? Njihov odnos do vseh dosedanjih ukrepov Združenih narodov ni ravno obetaven niti glede teh dveh mest. Ali se bo v takšnih okoliščinah res lahko vrnil mir v Bosno in Hercegovino? Po drugi svetovni vojni je bilo potrebno ogromno naporov za preseganjue posledic ustaških in četniških grozodejstev. Mir je bil zagotovljen za več kot štiri desetletja prav s tem, da je bila na tem področju, na katerem živijo Muslimani, Srbi in Hrvati, ustanovljena republika Bosna in Hercegovina, temelječa na nacionalni enakopravnosti, kar je bil temelj sožitja. Mir je bil takrat zagotovljen tudi zaradi odločne politike proti pretenzijam Beograda in Zagreba do te republike. Sedaj pa se kot mirna rešitev ponuja dejanska likvidacija te republike in priznavanje legalne prisotnosti Srbije in Hrvaške na teh področjih. Prav to pa bo izvor stalnih napetosti in nenehnih zapletov. Skrajne nacionalistične sile se niso in se ne bodo odpovedale etničnemu čiščenju svojih področij. Z neposredno udeležbo Srbije in Hrvaške bodo razpihovale nacionalno nestrpnost in šovinizem. Prav to pa je tisto, kar onemogoča sožitje raznih nacionalnosti. Ravnanje zahodnih sil pa tudi Združenih narodov odkriva nepoznavanje dejanskega stanja. Zlasti pa se kažejo posledice prepoznega spoznanja o katastrofalni nevarnosti skrajnega nacionalizma in šovinizma. Ta nevarnost pa je tudi za Evropo celo večja, kot je bil svoj čas sovjetski vojaški blok. Agonična kriza nemške, t.i. weimarske demokracije po prvi svetovni vojni je bržkone najbolj svarilen primer, kaj se utegne zgoditi z odraščajočim rodom tam, kjer državna in politična oblast ne vesta, kaj hočeta s svojo državo. Mladina, ki jo jasna in zanesljiva perspektiva najbolj zanima po sami logiki stvari, prav lahko zapade pod vpliv militantne politike, ki na videz obljublja red, varnost, delo, veljavo itd. Ali drugače povedano, v razmerah zmedene, neučinkovite in nezanesljive (demokratične) oblasti postajajo državljani, mladina v prvi vrsti, 'lahek plen demagoških in prejkone totalitarnih političnih koncepcij. Anketa med mladimi, ki jo je pred kratkim objavila Republika, mora tudi nas - milo rečeno - vznemiriti. Mlade kajpada lahko razumemo. Kadar tisto, čemur pravimo tradicionalne vrednote neke družbe, tepta sama državnopolitična oblast (ali če rečemo drugače: generacija vzornikov), tedaj od mladih težko pričakujemo, da bodo posebej zagreto verjeli v takšne vrednote. Če je njihova bližnja prihodnost tako nejasna in negotova, kakor verjetno pogosto občutijo danes pri nas, ne sme nikogar presenetiti, da se navdušujejo celo za tisto, kar so včeraj glasno obsojali. Ko smo brali rezultate ankete o navduševanju za vojsko in vojaške poklice, se seveda sprašujemo, kam je izginila »generacija cvetja«. Na vprašanje deloma, kakopak, odgovarja že globalna kriza t.i. postkomunističnega sveta. Vendar je skrajno težko verjeti, da bi tako drastično razpletanje krize, kot se kaže na balkanskih tleh, lahko mlade navduševalo za kakršnokoli militaristično razvojno vizijo. In vendar se veliko slovenskih nadobudnežev na neki način ogreva prav zanjo. Navidezno tančico skrivnosti s tega vprašanja je odstranila sama Delavska enotnost v prejšnji številki v rubriki Arena. Mislim, da se jo izplača (še enkrat) prebrati. Če to storimo in stvar dobro premislimo, tedaj je toliko manj mogoče razumeti tista dva navdušena privrženca obrambnega ministra iz Maribora, ki sta se odločila za gladovno stavko, vse dokler se pravosodna oblast ne opraviči Janši. Janša sam pošteno pravi, da v demokraciji vsaka veja oblasti podleže javni kritiki, a ga očitno njegovi verniki niso razumeli. Saj bi sicer doumeli, da to velja tudi za kritiko Janševega ravnanja. Še veliko lažje pa bi človek koga danes razumel, če bi začel gladovni štrajk zavoljo brezperspektivnosti ne le mladine, temveč celotne populacije. Ta brezperspektivnost ni toliko posledica splošne krize sodobnega sveta, ki ga razpad starega reda ogromno stane in se razkriva v nadvse mračnih podobah na vseh koncih planeta, zlasti pa v obnašanju (dela) mladine v deželah, ki so fašistično obliko totalitarizma že skusile. Je tudi posledica posebne slovenske krize političnega duha na prehodu iz ene ureditve v drugo, kjer je politikantom vse jasno, hkrati pa skoraj vse delajo napak in se ne menijo, kaj bo naciji njihovo politično ravnanje prineslo čez nekaj let. In tu smo spet ravno pri mladini: A mladine, razen morda občasno novinarjev, nihče nič ne vpraša. Eni so do nje tradicionalno pokroviteljski in bi se o njej pogovarjali kar brez nje. Drugi pa so še bolj pragmatični in si skušajo mladino preprosto kupiti. Tistih nekaj bedakov, ki mislimo, da se naši mladini, s tem pa tudi nam, ki nam bo ta mladina jutri rezala kruh, slabo piše, očitno meče bob ob steno. Ko bo zares zaškripalo, bodo demagogi še vedno lahko rekli, da je tako zaradi nasledkov komunizma. Ostaja seveda upanje, da mladine ne bo v celoti popadlo malodušje in da bo kot zrel subjekt slovenske družbe ključna vprašanja sama vsilila na dnevni red. Zapisi iz sarajevskega pekla, agonija glavnega mesta BIH, kot jo doživlja in opisuje Miroslav Jančič. Pravnik, novinar, kulturnik, romanopisec in dramatik. Na začetku bosanske drame še jugoslovanski veleposlanik v Gani, zdaj tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva BIH, opisuje pustolovsko vračanje v rodno Sarajevo. Vsa tragedija in trpljenje Sarajevčanov v iskrenih, živih literarno reportažnih zapisih. Dokumentarnost akterja in priče sarajevskega peklenskega plesa, pomanjkanja, lakote, granat, ostrostrelcev. Vsak dan soočen s smrtjo, a zvest svojemu mestu v novi knjigi naše založbe GLASNIK PEKLA Knjigo bogatijo dokumentarni posnetki Zvoneta Šeruge. Za 1.850 SIT jo lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana Dalmatinova 4, telefon 061 321-2Š5, 110-033. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA. Naročeno pošljite na naslov: . Ulica, poštna št., kraj:............................ Ime in priimek podpisnika: ............ 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. kupec bom poravnal po povzetju Naročeno dne: Podpis naročnika 26. avgusta 1993 SEDEM DNI V SINDIKATlffii KONEC UČITELJSKE STAVKE? Po stavkovnih pravilih Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) se morajo sicer še stavkajoči v zavodih do 30. t.m. odločiti, ali so za prekinitev stavke (izglasovane 27. maja letos) ali za njeno nadaljevanje, vendar lahko po ponedeljkovi seji Republiškega odbora SVIZ zagotovo trdimo: šola se bo 1. septemra normalno začela! Republiški odbor SVIZ, ki se je še sestal v vlogi stavkovnega odbora, je namreč sprejel oceno svojega izvršilnega odbora, da se je med počitnicami uresničilo marsikaj, kar so zahtevali: • s stavko so bili doseženi hitrejši premiki pri spremembi zakona o plačah in doseženo delno (za posamezne kategorije zaposlenih večje, za druge manjše) izboljšanje izhodiščnih plač ter dodatkov; • vlada in državni zbor sta upoštevala zahtevo po urejanju razmerij med plačami učiteljev z visoko in višjo izobrazbo v osnovni šoli, ki so se izkazala kot problematična - na kar je opozarjal sindikat; S vlada je sama predlagala povečanje dodatkov za napredovanje, kar dolgoročno pomeni povečanje plač za pretežni del pedagoških delavcev; • vlada dejansko pripravlja zakon o določitvi razmerij med plačami v javnem sektorju in zagotavlja, da bo tako sistemsko uredila tudi plače zaposlenih v vrtcih. Marsikaj pa je seveda ostalo tudi neuresničenega. Tako vlada ni v celoti pristala na predloge SVIZ (in tudi odbora za kulturo, šolstvo in šport pri državnem zboru ne) za povečanje koeficientov za posamezne kategorije delavcev ^ v javnem šolstvu ter na pred- g lagano višino dodatka za de- ,§ lovno uspešnost delavcem, ki ° niso v sistemu napredovanja. « Vlada je poslancem državnega | zbora predlagala kompro- 55 misne rešitve, dodatno pa je sama predlagala zvišanje dodatkov za nazive ter v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih določilo, da se šteje delo učitelja kot delo s polnim delovnim časom tudi v primeru, če ima obseg pouka zmanjšan do treh učnih ur, kar RO SVIZ ocenjuje kot pozitivne rešitve. Na podlagi teh dejstev je RO SVIZ sklenil, da bo ta sindikat »Že junija smo se zmenili: če se v zvezi z zakonom o plačah ne bo nič premaknilo, sc bomo sestali že med počitnicami, sicer pa za kakšno izredno sejo ni nobene potrebe,« nam je na vprašanje, zakaj o skorajšnjem (ne)začctku novega šolskega leta nobene ne reče Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti pod okriljem ZSSS, odgovoril njegov tajnik Bojan Hribar. »Tako bomo imeli redno sejo v torek, 31. t.m., na kateri bomo v glavnem ocenjevali uveljavljene spremembe in dopolnitve zakona. Že sedaj pa lahko mirno rečem: pouk se bo 1. septembra normalno začel...« takoj vložil zahtevek, da pristopa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so jo negospodarski sindikati in vlada sklenili 24. junija, na koncu pa podprl še pobude, da se sprožijo postopki za vračilo premoženja nekdanjih učiteljskih organizacij (učiteljskih domov v Mariboru in Ljubljani, zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, učiteljske tiskarne v Ljubljani). Kaj pa, če bo izvršilni odbor RO SVIZ na svoji naslednji seji 31. t.m. ugotovil, da se je njegovo članstvo vsemu navkljub odločilo nadaljevati stavko? Potem bo o tem nemudoma obvestil javnost prek sredstev javnega obveščanja. Damjan Križnik Kot kaže, bomo od 1. septembra naprej spet priče podobnim prizorom... PRIROČNIKI Z« SINDIKALNIM ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUZIL PODJETIJ IN POSAMEZNIK^ • SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem Sovi 'od, >seg Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič Cena 950,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstv0 žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov y starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdrav stveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 Ko °dst 'de! asec °tel stav 993 'je or 1 '), s, 'rja • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanj: 'Čtli f'oc ijskfav, zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosU^ in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodel° ^ vanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanj11 in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plač6 Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižj6 osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA « ZAVAROVANJA fsa fcr; TLI TUDI NA DOLENJSKEM! Delavci Novolesovega podjetja Žaga Soteska d.o.o. so konec prejšnjega tedna nadaljevali pred mesecem dni prekinjeno stavko. Stavka se v tem tednu nadaljuje, saj delvei še vedno niso dobili odgovora na vse stavkovne zahteve. Direktor podjetja je delavcem zagotovil julijsko izplačilo in izplačilo regresa za letni dopust, čeprav glede na novo organiziranost in spremembo statuta Žage Soteska (s katero pa se delavci Žage Soteska ne strinjajo) na izplačilo nima več odločujočega vpliva. Stavkajoče je ponovno seznanil z razmerami v podjetju in jim zagotovil tudi posredovanje tistih zahtevanih poslovnih podatkov, s katerimi razpolaga podjetje. Na razgovoru stavkovnega odbora s predsednikom upravnega odbora matičnega podjetja Novolesa d.d. in predstavnikom odbora upnikov v ponedeljek, 23. avgusta, dogovora, ki bi razmere pomiril, ni bilo. Stavkajoči in njihov stavkovni odbor so zato stavkovne zahteve razširili z zahtevo po osamosvojitvi podjetja. Zahtevajo preoblikovanje Žage Soteska iz družbe z omenjeno odgovornostjo v delniško družbo (še vedno v družbeni astnini) in lastninsko preo-likovanje Žage Soteska d.d. zamenjavo lastniških certifi-:atov zaposlenih in nekdanjih aposlenih delavcev Žage So-eska ter delavskim odkupom n obveznim prenosom 40% lelnic Žage Soteska na klade. Pred tem pa se želijo upniki Novolesa dogovoriti o svoji obveznosti do njih iz prisilne poravnave, ki jo je pred dvema letoma sklenil takratni Novoles p.o. Takšno odločitev delavci opravičujejo s svojo legitimno pravico, da odločajo o nadaljnji usodi žage Soteska. Menijo namreč, da jim je s sedanjim organiziranjem in predvsem upravlja- Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da so delavci Žage Soteske d.o.o. prekinili stavko. Upravnemu odboru so naložili, naj do petka odgovori na njihove stavkovne zahteve, sicer bodo v ponedeljek nadaljevali stavko. Do stavke v Labodu ni prišlo, ker se je uspelo svobodnemu sindikatu podjetja tik pred zdajci dogovoriti za polno izplačilo plač... njem z Žago Soteska to onemogočeno. Ob tem naj dodamo, da je Žaga Soteska programsko samostojna in ima vse pogoje za pozitivno poslovanje. Delavci menijo, da so v težave zašli tudi zaradi prerazporejanja obveznosti krovnega podjetja iz sklenjene prisilne poravnave. Delavci tudi poudarjajo, da je ta žaga obstajala že, predno je nastal Novoles, in da v kraju ni drugih delovnih mest. Za krajši čas so 10. avgusta prekinile delo tudi delavke nemškega Laboda v tovarni v Ločni. Oblikovale so stavkovni odbor in stavkovne zahteve ter zagrozile s stavko, če se te zahteve ne bodo realizirale. Stavka naj bi se pričela v ponedeljek, 23. avgusta. Večina stavkovnih zahtev ni novih, le da jih je do sedaj postavljala kot probleme, ki jih je potrebno rešiti, sindikalna konferenca Laboda. Do stavke vendarle ni prišlo, saj se je uspelo svobodnemu sindikatu Laboda dogovoriti za polno izplačilo plač (te so sedaj zaostajale za plačami po kolektivni pogodbi). O problemih v zvezi z organizacijo dela v tovarni in podjetju, vodenjem podjetja, programom lastninjenja in poslovanjem se je z vodstvom podjetja pogovarjala sindikalna konferenca Laboda v torek, 24. avgusta. Izrazila je nezadovoljstvo s prepočasnim razreševanjem zadev, na katere je opozarjala, in opozorila na vrsto težav, ki jih je možno razrešiti z učinkovitejšim vodenjem. Sindikalna konferenca je podprla stavkovne zahteve delavk tovarne iz Ločne in se neposredno vključila v njihovo razreševanje. I. U. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaj11 - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj j0 pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategoni invalidnosti. Cena 680,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNdST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vs' oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT -x- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE e Pri clmtnosi . Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Sploš. kol. pog. izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem . izv. • Nova ureditev.. ... izv. • Kariera kot.... ... izv. • Socialna država ■ . izv. • Zdrav, za v.... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:............................. Ulica, poštna št. in kraj: ...................................... Ime in priimek podpisnika:...................................... V 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: očnika Podpis,^' Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v čr**0?*811 y Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost,-Ljubljana, Da ^ tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942<,2'in966 Fax. (061) 317-298 / .Lini TE 26. avgusta 1993 NEODVISNOST DELAVCE REGA Z BELIM KRUHOM Ponedeljek zarana je kakšnim tridesetim delavcem kamniške Kočne dokončno prekipelo: vdrli so v svojo g0vino z imenom Novotehna in nagnali na cesto tri (od sicer šestih) sodelavcev, člane Tomšičevega sindikata c°dvisnost, ki so v njej dotlej stavkali že teden dni. S tem dejanjem je kamniška tragikomedija nedvomno 1$cgla svoj vrhunec, dokončnega razpleta - kot kaže ob zaključku redakcije - pa še zdaleč ne... rstv« }V f ce jrav )Slt je deset »neodvisnih« pod Pstvom Mateja Purgarja v po-®oeljek, 16. t. m., ob 7. uri zjutraj ^sedlo Kočnino poslovalnico No-ehna in se po ugotovitvi, da . avkovni pogoji z dne 16. 7. niso bili sprejeti«, uro kas-razglasilo za »stavkovni od- Trgovskega podjetja Kočna« s° na direktorja Jožeta Kopu- nost' delo- arja naslovili naslednje zahteve: j* sklic zbora delavcev z nav-n°stjo pravne službe sindikata avisnost-KNSS, pristojnega ^ °branilca in medijev; lat.,cel°vito poročilo o proble-v podjetju z vsemi pisnimi ®zi o materialnem in finanč-stanju ter s pogodbami vseh ,t*tnerjev Kočne v zvezi z oddajo, najo in najemom nepremičnin °Pu”’ k° ie v-d' direktorja Jože ® kratkoročne in srednjeročne ^nice razvoja TP Kočna; 0 sklep zbora delavcev o poni nern razpisu volitev za člane Savske ?anjo ilač« nižje [če ;GA formiranju začas- Ddaj' aj to lorij« vseh Stavkajoče je seveda nemudoma podprla centrala Neodvis-nosti-KNSS. V posebni izjavi za javnost je med drugim sporočila, da so vodstveni organi Kočne z direktorjem na čelu nezakoniti tudi po mnenju družbenega pravobranilca samoupravljanja. »Če bo direktorju uspelo delavce zastrašiti, bo to vzorec za zasužnjevanje delavcev po vsej Sloveniji«. France Tomšič je podpisal, da »podpira pravični boj stavkajočih za slovensko pravno državo«. Druga plat medalje Preostali delavci Kočne (337 jih je, od tega so 303 včlanjeni v ZSSS), so bili ogorčeni nad takim ravnanjem peščice svojih sodelavcev. Zasedba trgovine nam- ■ -ega sveta; a . Revizijo postopka preobliko-J TP Kočna v delniško družbo; teSklep k°čtla; fr °dstop Jožeta Kopušarja Rektorske funkcije; 'j> ^zvolitev vršilca dolžnosti Tp m osmim zahtevam in stav-^im pravilom so priložili še ednje pojasnilo, zakaj pravza-llv stavkajo (citiramo): j ® Statut podjetja Kočna je na-!°rai tak°- da lahko skupina, ki je Janez Humar dje Emila Uršiča, ki jim je znan predvsem po tem, da je s svojim malomarnim poslovanjem v tej prodajalni v lanskem letu povzročil podjetju izgubo v višini 12 milijonov tolarjev (!), prav tako pa so bile pri kontrolni inventuri v tej prodajalni v letošnjem aprilu ugotovljene nepravilnosti pri poslovanju in manko skoraj 500 tisoč tolarjev, zaradi česar so bili zoper njega uvedeni ustrezni ukrepi. Iz podjetja izključeni Uršič pa je medtem postal pooblaščenec sindikata Neodvisnost - KNSS za področje trgovine na območju Kamnika in Domžal in tu je iskati razloge za vse pritiske, neresnice in obtožbe na račun legalnosti Kočne Kamnik d.d., njenih organov upravljanja in direktorja podjetja. Večina je torej zaslutila, da se utegnejo dogodki odvijati po že dolgo znanem scenariju Tomšičevega sindikata, zato se je nemudoma začela podpisovati pod naslednje zahteve: • da se delavci, ki so zasedli PE Novotehna, takoj odstranijo iz te PE in omogočijo njeno nemoteno poslovanje; • da se navedenim delavcem za čas zasedbe in zaprtja PE Novotehna ne izplačajo plače, in da povrnejo podjetju nastalo materialno škodo; • da direktor podjetja navedene delavce takoj suspendira in zoper njih uvede disciplinski postopek; • od vodstva podjetja tudi zahtevamo, da ob dejstvu, da je v PE Novotehna za 22 milijonov Dreri,a več kot 20% delnic, na °iia v vr*^ca dolžnosti direk-a„ a skupine delničarjev pred-5 j skupščini delniške družbe, ki Vet Ust°bčil samozvani delavski ^ločitev iz podjetja, tejjj kupovanje delovne dobe di-Nav 8 m nekaterim drugim leb! ^sistematsko premeščanje ike :Cev. *z enote v enoto, iz živilom nezivilsko stroko in obratno, ud'8 u anie na vodilna mesta ^ °rez ustrezne izobrazbe in jij* Prodaja oziroma odtujevala nePremičnin tretjim fizičnim P P^vnim osebam. e J-^ršitev 34. člena splošne ko-3. naT !>nlh> $P°š 0ev°) ‘n Janez Kovač Ko .so delavke Turri-Ina v sredo, 11. t.m., popoldne prekinile svojo tridnevno stavko v veliki dvorani Skupščine občine Ljutomer, so si zaklicale v pozdrav: »Na svidenje v ponedeljek, 23., v istih prostorih; če nas ne bodo spustili noter zlepa, bomo vstopile zgrda!« No, vlamljati jim ni bilo treba, čeprav so jih z občine pisno obvestili, da jim uporaba dvorane ne bo dovoljena; predsednik ZSSS Dušan Semolič in strokovni sodelavec pomurskih svobodnih sindikatov Danilo Šipoš sta znala prepričati župana, da je prepoved preklical... In kaj so delavke zvedele na tem zboru, ki so se ga za razliko od prejšnjega udeležili vsi povabljeni? »Od zavoda za zaposlovanje so dobile akontacijo v višini enega zajamčenega osebnega dohodka. Ta sredstva pa bodo morale poračunati z nadomestili, potem ko bodo zaradi stečaja podjetja prijavljene na zavodu,« nam je iz Ljutomera »reportiral« predsednik OO ZSSS Pomurja Janez Kovač. »Kar pa se tiče vprašanja njihove delovne dobe za obdobje februar-julij '93, so odgovorni v en glas zatrjevali, da delavec pač ne more biti prikrajšan, če delodajalec ni poravnaval svojih obveznosti do ustreznih skladov...« Čeprav tem sladkim besedam ne verjamejo preveč (»Hočemo jih videti črno na belem!«), so po poldrugi uri zborovanja odšle. Na pogodbeno delo v Peko, kjer zaslužijo od 130 do 160 tolarjev na uro... D. K. Jože D Smole: * ' 0 RED USODNIMI v DLOCITVAMI . Pri založbi ČZP Enotnost Je konec oktobra 1992 izšla knjiga Jožeta Smoleta , »Pred usodnimi odločitvami«. V njej Smole, nekdanji novinar, diplomat in predsednik SZDL Slovenije razgrinja svoj pogled na slovensko in jugoslovansko politično dogajanje pred razpadom Jugoslavije. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dal mati nova 4, nepreklicno naročam(o)_izvod(ov) knjige PRED USODNIMI ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:-------------------------- Ulica, poštna št., kraj:---------------------—-------------------------------------------------------------- Datum:_________________________________ Podpis naročnika:___________________________________—--------------- 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju Direktor zaupniku ne sme groziti KO PA IMA TRI OTROKE IN NEZAPOSLENO ŽENO... »Sem član Svobodnih sindikatov Slovenije, članarino tudi redno plačujem, vendar ne vem, ali imam kaj koristnega od našega sindikata ali ne. Še v skupščini naši do predkratkim niso dobili besede, čeprav imamo menda demokracijo; dovoljeno pa je, da delavci demonstrirajo pred njo, vendar tam skoraj vedno stojijo tudi policaji in skrbijo, da ne bo kaj narobe. Če tako ravnajo že s Semoličem, Lesjakom in drugimi našimi v Ljubljani, samo pomislite, kako šele lahko pometajo z našim zaupnikom, ki ima tri otroke in nezaposleno ženo,« nam piše V. P. iz Mozirja. »Ali mu direktor lahko zagrozi s cesto, če bi od njega in njegovih, bolj odločno zahteval, kot je bil navajen doslej, da nam dajo, kar nam gre po zakonu? Pri tem mislim zlasti na splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, kjer so v tarifnem razredu višje številke za bruto plače, kot jih dobivamo pri nas,« nas še sprašuje V. P. Kaj je res in kaj ni? V ponedeljek je neki naš bralec pokaral našo tajnico, zakaj vendar ne objavimo tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Nazadnje da smo to storitli že davnega februarja meseca. Ker smo nekaj podobnih očitkov dobili že prej, odgovarjamo enkrat za vselej: Tarifno prilogo k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo smo objavili v 31. številki DE, ki je izšla 15. julija 1993, torej takoj za tem, ko so jo podpisali. Lep čas pa je že tudi od izida brošure Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (s komentarjem), ki jo lahko naročite pri naši založbi. Če ste bili sredi julija morda na dopustu ali vam 31. številka DE iz kakšnega drugega razloga ni prišla v roke, še enkrat objavljamo izhodiščne plače iz 35. člena SKP za gospodarstvo po posameznih tarifnih razredih: S! 555 K! i || 5$: ** l 8; Tarifni razredi Izhodiščne bruto plače v SIT za polni delovni čas I. enostavna dela 35.548 II. manj zahtevna dela 39.120 III. srednje zahtevna dela 43.685 IV. zahtevna dela 48.699 V. bolj zahtevna dela 55.096 VI. zelo zahtevna dela 65.759 VTI. visoko zahtevna dela 74.656 VIII. najbolj zahtevna dela IX. izjemno pomembna, najbolj 88.883 zahtevna dela 106.629 555 555 8* x::; :| || i jSi §| i >:5 Pojasnilo izkoriščamo tudi za obvestilo, da je v ponedeljek, 23. t.m. v zbirki Aktualna tema izšla brošura Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji s komentarjem, ki jo lahko - še toplo - naročite pri naši založbi. D. K. >8 M >:* >8 8: Odgovor: V 33. členu nove kolektivne pogodbe piše, da ima sindikalni zaupnik imuniteto, vendar pa ima sindikat možnost dajati soglasje k različnim delovnopravnim odločitvam ne glede na imuniteto zaupnika. Imuniteta zaupnika vključuje (prepoveduje) njegovo razporejanje na drugo delovno mesto ali v drugo organizacijo, uvrščanje med presežke delavcev, uvedbo disciplinskega postopka in znižanje osnovne plače. Za vse navedene primere odločitev mora pristojni organ pridobiti soglasje njegovega sindikata. Sindikat je dolžan dati soglasje v roku 8 dni, sicer je moč sklepati, da je soglasje dano molče. Sindikat pa lahko odkloni soglasje, če meni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika. Če sindikat odkloni soglasje, lahko pristojni organ sproži arbitražo pred arbitražno komisijo, ki je sestavljena tako kot za primere spora o sprejemu programa reševanja trajnega presežka delavcev. In kdo vse je po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo sindikalni zaupnik? Sindikalni zaupniki so poleg izvoljenih še vsi sindikalni funkcionarji (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Pomembno pa je, da je v kolektivni pogodbi uveden (nov) inštitut arbitraže pred delovnopravno odločitvijo, ki rešuje spor med sindikatom in pristojnim organom organizacije ali delodajalcem - če sindikat odkloni soglasje, ki ga mora pridobiti pristojni organ. Sleherna odločitev brez vnaprejšnjega soglasja je neveljavna, prav tako pa je neveljavna tudi odločitev, če bi arbitraža potrdila odklonitev soglasja s strani sindikata. Soglasje je torej nujen pogoj za kakršnokoli odločanje v okviru delovnopravne imunitete, ki jo kolektivna pogodba opredeljuje in poglablja celo nad raven 5. člena zakona o delovnih razmerjih. Sodna praksa bo torej morala upoštevati nov obseg imunitete in predvsem tudi nova pravila postopka, vključno z arbitražo, kar vse je določeno v 33. členu kolektivne pogodbe, Po domače povedano: če bo vaš sindikalni zaupnik kdaj po potrebi dvignil glas za dosego vaših pravic, mu cesta ne bo grozila. Res pa je, da se bo moral za njegovo zaščito zavzeti celoten sindikat (najprej v podjetju, potem pa še više), če bi mu le grozila. Y.O. Hladni šok nas čaka, ko se vrnemo z dopustov Tako se je izteklo poletje. Za dva Mariborčana z gladovno stavko pred sodiščem v podporo obrambnemu ministru, kar je nedvomno izraz domoljubnosti in velike vročine v drugi polovici avgustovskih dni. Kajti znano je, da v veliki vročini ni pametno pretirano jesti. Drugače pa je, kot kažejo poletne izjave, koalicija stabilna in čvrsta. Tisto, kar nas navadne državljane najbolj muči, je vest, da so nam plače realno porasle; to pa naj bi ogrozilo stabilizacijsko politiko države, čeprav sem prepričan, da skromen porast plač pred jesenjo lahko vsaj deloma stabilizira družinske proračune pred nakupom vseh šolskih potrebščin, ozimnice in plačilom dohodnine. Nikoli nisem dobro razumel, zakaj se država in z njo politiki potem, ko si odrežajo svoj del skupnega kolača, nenehno znova prizadevajo dopovedati ljudstvu, da zasluži preveč. Nekaj je očitno narobe, če si država ne želi premožnimi državljanov in dobrih davkoplačevalcev. Ampak odgovore bomo dobili jeseni in upam, da ne bo v skupni blagor prevladalo sociološko pravilo, da človeka ni mogoče za njegovo delo plačati tako malo, kot lahko človek dela. Če smo se namreč izvlekli iz balkanskega kotla, nam grozi socialni kotel brezdelja, suše vseh vrst in pretiranega pihanja na domoljubna čustva. Že res, da tokrat nam na čast Italijani z vojsko varujejo svojo mejo, tako da nam ni treba pospešeno pripravljati mejne vojske in jo znova tlačiti v stražnice, in spet prihranimo kakšen tolar. Toda hkrati smo temeljito, ne vem sicer v čigavem interesu, demontirali civilno varnostno službo, ki naj bi bila neposredno podrejena vladi, in smo sedaj odvisni predvsem od uslug zanesljive vojaške varnostne službe in njenih videorekorderjev. Ampak kar zadeva mene, Vas obveščam, da sem civil in sem to odločen tudi ostati, vse dokler kakšen tujec ne bo ogrožal domačega ognjišča. Jesen bo pokazala, da se danes ukvarjati s politiko, ne pomeni opravljati prav čednega in dostojnega početja. Praveč je političnega kanibalizma, ki ga mnogi napačno enačijo z demokracijo. DE KANAL - DE >:* &:• llona in Kurti 85 55: I 1 85 §i: :5: Milan Bratec I Avstrijski režiser Reinhard Schwabenitzky se zna ponorčevali iz.svojih sonarodnjakov, seveda pa tudi iz junakov filma llona in Kurti, za katerega je napisal tudi scenarij. Nepričakovani val dogodkov se sproži, ko umre lastnica hiše, v kateri že vrsto let stanuje gospa Schnei-derjeva s svojim odraslim sinom. Po gospodični ni smrti sta podnajemnika prepričana, da bosta postala srečna dediča, saj se jima niti ne sanja, da je imela stara salzburška gospa sorodnike nekje na Balkanu. Ko se pojavi tuje dekle, ki niti ne obvlada nemškega jezika, ne dvomita, da bosta z njo kaj hitro opravila, kajti hiši se nikakor ne nameravata odpovedati. Gospa Schneider, ki je gonilo celotne akcije, se sprijazni le s tem, da bosta morala spremeniti taktiko. A tuje in nebogljeno dekle ni kar tako... Glavna zasluga filma so odlični igralski nastopi in pri tem je treba posebej opozoriti na vlogo Mitzi, Ilonine prijateljice, ki pozna pravila tujega sveta in je zato Iloni odlična učiteljica in svetovalka. Igra jo Milena Zupančič. Film tedna llona in Kurti bo na sporedu v sredo, 1. septembra, ob 20.35 na TVS 1. Nenadno izginotje Filmska drama kanadske družine, ki je tedne dolgo iskala pogrešanega sina, je nastala po resničnem dogodku in razumeti jo je treba kot opozorilo na nevarnosti, ki pretijo mladim, ki se - tako kot Brian VValker - sami odpravljajo na počitniška potovanja in potepanja. Zgodba mladega Briana, ki ga najdejo zločinsko umorjenega, je na filmskem platnu obnovljena s spoštovanjem do družinske tragedije, obenem pa kritizira družbeno stanje in okostenele institucije. Vlogo matere je zrelo odigrala Ellen Burstyn, ki se mora pogosto spopadati s podobnimi zahtevnimi vlogami. Ameriški film Nenadno izginotje bo na sporedu v nedeljo, 29. t.m. ob 16.20 na TVS 1. Sindikalna lisi Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 2.500 1.201 900 2. Kilometrina 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem (od 31. 7. 93) 20,60 sg 24.60' Pj| računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 5. Regres za prehrano avgust 9 stj let Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materiali11 stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek1 obdobje april ’93 do junij ’93 kot osnovo za uveljavljanje pra' Za iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dob od dek v gospodarstvu Slovenije od aprila do junija ’93 zna' Se 41.257,00 tolarjev. p n V 1. Jubilejne nagrade 1 iZ[ -za 10let 20.628,00Sj ali za 20 let 30.943,00 Sl za za 30 let 41.257,00 5 , bil 2. Nagrada ob upokojitvi 123.771,00 S , v 3. Solidarnostne pomoči 41.257,00 51 |a! Vir: podatki zavoda RS za statist', kc KAJ DELAJO < rru v( se so ne nit pri 90<1 ča tu« 5.20«! v 1 * republiških odborih Št Sindikat delavcev energetike Obisk visokega gosta Na povabilo Sindikata delavcev energetike je bil na dvodnevfl in a puvaunu smaiKata aeiavcev energeuKe je on na , obisku v Sloveniji namestnik generalnega sekretarja Mednarodne le - aivei racije rudarjev Damicn Roland (na sliki levo). Predstavnik te naj mednarodne sindikalne organizacije rudarjev, v kateri je 66 sindikat^ organizacij iz 55 držav z več kot 4 milijoni članov, se je prvi dan oD najprej pogovarjal s sekretarjem SDE Ivom Migličem in predsednik^ Odbora sindikata dejavnosti premogovništva Slovenije Iztokom škom ter člani odbora premogovniške dejavnosti o organiziranosti sindikata ter o problemih premogovniške dejavnosti pri nas. Go vol bil tudi o možnostih včlanitve Sindikata delavcev energetike Slov6 v to mednarodno organizacijo, pri čemer je Damien Roland oblj svojo pomoč, da bi do te včlanitve čimprej prišlo. ne je 2, sli Pr jui tre Pr Pii ne ra sr Sl sr te m 3$ Gost se je nato srečal še s predsednikom ZSSS mag. Dušanom Sen1 " o ekonomskih in socialnih razmerah v ReP čem in se z njim pogovarjal------------...__„„......_______ . bliki Sloveniji. Po pogovorih je odpotoval v Zasavje, kjer se je sre s predstavniki Rudnikov rjavega premoga. Naslednji dan pa je obis še Rudnik lignita Velenje. Pavle Vrhov1 knq Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Živahna mednarodna dejavnost V soboto je bil na obisku pri KNG generalni sekretar ICEF Fe* Schmitt, koordinator za sindikalne centrale srednje in vzhodne Evrof Glavni namen obiska je bil razširitev sodelovanja s to ugledno medi1 rodno stanovsko organizacijo, ki je doslej v 99 državah združevala milijona članov, po padcu berlinskega zidu pa se je njeno člansf povzpelo že nad 15 milijonov. Pc Pc n« v« re 2; hi di Pc irr la o< k; V razgovoru s Petrom Schmittom (na sliki drugi z leve), ki gžUe'i ’ 1 " * — - .ottfiAd S predsednik KNG Janez Justin (desno) so sodelovali še Gottfifld S°® mer iz avstrijskih sindikatov (levo) in predstavniki samostp#ga sin“ kata energetike, kemije in nekovin Hrvaške, kar že ppmeni zamete s na ^žno^gospodarstvo, ki jo bo ICEF pripravjljjcptembra v WroclaW KAŽIPOT at JULIJSKI POVPREČNI OD: 638 MARK Medtem ko so marca, aprila in maja zasluženi osebni dohodki v Sloveniji realno nazadovali, pa se bo verjetno pokazalo, da so se junijski realno ponovno okrepili. To je moč soditi na podlagi sorazmerno znatnega zneskov-nega povečanja junija zasluženih osebnih dohodkov in njihove primerjave s skromnejšim povečanjem življenjskih stroškov, pa tudi na podlagi preračuna plač v nemške marke. Kot je sporočil slovenski statistični zavod, je bilo povprečne letos junija zaslužene in julija izplačane čiste plače v Sloveniji za 44.789 tolarjev, kar je za 2,3 odstotka več, kot jo je bilo mesec dni prej. Povečanje je bilo pretežno na račun večjih plač v gospodarstvu, koder so julija izplačali povprečno 42.201 tolar ali za 3,4 odstotka več, kot so bili zaslužili maja letos. Medtem je bilo čistega osebnega dohodka v negospodarstvu za 53.920 tolarjev ali za 0,5 odstotka manj, kot je znašal maja zasluženi čisti osebni dohodek negospodarstva. Povprečnega junija zasluženega bruto osebnega dohodka je bilo za 72.758 tolarjev ali za 2,7 odstotka več kot onega, zasluženega v letošnjem maju. Za Primerjavo povejmo, da so se junija letos cene življenjskih potrebščin, ki jih zavod upošteva Pri računanju realnega premika Plač, povečale precej manj, namreč za 0,6 odstotka. Če preračunamo junija zasluženo kosmato plačo po tečaju Banke Slovenije za nemško marko sredi izplačilnega meseca, potem vidimo, da jo je bilo za 1037 mark. Kosmata plača je bila za 399 mark večja od čiste, kar po- meni, da so bili julija izplačani prispevki iz osebnih dohodkov realno za okrog 2,3 odstotka večji od izplačanih pri maja za- služenih plačah. Potemtakem je bilo povprečne junija zaslužene in julija izplačane čiste plače za 638 mark, kar je v markah za 8 mark več, kot jo je bilo mesec dni poprej ali za okrog 1,4 odstotka več. Za primerjavo povejmo, da je bilo aprila zaslužene plače še za 653 mark, februarja zaslužene in marca izplačane pa celo za 719 mark. DRAGO NAMAKANJE TRNKA Čeprav je v rečnih strugah vse manj vode in je moralo letošnje poletje že zelo veliko rib in ribic na oni svet, se ribiči ne dajo. Svoje trnke namakajo ob petkih in svetkih, samo da imajo čas in, kajpak, v žepu nekaj cvenka. Tovrstna rekreacija namreč sploh ni poceni. Lov na plemenite ribe, na primer postrvi ali lipana, velja 600 do 2800 tolarjev na dan. Dovolilnica za bele ribe je cenejša. Zanjo je treba odrniti približno 300 do 1500 tolarjev. Še precej bolj slan kot običajni ribolov pa je krivolov. Seveda, če te zasačijo pri tem nečednem dejanju. Za protipravno ujetega sulca v lovni dobi je kazen 24.000 tolarjev, za soško postrv pa malo manj, »samo« 15.000 tolarjev. Za ščuko, ki si ji vzel življenje »na črno«, moraš odriniti 6.000 tolarjev, za potočno postrv pa 3.600 tolarjev. Za odškodnino v varstveni dobi ali varstveni vodi pa je treba odšteti dvakratni znesek cene v lovni dobi. Malce draga zabava, mar ne? Naj bodo dobre ribe še tako presneto drage, se vsekakor bolj splača zaviti do prve ribarnice, kot pa tvegati in grešiti. Piše: Stane Uhan Visoke plače je treba zaslužiti (1.) Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (SKPg) določa, da za Poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili določbe tarifnega dela SKPg (členi 35 do 48 in tarifna priloga) ne veljajo. pri nas se za te delavce uporablja tudi ime - vodilni delavci, med katere Ponekod vštevajo tudi vrhunske strokovnjake. V zadnjem času pa se vse Pogosteje uporablja tudi ime - menedžer ali manager, vendar za zdaj še neopravičeno. Menedžerji so v razvitih (kapitalističnih) družbah delavci, ki vodijo delovni proces - kot tudi pri nas - in so odgovorni za poslovne [ezultate lastnikom podjetja. Ti pa pri nas še niso (povsem) opredeljeni. Zato pri nas vodilni delavci mislijo in praktično delujejo tako, da vodijo in nkrati tudi upravljajo (kot lastniki) podjetja. Ker so ponekod odpravili delavski svet ali pa bistveno spremenili (zmanjšali) njegove pristojnosti na Podlagi takšnih ali drugačnih reorganizacij, zlasti na podlagi določil tako-'menovanega Markovičevega zakona o podjetjih, so postali vodilni de-lavci alias menedžerji svojevrstne dvoživke. Prevzeli so velike pravice in odgovornosti, in to tudi na področju plačnega sistema v podjetju, o čemer kanimo spregovoriti v tem p ispevku. V javnosti in v nekaterih sindikatih se poudarjajo zlasti slabosti oziroma oapravilnosti. Kažejo se v nepreglednosti plač najodgovornejših delavcev, ker so se plače deklarirale - tudi v podjetjih z družbeno lastnino in v lavnih zavodih - kot tajne. Nekateri (ne)odgovorneži s kosmato (za)-vestjo so takšno stanje izrabili tudi tako, da so podjetje reorganizirali na oporečen način, saj obstaja več kot tisoč podjetij, v katerih bodo revizije. Na obravnavanem področju plač pa je takšna (za)vest nekaterih deloma tako, da so se tudi za slabe poslovne rezultate, zaradi katerih je Podjetje zašlo v izgubo in so se odpuščali delavci ali pa je (bilo) podjetje Pfed stečajem, izplačevale nesorazmerno visoke plače (npr. petkratne Povprečne OD v podjetju) in razni dodatki. Poleg njih pa so se nemalokrat Vplačevale še druge bonitete, določene z individualnimi pogodbami, kot 86 tudi imenujejo pogodbe o zaposlitvi za menedžerje. Takšno stanje, ki pa hvala bogu ni splošno, čeravno tudi nekaternikov n' malo, je med drugim narekovalo podpisnikom SKPg sklenitev posebna dogovora (Ur. I. RS, št. 1620-39/93, str. 2008). V peti točki so se dogovorili, da bo GZS skupaj z društvom Manager najkasneje v dveh ^secih (že do 9. septembra 1993!) pripravila in sprejela kriterije za plače Poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili, ki morajo temeljiti na uspešnosti vodenja in poslovanja. V sedmi točki pa so se Podpisniki sporazumeli, da so plače vseh zaposlenih v podjetjih in organi-2acijah s pretežno družbeno lastnino javne. Vsi podatki o plačah naj bi bili na vPogled ustreznim inštitucijam nadzora, pooblaščenim predstavnikom Podpisnikov KP ter sindikatov v podjetju. , Kakšne so možnosti strokovnih rešitev za najvišje plače - in to sWtiazmerno kratkem čsu, glede na določen rok v dogovoru podpisnikov “KPo praktično takoj - je vprašanje, ki je nadvse pereče. Kako je zodgovorom nanj? Brez sodelovanja stroke je iluzorno pričakovati zado-voijiv odgovor, tudi spričo tako kratkega roka. Končno tudi zaradi po-^anjkljivih podatkov o najvišjih plačah in njih nosilcih (nekaterih podatkov “Ploh ni, drutji statistični so zastareli in samo delni) ne bomo v prvi rundi zadovoljivo rešilPobravnavanega problema. (Se nadaljuje) «0 Borza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 33 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 35 DEM. Termini po 28. avgustu. 2. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po 28. avgustu. 4. Kranjska Gora - Jasna - tri- ali štiriposteljne sobe z etažnimi sanitarijami. Cena polnega penziona 32 DEM, polpenziona 27 DEM v tolarski protivrednosti. Prosto po 25. avgustu. 5. Prikolica Camping Šobec - od 21. do 31. avgusta. Cena 29 DEM na dan v tolarski protivrednosti. 1. Hišice v Termah Čatež ■ cena 50 DEM dnevno. Toplice za 4 osebe v času od 28. do 31. avgusta Morje 1. Nerezine Mali Lošinj - tri-, štiri- ali večposteljni apartmaji s celotno opremo, možnost lastne priprave hrane. Termini: od 28. 8. do 12. 9., cena 16DEM/osebo/dan. 2. Duga uvala pri Puli - enosobna stanovanja. Cena 30 DEM na dan. Termini po 28. avgustu. 3. Apartmaji v Dajli - enosobni bungalov, opremljen s kompletno kuhinjsko opremo, TWC, teraso v pritličju. Cena za 4 osebe 40 DEM dnevno. 4. Apartmaji v Nerezinah, otok Mali Lošinj - za štiri osebe, ob koncu avgusta, 7 do 10 dni. Cena 58 DEM za apartma. 5. Malinska otok Krk - apartmaji za 2,osebi 23 DEM dnevno 3 osebe 33 DEM dnevno 4 osebe 43 DEM dnevno 5 oseb 54 DEM dnevno Termini po 28. avgustu. 6. Červar - apartma za štiri osebe. Prosti termini od 28. avgusta dalje. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Termini od 28. 8. do 15. 9. Cena 35 DEM. 8. Kontejner v AC Lanterna - prosti termini v avgustu in septembru. Možnost bivanja za 4 osebe. Cena 33 DEM v tolarski protivrednosti. 9. Simonov zaliv - Izola - posezonski paketi od 28. avgusta do 25. septembra, hotelske storitve v dve- ali enoposteljnih sobah. Cena za 7-dnevni paket za eno osebo je 23.100 tolarjev, za 10-dnevni paket pa 31.900 tolarjev. V ceno je vštet polni penzion, uporaba bazena in plačilo taks. POCENIMO ŽIVLJENJE Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 8. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za avgust 1993 znaša 0,8% mesečno, preračunano na letni nivo 10%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev MESEČNE LETNE KREDITNA PONUDBA - kratkoročni krediti Sm»,=čite6mes. 3.08% 43.00% Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. SINDIKATI PODJETIJ, DRUGE PRAVNE OSEBE IN FIZIČNE OSEBE-POSAMEZNIKI POSTANITE LASTNIKI DELAVSKE HRANILNICE, d. o. o. Delavska hranilnica, d. o. o. se bo preoblikovala v delniško družbo, 104 ustanoviteljem - lastnikom Hranilnice se pridružujejo novi soustanovitelji. Pristopanje soustanoviteljev poteka uspešno, zato pohitite, da boste tudi vi med njimi. Ustanoviteljska vloga 70.000,000 SIT vam daje pravico do upravljanja in participacije na dobičku Hranilnice. Možno je plačilo ustanoviteljske vloge v obrokih. Za dodatne informacije nas pokličite na tel. 061/316-881, 312-098. Podroben program dokapitalizacije Delavske hranilnice, d. o. o. preberite v naslednji številki DE. B. IZLETI OKTOBERFEST OKTOBERFEST OKTOBERFEST Munchen 18. 9.- 3. 10. 2 dni cena 199 DEM C. SEJEMSKA PONUDBA 1. Frankfurt - od 17. do 19. septembra. Mednarodna razstava osebnih avtomobilov. Tri dni. Cena 1090 DEM. Za skupine možen popust. 2. Berlin - od 27. 8. do 5. 9. Največji sejem zabavne elektronike. Odhod s posebnim letalom 30. 8. Cena 1295 DEM. 3. Essen - od 15. do 22. 9. Sejem varjenja, toplotne tehnike, industrijski roboti, stroji za preizkušanje kvalitete, tehnika prihodnosti. Odhod 16. septembra. Cena za 4-dnevno potovanje 1290 DEM., 4. Dunaj - sejem elektronike, industrijske elektronike, gradbeni elementi, pogonska tehnika, prevodni materiali, elektronika in tehnika sporočanja, proizvodnja, pretvarjanje in razdeljevanje energije, komunikacijski in nadzorni sistemi. Odhod 28. septembra, 2-dnevno potovanje, cena 1.450 ATS. 5. Budimpešta - od 12. do 16. 10. Mednarodni sejem računalniške tehnike; software in hardvvare, vsa pripadajoča oprema, vključno s telekomunikacijami. Odhod 14. oktobra, tri dni. Cena 275 DEM. 6. Budimpešta - avtomobilski sejem: osebni, športni in tovorni avtomobili. Odhod 1. oktobra, tri dni. Cena 275 DEM, za skupine nad 20 potnikov možen popust. 7. Dusseldorf - od 17. do 20. novembra. Mednarodni strokovni sejem zdravniške prakse in bolnišnic. Štiri dni. Odhod 17. 11. Cena 1290 DEM. Za skupine možen popust. 8. Dusseldorf - od 26. do 29. oktobra. Mednarodni sejem zaščite pri delu in medicine dela. Štiri dni. Odhod 26. 10. Cena 1290 DEM. ZA SKUPINE NAD 25 OSEB NUDIMO 5% POPUSTA. PRIPRAVIMO DODATNI PROGRAM PO VAŠIH ŽELJAH. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7 %. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze 8 26. avgusta 1993 NA TEZNEM PBEPEU Zunanje ravnotežje Za stabilnost narodnega gospodarstva je, poleg izenačenosti celotnega (agregatnega) povpraševanja s ponudbo in s tem stabilnosti cen ter polne zaposlenosti, pomembno tudi izenačenje celotnega (agregatnega) uvoza z izvozom ali pa vsaj izdatkov za finansiranje uvoza s prejemki iz tujine (plačila za izvoz blaga in storitev, plače delavcev, zaposlenih v tujini, obresti, profiti in pretok domačega kapitala, vloženega v tujini, krediti, investicije ali darila tujcev). Piše: Franci Križanič V primeru, da narodno gospodarstvo ne more pokriti izdatkov za uvoz blaga in storitev ter odplačilo dolgov, sledi zadolževanje države v tujini, temu pa slej ko prej tudi plačilno-bilančna kriza. Posledica je upad blaginje zaradi premajhne ponudbe blaga, ki ga v tem narodnem gospodarstvu ne proizvajajo, ter znižanje produkcije zaradi premajhne ponudbe polizdelkov in sorovin iz uvoza. Stranski učinek je inflacija, ki utegne (ob ekspanzivni monetarni politiki) preiti v hiperinflacijo. Težave so tem hujše, čim bolj je dano narodno gospodarstvo odprto v svet, t.j. čim večja sta deležu izvoza in uvoza v njegovem družbenem produktu. Nekoliko drugačen problem nastopi pri presežku v trgovinski menjavi s tujino (večjem izvozu od uvoza), ko priliv sredstev iz tujine presega njihov odliv v tujino. Ta zagata je samo navidezno manjša od primanjkljaja v zunanjetrgovinski menjavi. Odpravi presežka na neustrezen način, t.j. z znižanjem izvoza, lahko namreč sledi t.i. »dutch disease« oziroma »holandska bolezen«, zaradi katere se ob propadanju izvozno usmerjenih podjetij in odpuščanju delavcev poveča brezposelnost. Obseg izvoza in uvoza ter priliv oziroma odliv kapitala, s katerim lahko narodno gospodarstvo finansira razliko med manjšim izvozom in večjim uvozom, so odvisni od ravni ter spreminjanja cen doma in v tujini, od deviznega tečaja domače valute, od ravni in rasti dohodka doma in v tujini ter od domačih in tujih obrestnih mer. Višja inflacija doma kot v tujini zmanjšuje izvoz in priliv kapitala ter povečuje uvoz in odliv kapitala; upadanje vrednosti domače valute pospešuje izvoz in zmanjšuje uvoz ter vodi v odliv kapitala v tujino; mst dohodka in domačega povpraševanja povečuje potrebe po uvozu ter zmanjšuje možnosti rasti izvoza; večje domače od tujih obrestnih mer pa vodijo v priliv kapitala. Na domačo inflacijo lahko država vpliva z monetarno politiko, na vrednost domače valute s tečajno politiko, na dohodek s fiskalno politiko, na obresti pa z monetarno in fiskalno politiko. Pri kombinaciji omenjenih ukrepov nima povsem prostih rok, saj mora, na primer, ob protiinflacijski monetarni politiki dopustiti visoke obresti, kar vodi v priliv kapitala iz tujine in terja še aktivnejšo tečajno politiko za preprečavanje »holandske bolezni«. Podobno vodi v rast obrestnih mer tudi zniževanje davkov in povečanje proračunskega primanjkljaja, s katerim država pospešuje rast dohodka. V odprtem gospodarstvu, v katerem so celi sektorji odvisni od izvoznega povpraševanja, je tudi v tem primeru potrebna aktivna tečajna politika. Poleg omenjenih ukrepov vpliva države na razmere, v katerih se odvija zunanjetrgovinska menjava, obstaja še cela vrsta »vzvodov« birokratskega uravnavanja izvoza, uvoza in mednarodnega toka kapitala. Med takšne ukrepe sodijo na primer carine, izvozne subvencije, fizične prepovedi ali omejitve (kvote) uvoza in izvoza, obvezni standardi, sanitarna in druga potrdila, administrativno omejevanje svobodnega prilava in zlasti odliva kapitala, itd. Končni učinek teh ukrepov je običajno obraten od pričakovanega, posledica je . namreč manjša blaginja, nižja konkurenčnost in počasnejša gospodarska rast v državi s pretirano regulacijo. Ustrezno vodeno zunanjetrgovinsko politiko lahko, v sodobnih ■ izmerah pa celo mora država kombinirati tudi z aktivno razvojno politiko, t.j. z investicijami v šolstvo, kulturo in znanost ter spodbujanjem uvajanja boljših tehnologij in izdelkov v obstoječih ali novih podjetjih. Tako omogoča vzpostavljanje zunanjega ravnotežja ob vedno večjem obsegu menjave, zaposelnosti in blaginje. V LUKI KOPER SPET ZADOVOLJNI V Luki Koper so julija pretovorili 477 tisoč ton blaga in za več kot tretjino presegli načrtovani pretovor. K temu so delno pripomogli isti razlogi kot za povečevanje trajektnih prog. Največji presežek so dosegli na račun lesa, saj je šlo v tem mesecu 80 tisoč kubičnih metrov avstrijskega lesa v Libijo in Alžirijo - to pa je kar petkrat več kot ponavadi. Samo za les so imeli v pristanišču po dve ali tri ladje na dan. Julija so pretovorili 8300 kontejnerjev namesto siceršnjih 5000 v mesečnem povprečju. K temu so pripomogle ladje hrvaškega ladjarja Cro-atia Line, ki je svoj plovni center preselil iz Livorna delno na Reko, delno pa v Koper. Večje kontejnerske ladje prihajajo zdaj v slovensko in hrvaško morje, od koder jih manjše ladje razvozijo v bližnja pristanišča. Promet je povečal tudi julijski uvoz žita za slovenske rezerve (42 tisoč ton). Zaradi zapore oziroma ovir prometa po Donavi se je skozi Luko Koper povečal promet železarskih izdelkov iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovaške. V sedmih mesecih je v Koper prispelo tudi nekaj manj kot osem tisoč japonskih avtomobilov - predvsem za Avstrijo. B. Š. 1. septembra 10-odstotno povišanje cen v železniškem prometu Slovenske železnice so že pred časom vložile zahtevek za povišanje cen prevoza potnikov v notranjem prometu. 1. septembra se bodo cene za prevoz z vlakom povečale za 10 odstotkov. Kljub tej prvi letošnji podražitvi na železnici bodo cene delavskih mesečnih vozovnic nekaj časa ostale še nespremenjene. Razbeljeno in soparno poletje, ki nam ni privoščilo ene same poštene ohladitve, je bilo najbolj neusmiljeno do narave in naših polj. Medtem ko jo je pšenica še nekako odnesla, pa se je avgusta pričelo sušiti prav vse, od koruze in grozdja do povrtnin in od travnikov do dreves. Pravijo, da gre za najbolj neizprosno pomanjkanje dežja v tem stoletju. Res, prava katastrofa. Zato kmetje poudarjajo, da bi morala vlada ukrepati takoj in ne šele na jesen, ko ho konec počitnic. Gotovo imajo prav, saj je škodo, ki jo povzroča suša, premalo samo ocenjevati. Zaradi dolgoročnih posledic so potrebni takojšnji konkretni ukrepi, predvsem pa pomoč pridelovalcem hrane na najbolj prizadetih območjih. A. U. NOVA POGODBA V NOVI BROŠURI! PREMOŽENJE V BIVŠI JUGOSLAVIJI: ŠEST MILIJARD DEM Vrednost celotnega poslovnega premoženja, ki so ga na dan 31. 12. 1992 imela slovenska podjetja v bivših jugoslovanskih republikah, je ocenjena, preračunano, na 6,117 milijarde mark, vrednost stanovanj in počitniških domov pa na 459,6 milijona mark. V mislih imamo tržno vrednost, ki je od računovodske precej višja: pri poslovnem premoženju za skoraj 16 odstotkov, pri zunajposlovnem (stanovanja, domovi) pa za 70 odstotkov. V minulih dveh letih (1992 in 1991) so v drugih republikah zaplenili za 327 milijonov mark premoženja poslovnih enot in za 4,5 milijona mark stanovanj in domov. pravnih oseb, ki imajo v bivši državi stanovanja in počitniške domove. To so podatki, ki jih je s pomočjo ankete zbrala Služba družbenega knjigovodstva na zahtevo slovenske vlade. Vlada je tudi že prej, v letu 1991, naročila podobno zbiranje podatkov o poslovnem in izvenposlovnem premoženju sredi leta in ob koncu leta 1991. Ve se zakaj: prej ali slej se bo začela resna debata o delitvi premoženja bivše skupne države, pa je treba imeti čimbolj natančne podatke, vsaj o lastnem, če jih že o skupnem premoženju ni. nju tržne vrednosti tega premoženja in nekatera anketirana slovenska podjetja tega podatka niso niti izpolnila. Treba pa je poudariti, da navedeni podatki niso povsem točni. Najprej zato, ker so bili zbrani po ne preveč natančni metodi z anketo, drugič pa zato, ker spričo vojne v nekaterih delih bivše Jugoslavije nekateri lastniki niti ne vedo, kaj se je z njihovim premoženjem zgodilo. Zaradi tega je bilo nekaj težav pri ocenjeva- Zbrani podatki zajemajo (z naštetimi zadržki) vse premoženje slovenskih pravnih oseb v nekdanji Jugoslaviji, tako poslovnega kot zunajposlov-nega, preračunanega v marke po veljavnih tečajih na dan ocenjevanja (na primer, za preračunavanje knjigovodskega premoženja na dan 31. 12. 1990 je bil uporabljen tečaj 1 marka - 7 din). Poslovno premoženje so materialne naložbe - osnovna sredstva, zaloge, terjatve do kupcev, dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe in druga poslovna aktiva. Zunajposlovno premoženje pa stanovanja in počitniški domovi. Na anketo je odgovorilo 653 pravnih oseb, ki imajo v Jugoslaviji poslovno premoženje, in 1058 Kot smo zapisali, je bila konec lanskega leta tržna vrednost poslovnega premoženja slovenskih pravnih oseb v drugih republikah bivše Jugoslavije ocenjena na 6,117 milijarde mark in je bila od knjigovodske višja za 15,7 odstotka. Večina podjetij je v anketi razčlenila tržno vrednost premoženja na vrednost materialnih naložb, zalog in drugega premoženja. Tržna vrednost materialnih naložb in zalog je bila ocenjena na skupaj 1,4 milijarde mark (23 odstotkov vsega premoženja), ostalo premoženje pa na 4,679 milijarde mark (77 odstotkov). Od knjigovodske vrednosti je bila tržna vrednost materialnih naložb in zalog višja za 101,6 odstotka, tržna vrednost terjatev do kupcev, kreditov in drugih dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb pa - razumljivo, saj se to premoženje večinoma ne revalorizira - samo za 2,2 odstotka višja. Večji del poslovnega premoženja (55 odstotkov tržne vrednosti ali 3,387 milijarde mark) imajo v nekdanji Jugoslaviji pravne osebe iz gospodarstva, predvsem indu- strijska in trgovska podjetja. Po grobi oceni to znese 5 odstotkov njihove celotne poslovne aktive, če se upoštevajo samo materialne naložbe in zaloge, ali okoli 2 odstotka vseh materialnih naložb in zalog, izkazanih v bilanci stanja slovenskega gospodarstva na dan 31. 12. 1992. KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO e lrAmiiTifGTiom O JKhVr aEIc5JE*itduJLj Uil L Slovenska podjetja so imela na ta dan v drugih delih bivše skupne države 6269 stanovanj in počitniških objektov, ki so bili na trgu vredni 459,6 milijona mark, ali 70,7 odstotka več, kot je zapisano v knjigovodskih izkazih. Avtorja komentarjev: Gregor Miklič in Brane Mišič Cena 950 SIT. Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: (061) 321-255,110-033, 313-042, faks 311-956. .....---------------------------- X Koliko premoženja pa je bilo slovenskim pravnim osebam odtujenega? Taista anketa pravi, da za 327 milijonov mark poslovnega premoženja skupaj v letih 91 in 92. Ker se ta podatek nanaša na dobo dveh let, knjigovodska vrednost pa na točno določen dan, je mogoče na grobo oceniti, da je bilo skupno odtujenih slabih 45 odstotkov materialnih naložb in zalog. Stanovanj in počitniških domov pa je bilo odtujenih v vrednosti 4,5 milijona mark, kar je 1,7 odstotka knjigovodske vrednosti teh objektov na dan 13. decembra 1992. Povzel: B. R. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) ......... izvod(ov) SPLOŠNE KOLEKTIVNE POGODBE ZA GOSPODARSTVO s komentarjem. Naročeno pošljite na naslov: ................................. Ulica, poštna št., kraj:...................................... Ime in priimek podpisnika:................................... Naročeno dne:................................................ ■ 's/. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. _.,yL 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju. anh-°?i9" Žig Podpis naročnika M t I $ S 'j nisi rt. Glinica MarisCilnica 26. avgusta 1993 NA TRŽNEM PREPIHU NEMCI ZAUPAJO LJUDEM V NAZARJIH Delajo v treh izmenah, na evropski ravni, s plačami pa tako tako... Niso na evropski ravni. ®°godek, kakršnih je v Sloveniji presneto malo Proti koncu minulega tedna so Nazarjih položili temeljni ka-nien ali, kot smo včasih dejali ' "kamen temeljac«. Pa da ne bo P°rnote, ne za kakšno novo cer-.ev, temveč za objekt, ki bo po-Ntju Mali gospodinjski aparati pgotovil večjo proizvodnjo in uoi izdelovanje povsem novih Paratov. Ni kaj, na moč razveseli'' dogodek. Še posebno v teh ča-'o. ko tovarne v glavnem zapije'1'0, delavce z njihovimi druži-ami vred pa pehamo v boj za Preživetje in revščino. No, pa spet k našemu temelj-err*u kamnu .in tovarni Mali gospodinjski aparati, ki je v celoti Evropski center za razvoj in proizvodnjo Zdaj izdelujejo v podjetju Mali gospodinjski aparati rezalnike, sekljalnike, kavne mlinčke in ročne mešalnike, obenem pa tudi motorčke za male gospodinjske aparate. Bosch-Siemens Hausgeraete GmbH (BSHG), s katerim je povezana tovarna v Nazarjih, je vodilni ponudnik bele tehnike v Zahodni Evropi. Lansko leto je omenjeni koncem zabeležil promet v višini 7 milijard mark. Na nemškem trgu ima BSHG s 23.500 zaposlenimi vodilni delež, v Za- hodni Evropi je na drugem mestu, takoj za skupino Elektrolux, medtem ko je v svetovnem merilu pri poslovanju z belo tehniko na petem mestu. Omenjene slovesnosti v Nazarjih se je kajpak udeležil tudi dr. Herbert Worner, sam predsednik poslovodnega odbora Bosch-Siemens Hausgeraete. Sploh ni bil redkobeseden. Ko je pričelo deževati, je hudomušno pripomnil, da bo naložba gotovo naletela na plodna tla. Sicer pa je med drugim razmišljal takole: »Med tovarno Malih gospodinjskih aparatov in BSHG je dolgoletno sodelovanje. Z ljudmi v tej dolini imamo spodbudne izkušnje, ki so bile odločilnega pomena za naše naložbe v Nazarjih. Načrtujemo, da bomo prevzeto tovarno razvili v evropski center za razvoj in proizvodnjo motorskih malih aparatov. Z drugimi besedami to pomeni, da bomo v prihodnje hitreje prinašali v Slovenijo znanje in najnovejše tehnološke dosežke, in da aparatov v Nazarjih ne bomo le delali, temveč jih tudi ustvarjali. V letošnjem letu bomo vložili v tovarno kar petnajst odstotkov dohodka, kar je trikrat toliko, kolikor procentualno investira BSHG v svoja osnovna sredstva. Zelo pomembni za uresničitev zastavljenih ciljev so ljudje. In v ljudi te doline poslovodni odbor BSHG zaupa. Zato naše velike naložbe v Sloveniji,« je poudaril dr. Herbert Worner, predsednik poslovodnega odbora BSHG. Ob polaganju temeljnega kamna v Nazarjih je bilo, kajpak, še več govornikov. Saj je takih dogodkov v zadnjih letih v Sloveniji zares malo. Dovolj je denarja za razkošna poslovna poslopja, nikoli ne zmanjka cvenka za apetite vodilnih in tudi manj vodilnih politikov, ljudske kuhinje, kjer delijo brezplačne enolončnice, pa so vedno bolj polne. Pa kaj, imamo demokracijo, mar ne? Drobcena, nekateri bi rekli lepotna napaka je le v tem, da imamo v teh novih časih vse več lačnih in obupanih. In zato je vsak »kamen temeljac« toliko bolj razveseljiv. Bodo tudi plače na mednarodni ravni? Novogradnja v Nazarjih ne bo edina letošnja pridobitev tovarne Malih gospodinjskih aparatov. Za potrebe razvojne službe so uredili sodobno opremljen laboratorij, prav tako tudi nov prototipni oddelek in testirnico aparatov. Dr. Herbert Worner, predsednik BSIIG, je ob koncu svojega nagovora poudaril, da si v Nazarjih želi »znaten dvig produktivnosti« in mednarodno raven dela. K temu pa je dodal, naj zaposleni v prihodnjih letih nikar ne pričakujejo preveč od svojega delodajalca. Verjetno je s tem mislil na plače, ki so v Nazarjih sicer na ravni kolektivne pogodbe, pa zelo daleč od kakršnekoli »mednarodne« ravni. S tridesetimi, štiridesetimi tisočaki na mesec je pač težko živeti, mar ne? K temu naj še dodamo, da delajo ljudje v Nazarjih kar v treh izmenah. Andrej Ulaga nemškega koncerna Bosch- 'erriens Hausgeraete GmbH. Bojuje ima blizu 500 zaposlenih, ■ 0 konca letošnjega leta naj bi stvarilo za 50 milijonov mark Ptorneta, v izvoz pa bo šlo 90 od-totkov proizvodnje. To pa je, kot iVL^Siali na slovesnosti v Nazar-| J n’seie začetek. &icer pa ima proizvodnja malih gospodinjskih aparatov v Nazar-{rh že dobri dve desetletji dolgo edicijo. Prve aparate so napra-- 1 konec leta 1971, ko so hoteli Popestriti in Go: obogatiti ponudbo 'renja Gospodinjski aparati. 'Vama je pričela sodelovati s si- ernom Bosch-Siemens Hausge-jOte GmbH, za začetek na po-°oju nabave, proizvodnje in ra°.. Je- Kasneje so v Nazarjih zsirili sodelovanje z Nemci še a Področje razvoja. V novem ljubljanskem Intersparu se sleherni dan tako napolnijo blagajne kot verjetno v nobeni drugi veleblagovnici v Sloveniji. Slišali smo, da dnevno iztržijo tudi milijon mark. To da misliti. Predvsem našim trgovcem, ki pogosto pravijo, da pri nas ni prave kupne moči. Res je ni prav veliko, vendar za sposobne, pridne in iznajdljive trgovce dovolj, bolje - več kot dovolj. Le znati je treba in ne preveč odirati. Malo že, ne pa preveč. A. U. Naročnike obveščamo, da bomo upoštevali vsa naročila za to knjigo od januarja 1993 dalje. »ra To pot je bil dogovor med predstavniki svobodnih sindikatov in vlado tak, kakršnih bi si v prihodnje še želeli. Čim več. Zato je bilo odveč, da smo morali ostati novinarji pred vrati. Ker je šlo »le za delovni dogovor«, smo bili predstavniki sedme sile na sestanku nezaželeni. POŠTEN DOGOVOR MED SINDIKATI, VLADO IN SKLADOM Vsebina • Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij • Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij • Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja w0n razlagajo: mag. Tone Rop, dr. Alenka Žnidaršič - Krajnc (oba s seminarja bSS) in Gregor Miklič Cena 1.800 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefona: 321-255, ^J10-033, telefaks: 061-311-956. Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:.......................................................... Ulica, poštna št., kraj:.................................................................. Ime in priimek podpisnika:................................................................ 1 ■ Račun bomo plačali v zakonitem roku. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročenp, dne:....................... ................................................... Žig Podpis naročnika ‘dl, S podjetji, ki so v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj, ne gre vse kot po maslu. Tega se še kako zavedajo v svobodnih sindikatih, še bolj pa delavci, ki so .še najmanj krivi za svoj nezavidljiv položaj. Zato so v začetku tega meseca sedli za isto mizo predstavniki petih sindikatov - kovinske in elektroindustrije, kemične, nekovinske in gumarske industrije, tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije, kmetijstva in živilske industrije ter delavcev gradbenih dejavnosti - in napisali pismo ministrstvu za gospodarske dejavnosti oziroma ministru dr. Maksu Tajnikarju. V njem so povedali, kaj jih žulu, in tudi spregovorili o svojih pričakovanjih. Povzetek tega »vročega« poletnega pisma je naslednji: »Prenekatere probleme, ki delavce silijo k stavki, bi lahko omilili, če bi imeli vodilni v podjetjih, predvsem pa predstavniki sklada za razvoj, malce več posluha za zaposlene. Primerov, ko odgovorni v podjetjih gredo na počitnice - hkrati pa ne zagotovijo pravočasnega izplačila plač - ne moremo tolmačiti drugače kot z besedami: malomarnost, neodgovornost, neresnost. Zato si predstavniki sindikatov želimo sestanek s predstavniki vlade, na katerem naj bi se dogovorili, kaj pravzaprav delavcem gre in kakšne so - ob vseh njihovih dolžnostih - tudi njihove pravice. V primerih, ko delavci prejemajo prenizke plače, predlagamo, naj se neizplačani osebni dohodki spremenijo v kapitalne deleže zaposlenih. Gre tudi za vprašanje zakonsko in pogodbeno pripadajoče lastnine delavcev. Na zahtevo članstva bomo v primeru, če ne bo prišlo do poštenega dogovora oziroma kompromisa, že septembra terjali svoje pravice na sodišču. Prepričani pa smo, da lahko na sestanku, ki ga premagamo, najdemo skupni jezik in se izognemo sodišču. To bi bilo v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa v zadovoljstvo in korist vseh delavcev, zaposlenih v podjetjih, ki so last Sklada...« Pod omenjenim pismom, ki smo ga povzeli v nekoliko skrajšani obliki, so se podpisali predstavniki vseh petih prej omenjenih sindikatov. Datum: 4. avgust 1993. Večkrat pravimo, da človek ne more iz svoje kože. In to presneto dobro drži. Pregovor še kako velja tudi za ministra Tajnikarja. Ta je namreč - v nasprotju z večino ljudi v vladi - kljub počitniškemu mesecu avgustu vzel predlog sindikatov resno in jih prav kmalu, že minuli ponedeljek, povabil k sebi na sestanek. Ni kaj, mož, kot se spodobi. In rezultat tega tolikanj želenega in potrebnega dogovora? Očitno se za okroglo mizo niso šli, kdo bo koga. Igrali so z odprtimi kartami in sklenili, da se bodo v prihodnje vsi »prizadeti«, to so predstavniki svobodnih sindikatov, ministrstva za gospodarske dejavnosti in Sklada RS za razvoj, redno sestajali in pomagali delavcem v podjetjih, katerih lastnik je Sklad. V skladu s poslovno politiko Sklada v letošnjem letu in drugo veljavno zakonodajo bodo sodelovali pri sanaciji podjetij. V primeru odtujitve podjetij oziroma prodaje bo Sklad ohranil 20-odstotni delež, ki ga bo uporabil za brezplačno razdelitev med delavce. Že do 10. prihodnjega meseca pa bodo sklad in predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pripravili možne rešitve za uveljavljanje razlike med obračunanimi in neizplačanimi osebnimi dohodki v skladu z veljavnimi kolektivnimi pogodbami. Dogovor torej, ki ne potrebuje komentarja. Andrej Ulaga 10 TE 26. avgusta 1993 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJ.il D PLAT ZVONA ZA ČRNE GRADNJE C Črnograditelji v Sloveniji so imeli letošnje poletje možnost (prvo), svojo črno gradnjo prijaviti in si tako zagotoviti dvoje: morebitno legalizacijo gradnje v prihodnosti - če jo bodo dovoljevali urbanistični načrti, kjer bo možno - zlasti pa, da jim ne bo potrkal na vrata buldožer - v spremstvu policistov. Za moratorij na rušenje je ust ministra je namreč bilo treba predložiti najmanj 150.000 tolarjev depozita, v praksi pa še precej več, saj se višina depozita ravna po »črnih« kvadratnih metrih. Tako črna gradnja nekoga, ki si je postavil denimo dvonadstropno stanovanjsko hišo, velja okoli 500 do 800 tisoč tolarjev »are«, ki bo porabljena za rušenje, če gradnja ne bo dovoljena, če bo, pa jo bo dobil lastnik nazaj - za stroške legalizacije. Svoje črne gradnje je do 7. julija prijavilo več kot tri tisoč lastnikov v Sloveniji zgrajenih nepremičnin, kar je - po oceni ministrstva za okolje - tretjina domnevnih črnograditeljev. Ti so v Stanovanjski sklad Republike Slovenije, kamor se stekajo depoziti, vložili blizu 700 milijonov tolarjev, kar pomeni, kot je dejal Miha Jazbinšek, minister za varstvo okolja, da so »ljudje zadevo vzeli resno«. Vendar je treba tudi vedeti, da so vplačali depozit predvsem tisti, ki so imeli denar - in so ga vedno imeli tudi doslej. Prav je, da bi morali pri črnih gradnjah končno napraviti red, vendar pa bi pristojni z ministrstva za okolje pri pripravi omenjenega zakona morali izpričati več prožnosti. Iz doslej slišati predvsem to, da naj bi vsak črnograditelj v obdobju preteklih treh mesecev vplačal depozit v višini 150 000 tolarjev - ne glede na obseg črne gradnje in njen vpliv na okolje. Ali bi moral potem plačati depozit tudi tisti občan, ki si je zgradil za pol metra večjo hišo, kot je bila predvidena po načrtu? Bi moral plačati depozit tudi tisti, ki je streho na hiši postavil malo bolj ali malo manj poševno, kot je bilo predvideno, ali kje v odročnem kraju na črno gradil kurnik, klet? Nedvomno ni vseeno, ali si je kdo zgradil počitniško hišo nad vodnim zbiralnikom, sredi njive ali kje v opuščenih krajih ali odročnih vinskih goricah ... Doslej se z ministrstva za okolje ni slišalo, ali bi morala tudi krška nuklearka plačati depozit," čeprav velja za največjo črno gradnjo na Slovenskem. In kdo naj bi plačal depozit za na črno zgrajene gozdne in druge ceste, kamnolome, pe-skolome, divja odlagališča za smeti, kar vse ima lahko veliko hujše posledice za okolje od kakšnega na črno grajenega prizidka? Vlada je dosegla podaljšanje roka plačila depozita za tri stanovanjskih hišah (predla1 gala je spremembo stanovanj' skega zakona v njihovo korist - da bi jim materialno ne okr nila statusa imetnika stanovanjske pravice. Z eno besedo nova oblast je pomagala vsem ki jim je pomagala že prejšnji k »boljševiška«, s tem, da jim jf takš Pom Pa p Pajb ttiirr 'gre. Pri i Krit mesece, socialno šibkejši pa naj bi ga plačali celo v dveh obrokih. Vendar: dokler ne bo pred javnostjo celotne in podrobnejše analize vseh črnih gradenj in dokler se ena črna gradnja od druge ne bo razlikovala, s takšnimi »horuk« ukrepi vlade ljudje ne bodo zadovoljni. Za tiste, ki, denimo, gradijo na črno, namreč ni lahko zbrati 150.000 tolarjev ali še precej več za plačilo depozita. Ob nameravanem podiranju črnih gradenj in hkratni nujnosti podkupovanja vlade (njenega sklada), da bi se jih NEPROFITNI VOLONTERSKI SEKTOR -PARTNER SOCIALNE DRŽAVE takoj (spet po treh mesecih) ne lotila z buldožerji, si velja - vsaj za razmislek —• zastaviti še nekaj vprašanj v zvezi z novo stanovanjsko politiko. Kako si razlagati, kako povezati naslednja dejstva? V zadnjih dveh letih so različne slovenske vlade (v katerih pa ves čas sedi minister Jazbinšek) ponudile naprodaj in tudi razprodale družbena stanovanja imetnikom stanovanjske pravice le za desetino tržne vrednosti. Kolikor je mogla, je Drnovškova vlada pred tedni ustregla tudi stanovalcem v nacionaliziranih Razvoj socialne politike v Sloveniji v preteklem obdobju je slonel na izrazito enodimenzionalnem modelu s prevladujočo vlogo javnega sektorja, ki je bil tudi sam s svojimi notranjimi protislovji in visoko ceno vzdrževanja eden izmed vzrokov dolgo trajajoče ekonomske in socialne krize pri nas. Z uvedbo pluralnega politič- omogočilo prve privatne organi- vo^ters^sektori Odgovor naTo nega sistema lahko upravičeno zacije in krepi se dejavnost nepro- volonterski sektor. Odgovor na to pričakujemo, da bo strategija raz- fitnih organizacij. Postaja pa zdo^azTomTše’zlasti* če voj a na socialnem področju iz- jasno, da še ni zadostnih sistem- sektor zelo raznolik, se zlasti, ce gradnja pluralnega sistema blagi- skih pogojev za hitre spremembe. ^ščaioTani v različnih držaVaK nje, z okrepitvijo dejavnosti tako Tisto, kar potrebujemo, če s stra- ^ organizacije od bob privatnega kot neprofitnega vo- tegijo mislimo resno, so ukrepi, ki . J lonterskega sektorja. Treba je bodo stimulirali razvoj neprofit- "ega^kaTjeTtk sektor sodilo razviti različne nacme zadovolje- nega volonterskega m privatnega slo ven bi nredvsem delavnost vanja potreb in nove nosilce te sektorja: predvsem finančno po- , . 1 '.J3 ..h dejavnosti. moč, davčne olajšave in različne humanitarnih organizacij m ra- Država je že izvedla nekatere, oblike strokovnosvetovalne po- zlicmh društev. Gre preprosto za zlasti zakonske spremembe. To je moči. n]oveu oblike zadovoljevanja soci- c almh potreb, ki jih ne moremo ^1 .............. opredeliti kot javni ali privatni sektor, za nove izvajalce in nove NOVA KNJIGA ZALOŽBE ČZP ENOTNOST ™ združuje elemente trga (plačilo za ^“ storitve), države (proračunsko sofinanciranje programov) in nefor-RUDI ČAČINOVIČ: malne vire (prostovoljno - volon- tersko delo in darila). Prav kombinacija vseh teh elementov je MED DVEMA CERKVAMA ESH3S rr , , i , , v še toliko večji, saj se pri nas nada- Zapisi dvakrat razočaranega vernika ijUje krčenje sredstev za zadovo- Devetinsedemdesetletni avtor, znan slovenski publicist in diplomat fitnf v^lontersk^sektoTpa odpira v knjigi pripoveduje o svojem razočaranju najprej nad katoliško in možnosti vstopanja novih virov m potem še komunistično »cerkvijo« ter iskanju tretje, svoje poti. sil preko samoaktiviranja civilne Zajema čas med vojnama, vključno s Hitlerjevim napadom na Jugo- družbe. Slavijo. Neprofitne volonterske organi- Tudi naša mlada država danes išče novih, tretjih poti - med kapitaliz- zarije bi lahko definirali kot for-mom in sistemom, od katerega se poslavljamo. Čačinovičev! Zapisi malne organizacije (so uradno re-našo dediščino bogatijo z njegovimi pričevanji in spoznanji - drago- fs sTmoupra^o”3 oTganTzIcijsko cenim prispevkom za našo sedanjost in prihodnost. strukturo Organizacije, ki prido- Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana Dalmatinova 4 bivajo sredstva iz različnih virov, telefon 321 -255, 110-033. Cena je 1920 tolarjev. javnih in privatnih, lahko ustvar- jajo dobiček, vendar ga v celoti __________________..................... _ usmerjajo za realizacijo nalog, za ........katere so bile ustanovljene, in NAROČILNICA vključujejo tako plačano delo Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o). voljcev0*13^^ ^0t Prosto izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA. Naročeno pošljite na naslov: . Slovenija seveda ni brez tradicije na tem področju. Pred vojno ........................................................... so obstajali trije glavni nosilci te .. . _ , . dejavnosti, katoliška cerkev, Ulica, postna st., kraj.................................... kmečke zadruge in sindikati. Ime in priimek podpisnika............................... V obdobju pospešenega izgrajeva- nja javnega sektorja, ki je s svojo 1. naročeno bomo plačali v zakonitem roku decentralizirano in kakovostno 2. kot ind. naročnik naročam po povzetju mrežo javnih storitev prepredel vse pore slovenske družbe, je de- Naročeno, dne Žig Podpis naročnika iavnost teh organizacij obstajala v glavnem kot dejavnost državno financiranih in s tem tudi kontroliranih družbenih organizacij in društev (npr. Rdeči križ,. Zveza prijateljev mladine...), kot dopolnilna dejavnost javnih organizacij, ki so v svoje delo vključevale tudi volonterje (zlasti centri za socialno delo), kot dejavnost društev, ki so zagotavljala storitve predvem za člane (npr. upokojenska in invalidska društva). Ponovno oživljanje neprofitnega volonterskega sektorja ne bo lahko. Vsekakor ne bi smel iti v smeri vračanja na tisto, kar je že bilo. Treba je storiti vse za razvoj novih neprofitnih volonterskih organizacij. Bojazen, da bo uresničitev te usmeritve težka, je še zlasti velika, ker država krči sredstva za družbene dejavnosti, državna administracija pa brani obstoječi enodimenzionalni model in zagotavlja sredstva predsem javnemu sektorju, kot nujen sogovornik pri delitvi javnih sredstev. Poleg tega vednost o prednostih tega sektorja še ni prodrla v glave sedanjih nosilcev politične oblasti. Glede na opisana spoznanja o pomenu neprofitnega volonterskega sektorja si bo Združena lista prizadevala za spodbujanje njegovega razvoja. Podpirala bo: 1. oblikovanje medresorske skupine pri vladi za področje neprofitnega volonterskega sektorja, v katero bi morali kot enakopravne partnerje vključiti tako predstavnike tega sektorja kot strokovnjake; 2. čimprejšnjo predložitev in sprejem zakona o fundacijah (ki ga sploh še nimamo) ter potrebnih sprememb zakona o društvih (nevladnih organizacijah); 3. opredelitev davčnih olajšav, ki bi spodbujale posameznike in podjetja k mecenstvu in sponzoriranju tega sektorja; 4. vključevanje vlade ali posameznih ministrstev v nastajanje fundacij s sovlaganjem tudi javnih sredstev. S tem bi pospešili nastanek fundacij in pluralizacijo nosilcev novih dejavnosti; 5. vladno podporo ustanovitvi centra za razvoj neprofitnega volonterskega sektorja kot oblike strokovne svetovalne pomoči, katerega dejavnost bo usmerjena v razvoj in pomoč sektorju. dodelila status imetnika sta' novanjske pravice in drui' beno, nacionalizirano, k3’ drovsko, vojaško, službenO' socialno ali še kakšno drugo to je napol zastonjkarsko sta' novanje. Tako kot prejšnja p8 je tudi nova okradla vse tiste ki jim nikoli ni uspelo prido' biti si stanovanjske pravici v katerem od omenjenih kategorij zdaj razprodajanih stanovanj - pa čeprav so vso delovno dobo vplačevali znaten delež svojega zaslužka v »stanovanjski fond«, namenjen z8 gradnjo omenjenih, različne poimenovanih družbenih stanovanj. Kaže, da je ta denaf zdaj dokončno podržavljen1 odteka v žepe kupcev družbenih stanovanj in še kam drugam, celo za opremo bančni)1 prostorov, kot smo lahke brali. In zdaj je država z vso sile udarila še po črnograditeljih; med katerimi niso le lastnik1 vikendov, temveč je večin8 takšnih, ki nikoli niso bil1 blizu državnih ali ozdovskih korit, ko so se delila stanovanja ali krediti. Te »zadeve* (črnih gradenj) se črnograditelji niso »resno lotili« zatu ker bi ne vedeli kam z denarjem, temveč zato, ker niso imeli strehe nad glavo in nikakršnih privilegijev ali drugih možnosti, da bi do nje prisl? po lagodnejši poti. In bi tud? nikoli ne imeli doma, če bi S' ga ne zgradili na črno. Vinko Blatni ^ Pro Ri Stat da Ustr moč učir Ustr Pral “Čn hoč. kerr pri' vin= gale očel [ege Kot San Po c like zaš Pro drž D tak izpc kon maj bla V w OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Počitniške ljubezni Andreja Čmak Meglič Ko sem sedel pred prazen list papirja in tuhtal, kakšne nasvete naj letošnje poletje napišem našim bralcem, sem najprej poiskal seznam lanskih člankov, da se ne bi kaj ponovilo in bi se pritoževali, češ kaj nam naklada, saj je o tem že lani pisal. Ko sem prebral naslove, sem ugotovil, da bi bilo treba nekaj od tega vseeno ponoviti. Ker pa sem to mislil na glas in v družbi prijateljev in prijateljic, sem jih vprašal, kaj še predlagajo. Ena izmed njih je, ne da bi pomislila na reakcijo drugih, takoj rekla: »Kaj pa počitniške ljubezni?« Pa še kako je imela prav. Zato pišem tudi o tem. Res se bo komu zavihnil nos in bo rekel, da imamo tovrstne literature pri nas dovolj, drugi bo rekel, da je je še preveč. Sam pa moram povedati, da se ne mislim spuščati v nikakršno moraliziranje, pa tudi zdravstvene razprave ne mislim pisati o delovanju joda in morja ter lenarjenja na povečano delovanje spolnih žlez. Pa tudi iz starih časopisov ne morem porabiti prav nič, ker je to nekoč bila tabu tema. Ker pa sem že dolgo na svetu in sem tudi precej dolgo zdravnik, vem, kakšni so bili nekoč problemi s temi ljubeznimi in kakšni so danes. Problemi so, so bili in bodo! V naših mladih časih so bili problemi oditi sploh na dopust. Kljub vsem obljubam o blagodati so bile za nas dijake in študente delovne brigade, kjer so nas grde intelektualce poskušali prevzgajati s trdim fizičnim in trdim političnim delom. Delavci pa so imeli dopust, kolikor so ga imeli, in še tega so večino preživeli delavno na kmetiji staršev, s katere so morali oditi v tovarne. Potem se je začelo gibanje, da je tudi delavcu potreben dopust, in rasti so začeli počitniški domovi. Pa saj je to že skoraj zgodovina. No in v teh časih sem bil že zdravnik v obratni ambulanti. Nekatera bolj ali manj sramežljiva dekleta so me pred dopustom včasih pobarala, kako je kaj s kontracepcijo, da ne bi bilo na dopustu kaj narobe in kakšne nezaželene posledice. Po dopustu pa je ta ali ona prišla objokana, ni perila, bila sem na dopustu. In samo enkrat! Pa so se tudi za te našle rešitve, take ali drugačne. Nekatere rešitve teh poletnih ljubezni srečujem na cesti. Danes je nezaželena nosečnost še vedno problem. Upajmo, da je osveščenost mladine dosti večja, kot je bila nekoč. Ali pa ne? Bojimo se drugega hudega zla našega časa. V svoji knjigi Kam in kako na dopust sem o aidsu zapisal naslednje: »AIDS ne pozna državnih meja, ne ozira se na družbenopolitične predstave, temveč uboga le zakon biologije, je zapisal zahodnonem-ški virolog dr. Gert Frosner.« »Ali se lahko okužim z aidsom, če se sončim gola na naših skalah, me je vprašala znanka, ki se zaradi zdravja sonči pola, noče pa med nudiste v njihove kampe. Poišče si bolj ali mani skrit kraj in svojo bolno kožo pokaže soncu. Moj odgovor je bil kategoričen 'Ne!'. Pp tem pa sem se spomnil bolnika, ki je pred desetletji staknil gonorejo in mi razlagal, da jo je dobil, ker se je usedel na topel sedež avtobusa?!« AIDS je problem današnjega časa, dejansko je problem dopbsta, turizma, problem, kjer se mase ljudi mešajo, ker ogromno ljudi potuje. Zaenkrat je to neozdravljiva bolezen, tudi cepiva proti njej ne poznamo. Preostane nam samo, da se varujemo pred njo. Kako?« ■ raz: Ojei Pre bile oko sko ?da skil dru *e| drz slin T mei Ma: d. o Pri; je , seb likr Var log gov dje •jer nja t l RAVBARKOMANDA h 26. avgusta 1993 ^ogovor s Stanetom Hribarjem, direktorjem Mercatorja iz Novega mesta DRUŽBENO TRGOVINO OGROŽA NELOJALNA KONKURENCA ZASEBNIH ŠPEKULANTOV »j Urejena in pravna država se sicer začenja v njeni normativni nadstavbi, toda gospodarstvo, l državljani in (tuja) okolica, ki jih ne zanima toliko, kaj je napisano v papirjih, jo doživljajo kot takšno šele v njenem vsakdanjem življenju. Na primer: gospodarskim osebkom prav malo Pomeni, če se je Slovenija politično in normativno odločila za gospodarstvo tržnega tipa, v resnici Pa pri nas ne moremo govoriti o nobenem sistemu, temveč je za njegovo resnično podobo še lajbolj ustrezen izraz anarhija. Problem je tem večji, ker se v tem kaosu posamezniki in skupine [tlimo požvižgajo na kakršno koli zakonodajo, spet drugi pa so prisiljeni spoštovati neka pravila 'gre. Že zaradi funkcioniranja lastnih mikrosistemov. Tipičen primer takšne dvojne igre je ta čas Pri nas trgovina, o čemer smo se pogovarjali z direktorjem Mercatorja v Novem mestu Stanetom Hribarjem. det de- lta- de- leč ita- ;n« .tari at efl: be-ru- nil! iko ;ilo jih: ik> ina ul: tih Ravbarkomanda torej cvete. Stane Hribar sicer ugotavlja, da je »država sprejela Ustrezne akte z zakonsko uiočjo, ne premore pa toliko Učinkovitosti, da bi se ti akti Ustrezno izvajali v vsakdanji Praksi.« Posledice? Hribar: l,Črne trgovine je, kolikor jo hočeš. Spremlja nas na vsakem koraku. Katastrofalno Pri vsem skupaj pa je, da trgovina niti ne poteka na kak ilegalen način, temveč vsem na °čeh. Pogosto celo pred nosom legalne in urejene trgovine. Kot bi nekdo norce bril iz nas. Samo poglejte vso to prodajo Po domovih pa stojnice... Koliko trgovine je preprosto kar šankom gostiln?« I Prometni davek polzi mimo države Družbeni trgovci, ki so na lak način z državno asistenco '^postavljeni najbolj nelojalni konkurenci, ugotavljajo, da Zasebni »trgovci« pogosto nihajo evidentiranega vsega blaga, kot predpisuje zakon. Po drugi strani pa spet -ni nikogar, ki bi opravljal nadzor kalkulacijami cen, evidentiranjem in odvajanjem Prometnega davka. V kakšne razsežnosti lahko gredo ome-ujene goljufije, se kaj hitro Prepričamo, ko zvemo, da je hilo v Sloveniji konec polletja °koli 43.000 podjetij, od tega skoraj 10.000 trgovskih. In 2daj pazi: od teh 10.000 trgovskih podjetij jih je samo 132 družbenih. Koliko prometnega davka tako steče mimo uržave, si lahko samo mislimo. To pa je seveda le en segment znamenitega podjetja ! “larija k sebi Consulting, U-o.o. Država ostaja tudi brez Prispevkov od dela. Kot nam le povedal Stane Hribar, zasebni trgovci zaposlujejo ve-'ko ljudi, ki niso ustrezno zavarovani. Samo poglejmo to *°giko: nekdo ima odprto trgovino 16 ur na dan. V podjetju pa je samo on prijaven. Državi bi se moralo sanjati, da sam ne more opraviti Stane Hribar vsega dela. In takšnih primerov je po Hribarjevih besedah ogromno. Vse to seveda še kako vpliva na pogoje poslovanja v družbeni trgovini. Ta je tako hočeš, nočeš izpostavljena drastični nelojalni konkurenci. Kajti če nekdo prodaja blago, ne da bi odvajal prometni davek, in še z ljudmi, katerih cena dela je spričo povedanega neprimereno manjša od tovrstnega stroška v družbeni trgovini, se lahko slednja postavi na glavo, pa mu ne more konkurirati. In nikjer drugje kot prav tu je iskati odgovor na vprašanje, zakaj posamezni zasebni trgovci na hitro bogatijo. Če država v to ne verjame, naj primerja evidentirane prihodke novodobnih trgovcev z njihovim osebnim standardom. Domala zvečine bo lahko ugotovila velikansko neskladje. Toda vse to pri nas očitno nikogar preveč ne zanima. Hribar: »Za utajo davka v tujini inšpektorji kršitelju pri priči snamejo tablo, pri nas pa še tega ne morejo ugotoviti, koliko sploh je davčnih zavezancev.« Najbrž prav zaradi tega država niti ne ve, koliko trgovina pri nas sploh ustvari prometa. Za Hribarja je edini podatek, ki bi utegnil o tem kaj več povedati, kvadratura prodajnih prostorov, ki se je v zadnjih nekaj letih pri nas najmanj podvojila. Iz tega sklepa, da utegnejo zasebniki opraviti že polovico vsega prometa v trgovini. Stojnice na Glavnem trgu Ker nihče ne ukrepa, so lani novomeške trgovske organizacije Novotehna, Dolenjka, Mecator-Standard in Kmetijska zadruga »KRKA« same dvignile glas proti nelojalni konkurenci. Posebej so jih zjezile stojnice na Glavnem trgu, se pravi pred nosom družbenih trgovcev. Na SDK, Upravo inšpekcijskih služb in Upravo za družbene prihodke so naslovili posebno pisanje, v katerem so med drugim ugotovili, da se »tudi letos pojavlja prodaja raznovrstnega blaga na stojnicah Glavnega trga v Novem mestu. Ocenjujemo, da večji del te prodaje poteka mimo dogovorjenih in predpisanih odvajanj družbenih dajatev (prometni davek, prispevki iz OD, nagrad...) in da je prav zato to blago lahko konkurenčno blagu, ki se prodaja v rednih in zato usposobljenih prodajnih prostorih.« Omenjeni novomeški družbeni trgovci so zaradi tega prosili pristojne občinske dejavnike, naj preverijo predvsem: 1. katere organizacije prodajajo na stojnicah in kje so registrirane; NOVO e NOVO e NOVO • NOVO • NOVO • NOVO KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI s komentarjem in stališči komisije za razlago kolektivne pogodbe Pripravila: Nevenka Zpviršek in Vinko Kastelic Poleg kolektivne pogodbe s komentarjem in stališči brošura vsebuje še: - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep IS 1 “©publike Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD ~l?akon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnlh zavo-d:fi ~ Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sre&^ev, za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna. Cena 950^6 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, LjUbljaha^Daimatinova 4, telefoni 321-255,110-033, faks Ull-956. —_____ Petek, 20. 8. 1993, pot iz Ljubljane v Stari trg pri Ložu in nazaj. Popestri jo kar nekaj puchov teritorialne obrambe, in kot zanalašč, v vsakem od teh razkošnih vozil se prevaža en sam junak. No, resnici na ljubo, to razmetavanje denarja davkoplačevalcev zna naša vojska nadomestiti. Cestninska postaja na izstopu z avtoceste na Vrhniko, ura je 10 in 38 minut. Puch na sliki smukne mimo cestninarja. Povprašamo ga, kako vojska plačuje uporabo avtoceste: »Ah, saj nimajo drobiža,« se namuzne možak in doda: »končno pa nas je že jugoslovanska vojska navadila, da ima vse zastonj, in ta navada se pač vleče.« Tudi zato bomo menda plačevali cestni tolar, pa vojaški tolar in vojska ne bo plačevala cestnine in... C. B. 2. kako in kje imajo registrirane obveznosti ter kje in kam bodo odvedene; 3. kje je bilo nabavljeno blago in kako so v poslovnih knjigah izkazane obveznosti do družbenih dajatev; 4. kako registrirajo opravljeni promet. Pisci so od naslovnikov zahtevali, naj se takoj polotijo dela, in svojo zahtevo utemeljili s tem, da »bo le tako zagotovljen enakopraven položaj vse trgovine in enakomerno porazdeljena obveznost do družbe«. Kmalu po novem letu so omenjene novomeške trgovske organizacije od odseka za inšpekcijo novomeške izpostave republiške uprave za javne prihodke, ki spada pod Ministrstvo za finance, prejeli odgovor, iz katerega je bilo razvidno, da je bilo »zaradi ne-evidentiranja opravljenega prometa oziroma zaradi neiz-dajanja računov, odrezkov blagajniškega traku ali para-gonskih blokov izrečenih in odvedenih deset mandatnih kazni v skupnem znesku 25.000 tolarjev in podani štirje predlogi za uvedbo postopka o prekršku sodniku za prekrške.« Hkrati so inšpektorji skladno s svojimi pristojnostmi sprožili tudi nekaj postopkov na ustrezne službe, katerih usoda pa ni znana. Se pravi, vse skupaj nič! Doslej zaradi ugotovljenih nepravilnosti še nikomur niso odvzeli obrtnega dovoljenja. To pa samo zase govori, da se bo stara praksa še lepo nadaljevala. Podobne stvari se po Hribarjevih besedah dogajajo na novomeški tržnici. Občinarji da jokajo, kako je tržnica premajhna, nič pa ne naredijo, da bi z nje pospravili blago, ki tja ne sodi. Tako se na tržnici prodaja vse, od tekstila, uvoženega iz Italije, do igrač in vse mogoče druge robe. Ko-, munala pobere od vsake stojnice po 1.000 tolarjev na dan. To pa je tudi vse. Kako pa je z evidentiranjem prometa, odvajanjem davkov in prispevkov, pa je spet poglavje zase. Poleg tega v kontekst nelojalne konkurence po Hribarjevem mnenju mirno lahko uvrstimo tudi predpisan obratovalni čas, kjer je država naredila veliko napako: namesto da bi predpisala maksimalni delovni čas, za kar so se zavzemali družbeni trgovci, se je odločila za minimalnega. Posledica? Vsakdo ima odprto trgovino toliko časa in takrat, kadar mu to paše. V Italiji ali sosednji Avstriji kaj takšnega komu niti na kraj pameti ne pade. Pri nas pa... No, pri nas tudi s tem dokazujemo, da se še niti slučajno nismo poslovili od Balkana, čeprav se s tem politiki še tako trkajo po prsih. Če se družbena trgovina boji konkurence? Hribar: »Poštene konkurence se od nas nihče ne boji. To pa pomeni, da bi država morala poskrbeti za takšna pravila igre, ki bi veljala za vse in ne samo za nekatere. Ne bom rekel, da se kakšna manjša nepravilnost ne zgodi tudi pri nas, toda tega, kar sem govoril o zasebnikih, si naši poslovni sistemi preprosto ne morejo dovoliti, ker so utečeni in bi se zaradi tega znotraj sesuli. To pa samo zase govori, da ne bo nič drugače tudi po lastninjenju, ko bo ves kapital zasebni. Delniške družbe sedanjih družbenih trgovin bodo sicer drugače upravljale kapital, toda anomalij, o katerih sem govoril, ne bodo mogle odpraviti. To lahko stori samo država s pomočjo svojih institucij. Prepričan pa sem, da bi s tem v zvezi morali storiti svoje tudi sindikati, ki jim ne more biti vseeno, če delavec pri zasebniku ni zaščiten tako, kot je v družbeni trgovini. In končno bosta morala kaj storiti tudi gospodarska zbornica in naše združenje. Kajti če se bodo sedanje razmere nadaljevale, se bomo družbeni trgovci zelo hitro začeli spraševati o samem smislu njunega obstoja!« Ivo Kuljaj Spet oskrunjen spomenik V DE smo pred časom objavili serijo prispevkov na temo skrunjenja pomnikov NOB in zraven vroče upali, da bo policija odkrila skrunilce. Zdaj so neznani storilci razbili veliko spominsko ploščo na cerkvi v Zagradcu ob Krki, na kateri je bilo izpisanih 144 žrtev bratomori j e med drugo svetovno vojno. Prepričani smo, da bo policija v tem primeru pri odkrivanju gnusnega dejanja tako uspešna, kot je bila doslej. 12 26. avgusta 1993 NAJPOMEMBNEJŠA STRAN Humoreska Zbogom, orožje - Kaj pravite na afero z mariborskimi zabojniki orožja? S tistimi, ki so jih odkrili na mariborskem letališču? smo kar naravnost vprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je molče užival pri pitju svojega prvega dopoldanskega piva za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte. »Mislim, da je dobro, da smo te zabojnike odkrili.« - Mi pa v tem ne vidimo nič dobrega! »Jaz pa. Nekdo je pač preko naše dežele tihotapil orožje. Naši so ga odkrili in orožje zaplenili. Kaj pa naj bi bilo v tem slabega? Če ne drugega, zastonj smo prišli do orožja. Če to ni pozitivno, potem jaz nisem Neposredni proizvajalec raznih strok.« - Že, ampak menda je bilo to orožje pripravljeno za puč v Sloveniji... »In kdo naj bi naredil ta puč?« - Ja Janša seveda. Saj veste, da je on vedno za vse kriv... »Zakaj pa je potem prav on sporočil, da so na mariborskem letališču ti zabojniki z orožjem? Saj je tako sam sebi pljunil v skledo. Če je kdo hotel delati puč, je to moral biti že kdo drug. Ampak govorili so, naj bi orožje bilo namenjeno Bosni...« - Saj to je tisto, kar nam lahko škoduje. Zdaj smo očrnjeni pred mednarodno javnostjo, kot dežela za tranzit črnega orožja. Le kaj bo rekel svet, pa OZN... »Kolikor jaz vem, bi nas že zdavnaj povabili na pogovore, če bi bilo tole s tem zaplenjenim orožjem kaj pomembnega.« - Na zaslišanje, mislite najbrž, ne pa na pogovore? »Na pogovore! Poglejte, kako se koljejo po Bosni, svetovna diplomacija pa še nikogar ni poklicala na zaslišanje, ampak se z vsemi udeleženci, z žrtvami in agresorji prijazno pogovarja...« - Ja, ampak afera z orožjem nas potiska nazaj na Balkan. »Na Balkan nas veže vse kaj drugega kot pa afera z orožjem. Tipična balkanska situacija pri nas bi nastopila, če tega šverca ne bi odkrili, čeprav bi zanj vedeli. Torej je še ena korist, da je bilo orožje odkrito.« - Ampak škoduje pa nam, ker se je izkazalo, da smo čisto nepravna država. »Prvič se pravna država ne naredi čez noč, drugič pa bi bili torej po vašem zelo pravna država, če se za orožje in šverc ne bi izvedelo.« - Ne mislim na vmešavanje obrambnega ministra v pravosodje, v stroko... »Ali pa pravosodja v obrambno ministrstvo.« - Kako to mislite? »Čisto preprosto. Obrambno ministrstvo mora skrbeti za varnost države. Odkrije šverc orožja in ga prijavi tožilstvu. Oni pa namesto, da bi švercarje dali na hladno, osumljene z lepimi željami sptistijo na prosto...« - Pač nihče ni kriv, dokler se mu tega ne dokaže! Sicer pa sodni mlini meljejo počasi... »Ja, recimo tako počasi kot pri Grubeliču. Toliko časa so mleli, da so potem Sandija zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Evo vam vašo pravno državo. In kaže, da bomo tudi po aferi z orožjem lahko zavzdihnili le Zbogom, orožje!« Bogo Sajovic jev, ki vidijo v samostojni Sloveniji dosmrtno rento v obliki državnega seska, ki ga že vse od rojstva pridno cuzajo. Nič zato, če pri tem mimogrede teptajo vsa svetla načela, s katerimi so se nekoč trkali po prsih. Janševe izjave Janez Janša, minister za afere, je izjavil, da orožja na mariborskem letališču ni odkrila obveščevalna služba niti kaka druga služba ministrstva za obrambo. In kaj je potem ministrstvo za obrambo počelo deset mesecev, kolikor časa je bilo orožje na mariborskem letališču? Kakor koli obračamo, iz ministrove trditve je jasno razvidno, da on osebno in vohljači na ministrstvu za obrambo niso opravljali posla, ki bi ga morali in za kar jih drago plačujemo. Konsekvence so na dlani: predsednik vlade bi moral ministra za obrambo takoj odstaviti, na njegovo mesto pa postaviti človeka, ki bi ta resor usposobil tako, da se kaj takega ne bi moglo več ponoviti. Državotvornost pa taka, ki ne premore niti toliko pameti, da bi vsaj na dveh zaporednih novinarskih konferencah enako lagala... Grafe-nauerj e vo pero Kozinčeva reakcija Miha Kozinc, minister za pravosodje, je kot vsak pameten človek lahko hitro ugotovil, da se je njegov ministrski kolega Janša z afero orožja že tako zafecljal, da ne ve več, kje ima glavo in kje noge. Vendar ga je pustil čisto pri miru, dokler ni Janša začel svoje kože reševati na račun neodvisnosti sodne oblasti. Janšev korak čez rubikon pa je upravičeno sprožil njegovo ostro reakcijo, ki načelno postavlja državljane ne glede na njihov (gmotni, politični) položaj v enakopraven položaj pred ju-stico. S tem pa je sprožil plaz reakcij novodobnih revolucionar- DELAVSKA ENOTNOST OTROŠKA ČREVESNA GLISTA GRŠKO MESTOV TESAUJI NAJVIŠJI VRH V PIRENEJIH NORDIJSKA BOGINJA MORJA GORAV KARAVAN- KAH POLJSKI POLITIK (EDWARD) PRIPRAVIL: SALAMONOV UGANKAR TETOVO MESTOV TERAMU, ITALIJA VOJAŠKO OKLEPNO VOZILO MESTONA PEUASOJ POŠTNI DELAVEC LJUBEZEN- SKI PESNIK ANGLEŠKI FIZIK (FRANCIS) ŠVEDSKI HUCARSKI TEKAČ SLOVENSKI PEVEC NEVNETA SKLEPNA BELEZEN SLOVENSKI POLITIK (OANUEL) PRILETEN MOŠKI BOLGARSKI PISATELJ (LJUBEK) AVSTRALSKI TENISAČ (ROONEV) DREVESNA ZABIČA RIBIŠKA MREŽA SPREMLJEVALEC BOGA DIONIZA IZRASTEK NA GLAVI LUČAJ ŠPANSKI SLIKAR (ANTONIO) IRANSKO NOMADSKO PLEME IZDELOVALEC ■LEPENKEB VREDNOST DENARJA PRVI MOŠKI IZPUŠČAJ NA USTNICI DIVJA MAČKA ITALIJANSKA PEVKA (RITA) RDEČI KRIZ NEKDANJA MERA ZA TLAK VEZNIK NAUKO MIŠLJENJU ZDRAVILNO KOPANJE PRIPADNII ■IRSKIH TURŠKIH ENOT TRIČLENIK POJAVNA VODI TEŽAVEN POLOŽAJ NAGRADNA KRIŽANKA ITALIJANSKI PESNIK (P1ETR0) SEVERNO- AMERIŠKO INDIJANSKO PLEME REŽISER POLANSKI REKA V FRANCIJI POHIŠTVA BIVALIŠČE UMRUH GRM Z OKUSNIMI PLODOVI IGRALEC FLVNN PRITOK VISLE AŠKERČEVA PESEM DEL SKAKALNICE manjša TEKOČA VODA VEČNO MESTO AMERIŠKI PISATELJ (NORMAN) HOLANDSKI SLIKAR (FRANS) ZNAK ZA MNOŽENJE RT PRI VALENCUI HOKEJSKI KLUB DERIVAT AMONIAKA FARMA NA DIVJEM ZAHODU LOVSKI PES PAPIRNATA KAPA OTOŠKE AVSTRALSKI MEDVEDEK JAPONSKI BOG UGASEL CENTRALNI VULKAN MESTOV BELGUI (AALST) Nagradna križanka št. 37 Rešeno križanko nam pošljite do 6. septembra 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 37. Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 35 BRANDO, SALUT, MALVERZACIJA, DP, KAVA, SEV, OMAHA, ARETTA, NIKI, GRAD, NN, JADRANJE, ARIJ, MA-ZURIJ, KUM, VLAKE, IVAR, NEPOS, SAID, NAPERA, IS, AR- NIKA, GROZA, ČRMOŠNJIČAN, RDEČA ARMADA, RT, KANO, OSTEOLOGIJA, UMIVALNIK, OKINAVA, PUCCINI, ASTA, KULI, ERA, SIK, RMAN, IKAR Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 35 1. Ana Trampuž, Krakovo 44, 64202 Naklo 2. Bruno Pirc, Koroška 118, 62000 Maribor 3. Žiga Voršič, Strossmayerjeva 11, 62000 Maribor Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR Niku Grafenauerju, uredniku in priložnostnemu pesniku, skupaj z drugimi somišljeniki nikakor ne gre v glavo, da čas »velikih dogodkov« polzi mimo in da bo za lastno slavo spet potrebno ošiliti pesniško pero. Le tako je razumeti njegov in njihov skupni pamflet »Opredelitev«, ki je očitno nastal v neki ljubljanski beznici, in ki ga je slejkoprej spisal najbolj omotičen med njimi. Tone Svetina je prodal več izvodov svoje Ukane, kot jih bo omenjeni skupini uspelo v vsej njeni majavi pesniški karieri. Edini med njimi, ki bi lahko upravičeno kaj rekel proti klikam bivšega režima, je Drago Jančar. Večina drugih je pod njim kar lepo živela. ''6, Socialna država po novem... vOb Horoskop Različna vsebina I I I Tomšičevo presenečenje ;ki reali', -1 pisanje i ■ > najbolj I ” i France Tomšič, šef nekega sindikata, ni mogel verjeti svojim ušesom, ko je slišal, kako je 30 delavcev - članov SSS v kamniški Kočni ročno opravilo s tremi svojimi kolegi, ki jim je Tomšič tolikanj zmešal glave, da so šli zasest neko tamkajšnjo trgovino. Tomšičevo presenečenje je bilo tem večje, ker je doslej živel v trdnem prepričanju, da so nasilne in no-vorevolucionarne akcije izključno v posesti njegovega sindikata. Posledice takšnega prepričanja bodo vnovič čutili na svoji koži spet le zmanipulirani delavci. Dosje Kuli Pomembno mesto med ruskimi umetniki zavzema pisatelj Nikolajevič Tolstoj (rojen 28. avgusta 1828), ki je dvignil ruski reajr zem v prozi na višjo stopnjo. Vpeljal je tudi nove postopke v in bil zelo svoboden glede zakonov zvrsti. Med romani so naj znani »Vojna in mir«, »Ana Karenina«, »Vstajenje« in trilogija »Mladost«, pisal pa je tudi novele in povesti, naprimer »Hadži Murat«, Pa tudi drame »Moč teme«, »Živi mrtvec«. Vsekakor pa je najbolj znan po romanu »Vojna in mir«, v katerem opisuje obdobje francoskega napada na Rusijo leta 1812, ter po delu »Ana Karenina«, ki opisuje ljubezenski zaplet v visoki ruski družbi. Visoko rusko družbo pa ie Tolstoj dobro poznal, ker je bil plemiškega rodu in je kot prvorojen1 tudi podedoval po svojem očetu grofovski naslov in posestvo. V vi-, šoki družbi je izzval nemalo zgražanja, ko je svoje tlačane osvobodi1 £ osebne odvisnosti do sebe kot grofa in veleposestnika, torej jim ie|H ukinil tlako, tlačanske dajatve in sodno oblast nad njimi. Tolstoj je n®. ™ staja leta postal mislecrjrioralist in je tudi utemeljil »tolstojanstvo«, £ Že z osvoboditvijo kmetov je Tolstoj dokazal, da ima sočutno srce M za reveže. Nekoč pa je v mestu videl, kako policaj precej surovo ^ peha aretiranega pijanca proti gledal mučen prizor, nato pa nagovoril policaja: »Ali znaš brati?« »Znam,« je odvrnil policaj. »Dobro. Tedaj pojdi domov in preberi v svetem pismu zapoved, K1 pravi: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Ali znaš ti brati?« je tedaj vprašal policaj Tolstoja. »Seveda znam.« »Ali imaš knjigo z navodili za stražnike?« »Nimam.« .. »Potem pa si jo kupi in preberi, kaj pravi paragraf osemnajst o naših nalogah glede pijancev,« je rekel stražnik in odgnal aretiranca naprej proti stražnici. ,1 V tem tednu so se rodili še kitajski filozof Konfucij, nemški filoz° Georg VVilhelm Hegel, nemški pesnik, pisatelj, dramatik in polihistor, Johann VVolfgang von Goethe, slovenski pisatelj in politik IvajJI Tavčar, francoski državnik Jean Baptiste Colbert, britanski fizll< Ernest Rutherford in švedska filmska igralka Ingrid Bergman. Deli policaj precej surovo stražarnici. Tolstoj je nekaj čas® j. 1 I Na vsak način hoče do smrti cuzati državni sesek. VREME Piše: Andrej Velkavrh Dež povsod, a premalo Šolske počitnice se končujejo. Poletje vedno tako hitro mine, kajne? No, meteorološko poletje se s koncem avgusta res konča. Astronomi pa bodo počakali še do 23. septembra, na jesensko enakonočje. Zaradi letošnje suše pa je bilo marsikje po Sloveniji že avgusta pravo jesensko vzdušje. Po daljšem času nas je v torek zvečer spet osrečil dež. Začelo se je z nevihtami, nato je prišla fronta. V torek je bilo še vroče, čez noč pa se je zračna masa zamenjala. Hladni zrak je v nižjih zračnih plasteh, kot se to pri nas zaradi Alp največkrat zgodi, obšel Alpe in se od severovzhoda zapodil proti Jadranu. Posledica takega prodora hladnega zraka je burja na Primorskem, ki je še posebej izrazila v Vipavski dolini. No, tokrat ni bilo kakšnih viharnih hitrosti. Dež je padal povsod, ponekod več, ponekod manj, povsod pa premalo. Letošnje suše ne bo lahko pogasiti. Priti bo moralo še precej front, in to takih, ki si zaslužijo svoje ime, ne kakšnih rahitičnih nadomestkov, kot smo jih bili letos kar nekaj deležni. Ohladitev je prišla ob pravem času. Naslednji teden se bo spe) začel pouk v šolah, dopusti se za večino ljudi končujejo. Ponavadi ohladitev v drugi polovici avgusta res »konča« poletje. V navednicah konča, ker se še vedno lahko pojavijo krajša ali daljša topla in vroča obdobja tudi septembra. »Orehe piškave stori rad dež na Janeza (29-avgust) glave,« pravi ljudski pregovor. Ali bo letos sploh kaj orehov ostalo na vode žejnih orehovih drevesih? In kaj nas čaka v prihodnje? »Kakor zadnji srpan vremeni, tako se vso jesen drži.« S tem je vse povedano. Toda vmes je še ko na0 tedna. Po prehodnem izboljšanju se bo v soboto nad n-* zapeljala nova fronta. In v naslednjih dneh bo vreme bolj Ijivo, kot smo ga bili vajeni avgusta. Mraza ne bo^ vroči , morala nekaj časa počakati. Ni vrag, da bi tudi poletje » / Ble ški Pr< Ne dri ste JI tal- P0: piji str