številka 23 • leto XXXIX • cena UO din
Celje, 13. junija 1985
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Na Planini so vrata In
srca vedno odprta
Na Kozjanskem problemov ne manj-
ka, smo ugotovili na letečem uredni-
štvu na Planini pri Sevnici, Stran 12.
Pokopališki zid se podira
v krajevni skupnosti Svetina je zavrelo. Stran 7.
Anin kruh In Štefanova medalja
Obiskali smo Polajžerjevo kmetijo pri vrhu Donačke gore.
Stran 24.
Brigadirji na Kozjansicem že deiajo
v prvi delovni izmeni
Zvezne mladinske delovne
akcije Kozjansko 85 bo na
deloviščih v sevniški in la-
ški občini delalo približno
140 brigadirjev iz Pirana,
Ulcinja, Petrovca na Mlavi
in Daruvara. Mladi bodo tu-
di letos z večine opravljali
dela v infrastrukturni ure-
ditvi teh krajev Kozjan-
skega.
Delovišča, na katerih bodo
letos delali brigadirji, so bila
pred pričetkom akcije vzor-
no urejena, žal pa se je spet
zataknilo pri urejanju briga-
dirskega naselja v Šentvidu
pri Planini. Tako so še zad-
nje »malenkosti« opravili
kar člani sekretariata akcije,
ki so prišli v naselje nekaj
dni pred začetkom letošnje-
ga brigadirskega poletja.
Brigadirji bodo v prvi delov-
ni izmeni gradili vodovodno
omrežje in ceste, urejali paš-
nike, posodabljali elektro
omrežje in meliorirali kme-
tijske površine. Na Kozjan-
skem pričakujejo, da bodo
letos brigadirji opravili dela
v vrednosti 25 milijonov di-
narjev.
Za letošnje brigadirsko po-
letje so na Kozjanskem pri-
pravili tudi nekaj novosti.
Najpomembnejši je vseka-
kor predlog, da bi poslej oce-
njevali opravljeno delo bri-
gadirjev na deloviščih in v
interesnih dejavnostih v ok-
viru delovnih skupin in ne
več po posameznih delovnih
brigadah. S tem bi odpraviU
tekmovalno in včasih že kar
netovariško   vzdušje   me4„
brigadirji, ki se je proti kon-
cu delovne izmene še stop-
njevalo.
Zvezno mladinsko delov-
no akcijo Kozjansko je v ne-
deljo odprl predstavnik re-
publiške konference mladih
Borut Šuklje, slavnostni go-
vornik pa je bil novoizvo-
ljeni predsednik skupščine
akcije Mirko Čander. V kul-
turnem programu, ki so ga
pripravili v šentjurski obči-
ni, so sodelovali še godbeni-
ki in ansambel Nexus.
rVANA FIDLER
Kulturno
srečanje na
Kosovem
v Titovi Mitrovici se
je včeraj začelo 13. sreča-
nje kulturnih ustvarjal-
cev Jugoslavije. Repu-
bliški svet zveze sindika-
tov Slovenije je letos
predlagal delavce iz
gradbeništva, ki se ljubi-
teljsko ukvarjajo s kul-
turno dejavnostjo. Med
štirimi predstavniki iz
Slovenije je tudi Vili Šu-
ster iz GIP Ingrad, ki se
bo predstavil z umetni-
ško fotografljo.
Srečanje kulturnih
ustvarjalcev Jugoslavije
bo trajalo do 23. junija.
MP
Srebrna in
zlata odličja
Svobode
Na nedavni program-
sko volilni konferenci
Zveze kulturnih organi-
zacij Slovenije, ki je bila
v Ljubljani, so med dru-
gim podelili tudi visoka
priznanja Zveze kultur-
nih organizacij Sloveni-
je organizacijam in posa-
meznikom.
Za vidnejše prispevke
k razvoju, organiziranju
in kakovostni rasti ljubi-
teljske kulture Zveza
kulturnih organizacij
podeljuje priznanje od-
ličje Svobode s srebrnim
in zlatim listom. Med 35
letošnjimi nagrajenci so
bili tudi posamezniki in
organizacije s celjskega
območja. Odličje Svobo-
de s srebrnim listom so
prejeli: Prosvetno dru-
štvo Braslovče, Kultur-
no umetniško društvo
Jože Letonja-Kmet iz
Šmartnega ob Paki ter
Beno Podrgajs iz Vojni-
ka. Odličje Svobode z
zlatim listom sta dobili:
Marica Frece in Darinka
Jošt iz Celja, Jure Krašo-
vec iz Laškega ter Vinko
Šmajs iz Titovega Ve-
lenja.
MP
IVliadi razisifovaici
Letos 55 nalog in Inovacij
Z današnjo (četrtek) pode-
litvijo nagrad najboljšim
mladim raziskovalcem in
inovatorjem, se je zaključi-
la letošnja akcija Mladi za
napredek Celja.
To je tudi sklepna priredi-
tev Dnevov mladih razisko-
valcev, na katerih so pred-
stavili vse naloge in inovaci-
je celotne akcije. Skupno jih
je bilo 55, kar pomeni, da se
njihovo število iz leta v leto
veča. Vedno več je tudi sode-
lujočih šol, mentorjev in
učencev.
Celotna akcija se je začela
leta 1979 in sicer s petimi na-
logami. Tematsko so v začet-
ku prevladovale naloge z na-
ravoslovnega področja, kas-
neje so se uveljavile družbo-
slovne naloge, zadnja leta pa
jih je več kot polovica s teh-
ničnega področja. Značil-
nost letošnjih nalog pa je, da
skušajo skoraj vse vključiti
računalništvo.
Vse naloge so narejene z
minimalnimi finančnimi
sredstvi, saj šole v glavnem
nimajo možnosti posebej po-
magati raziskovalni dejavno-
sti. Tako je veliko odvisno
od zagnanosti mladih in od
dobre volje mentorjev.
TC
Novost na celjski tržnici pravočasno končana
Od jutri dalje (petek, 14. junija) bodo prvi prodajalci že prodajali na celjski tržnici v
prodajnih boksih, ki jih je zgradil celjski Ingrad ih je njihovo depešno delo že pri prvem
pregledu potrdila ustrezna inšpekcijska komisija. Petindvajset zaprtih boksov, ki bodo služili
prodajalcem za priročna skladišča, je že razdeljenih oz. kupljenih po prvi pogodbi najprej do
konca leta po ceni 14 do 15 tisoč din s stojnino vred.
Prednost pri nakupu boksov so imeli ohranjevalci stare ljudske obrti, ker pa jih je premalo, so
vsaj zaenkrat mesto odstopili tudi drugim. Franc Busar iz Prožinske vasi ima dva boksa za
prodajo izvirnih domačih lončarskih izdelkov. Tomo Majcen iz Varaždina bo tudi v dveh boksih
prodajal pletenine, Viktor Petek iz Džurmanca pa v enem boksu copate. Za suho robo bosta
poskrbela Ivica Sprem iz Celja (izdelki so od njenega očeta iz Varaždina) in Mirko Tanko iz
Ribnice. Slavko Flajšman iz Medloga bo prodajal sadike in zelenjavo. Irena Džokič se ukvarja s
torbarstvom, Štefan Varjačič in Marija Horvat s copati, Slavica Grižon iz Slovenske Bistrice in
Marjana Križman iz Ljubljane bosta prodajali žensko konfekcijo. Marija Katalenič iz Zagreba
moško konfekcijo in Slavko Škec iz Ivanec vse vrste sveč. Nekaj boksov bodo imeli tudi
Vrtnarstvo Celje, KZ Šmarje pri Jelšah in Esad Ramič iz Vinogradsko vočarske stanice Zagreb.
T. VRABL, foto: E. MASNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUNIJ 1985
Osebni dohodki v družbenili
dejavnostiii dojiazano zaostajajo
Mlatil so otišll na akcUe
Analiza osebnih dohod-
kov delavcev v družbenih
dejavnostih in njihova pri-
merjava z osebnimi dohod-
ki v gospodarstvu je zaen-
krat pripravljena samo za
občino Celje, a že v njej
zbrani podatki potrjujejo,
da je bila zaskrbljenost
upravičena.
Osebni dohodki v teh de-
javnostih so za 17 odstotkov
nižji, če upoštevamo vse
oblike dela, za redno delo pa
za 20 odstotkov. Temeljni
razlog je v omejeviyu skupne
porabe v letih 1980 do 1984,
zaradi katere so na račun za-
gotavljenja sredstev za red-
no dejavnost trpeli osebni
dohodki. Osnovni cilj anali-
ze in aktivnosti ob njej je
premostitev zaostajanja.
Zaostajanja ne bo mogoče
premostiti naenkrat, saj ne
bi mogli zagotoviti dovolj
sredstev. Predlog, ki je nale-
tel na podporo v sindikatih,
dbčinskem komiteju za
družbene dejavnosti, v odbo-
rih samoupravnih interesnih
skupnosti in tudi na skupni
seji koordinacijskega odbora
za razvojne in druge skupne
naloge pri Medobčinski
zdravstveni skupnosti ter
komisiji za zdravstveno in
socialno varstvo pri Svetu
občin celjskega območja je,
da bi letos dosegli 91 odstot-
kov osebnih dohodkov v go-
spodarstvu, razliko do 100
odstotkov pa v letih 1986 in
1987 enakomerno.
Ker je sed^ družbenoeko-
nomski položaj delavcev v
posameznih družbenih de-
javnostih različen (nekatere
že dosegajo za letos predla-
ganih 91 odstotkov, druge še
zdaleč ne) in so osebni do-
hodki v veliki meri odvisni
od ravnanja delavcev ob de-
litvi ostanka čistega dohod-
ka, bodo analizo dopolnih
tudi s podatki o skladih.
Analiza naj bi bila za vse
občine nared do konca tega
tedna. V javni razpravi, ki jo
bo usklajeval Svet občin
celjskega območja, ne bo več
potrebno dokazovati upravi-
čenosti zahtev delavcev v
družbenih dejavnostih po
pravičnejših osebnih dohod-
kih, potrebno pa bo poiskati
pot, kako zagotoviti potreb-
na sredstva za njihovo izena-
čevanje z gospodarstvom.
Kaže, da brez povišanja pri-
spevnih stopenj ne bo šlo.
MILENA B.POKLIC«
Stanovanjska gradnja v razcvetu
v Slovenskih Konjicah so začeli graditi dva stanovanj-
ska bloka. Enega gradi Ingrad-tozd Slovenske Konjice na
Pre\Tatu in bo vseljiv prihodnjo jesen. V njem bo 24 stano-
vanj na nekaj več kot 1500 kvadratnih metrih površine.
Predračunska vrednost tega objekta je 128 milijonov di-
narjev.
Konjiški Kongrad pa je zastavil gradnjo, prav tako 24-
stanovanjskega bloka, ob Kajuhovi ulici v Slovenskih
Konjicah, na skupni površini 1400 kvadratnih metrov in ob
predračunski vrednosti 112 milijonov dinarjev. Kongradov
blok se od Ingradovega razlikuje predvsem po strukturi
stanovanj. Med njimi je več manjših, po katerih je precej
povpraševanja.
Letos bo v Slovenskih Konjicah končan tudi poslovno
stanovanjski objekt nad novo pošto. Priprave pa tečejo za
izgradnjo še enega, 35-stanovanjskega bloka na Prevratu, ki
naj bi ga gradil Ingrad.
Tik pred izgotovitvijo je tudi 19-stanovanjski blok za upo-
kojence v Zrečah, ki je bil zgrajen pretežno iz sredstev
skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovaja. Minuli
mesec se je v Zrečah v nova stanovanja vselilo 33 družin, v
gradnji pa je še en stanovanjski blok.
MATEJA PODJED
V Šeščali za
krajevni
samoprispevek
v krajevni skupnosti
Šešče se bodo krajani v
nedeljo na referendumu
odločali za uvedbo kra-
jevnega samoprispevka.
Trajal naj bi štiri leta, v
tem času pa naj bi zbrali
približno 16 milijonov
dinarjev.
Zaposleni neg bi prispe-
vali 1,8 odstotka neto
osebnega dohodka, prav
toliko pa bi od pokojnin
prispevali tudi upokojen-
ci, vendar le tisti, ki preje-
majo vsaj 80 odstotno
povprečno slovensko po-
kojnino. Z zbranim de-
narjem naj bi razširili ce-
sto Matke-Šešče-Šempe-
ter, v Šeščah naj bi zgra-
dili gasilski dom in šport-
no igrišče, preostali denar
pa nameravajo uporabiti
za vzdrževanje komunal-
nih objektov v Matkah in
Šeščah.
Seveda bodo zbrana
sredstva oplemenitili še s
prostovoljnim delom ter
materialom, na pomoč pa
bodo priskočile tudi sa-
moupravne interesne
skupnosti ter organizaci-
je združenega dela.
JANEZ VEDENIK
Nove, enotne cene
ogrevanja v Celju
z novo ogrevno sezono
1985/1986, torej od pričetka
tega meseca in do konca
maja prihodnje leto, veljajo
v Celju nove cene za toplot-
no oskrbo iz daljinskega si-
stema ogrevanja.
Cena, ki so jo oblikovali v
novoustanovljeni temeljni
organizaciji Toplotna oskrba
v okviru Komunale Celje, je
enotna za vse kotlovnice, ki
so vključene v sistem. To so
kotlovnice Nova vas. Spod-
nja Hudinja, Zogrnja Hudi-
nja, Otok, Otok III in Lava.
Zaradi posebnosti je ločeno
izračunana samo cena za Li-
po Štore.
Posebej velja poudariti, da
so cene akontacijske in da se
bodo poračunale ob koncu
kurilne sezone za vsako kot-
lovnico oziroma obračunsko
enoto posebej. Dejanska ce-
na, ki jo bodo uporabniki
plačevali, bo torej odvisna
od tega, kako bodo občani in
seveda kurjači ravnali z go-
rivi.
Po novem je potrebno pla-
čati za ogrevanje stanovanj-
skih prostorov 122,90 dinar-
jev za kvadratni meter, za
ogrevanje poslovnih prosto-
rov 155 dinarjev za kvadratni
meter, pri tistih odjemalcih,
ki imajo vgrajene merilnike
toplotne energije, pa je nova
cena 14.880 dinarjev za me-
gawatno uro. Za vodo, ogre-
to na 55 stopinj Celzija, je
treba odšteti 732,50 dinarjev
za kubični meter.
Na območju Lipe Štore
stane ogrevanje stanovanj-
skih prostorov 64,20 dinarjev
za kvadratni meter, za ogre-
vanje poslovnih prostorov
pa 87,50 dinarjev za kvadrat-
ni meter.
Takšne so sprejete in-ve-
ljavne cene, ki se lahko spre-
menijo le ob podražitvi os-
novne vrste goriva, ostali
stroški, pa bodo ostali ne-
spremenjeni do konca po-
slovnega leta, ko bodo tudi
opravili poračun za vsako
enoto posebej.
MBP
Kako do računalnikov za šole?
Drugi računalniški dnevi
v Celju so pokazali, da mla-
di sprejemajo računalnik
kot nepogrešljiv delovni
pripomoček in da hitreje
prodirajo v skrivnosti nove
abecede kot tisti, ki bi jih
morali učiti.
Žal denarja,za nakup raču-
nalnikov ni. Šole v Sloveniji
niso z računalniki kdo ve ka-
ko dobro opremljene, pač
odvisno od tega, kako se ka-
tera šola znajde. V Celju pa
sploh zaostajajo za nekateri-
mi drugimi občinami. Če bi
hoteli vsaj za silo opremiti
vse celjske šole, bi v tem tre-
nutku potrebovali okoli 8
milionov dinarjev.
Malo ali veliko? Kakor se
pač vzame. Če bi vprašali šo-
le, je to veliko, saj premorejo
sredstev komaj za kakšno
epruveto.
Kaj pa združeno delo? V
občini je cela vrsta močnih
delovnih organizacij in bi z
združenimi močmi verjetno
lahko zbrale ta sredstva.
Kakorkoli že, se bodo v
Celju kot tudi drugod, mora-
li nekako znajti in šole čim
prej opremiti z računalniki,
kajti že v prihodnjem sred-
njeročnem obdobju naj bi
postali računalniški izobra-
ževalni programi sestavni
del učnih programov. Tudi
šolam lahko očitamo poleg
premajhne podjetnosti tudi
to, da niso poslale vseh štiri-
deset mentorjev, ki so se
udeležili začetnega, še v na-
daljevalni tečaj računalni-
štva, kije bil v okviru drugih
računalniških dnevov. Tega
se je udeležilo le dvanajst
mentorjev. Vemo pa, da brez
usposobljenih kadrov ne
moremo pričakovati tudi do-
brih učnih rezultatov.
In kako za razvoj računal-
ništva skrbi širša družbena
skupnost? Dala nam je zele-
no luč za uvoz računalnikov
in moralno podporo. Raču-
nalniki pa so, kot smo ugoto-
vili, predragi.
Tako je zadeva z računalni-
ki samo primer več, kako po-
časi v naši družbi odpiramo
vrata novostim in znanju, iz-
govarjajoč se na pomanka-
nje denarja, ki ga je vedno
premalo, najpogosteje prav
za izobraževanje.
WE
Težek položaj gradbincev
v Celju proslavili tian slovenskih gratibincev v znamenju
zaostrenih razmer gospotiarienja
Minulo soboto je Celje go-
stilo sindikalne, športne in
druge delavce iz gradbeni-
štva in industrije gradbene-
ga materiala, saj je letošnji
dan gradbincev Slovenije
potek^bft^ znamenju vzorne
organi^ije celjskega In-
grada. Poleg 34. tradicional-
nih športnih iger, razdelitve
Kavčičevih nagrad in priz-
nanj je bila najpomembnejša
razprava o družbenoeko-
nomskem položaju gradbe-
nih delavcev in njihovi soci-
alni varnosti, sgj sta se za
skupni plenum o tej temi od-
ločila republiški odbor sindi-
kata delavcev v gradbeni-
štvu in izvršni odbor sploš-
nega združenja gradbeništva
in industrije gradbenega ma-
teriala Slovenije.
Slavnostni govornik je bil
Ivan Kramer, član predsed-
stva Zveze sindikatov Slove-
nije^ uvodničar na plenumu
pa Štefan Praznik, sekretar
repubUškega odbora sindi-
kata gradbenih delavcev. Na
seji so poudarili, da se grad-
beni delavci že nekaj let sre-
čujejo z občutno manjšimi
možnostmi za investicijska
vlaganja, zato je tudi delež
gradbeništva v družbenem
proizvodu prepolovljen,
zmogljivosti pa se niso bi-
stveno zmanjšale. Približno
80.000 gradbenih delavcev se
vsak dan bolj sprašuje o svo-
ji socialni varnosti, čeprav že
tako z nizkimi osebnimi do-
hodki nosijo pretežni del
bremen stabilizacije.
Gradbinci sicer ugotavlja-
jo vrsto nezdravih odnosov
med seboj, zlasti na investi-
cijskem trgu, hkrati pa priča-
kujejo od družbe, da jim bo
vsaj olajšala obstoj in nekaj
razvoja, ne pa da bodo kar
naprej premlevali enake zak- -
ljučke, ki jih je nakazala pro-
blemska konferenca ZK že
pred štirimi leti. Tako niso
uresničili usmeritev na po-
dročju razvoja in uveljavlja-
nja projektive, katere pove-
zovanje z inženiring in sveto-
valno funkcijo je poskušala
pospeševati tudi Gospodar-
ska zbornica Slovenije in da-
ti gradbincem več izvoznih
ambicij.
Tudi družbene razbreme-
nitve (na primer, odpravljen
prometni davek na projek-
tantske storitve) niso zažive-
le v praksi, čeprav so jih pod-
prh delegati zvezne skupšči-
ne. Stanovanjska družbena
gradnja peša iz dneva v dan,
zmogljivosti niso izkorišče-
ne, če pa so, so neracionalno,
povrhu pa pešata še storil-
nost in akumulativnost. De-
jansko je položaj gradbenih
delavcev vse bolj vprašljiv in
logično je, da rešitve morajo
najprej in najbolj iskati prav
njihovi sindikati.
Letošnji Kavčičevi nagra-
di sta prejela dr.Dragoš Ju-
rišič iz FAGG Ljubljana in
Tomaž Bregar iz zveznega
centra za izobraževanje
gradbenih inštruktorjev,
priznanji pa ČGP Večer in
Radio Maribor.
MITJA UMNIK
Vsega ne bo mogoče enakomerno razviti
Osnutek tiolgoročnega tiružbenega.plana občine Celje je premalo tiorečen
čeprav je osnutek dolgo-
ročnega družbenega plana
občine Celje rezultat dolgo-
letnega dela, med katerim
so v občini oblikovali vrsto
posamičnih razvojnih do-
kumentov, čeprav je zgolj
splošna usmeritev razvoja
in čeprav je po oceni večine
neprimerno bolje priprav-
ljen kot osnutek republiške-
ga družbenega plana, v do-
sedanjih razpravah o njem
opozarjajo na vrsto slabo-
sti. Tako je bilo tudi na po-
nedeljkovi seji predsedstva
občinske konference Soci-
alistične zveze.
Med osnovne slabosti os-
nutka brez dvoma sodi nje-
gova preskromna doreče-
nost. Več poudarka sicer da-
je v kmetijstvu proizvodnji
mesa in mleka, v industriji
kakovostnim programom, v
tercialnih dejavnostih zado-
voljevanju potreb domicil-
nega prebivalstva in razvija-
nju dejavno.sti, ki imajo pri-
merjalne prednosti, vendar
ob tem enakovredno našteva
tudi vsa druga področja. Tre-
ba bo opredeliti prednosti
oziroma še bolje, v pripravah
dolgoročnega plana omogo-
čiti, da se bodo delavci in ob-
čani lahko sami odločiU, če-
mu dajati prednost v pri-
hodnje.
Odločitev bo še zlasti po-
trebna na podočju industrij-
ske proizvodnje, pa tudi
družbenih dejavnosti. Vpra-
šanje, kakšen smisel ima raz-
voj gospodarstva, za katere-
ga je potrebno vse uvažati, je
vredno premisleka. Posebej
so izpostavili vprašanje,
kakšen bo razvoj kemične
industrije. Slišati je bilo
očitke, da ravno pri njej os-
nutek plana molči o velikih
predvidenih naložbah, ki bi
zahtevala ogromna vlaga-
nja v varovanje okolja. Cin-
karna sicer ni bila posebej
omenjena, omenjen pa je bil
TiOz, ki da se po besedah
Dušana Burnika razširja
pod lažnim imenom.
Kakor koli že, razprava je
pokazala, da se bo v industri-
ji resnično potrebno o na-
daljnem razvoju dogovoriti
in ga strokovno utemeljiti.
Razpravljalci so pogrešali
tudi razvijanje manjših, bolj
prilagodljivih sistemov, ter
razmišljanja o ustanovitvi
kakšne nove organizacije
združenega dela, saj se to ni
zgodilo že dolgo vrsto let.
Prednosti bo treba bolj do-
ločno opredeliti še v kmetij-
stvu, drugače zastaviti razvoj
trgovine, bolj poudariti vlo-
go Celja kot regijskega sre-
dišča, pa naj gre za družbene
dejavnosti ali Celja kot pro-
metnega vozhšča. Strah pred
prometno osamitvijo celega
območja je glede na republi-
ški osnutek več kot upra-
vičen.
Poleg očitkov o nedoreče-
nosti osnutka je resen še oči-
tek, o njegovi preskromni
ambicioznosti in iskanju po-
ti iz sedanjih zagat. Gotovo
bodo na številne druge po-
manjkljivosti opozorili tudi
delegati na današnjem zase-
danju zborov občinske
skupščine.
MILENA B. POKLIC
Mladi so odšli na akcije
Mladinci iz štirih občin
našega območja so ob kon-
cu tedna že odšli na mladin-
ske delovne akcije. Briga-
dirji iz Celja, Šentjurja, Žal-
ca in Titovega Velenja bodo
tako do konca junija poma-
gali ljudem iz nerazvitih
predelov Jugoslavije do
boljšega jutri.
Celjski mladinci so skup^
z vrstniki iz pobratenih mest
odšli na Zvezno mladinsko
delovno akcijo Slovenske
Gorice in ta brigada je tudi
ena redkih, ki je številčno
prepolna. Tako sedaj v Slo-
venskih Goricah razmišljajo,
da bi deset brigadirjev, toli-
ko jih je namreč preveč v bri-
gadi, priključih h kakšni
drugi brigadi, ki je številčno
nepopolnjena.
Šentjurska mladinska de-
lovna brigada Miloš Zidan-
šek je odšla na zvezno akcijo
Buještina 85, brigada je šte-
vilčno popolnjena m pri evi-
dentiranju brigadirjev v
Šentjurju niso imeli poseb-
nih težav. Prav tako je bilo
tudi z velenjskimi brigadirji,
ki bodo letos v prvi delovni
izmeni delali v Lukovcu pri
Tuzli. V četrtek pa so odšli
na zvezno akcijo Jasenovac
85 tudi žalski mladinci, ki so
sestavili brigado skupaj z
vrstniki iz Biograda na mo-
ru. Obe občinski konferenci
mladine namreč že nekaj ča-
sa dobro sodelujeta in tudi
izmenjavata obiske mla-
dincev.
V drugih občinskih konfe-
rencah mladine pripravljajo
brigade za drugo in tretjo de-
lovno izmeno. Pri evidenti-
ranju imajo največje težave v
Šmarju pri Jelšah in v La-
škem. V šmarsko brigado se
je zaenkrat prijavilo le deset
brigadirjev, tako da so v vod-
stvu občinske konference
pričeli razmišljati o tem, da
bi vključili v brigado čimveč
štipendistov in brezposel-
nih. Seveda pa bi potem mo-
rali vsi skupaj poskrbeti tudi
za to, da bi aktivni in delav-
ni, mladinci res imeli pred-
nost pri zaposlovanju in po-
deljevanju štipendij. Čeprav
je v štipendijski politiki že
zajeta rubrika aktivnosti
mladinca-iskalca štipendije,
pa je žal skorajda nikjer še
ne upoštev^o.
IVANA FIDLER
13. JUNIJ 1985
mm TEDNIK - STRAN 3
Število inovacijskrn pretiiogov
Lani je v velenjski občini
upadlo število inovacijskih
predlogov, so ugotovili v to-
rek na seji občinskega sveta
Zveze sindikatov. Največji
izpad v občini so zabeležili
v Gorenju, kar ni presenet-
ljivo, ker se je kolektiv zad-
nje leto reorganiziral. Sta-
nje se letos že izboljšuje.
V občini je inovacije pred-
lagalo 2,2 odstotka vseh za-
poslenih delavcev, ki jih je
nekaj manj kot 19.000. V Go-
renju, ki ima zaradi velikega
števila zaposlenih največji
vpliv na stanje v inovacijski
dejavnosti v občini, pa je
inovacije predlagalo. 3 od-
stotke zaposlenih, kar je tri-
krat manj kot leto prej. Te-
mu ni kriva le reorganizacija
kolektiva, temveč tudi dej-
stvo, da so v Gorenju pove-
čali število delavcev, ki se z
inovacijsko dejavnostJ9 uk-
varjajo profesionalno. Števi-
lo inovacijskih predlogov je
padlo tudi v velenjskem rud-
niku lignita, kjer je inovacije
predlagalo manj kot odsto-
tek vseh zaposlenih de-
lavcev. ___________
V ostalih velenjskih orga-
nizacijah združenega dela je
lani število inovacijskih
predlogov nekoliko poraslo.
Število predlagateljev je lani
padlo za 31 odstotkov, go-
spodarska korist pa je bila
višja za 46 odstotkov. Znaša-
la je 280 milijonov din, kar je
za skoraj 100 milijonov din
več kot leto prej. Temu pri-
merno so porasli tudi zneski,
ki so jih Velenjčani izplačali
predlagateljem, in sicer za 42
odstotkov.
Sindikat je sklenil, da mo-
rajo v delovnih organizacijah
Elektrokovinarska oprema
in Elektrostrojna oprema za-
poshti profesionalne analiti-
ke, v velenjskem rudniku
lignita pa morajo analitsko
službo okrepiti. Vsi velenj-
ski kolektivi morajo inova-
cijsko dejavnost vključiti v
svoje srednjeročne in dolgo-
ročne načrte razvoja. Od Ro-
kove delovne organizacije
Avtoprevozništvo in servisi.
Gorenja Komerc, Gorenja
Servis, Gostinstva Paka in
Vekosa pa je sindikat zahte-
val, da v čimkrajšem času
uskladijo samoupravne akte
s podro Jffe inovacijske dejav-
nosti z zakonskimi predpisi.
Na seji so se tudi dogovori-
li, da bodo v družbeni dogo-
vor o kadrovski politiki
vključili odgovornost poslo-
vodnih in vodstvenih delav-
cev za razvoj inovacijskega
in raziskovalnega dela.
V. E.
V Šentluriu nov
predsednik OK
ZSMS
Na programsko volilni
konferenci so šentjurski
mladinci ocenili delo pre-
teklega obdobja in izvolili
novega predsednika ter
vodjo komisije za delo z
osnovnošolci. Predsednik
občinske konference mla-
dih bo poslej Igor Štor, ko-
misijo pa vodi Polona
Vengušt.
O delu v preteklem ob-
dobju so mladinci menili,
da je bilo dobro predvsem
pri pripravljanju manife-
stativnih akcij, športnih in
zabavnih srečanj, nekoliko
slabše pa pri idejno politič-
nem izobraževanju in ak-
tivnostih mladih. Zato bo-
do šentjurski mladinci v
poletnih mesecih pripravili
politično šolo, jeseni pa na-
črtujejo nekaj okroglih
miz.
IVAN FIDLER
iiiiiiifii^ijslci doiiuiiiii
Prihranek vseh vidikov
inovacijske dejavnosti v
občini Celje je bil lani oce-
njen na 513 milijonov dinar-
jev, kar predstavlja odsto-
tek družbenega proizvoda
občine. Vprašanje je, zasta-
vili so si ga tudi na svetu za
raziskovalno delo in inova-
cije pri predsedstvu OK
SZDL Celje, ali je to največ-
ji možni dosežek.
Verjetno ne, saj vemo, da
bi bilo mogoče inovacijsko
dejavnost še razširiti in
predvsem bolje usmerjati.
Izplačila inovatorjem in av-
torjem tehničnih izboljšav še
vedno predstavljajo manj
kot tri odstotke (točno 2,6
odstotka) ustvarjenega ino-
vacijskega dohodka, kar je
nedvomno še vedno le sim-
boličen   materialni   stimu-
lans, povrhu pa je bila lestvi-
ca za tovrstno nagrajevanje
sprejeta v mednarodnem le-
tu inovacij, to je 1977. leta
Prilagajanje te lestvice vsaj
inflacijskim letnim stop-
njam pa je še manj tekoče
kot na primer uskle^evanje
pokojnin.
Poznavalci inovacijske de-
javnosti (tudi inovatorji) tr-
dijo, da je nespodbudno ma-
terialno (včasih celo moral-
no) nagrajevanje glavna za-
vora za hitrejši razmah in
predvsem učinkovitost ino-
vacijske dejavnosti v organi-
zacijah združenega dela, ka-
terih v celjski občini le nekaj
že vrsto let prednjači, večina
Da canlja za niimi.
Poleg individualnega na-
grajevanja inovatorjev pa ni-
so izkoriščene še druge mož-
nosti, predvsem kolektivne-
ga nagrajevanja celih delov-
nih okolij, skupin delavcev,
za kar bi posebej sindikat
moral prižigati zeleno luč.
Prav tako bi moral sindikat
bolj zaostriti odnos poslo-
vodnih delavcev do obstoja
in razvoja inovacijske dejav-
nosti, kar bi utegnil biti še
kako dober kriterij pri ka-
drovskih reelekcijah. Na to
opozarjajo tudi rezultati po-
sebne ankete o inovacijski
dejavnosti v občini Celje, po
katerih je vpliv poslovodnih
kadrov na pospeševanje
množične inovacijske dejav-
nosti praktično zanemarljiv.
MITJA UMNIK
Bomo leta 2000 slabše izobraženi?
»Delavce ne smemo več
iskati na trgu. Potrebe mo-
ramo načrtovati in z ustrez-
no štipendijsko politiko za-
gotavljati tiste kadre, ki jih
potrebujpmo«, je v svoji
razpravi poudaril Marjan
Turičnik na zadnji seji ob-
činske konference SZDL v
Celju, M so jo, v glavnem
namenili problemom s po-
dročja vzgoje in izobraževa-
nja, zaposlovanja in štipen-
diranja v občini Celje.
Združeno delo s politiko
štipendiranja vse bolj podpi-
ra izobraževanje na nižjih
stopnjah, zato je več kot 60
odstotkov štipendij razpisa-
nih do 4. stopnje izobraževa-
nja. Vse več mladih pa se od-
loča za zaposlitev takoj po
končani osnovni šoli in ni
nobena skrivnost, da dobijo
zaposlitev prej kot mladi ka-
dri s strokovno izobrazbo.
Ker pa gre večinoma za fan-
te, se opaža, da se cela vrsta
srednješolskih programov
višjih stopenj feminizira, kar
pomeni, da bomo v prihod-
nosti imeli večji delež žensk
tudi med višjimi in visoko-
izobraženimi kadri.
Spričo takšne strukture
šolajoče se mladine je na me-
stu vprašanje, ki so ga raz-
pravljalci izpostavljali: kaj
namreč lahko pričakujemo v
prihodnje, ko naj bi naš teh-
nološki razvoj slonel na naj-
manj peti stopnji povprečne
izobrazbene ravni.
Očitno si združeno delo sa-
mo zapira poti napredka. Ka-
drovsko planiranje je še ved-
no izraz materialnega polo-
žaja združenega dela, trenut-
nih kadrovskih potreb in ob-
stoječe tehnologije. Problem
je toliko bolj pereč ob dej-
stvu, da je večina kadrov-
skih štipendij (95 odstotkov)
razpisanih za tehnične pokli-
ce, čeprav načrtujemo šol-
sko mrežo s 30 proti 70 v ko-
rist   tehničnih   usmeritev.
Združeno delo ne želi tvegati
ali pa prevzeti nase delež
bremena tudi za kadre sploš-
nega družbenega interesa
kot so znanstveni in visoko-
strokovni delavci, od katerih
pričakujemo največ, damo
pa najmanj.
Omenjeni problem je le
eden izmed cele VTSte, ki jih
vsebuje temeljita analiza po-
ložaja vzgoje in izobraževa-
nja v Celju, ki jo je izdelal
komite za družbeno planira-
nje in razvoj pri IS skupšči-
ne občine Celje, in ki so ga
razpravljalci, nekaj jih je bilo
tudi iz združenega dela, še
dopolnili. Zaključek je na
dlani. Če ne bo tudi na po-
dročju vzgoje in izobraževa-
nja, ob vključevanju vseh
dejavnikov kadrovskega na-
črtovanja, prevladalo dolgo-
ročno planiranje, še dolgo ne
bomo mogli uveljaviti pro-
duktivnega zaposlovanja, ne
bomo mogh bistveno izbolj-
šati kadrovske sktrukture
zaposlenih, po drugi strani
pa ne bomo mogli izobliko-
vati take mreže šol, ki bi nam
lahko dolgoročno zagotavlja-
la stabilnejši položaj posa-
meznih usmeritev in pro-
gramov.
VIOLETA V. EINSPIELER
Delegatka mladine je opozorila, da se prepočasi odprav-
ljajo slabosti v usmerjenem izobraževanju kot so napri-
mer preobsežni predmetniki, položaj tujih jezikov, delež
delovne prakse in proizvodnega programa v učnih progra-
mih in številna odprta vprašanja v pripravništvu.
Sindikat se zavzema za hitrejše ukrepe za izboljšanje
gmotnega položaja prosvetnih delavcev kot tudi tistih, ki
so že v pokoju.
Delavska univerza opozarja na slab odziv odraslih v
izobraževalne programe. Stanje je slabše tudi spričo dej-
stva, da so sredstva za izobraževanje vključena v sklad
skupne porabe ne pa v materialne stroške kot je bilo
doslej.
Delegatka iz Aera je poudarila, da je potrebno upošte-
vati pri izobraževanju odraslih tudi interes posameznika,
ne zgolj delovne organizacije. Upoštevajoč to, se je izobra-
ževanje ob delu v Aeru dvakrat povečalo.
V Kovinotehni pa opozarjajo na slabo praktično znanje
pripravnikov-trgovcev iz usmerjenega izobraževanja.     i
Lovske devize
čeprav prvi del lovske se-
zone, ki se je začel 15. ma-
ja, še ni končan, so lovske
družine v Savinjsko-Koz-
janski zvezi iztržile že pri-
bližno 3 milijone deviznih
dinarjev. Največ lovcev je
prišlo iz Avstrije in ZRN,
nekaj pa tudi iz Italije.
Devizne cene za trofeje so
ostale iste kot lani, vendar'
pa je za oceno prvega dela
lovske turistične sezone
(drugi del bo v avgustu) še
prezgodaj, pravijo na Zvezi
lovskih družin. Natančnej-
ši podatki bodo znani ob
koncu tega meseca, ko bo-
do poslali poročila iz vseh
47 družin na našem ob-
močju. Seveda pa je plačilo
trofej le del deviznega za-
služka, pravijo lovci; pre-
cej deviz-se nateče tudi v
žepe gostincev, nekaj pa
tudi s prodajo mesa divja-,
čine. 1
Savinjsko-Kozjanska lov-
ska zveza si že nekaj let pri-
zadeva, da bi v revirje lov-
skih družin privabila čim-
več lovcev iz tujine. Zato
so navezah stike s tremi tu-
rističnimi agencijami v Av-
striji in ZRN, precej pa je
tudi takih lovcev, ki se že
več let neposredno dogo-
varjajo s posameznimi lov-
skimi družinami.
Tuji lovci so tokrat streljali
na srnjake (uplenili so jih
nekaj več kot 50), nekaj
premožnejših gostov pa se
je odločilo tudi za kapital-
nejše trofeje. Na primer v
lovski družini Rogatec in
pa lovski družini Laško,
kjer je bila trofeja ustrelje-
nega srnjaka ocenjena na
112 točk. Gost lovske dru-
žine iz Luč pa je ustrelil
ruševca, za katerega je pla-
čal 8000 avstrijskih ši-
lingov. S. ŠROT
Sodelovanje Mozirja z Alibunarjem
še v tem mesecu bodo de-
legati zborov skupščine ob-
čine Mozirje razpravljali in
sklepali o podpisu družbe-
nega dogovora o trajnem
družbeno ekonomskem so-
delovanju z vojvodinsko
občino Alibunar. Predlog
družbenega dogovora, ki ga
je izvršni svet te vojvodin-
ske občine že sprejel, so
podprli tudi v izvršnem
svetu skupščine občine Mo-
zirje.
V okviru gospodarskega
sodelovanja bo Elkroj iz Mo-
zirja sodeloval pri izgradnji
tovarne hlač v Alibunarju.
Kljub temu, da bodo večji
del sredstev za izgradnjo za-
gotovili v Vojvodini, bo nova
tovarna kot temeljna organi-
zacija priključena Elkroju, ki
ima podobno proizvodnjo že
v Č^etini, v kratkem pa bo
zgrajena tudi proizvodna ha-
la v bosanskem Odžaku. Vsa
ta nova proizvodnja pred-
stavlja v največji meri nado-
mestilo dosedanji koopera-
cijski proizvodnji, ki jo El-
kroj počasi opušča. Mozirski
konfekcionarji namreč ugo-
tavljajo, da proizvodnja ko-
operantov ni dovolj kvalitet-
na za izvoz.
Druga pomembna oblika
dolgoročnega sodelovanja
med obema občinama pa se
odpira na področju kmetij-
stva. Zgornjesavinjska kme-
tijska zadruga bo s kmetij-
stvom Alibunarja sklenila
sporazum o letni dobavi kr-
mil, koruze in sojine moke.
Letno naj bi Gornje savinj-
ska dolina na osnovi takšne-
ga sporazuma prejela 4 tisoč
ton krmil.
R. PANTELIČ
POGLED v SVET S kovjnotehnp
Intenzivni pogovori pred Luando
Piše Jože ŠIrcelj
v glavnem mestu afriške Angole
se bo 2. septembra začela konferen-
ca gibanja neuvrščenih na ministr-
ski ravni. Ne gre le zato, da so take
konference sorazmerno redke, pač
pa gre za ključni pomen tega sreča-
nja za nadaljnjo podobo in dejav-
nost gibanja. V Luandi bodo imeli
namreč na dnevnem redu priprave
na naslednje srečanje šefov držav
in vlad neuvrščenih, ki naj bi bilo
naslednje leto. V gibanju se je na-
mreč ustalilo pravilo, da je vrhun-
sko srečanje vsake tri leta.
Kje bo to srečanje? Vprašanje ni-
kakor ni nepomembno. Na zad-
njem, sedmem vrhu v New Delhiju
so zapisali, da je kandidat za to
konferenco 1986. leta Irak, njegovo
glavno mesto Bagdad. To so skleni-
li, potem ko sedmega vrha zaradi
iransko-iraške vojne niso mogli iz-
peljati v Bagdadu in je moral biti v
New Delhiju.
Ker vojna med Irakom in Iranom
še traja in ni nobenih pravih zna-
menj, da bi jo kaj kmalu končali,
prej nasprotno, se je gibanje ne-
uvrščenih znašlo v podobnem polo-
žaju kot pred sedmim vrhom. Na
konferenci v Luandi naj bi torej
sprejeli sklep o kraju in času na-..
slednjega vrhunskega srečanja in
se razumljivo tudi dogovorili o te-
meljnih stališčih gibanja sredi
osemdesetih let, odgovorih neuvrš-
čenih na številne, težavne in zaple-
tene izzive sodobnega sveta.
Zvezni sekretar za zunanje zade-
ve Raif Dizdarevič je bil pred dnevi
v Kairu in se sestal z egiptovskim \
predsednikom Hosnijem Mubara-
kom. Pogovarjala sta se ne le o dvo-
stranskih odnosih med obema dr-
žavama, marveč predvsem o pri-
pravah na konferenco v Luandi. V
Kairu je bil tudi indijski ministr-
ski predsednik Radživ Gandhi,
predsedujoči v gibanju neuvršče-
nih med sedmim in osmim vrhom.
V pogovorih z Mubarakom je bilo
gibanje neuvrščenih prav tako ena
osrednjih tem, v tem okviru pa šte-
vilna odprta vprašanja - Bližnji
vzhod, razorožitev, iransko-iraška
vojna. Centralna Amerika, jug
Afrike - na razplet katerih naj bi
gibanje po svojih najboljših močeh
skušalo vplivati.
Ob tej državniški dejavnosti je
slišati mnenja, da se po svoje ob-
navlja tradicionalna ključna vloga
treh držav, katerih voditelji Tito,
Nehru in Naser so bili pred malone
četrt stoletja pobudniki za ustano-
vitev gibanja neuvrščenih. Ne da bi
podcenjevali druge članice sto-
članskega gibanja, vsekakor velja,
da so Indija, Egipt in Jugoslavija
zadnje mesece še posebej dejavni v
'.prizadevanju, da bi okrepili akcij-
sko zmožnost gibanja, ki glede na
številne naloge ni ravno zadovolji-
va. Ker je bil Radživ Gandhi na
obisku tudi v Alžiriji, velja pove-
dati, da ima tudi ta država precej
možnosti dejavneje kot drugi
vključiti se v dogovore pred sreča-
njem v Luandi, da bi dosegli koli-
kor se le da široko in trdno soglasje
o temeljnih stališčih gibanja glede
problemov, izvirajočih iz krize
mednarodnih odnosov na številnih
točkah, in svetovne gospodarske
krize, ki najhuje prizadeva ravno
države v razvoju, se pravi neuvrš-
čene.
Skratka, vse kaže. da bo letošnje
poletje med članicami neuvrščenih
zelo bogato s srečanji, pogovori in
dogovori.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUNIJ 1985
Večina članic za združitev Temeljne
banke Velenje in Splošne banke Celje
Ljubljanska banka Sploš-
na banka iz Celja in Ljub-
ljanska banka Temeljna
banka Velenje sta postavili
vrsto pogojev, ki jih bo tre-
ba izpolniti še preden pride
do združitve obeh bank.
Gre za sporazum o sprem-
ljanju tekočega poslovanja
Gorenja, .za ustanovitev
bančnega konzorcija, ki naj
bi spremljal nadaljni razvoj
Gorenja, za sporazum o reše-
vanju problemov, ki so na-
stali z odprodsoo deviz Gore-
nju in za zahtevo, da mora
Gorenje poslovati pozitivno
in razrešiti probleme v zvezi
z mešanimi podjetji v tujini.
Kot zaenkrat kaže, bo najtež-
je izpeljati samoupravni spo-
razum, po katerem naj bi se
porazdelile dohodkovne, lik-
vidnostne in dinarske posle-
dice, ki so nastale z odproda-
jo deviz Gorenju. Kljub te-
mu aktivnosti v zvezi z zdru-
žitvijo pospešeno tečejo, kaj-
ti julij, ko bosta zbora obeh
bank odločala o vključitvi
Temeljne banke Velenje v
Splošno banko Celje, se hi-
tro bliža.
S samoupravnim sporazu-
mom o porazdelitvi dohod-
kovnih, likvidnostnih in di-
narskih posledic odprodaje
deviz so težave zaradi nove-
ga zakona, ki urejuje pokri-
vanje tekočih tečajnih razlik
v temeljnih bankah. Marsi-
katera temeljna banka je na-
mreč zaradi zakona v izred-
no težkem položaju, ker za-
radi tekočega pokrivanja te-
čajnih razlik izkazujejo ne-
krito izgubo. Zato bo ta sa-
moupravni sporazum verjet-
no sprejet šele v juliju, ko bo
Ljubljanska banka razrešila
nastale likvidnostne težave v
sistemu bančništva.
Med večjimi celjskimi čla-
nicami svoje odločitve še ni-
so sporočili iz Železarne Što-
re, Zdravstvenega centra iz
Celja in iz Steklarne Roga-
ška Slatina. Proti združitvi
obeh bank so se zaenkrat
opredelile naslednje članice:
Ključavničar Celje, Razvojni
center, tozd planiranje Celje,
ŠKIMC Štore, osnovna šola
Vojnik, Zavod za živinorejo
in veterinarstvo Celje, Kme-
tijska zadruga Laško (vseh
pet tozdov). Keramična in-
dustrija Liboje (oba tozda),
Liko Liboje, Kovinar Vitanje
in Center medicine dela
Celje.
Franjo Tilinger, direktor
Keramične industrije Libo-
je: »Smo v obdobju, ko na
področju financ in ekonomi-
ke ne more biti sentimental-
nosti. Zato ob vsakem pred-
logu, ki zadeva denar, pre-
tehtamo pozitivne in nega-
tivne učinke za naš kolektiv.
Proti združitvi obeh bank
smo se opredelili, ker smo
ocenih, da prevladujejo ne-
gativni učinki. Znano je, da
imajo nekatere članice Te-
meljne banke Velenje velike
izgube iz preteklih let in da
je zaradi tega nadaljnji ob-
stoj te banke kot samostojne
banke vprašljiv. Z združitvi-
jo se bodo te obveznosti pre-
nesle na Splošno banko Ce-
lje in če le-ta ne bo imela
dovolj denarja, bodo za ne-
poravnane obveznosti te-
meljne banke odgovarjale
članice. Ker banka ne razpo-
laga z lastnimi sredstvi, tem-
več posluje s sredstvi organi-
zacij združenega dela in dru-
gih pravnih oseb, odgovarja-
jo za njene obveznosti njene
članice, ki med seboj delijo
tudi njen dohodek. Na pod-
lagi tega smo prišli do za-
ključka, da z združitvijo
obeh bank, člani celjske ban-
ke nimamo k^ pridobiti,
temveč lahko le izgubimo.
Spominjamo se tudi obdob-
ja, ko je bilo velenjsko go-
spodarstvo v celjski banki.
Gre za obdobje izredne širi-
tve velenjskega gospodar-
stva. Takrat je šel velik del
kapitala iz Celja v Velenje,
nam pa banka na naše kre-
ditne zahtevke običajno ni'
niti odgovorila, čeprav je šlo
za veliko nižje zneske. Boji-
mo se, da bo po združitvi
obeh bank, podobno stanje.«
Peter Tilinger, vodja po-
sebne flnančne službe iz Ko-
vinotehne: »V Kovinotehni
smo se opredelili za združi-
tev obeh bank, vendar smo
ob tem zahtevali, da mora bi-
ti zadoščeno vsem pogojem,
ki so bili navedeni v elabora-
tu za združitev. Kratkoročno
in srednjeročno v združitvi
ne vidimo prednosti za seda-
nje članice Splošne banke
Celje, k^ti jasno je, da bo na
članice padel del bremena
razvojne sanacije Gorenja.
Ocenjujemo, da bo to breme
znosno, če bodo izpolnjeni
vsi pogoji s strani Ljubljan-
ske banke Združene banke
in Gospodarske banke iz
Ljubljane. Dolgoročno pa vi-
dimo prednosti, seveda če
bo uspešno izvedena sanaci-
ja Gorenja, ki jih lahko nudi
večja in močnejša banka, ki
bi nastala z združitvijo. Zelo
pomemben delež pri pozitiv-
ni odločitvi je gotovo imelo
dejstvo, da se zavedamo pro-
blema Gorenja. Smatramo,
da ga je potrebno rešiti, ker
gre za več tisoč delavcev in
smo zato pripravljeni prispe-
vati določen delež.«
VILI EINSPIELER
Med celjskimi članicami
jih je doslej 267 za in 15 pro-
ti samoupravnemu sporazu-
mu o vključitvi Temeljne
banke Velenje v Splošno
banko Celje, medtem ko se
je med velenjskimi članica-
mi za združitev opredelilo
že 90 odstotkov vseh članic.
Ob tem je treba zapisati, da
iporajo biti vse velenjske
članice za združitev, ker v
nasprotnem primeru ni mo-
goča ukinitev Temeljne
banke Velenje. Med celjski-
mi članicami pa mora gla-
sovati za združitev le tri če-
trtine vseh članic in v
Splošni banki Celje ocenju-
jejo, da bodo imeli potrebno
večino že konec tega tedna.
V Garantu so Izpolnili že
skoraj celoletni plan izvoza
Na tujih tržiščih Je vedno težje hiti konkurenčen
v prvih štirih mesecih le-
tošnjega leta so v polzel-
skem Garantu izvozili že za
dobrih 800.000 dolarjev po-
hištva in to izključno na
konvertibilno tržišče. Če
upoštevamo, da so si za le-
tos zadali nalogo, da izvozi-
jo v celem letu za 900.000
dolarjev izdelkov, potem je
to velik uspeh.
Največ pohištva izvozijo v
arabske države, Francijo in
Avstrijo. Izvoz bo letos štiri-
krat večji kot lani, pomemb-
no pa je to, da na tujem dose-
gajo sorazmerno ugodne ce-
ne, ki so v povprečju za peti-
no nižje kot na domačem
trgu.
Močno povečan izvoz je
predvsem posledica zmanj-
šane prodaje doma, kjer ku-
pci izsiljujejo od proizv^al-
cev boljše prodajne pogoje,
na katere Garant že skorajda
ne more več pristajati. V Ga-
rantu so bili primorani odpo-
vedati potrošniške kredite in
postaviti krajše plačilne ro-
ke. Na zmanjšano prodajo na
domačem trgu so vplivale
tudi cene proizvodov. Ob
vsem tem so Garantu konku-
rirale s cenami tovarne pohi-
štva iz drugih republik, ven-
dar se sedaj položaj izboljšu-
je, ker so tudi proizvajalci iz
drugih republik morah po-
večati cene svojih izdelkov.
Naročil za naslednje mese-
ce ne manjka, vendar je naj-
večji problem v tem, ker se
nenehno draži repromateri-
al. Cena iveric se je od janu-
arja do junija podvojila. Ved^
no težje bo tudi na tujih tržiš-
čih. Cen na zunanjem trgu
glede na svetovno konku-
renco in vrednost dolarja ne
morejo več povečevati, ker
tuji kupci ne priznavajo več-
jih cen.
V kolikor ne bo kakšnih
izvoznih spodbud države,
pravijo v Garantu, potem tu-
di izvažati ne bo več možno
ali pa vsaj ne povečevati iz-
voza. Rešitve iščejo znotraj
kolektiva. Prizadevajo si za
zmanjševanje izdelavnih
stroškov, precej pa pričaku-
jejo tudi od novega pohištve-
nega programa.
Vse zahtevnejša proizvodnja
Gorenje Rogatec: zdaj termostati, kasneje še Izparllcl
V Gorenjevem tozdu Kon-
denzatorji v Rogatcu bodo
že letos začeli delati termo-
state v sodelovanju s Cer-
kniško ETA. Gre za nado-
mestilo za uvoz, prav tu pa
vidi tozd iz Rogatca svoje
največje možnosti; tako že
razmišljajo o izdelavi žič-
nih izparilcev, ki jih zdaj
uvažamo. Seveda pa je od-
ločitev o tej proizvodnji od-
visna od načrtov in odloči-
tev znotraj Gorenja.
Razširitev proizvodnje bo
prinesla tudi nekaj novih de-
lovnih mest, predvsem v
obratu v Bistrici ob SotU,
kjer bodo termostate sestav-
ljali. V začetku bo tozd zah-
tevnejše sestavne dele še
uvažal, računajo pa, da bi
lahko že čez dve leti cel ter-
mostat naredili sami.
Razvoj Gorenjevega tozda
v Rogatcu je od ustanovitve
leta 1976 temeljil na odpira-
nju novih delovnih mest, se-
daj pa se v skladu z usmeri-
tvijo Gorenja odločajo za
zahtevnejšo proizvodnje in
za avtomatizacijo, da bi ob
enakem žtvilu zaposlenih
več naredili. Manj razvita
krajevna skupnost Rogatec
in tudi okoliške krajevne
skupnosti, kjer ni proizvod-
nih obratov, si seveda želijo
v Rogatcu čimveč novih de-
lovnih mest, vendar pa kon-
kurenčni boj na trgu ne do-
voljuje več ekstenzivnega za-
poslovanja; spremenila se bo
le struktura zaposlenih, za-
kaj v tozdu si prizadevno, da
bi privabili čimveč strokov-
njakov.
»Zaposlili smo že prvega
inženirja, kmalu pa naj bi do-
bili še kemika in elektroinže-
niija,« pravi vodja tozda Jo-
sip Kunej. »Poleg tega ima-
mo več štipendistov, tako da
računamo, da bomo lahko
ustanovili lastno razvojno
službo, ki je potrebna za uva-
janje proizvodnje novih iz-
delkov in za avtomatizacijo
proizvodnje. Hkrati računa-
mo, da bo razvojna služba
pripomogla tudi k razmahu
inovacijske dejavnosti v toz-
du. Že lani smo imeli 15 ino-
vacijskih predlogov naših
delavcev, ki smo jih večino-
ma tudi uresničili in vpeljali
v proizvodnjo, poslej pa naj
bi ta dejavnost še bolj zaži-
vela.«
S. ŠROT
Josip Kunej
Ob ustanovitvi je bilo v Tozdu Kondenzatorji zaposlenih 60 delavcev, danes pa kolektiv
šteje že približno 180 delavcev. »V preteklih letih se nismo hitreje razvijali, čeprav smo
si prizadevali," pravi Josip Kunej. »Občutili smo, da je bil naš tozd v Rogatcu v bistvu
izsiljena naložba kot pomoč manj razvitemu kraju. Kasneje nam Gorenje ni moglo
pomagati, ker je zašlo v težave, sedaj pa se stvari že obračajo na bolje."
Uspel izlet mladih hranilničarjev in
mentorjev
Ena izmed oblik za spodbujanje mladine k varčnosti, je
tudi vsakoletno srečanje hranilničarjev. Letošnjega so se
udeležili mentorji in učenci-delavci v šolskih hranilnicah
naslednjih 32 šol: Galicija, Šmarje, Dramlje, Ponikva, Str-
mec, Velika Piresica. Prva osnovna šola Celje, Tepanje,
Rogaška Slatina, Breze, Frankolovo, Vrh nad Laškim,
Gomilsko, Ponikva pri Žalcu, Stranice, Podčetrtek, Pol-
zela, Pristava^ Socka, Dobovec, Griže, Bistrica ob Sotli.
Mestinje, S. Slander Celje, Radeče, Lesično, Kozje, Sliv-
nica, Ljubečna, Vitanje, Zreče in Edvarda Kardelja Slov.
Konjice.
Srečanje je bilo v osnovni šoli Sladki vrh, na območju
Kreditne banke Maribor. Udeleženci so si najprej ogledali
Maribor, v njem Akvarij in Pokrajinski muzej, nato pa še
tovarno papirja Sladkogorska, kjer so mlade hranilničarje
še posebno lepo sprejeli. V tovarni so si z velikim zanima-
njem ogledovali velike količine zbranega starega papirja,
namenjenega za predelavo. Tudi vse šole na Celjskem so
vključene v zbiranje odpadnega papirja, denar od izku-
pička pa se zbira v šolskih hranilnicah.
Na zaključnem srečanju v osnovni šoli Sladki vrh so se
vsi udeleženci najbolj razveselili priročnega darila -
strička Cvenka, ki jih je prispevala Kreditna banka Mari-
bor. Vsi so ponovno obljubili, da bodo ostali še naprej
dobri hranilničarji in zbirali odpadni papir, za darila pa se
je v imenu vseh zahvalila učenka Tamara iz osnovne šole
Šmarje pri Jelšah.
Prepričani smo, da bo letošnji tradicionalni izlet hranil-
ničarjev ostal v najlepšem spominu, saj so slišali in doži-
veli veliko zanimivega in lepega.
13. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Nepozabno srečanje treh društev Partizan
v organizaciji društva
Partizan Gaberje je bilo v
Celju drugo tridnevno sre-
čanje treh društev Partizan
Vukovar, Rakovica in Ga-
berje. V tem času so se izka-
zali v prikazu razvejane de-
javnosti Partizana Gaberje,
v športno rekreativnem sre-
čanju in strokovni izmenja-
vi znanja in izkušenj na po-
dročju športne rekreacije.
Organizatorji so svoje go-
ste pričakali že v Kumrovcu
ter jih vse do Celja seznanjali
s pomembnostmi naših kra-
jev v razhčnih obdobjih in na
različnih področjih. Gostje iz
Vukovara in Rakovice so bili
verjetno najbolj presenečeni
nad večerno akademijo, ki
so jo gostitelji pripravili na
letnem telovadišču v Gaber-
ju v počastitev 40 letnice
osvoboditve. Na njej je na-
stopilo okoU 300 članov dru-
štva. Predstavniki Beograda
so bili nad tem izredno nav-
dušeni in so večkrat ponovi-
li, da v svojem mestu trenut-
no kaj takšnega niso sposob-
ni pripraviti.
Veliko so se pogovarjali na
uspešno pripravljeni tribuni
o telesni kulturi v krajevnih
skupnostih. Tu so tudi spre-
jeli program, ki ga bodo po-
skušali uveljaviti v letu dni
do tretjega srečanja v Vuko-
varju. Osnovna dejavnost bo
predvsem usmerjena v od-
delčno vadbo, učenje plava-
nja in hojo ter tek v naravi.
MT
Dragica Bužga, sekretar-,
ka Partizana Slovenije, v
pozdravnem nagovoru na
srečanju v Celju: »Predsed-
stvo Partizana Slovenije je
sklenilo, da na Smotri Par-
tizana Jugoslavije konec ju-
nija v Kruševu podeli že
drugič (prvič 1979) ZASTA-
VO MARŠALA TITA kot
najvišje priznanje za po-
dročje športne rekreacije v
Jugoslaviji Partizanu Ga-
berje za stalne delovne na-
pore skozi vrsto let in za re-
zultate, ki jih dosega na po-
dročju športne rekreacije
ter vsebinskem razvoju or-
ganizacije Partizan.«
Začeti je treba z najmlajšimi, za katere pri Partizanu Gaberje vztrajno in načrtno
skrbijo starejši, preizkušeni vaditelji, kar so pokazali tudi na uspeli akademiji ob
srečanju teb društev Partizan na letnem telovadišču v Gaberju.
Foto: EDI MASNEC
Vroče razprave
o manj razvitih
v občini Šentjur delež zaposlenih med delovno
sposobnim prebivalstvom ne presega 50 odstotkov
poprečja v Sloveniji. Pod to stopnjo je tudi družbeni
proizvod na prebivalca, delež primarnega sektorja
gospodarstva in število rednih študentov. Glede na
to se občina uvršča med manj razvita območja v
Sloveniji.
Ko so na zadnji seji izvršnega sveta razpravljali o tej
problematiki so menili, da je največji razkorak med
šentjursko občino in ostalimi predeli Slovenije na
področju industrijskega razvoja. Zato so se zavzeli, da
morajo s svojimi predlogi sodelovati pri oblikovanju
novih zakonskih določb o pospeševanju skladnejšega
regionalnega razvoja. Podprli so predloge o republiški
pomoči za gradnjo cest, razvoj elektroomrežja, izobra-
ževanja, zaposlovanja... •
Govorili so tudi o olajšavah pri vlaganju v nove
industrijske objekte na področju občine, pri čemer naj
bi se izognili umazani in ekološko oporečni industriji
in naj bi pritegnili predvsem domače delovne organi-
zacije ter lastno znanje.
Že vrsto let pa se v občini zavzemajo za domicilni
princip združevanja sredstev iz dohodka, s čimer bi
pridobili dodatna sredstva za obnovo in gradnjo novih
objektov. Hkrati pa so poudariU daje treba urediti tudi
status hribovskih kmetij na Kozjanskem. -p q
Harmonilia tudi na Korošlcem
v soboto zvečer se je 26
harmonikarjev iz Koroške
pomerilo na izbirnem tek-
movanju za Zlato harmoni-
ko Ljubečne. Izbirno tekmo-
vanje sta organizirala Ko-
roški radio in Kulturni dom
Slovenj gradeč. Prireditev
je bila v okviru praznovanj
praznika občine Slovenj gra-
deč. Strokovna komisija, ki
je to tekmovanje spremljala,
ga je ocenila kot uspešno.
Zlasti še zato, ker so harmo-
nikarji zaigrali zelo dobro
starejše melodije. Med godci
pa je bilo tudi nekaj takih, ki
se v komponiranju poskuša-
jo tudi sami. ViU Šumer, bil
je tudi v komisiji, je menil,
da je razveseljivo to, da se v
tekmovanje za Zlato harmo-
niko vključuje vedno več
harmonikarjev. Tako je bilo
tudi tokrat, saj so poleg sta-
rih znancev Ljubečne, har-
monikarjev iz Raven, nasto-
pili še Slovenjgradčani, Ra-
deljčani in drugi, ki doslej na
tem tekmovanju še niso na-
stopili. V predtekmovanje
na Frankolovem so se uvrsti-
li: Tomaž Temnikar, Anton
Strmčnik, Lenart Cigler,
Viktor Kotnik, Slavko Vra-
bič, Štefan Cepin, Jože Če-
kon, Alojz Štruc, Adolf Peter
in Anton Andreje. Od teh so
samo štirje doslej nastopali
na Zlati harmoniki.     m. B.
Mladi gasilci In veterani
Na igrišču na Lipi v Štorah je bilo občinsko prvenstvo
Celja v gasilskih veščinah zapionirje in veterane. Rezultati
pionirke A (5 desetin): Store, Lokrovec-Dobrava I,
Gaberje, Škofla vas in Lokrovec-Dobrava II. Pionirke B
(5): Lokrovec-Dobrava I, Vojnik, Prožinska vas, Strmec,
Lokrovec-Dobrava II. Pionirji A (11): Prožinska vas,
Socka, Strmec, Lokrovec-Dobrava, Ostrožno itd. Pionirji
B (17): Škofja vas. Štore, Prožinska vas, Lemberg,
Ostrožno itd.
Nastopili so tudi veterani v dveh starostnih skupinah.
Nad 60 let je bilo na startu 6 desetin, zmagali pa so pred-
stavniki GD Teharje pred Vojnikom, Storami, EMO,
Gaberje in Cinkarno, pravo presenečenje pa so s prvim
nastopom v kategoriji 50-60 let dosegle veteranke Lokro-
vec-Dobrava, ki so med temi desetinami osvojile prvo
mesto, za njimi pa so bili Metka in Lokrovec-Dobrava
moški.
N^mlajša desetina je bila med pioniiji A iz Lokrovca-
Dobrava, ki je dobila pokal Društva prijateljev mladine
Celje. T. VRABL
Skupno praznovanje
Kralani In opekam na LjubečnI
Krajani krajevne skupno-
sti Ljubečna in delovne or-
ganizacije Ljubečna bodo
konec tedna praznovali
skupaj praznik krajevne
skupnosti in praznik delov-
ne organizacije. Tako praz-
nujejo letos že tretjič v spo-
min na veliko stavko opekar-
skih delavcev pred petdese-
timi leti. Tako kot doslej bo-
do tudi letošnje praznovanje
obeležili z večjimi uspehi. V
krajevni skupnosti so s po-
močjo III. občinskega samo-
prispevka v vse zaselke na-
peljali vodovodno omrežje.
Začeli so graditi kanalizacij-
sko omrežje in še naprej ob-
navljajo dvorano v Zadruž-
nem domu. V delovni orga-
nizaciji pa so začeli prenovo
proizvodnje opečnih izdel:_
kov, pohvalijo pa se lahko
tudi z ugodnimi izvoznimi
rezultati.
Da bi bilo praznovanje
čimbolj slovesno bodo pri-
pravili številna športna sre-
čanja v kolesarjenju, tenisu,
streljanju in nogometu. Pri-
kazali bodo ročno izdelova-
nje opeke. Praznovanje bodo
začeli najprej v delovni orga-
nizaciji Ljubečna s slavnost-
no sejo samoupravnih orga-
nov in podelitvijo priznanj
najboljšim delavcem, v pe-
tek zvečer se bo sestala tudi
skupščina KS. Tudi na tej
slavnostni seji bodo najbolj
zaslužnim krajanom podelili
krajevna priznanja. V soboto
pa se bodo skupaj srečali na
zabavni prireditvi.
MB
mDERNIZACIJABOlNIŠNICE^v^^^^
Veliko razumevanje za potrebe bolnišnice
Da se delavci in občani na celjskem območju zavedajo,
kako potrebna je posodobitev bolnišnice v Celju, dokazujejo
tako prostovoljni prispevki kot enodnevni zaslužek, ki so se
mu številni delavci predvsem v družbenih dejavnostih že
odrekli, v nekaterih delovnih organzacijah - na primer v
Tekstilni tovarni Prebold, v KIL Liboje in zadrgo soboto v
LIK Savinja v Celju in Šempetru pa zanjo delali.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUNIJ 1985
Praznovanle gre h koncu
Ob prvem prazniku Nove vasi še akademija
v tem tednu so si krajani
celjske krajevne skupnosti
Nova vas ob vseh prireditvah,
ki se te dni vrstijo ob prvem
krajevnem prazniku ogledali
tudi vzgojno izobraževalne
organizacije v tej krajevni
skupnosti: enote VVO Zarja,
celodnevno osnovno šolo
Fran Roš in dom na Golovcu.
Tako so se lahko podrobneje
seznanili z delom predšolskih
otrok, s programom celodnev-
ne osnovne šole in s poseb-
nostmi dela in življenja v do-
mu, kjer živijo mladi pod po-
sebnimi delovnimi pogoji, ker
za popolnoma samostojno živ-
ljenje in delo niso sposobni.
Ob tej priložnosti so povsod
pripravili tudi program za kra-
jane in razstave izdelkov.
Poleg tega so v krajevni
skupnosti organizirali še nekaj
filmskih predstav za otroke in
športna ter kulturna srečanja
krajanov in več razstav.
Osrednja prireditev ob kra-
jevnem prazniku se bo pričela
danes ob 16.30 s pohodom god-
be na pihala France Prešeren
po ulicah krajevne skupnosti.
nato bo slavnostna seja orga-
nov krajevne skupnosti. Ob 18.
uri pa se bo pričela Akademija
na osnovni šoli Fran Roš, ki je
to osrednjo kulturno priredi-
tev ob krajevnem prazniku
združila s petletnico ustanovi-
tve te celodnevne osnovne šo-
le. Mladi bodo zaključili današ-
nji program s kresom.
Jutri bo za vse krajane še
ples na ploščadi pred velebla-
govnico v Novi vasi.
Praznovanje prvega krajev-
nega praznika in jubileja šole
pa bodo zaključili prihodnji
petek s koncertom obeh šol-
skih pevskih zborov in zbora
krajevnih skupnosti v Narod-
nem domu v Celju.
VIOLETA V. EINSPIELER
Klubaši na
Gomilskem
Mladinci, ki delujejo v ok-
viru žalskega centra za klub-
sko dejavnost, se bodo jutri
zbrali na Gomilskem. V tam-
k^šnjem kulturnem domu so
pripravili zaključno prireditev,
na kateri bodo n^prizadevnej-
šim podelili občinska prizna-
nja »Naš klub«.
Ob tej priložnosti so pripra-
vili tudi srečanje plesnih sku-
pin iz žalske, velenjske in celj-
ske občine. Na plesni reviji se
bo predstavilo približno deset
plesnih skupin iz posameznih
osnovnih organizacij.
L F.
Asfalt skozi Tevče
Glavna cestna os skozi
krajevno skupnost Marija
Gradec pri Laškem je bila
posodobljena na podoben
način - s prostovoljnimi
prispevki in udarniškim
delom.
Te dni, čeravno je dela na
travnikih in njivah preveč,
krajani Tevč in Olešč vneto
pripravljajo makadamsko
cestišče za črno smolnato
prevleko. Treba je urediti
odvodnjavanje, zdaj ko je
čas pripraviti tudi kanale za
bodoče gradnje, utrditi bre-
žine, skratka opraviti vse, da
bo polaganje asfalta čim ce-
nejše.
V nedeljo so z udarniškim
delom okončali tudi meliora-
cijo ob cesti, kije sicer ostala
na dolgu KS Lapko iz let, ko
je le-ta bila še upravljalec te
medobčinske ceste Laško-
Breze-Šentjur in kije oprav-
ljala nekatera rekonstrukcij-
ska dela zato, da bi bila cesta
usposobljena tudi za avto-
busni promet.
Nadejajo se, da bo črn
cestni trak skozi Tevče do
meje s krajevno skupnostjo
Breze položen še ta teden.
-ec.
50 le! SD Vojnik
Strelska družina »Bratov
Dobrotinšek« iz Vojnika slavi
letos 50. letnico obstoja. Osred-
njo proslavo bodo pripravili v
soboto, 15. junija ob 8. uri na
strelišču pri osnovni šoli v Voj-
niku. Najzaslužnejši člani bo-
do dobiU priznanja.
Zmaji na
Pisanem
balonu
Pisani balon je postal tra-
dicionalna prireditev za
najmlajše, ki jo že tretje le-
to zapored organizira ob-
činska zveza prijateljev
mladine Laško na Gradu
Tabor. Letošnja bo to sobo-
to, pričela se bo ob 9. uri,
vodila pa jo bosta Mi to Tre-
falt in Eva Štajner.
V štiri ure trajajočem
programu bodo nastopila
šolska kulturna društva iz
vse občine, cicibani iz vrt-
cev, nekaj mladih pevcev
solistov, vse skupaj pa bo
spremljal ansambel
Plamen.
Tudi tokrat so organiza-
torji poskrbeli za nekaj
prav nevsakdanjih točk.
Letalci aerokluba Celje bo-
do nekajkrat preleteli pri-
reditveni prostor, člani
aerokluba iz Moškanjc pri
Ptuju bodo spustili štiri pa-
dalce, pravi ušetek pa bo
gledati tri zmaje na motor-
ni pogon, ki bodo prileteli s
celjskega letališča.
VVE
Prebivalcev Donačke
gore je vse manj
Peter Marin: »Žeiimo vaški dom**
Krajevno skupnost Do-
načka gora sestavljajo štiri
vasi s približno 1000 prebi-
valci, vendar njihovo števi-
lo iz leta v leto upada. Peter
Marin, tajnik krajevne
skupnosti pravi, da je krivo
to, da v domačem kraju ni
možnosti za zaposlitev,
kmetije pa so majhne in na
hribovitih področjih, tako
da tudi možnosti za usmeri-
tev ni veliko.
Samo osem krajanov se
ukvarja le s kmetijstvom,
ostali pa so polkmeti ah pa
so zaposleni v Steklarni
Straža, v Rogaški Slatini,
Štorah in Celju. Na kmetijah
tako obstajajo starejši, ki ni-
majo naslednikov, mlajši pa
si ne morejo ustvariti dru-
žine.
Kljub temu se v krajevni
skupnosti trudijo, da bi ne
ostali brez povezav s svetom
in želijo z novimi cestami in
telefoni čim več ljudi obdr-
žati doma. Za večino novih
objektov morajo krajani sa-
mi prispevati sredstva in
delo.
Tako so do lani asfaltirali
skoraj osem kilometrov va-
ških cest, za kar so dali sred-
stva iz samoprispevka, letos
pa bodo uredili tudi cesto do
vasi Tlake, za kar bodo kraja-
ni morali odšteti po 100.000
dinarjev. Z lastnim delom so
prišli tudi do telefonskih
priključkov, ki bi jih radi
imeli še več. Peter Marin
pravi, da so ljudje pripravlje-
ni prispevati, saj vedo, da
drugih sredstev za takšne
gradnje ni. Zato tudi njihova
želja po vaškem domu ver-
jetno ni neuresničljiva. V
njem bi bilo prostora za kra-
jevno skupnost, gasilce, dvo-
rano in manjšo trgovino.
V krajevni skupnosti so se
pred leti lahko pohvalili s pe-
strim kulturnim življenjem,
ki pa je zamrlo, ker dramska
skupina ni imela primernih
prostorov za vaje in nastope.
Se vedno pa je živahno izo-
braževalno delo, zlasti v ok-
viru osnovne organizacije
Zveze mladine, saj priprav-
ljajo šiviljske in gospodinj-
ske tečaje, iz Celja in Maribo-
ra pa prihajajo predavatelji, s
katerimi se pogovarjajo o
družbenih dogajanjih.
T.CVIRN.
V Šempetru praznujejo
13. junija praznujejo kra-
jani Šempetra krajevni
praznik v spomin na ta dan
1941. leta, ko je bilo večje
število krajanov izseljenih
v Srbijo.
Letošnje praznovanje bo-
do obeležili z vrsto priredi-
tev. Planinci domačega dru-
štva so pripravili v nedeljo
pohod krajanov z ogledom
bližnje okolice in gozdne po-
učne poti pri jami Pekel, na
novem strelišču v šoU pa je
bilo občinsko strelsko tek-
movanje. V ponedeljek so se
v streljanju pomerili pionirji,
v torek je bil odbojkarski
turnir za člane ter odprti ša-
hovski turnir, včeraj pohod
borcev in tabornikov ob spo-
minskih obeležjih NOB, pa
taborni ogenj ob Savinji.
Danes ob 17. uri bo pred
kino dvorano promenadni
koncert godbe na pihala, ob
18. uri pa sprejem delegacije
iz pobratene krajevne skup-
nosi Bela voda. Jutri zvečer
ob 19. uri bo proslava ob
prazniku KS, na kateri bodo
zaslužnim krajanom podelili
priznanja. V soboto bo pri je-
zeru Preserje tradicionalno
ribiško tekmovanje in odboj-
karski _tiwadr za mladisJte,.^^
nedeljo popoldne ob 14. uri
bo zaključna prireditev praz-
novanja pri jami Pekel.
Letos so v Šempetru dobili
130 telefonskih priključkov,
veliko denarja so porabiU za
vzdrževanje komunalnih ob-
jektov, precej obveznosti pa
jim je ostalo še od prej, tako
da letos na novo niso mogli
graditi. Sedaj se pogovarjajo
o ureditvi križišča pri Bla-
govnici na magistralni cesti
Celje-Ljubljana.
T.TAVČAR
SUi izpolnil obljube
Maja so v blagovnici Tka-
nina odprli nov prodajni
prostor, ki so mu dali ime
butik Stil. Marjan Senčar,
v. d. direktorja tozd Malo-
prodaja je povedal, da je
butik nastal zato, ker so v
blagovnici želeli razširiti
ponudbo tako, da bi priteg-
nila tudi mlade.
Takrat so v Stilu obljubili,
da bo butik ponujal vse
modne novosti domačih
konfekcionarjev in tudi za-
sebnikov. Držali so besedo
in kupci so zadovoljni. Nekaj
smo jih ujeli med stikanjem
po trgovinici.
Julija Vrbovšek, 17 let:
»Mislim, da je to zelo prije-
ten lokal. V njem se lahko
kupci prepričamo, da tudi
domači ustvarjalci naredijo
marsikaj lepega, modernega
in uporabnega. Marsikaj bo-
do v Stilu našle tudi tiste, ki
so se doslej hodile oblačit
čez mejo.«
Lea Lončar, 16 let: »Več-
krat sem v Stilu, včasih sa-
mo gledam, danes sem tudi
nekaj malega kupila. Zdi se
mi, da je to edini prostor v
Celju, kjer lahko izbiraš med
trenutno res najbolj aktual-
nimi stvarmi, pa tudi cene
niso pretirano visoke, kot bi
kdo pričakoval.«
Nada Šemerl, 32 let: »Pr-
vič sem v tem butiku. Mo-
ram reči, da so nekatere stva-
ri prav lepe. Sicer bolj gle-
dam kot kupujem, videti pa
je res kaj.«
Ana Petran, 17 let: »Prese-
nečena sem nad izbiro v bu-
tiku Stil. Tu so zbrane res
moderne stvari. Mislim, da
ne zaost^ajo dosti niti za
svetovno modo. Ne rečem,
da tu in tam ne najdeš česa
podobnega tudi v drugih tr-
govinah, ampak tu je vse
zbrano na enem mestu. Za-
res prima.«
Komunalni usoehi v Brasiovčab
v spomin na 14. junij 1942.
leta, ko so bili v Mariboru
ustreljeni prvi talci, na Do-
brovlje pa so prišli partiza-
ni, praznujejo svoj krajevni
praznik v Braslovčah. Letos
so proslavili tudi dvajset
let, odkar so tamkajšnjo os-
novno šolo poimenovali po
narodnem heroju Vladu Ba-
gatu.
Letošnje praznovanje je
bilo v znamenju uspehov, ki
so jih dosegu v tem kraju. V
Rakovljah in Braslovčah so
zgradili mrliško vežico in ka-
nalizacijo. Vrednost teh del
je znašala 20 milijonov dinar-
jev, del sredstev pa so prima-
knile tudi samoupravne inte-
resne skupnosti.
Še posebej slovesno je bilo
v osnovni šoli. Praznovanja
sta se udeležili tudi delegaci-
ji pobratenih šol iz Beograda
in Splita. V kulturnem spo-
redu so nastopih mladinski
pevski zbor, otroški pevski
zbor podružnične šole iz Le-
tuša ter otroci iz vrtca. Na-
stopil je tudi ansambel Mladi
upi iz Trbovelj.
Na slavnostni seji skupšči-
ne krajevne skupnosti in
družbenopolitičnih organi-
zacij so prejeli listino krajev-
ne skupnosti Elizabeta Za-
vršnik, ^ Franc Uratnik, Le-
opold Švajger in Jože Pod-
bregar. Zlati grb Braslovč so
podelih Ladu Urtniku, Mira-
nu Korošcu in Franciju Je-
žovniku. Posebno priznanje
pa je ob 70 letnici prejel zna-
ni družbenopolitični delavec
Jože Jeram. Bronasti znački
OF sta prejela Alojz Bastl in
Franc Turnšek.
TONE TAVČAR
Prazliik
v Letušu
v krajevni skupnosti Letuš
praznujejo krajevni praznik 12.
junija v spomin na leto 1942, ko
je odšla v partizane večja skupi-
na Letušanov. S praznovanjem
bodo pričeU prav na ta dan s
proslavo pri spomeniku NOB,
nato pa se bodo do nedelje 16.
junija zvrstile številne športne
in kulturne prireditve. Zadnji
dan ob ob 9. uri slavnostna seja
skupščine, popoldne ob 15. uri
pa bodo s slavnostnim koncer-
tom mešanega in dekliškega
pevskega zbora proslavili 50 let-
nico kulturno prosvetnega dru-
štva Letuš. Po koncertu bo še
srečanje krajanov starih 70 in
več let.
Na sliki: ena od številnih de-
lovnih akcij v kraju je bila pre-
krivanje strehe kulturnega
doma.
T.TAVČAR
13. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Gasilska tekmovanja v Preboldu in na Vranskem
Pod pokroviteljstvom tekstilne tovarne Prebold je bilo v nedeljo v Preboldu občinsko
gasilsko tekmovanje članov in članic. Med sabo seje pomerilo 56 desetin. Pri članih je prvo
mesto osvojila desetina iz Šešč, drugo iz Prebolda in tretje iz Grajske vasi. Med članicami so
se najbolj izkazale gasilke industrijskega gasilskega društva polzelske tovarne nogavic,
drugo mesto so osvojile gasilke tozda preboldske tekstilne tovarne Tkanine in tretje mesto
gasilke iz Vinske gore.
Teden dni prej pa je bilo na Vranskem tekmovanje za pionirje, pionirke, mladinke in
mladince. Tekmovalo je 810 gasilcev. Pri pionirjih A je zmagala desetina iz Gotovelj, pri
pionirjih B desetina iz Grajske vasi, pri pionirkah A desetina iz Gotovelj, pri pionirkah B pa
desetina gasilskega društva Kapla-Pondor. Pri mladincih in mladinkah sta prvo mesto
osvojili desetini iz Matk. Na sliki: tekmovanje članic v trodelnem napadu, ki je bilo v
Preboldu.
Podira se pokopališki zid
y krajevni skupnosti Svetina Je zavrelo
v krajevni skupnosti Sve-
tina že nekaj časa vre, sodu
pa je izbil dno zid okoli po-
kopališča, ki se je začel po-
dirati. Zgradili so ga pred
šestimi leti, krajani pa trdi-
jo, da je v njem precej manj
cementa, kot pa so ga takrat
kupili.
»Takrat so shranjevali ra-
čune še tukso, na krajevni
skupnosti,« pravi Fanika
Rozman, ki je tajniške posle
prevzela lani v jeseni. »Če
komu kakšen račun ni bil
všeč, ga je lahko vrgel
vstran. SedcO se kaj takšnega
ne bi moglo zgoditi, ker se
računi shranjujejo na skup-
nih službah. Računov za ce-
ment, ki so ga porabiU za
gradnjo zidu, na primer, ni v
arhivu.« Krajani sed^ ka-
žejo s prstom na tedanjega
tajnika, ki je vsekakor moral
imeti pregled nad vsem po-
slovanjem, in na predsedni-
ka sveta krajevne skupnosti.
Hkrati pa govorijo tudi o
mastnih računih za gostin-
ske usluge. Bojda naj bi šlo
za poslovne sestanke, ne ve-
do pa, kaj naj bi se v njihovi
krajevni skupnosti takrat
pogovarjali tako poslovnega
in s kom.
»Ljudje so bili zadovoljni,
sedaj pa iščejo odgovore. Mi-
slim, da bi jih morah poiska-
ti takrat, ne pa šele sedaj,«
pravi Fanika Rozman in me-
ni, da ne bi bilo dobro preveč
pogrevati starih grehov. Bolj
pomembno se ji zdi, da bi
krajane spet pridobili za
skupno delo.
»Ker so ljudje videli, da se
odloča v zelo ozkem krogu.
so izgubili zaupanje in niso
več hodili na sestanke. Sedaj
je zaupanja spet nekoliko
več, a z enim zamahom se ne
da vsega popraviti,« pravi
Fanika Rozman, ki jo te dni
čaka nekoUko bolj neprijet-
na naloga - prepričuje kraja-
ne, da bodo še enkrat prispe-
vali denar za pokopališki zid
in ga tudi pomagali graditi.
S. ŠROT
Trbli zidovi okrog pokopališča na Svetini. Krajane bo
potrebno prepričati, da bodo po šestih letih spet prispe-
vali denar in znova pomagali graditi zid.
Najboljša
strojepiska
Ceijanka
V skladu z večletno
tradicijo prejšnjih
upravno-administrativ-
nih šol so sedaj družbo-
slovne srednje šole z
upravno-administrativ-
nim programom - v Slo-
veniji jih je devet - pri-
pravile mladinsko stro-
jepisno tekmovanje v
Novem mestu.
Prvo mesto je s 307,9
neto udarci na minuto do-
segla Teodora Glušič s
celjske srednje družbo-
slovne šole jliz skupine
prof. Vere Žohar). Pri-
hodnje leto bo takšno
tekmovanje v Celju.
G. G.
Upokojencem v Šempetru v teh dneh res ni dolgčas. Preko
svojega društva so si organizirali razgiban program in
bodo še ta teden odšli na spoznavanje naše republike.
Včeraj so si ogledali Gorenjsko, ob koncu tedna pa se
nameravajo odpeljati proti Kozjanskemu. Seveda tudi na
domači kraj niso pozabili in se bodo v okviru krajevnega
praznika udeležili pohoda po okoliških zaselkih, prejšni
teden pa so si pri jami Pekel pripravili tudi družabno,
srečanje (na sliki). I
»Lepo, da nas niso pozabili«
Tudi letos so v Braslovčah v okviru
praznovanja krajevnega praznika pripra-
vili srečanje za krajane, starejše od se-
demdeset let. Letošnjega srečanja se je
udeležilo več kot sto krajanov, ki jim je
domače prosvetno društvo pripravilo tu-
di prisrčen kulturni spored. Kaj menijo o
tem srečanju trije najstarejši krajani?
CIRIL PŠAKAR: »Ta sre-
čanja so zares nekaj odlične-
ga. Ko človek ostari, izgubi
stik z družbo. Ostane sam s
svojimi problemi. Če pa se
vsaj enkrat na leto lahko sre-
čaš s svojimi vrstniki je to
zelo prijetno. Toliko si ima-
mo povedat, kajti spomini
na mlada leta ostanejo za vse
življenje neizbrisni, tudi pri
93 letih, kolikor jih imam.«
ANA LEONARDI: »Doslej
sem vedno šla na ta srečanja,
letos pa mi je to žal prepreči-
la bolezen. Imam 86 let in
nikoli ne vem kako bo z
zdravjem jutri. Kljub temu je
zelo lepo od naših mlajših
sokrajanov, da se nas takole
spomnijo. Tako nam pokaže-
jo, da nas cenijo in spoštuje-
jo, mi pa imamo priložnost,
da se poveselimo in pogovo-
rimo.«
MARIJA ŠMAJS: »Na ta
srečanja grem zelo rada, če-
prav kot najstarejša krajan-
ka nimam sovrstnikov. Stara
sem 95 let. pri teh letih pa
imam tudi z mlajšimi mnogo
skupnih spominov in prav te
je tako prijetno obujati. Vsi
smo zelo hvaležni vsem, ki
se tako potrudijo, da bi nam
bilo na teh srečanjih kar naj-
lepše.«
I T.TAVČAR
TDO Mercator-Jelša, p.o., Šmarje
pri Jelšah 118
objavlja
po sklepu Odbora za delovna razmerja prosta dela
in naloge
Upravnika gostinskega objekta
Gostišče Šmarski hram v Šmarju pri
Jelšah.
Razen splošnih mora kandidat izpolnjevati še na-
slednje posebne pogoje:
- V. stopnja strokovne izobrazbe - srednja ali poslo-
vodska šola gostinske smeri
- 3 leta delovnih izkušenj
- izpit iz higienskega minimuma in izpit iz varstva
pri delu
- organizacijske sposobnosti in smisel za delo z
ljudmi
Dela in naloge se bodo opravljala nedoločen čas v
polnem delovnem času s 3 mesečno poskusno
dobo.
Kandidati naj pismene vloge pošljejo v roku 15 dni
od dneva razpisa splošno kadrovski službi. O izbiri
bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva izbire.
SŽ »ŽIČNA«
Celje
razpisuje
LICITACIJO
naslednjih osnov-
nih sredstev z iz-
klicno ceno:
1. Knjižni oziroma fak-
turni stroj SOEMTRON
DARO 382 10.000,00 din
2. Fotokopirni stroj
COSTAR 25.000,00 din
3. Tovorni avto ZASTA-
VA 435 P neregistriran
30.000,00 din
Licitacija bo dne 17. 6.
1985 ob 7.00 uri v ŽIČ-
NA Celje obrat Hudinja.
Ogled sredstev je mo-
žen dne 14. 6. 1985: fo-
tokopirni stroj - Ipavče-
va 20, ostalo obrat Hu-
dinja, Cesta v Trnovlje.
Interesenti položijo
pred pričetkom licitaci-
je varščino 10% od iz-
klicne cene.
Komisija za izvedbo
licitacije,
8. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUNIJ 1985
Praznik gledališča v Celju
TrUe dnevi 18. srečanja giedaiišiiili siiupin Sioveniie
Dokaz, da smo Slovenci
zares gledališki narod, je
poleg 600 delujočih gledali-
ških skupin tudi letošnje
srečanje gledališčnikov
Slovenije. V Celju se danes
pričenja festival neprofesi-
onalnega gledališča, oziro-
ma XXVIII. srečanje gleda-
liških skupin Slovenije.
Trajalo bo do sobote, ko bo-
do na sklepni prireditvi v
Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje proglasih tudi
dobitnike Linhartovih priz-
nanj.
Značilnosti srečanja, s ka-
terim bo sklenjena bogata
ljubiteljska bera na Sloven-
skem, so predvsem v mno-
žični udeležbi skupin: nasto-
pilo jih bo 15 iz Slovenije,
ena iz pobratenega Siska in
ena iz Poljske. Veliko je tudi
eksperimentalnih skupin, ki
želijo na drug način prikazati
del svoje ustvarjalnosti. Pro-
gram na predlog sestavljalca
Matjaža Zupančiča zajema
dve najpomembnejši obliki
dela gledaliških skupin. Te-
koča gledahška produkcija
je naziv tematskega sklopa
dosežkov ljubiteljstva, ki se
po načinu dela in po nekate-
rih dosežkih približuje po-
klicnemu gledališču. Nove
gledališke smeri pa pred-
stavljajo tista dela, ki amate-
rizem razumejo kot prednost
v smislu neinstitucionalno-
sti in svobode ustvarjanja, ki
iz te sledi. Gre za iskanja
drugačnih oblik, za lasten te-
ater, včasih celo za upor pro-
ti obstoječemu.
Srečanje ob tudi prilož-
nost za temeljit pogovor o
delu v ljubiteljski kulturi in
o srečanju, ki je po 11. letih
ponovno v Ce^u.
Kljub bogatemu programu
se ni bati prostorske gneče.
Skupine bodo nastopale v
Slovenskem ljudskem gle-
dališču, v dvorani Tehniške
srednje šole, v Pionirskem
domu, v dvoVani v Trnovljah
in tudi v Štorah. Ker sreča-
nje temelji na ljubiteljstvu,
bodo tudi finančni stroški
majhni. Še posebej zato, ker
so na pomoč priskočile de-
lovne organizacije območja
in repubhka. Vehk delež
stroškov pa nosijo skupine
same.
Ob žanrski pestrosti je ena
od odhk XXVin. srečanja
gledaliških skupin Slovenije
tudi priložnost za ponovno
oživitev lutkovne dejavnosti,
ki v Celju ne more in ne mo-
re zaživeti.
Začenjajo se torej trije, z
gledahškim snovcinjem za-
polnjeni dnevi, ki bodo praz-
nični za ustvarjalce, gledsdce
in Celje, ki je gostitelj sre-
čanja.
~ MATEJA PODJED
Železarji na ulicah Celja
V soboto dopoldne je bilo v organizaciji sindikata štorske železarne 12. srečanje
pihalnih orkestrov sozda Slovenskih železarn. S parado po ulicah Celja so se začele tudi
poletne kulturne prireditve. Nastopili so železarski orkestri iz Lesc, Raven, Jesenic in Štor,
ki so nato imeli še koncert pri domu železarjev na Teharjih.
Pihalni orkestri med železarskimi delavci so oprti na tradicijo. V Štorah so imeli godbo na
pihala že kmalu po prvi svetovni vojni. Ustanovili sojo delavci, ker so čutili potrebo po tej
zvrsti glasbe. Štorsko godbo vodi prof. Franc Zupane in ponovno oživljena in poml^ena se
je prvič predstavila kolektivu železarne pred 15 leti.
V tem času je imel pihalni orkester že okoli 700 nastopov na prireditvah v Štorah in v
celjski občini, v Ljubljani, Zagrebu in drugod. Letos se je udeležil 8. tekmovaja pihalnih
orkestrov Slovenije v II. težavnostni stopnji in osvojil srebrno plaketo.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Svežina tamburaškega igranja
Tamburaška glasba ima v
Celju bogato tradicijo, ki jo
zadnja leta uspešno nada-
ljuje Tamburaško simfonič-
ni orkester ŽPD France Pre-
šeren iz Celja. Dirigent Sre-
čo Cizelj je klasični sestavi
orkestra priključil še violine,
flavte, klarinet in druge in-
strumente, ter tako omogočil
orkestru, da lahko izvaja zelo
širok repertoar.
To je orkester dokazal tudi
na nedavnem koncertu, ko
seje v prvem delu predstavil
z deli Bizeta, Verdija, Doni-
zettija in drugih znanih skla-
dateljev. V drugem delu
koncerta pa so zaigrali vrsto
znanih uspešnic, kot so temi
iz filma Tretji človek in Grk
Zorba, pa Ave Marija in dru-
ge. Poslušalci, ki so dodobra
napolnili veliko dvorano ki-
na Union, so bili navdušeni
tako nad programom kot
njegovim izvajanjem. V dru-
gem delu so namreč že med
samimi skladbami ploskali
orkestru, ki je s tem dokazal,
da ga upravičeno štejejo
med najboljše v Sloveniji.
E.P.
Ob dobrih pogojih tudi uspehi
Dve ieti deia ceijsiie giasbene šoie v novilt prostorilt
Glasbena šola Celje je
dolgo časa delala v slabih
prostorih, s starimi instru-
menti in tudi s kadrovskimi
težavami. S prenovljenimi
in na novo zgrajenimi pro-
stori in tudi kadrovske te-
žave počasi rešujejo. Seve-
da ob vsem tem tudi niso
izostali uspehi.
Z novimi učilnicami za in-
dividualni in skupinski po-
uk, z dvorano za nastope in
drugimi prostori se je povz-
pelo tudi število učencev, ta-
ko da poučujejo v tej šoli se-
daj 610 učencev, kar je le ma-
lo manj od maksimuma
(650). Že lani so pričeli s se-
lektivnim sprejemom novih
učencev, saj so morali vsi na-
dobudni glasbeniki opraviti
preizkus svojih glasbenih
sposobnosti. __
V tej šoli so še posebej po-
nosni na nakup novih instru-
mentov, kar jim je omogoči-
la občinska izobraževalna
skupnost. Seveda pa so mo-
rah najeti tudi nekaj kredi-
tov in vložiti nekaj lastnih
sredstev, saj je vrednost no-
vih instrumentov okoli 10
milijonov din.
Ker je potreba po instru-
mentalistih izredno velika,
naj bi v bodoče prav na tem
področju izšolali čimveč
mladih glasbenikov. Velja še
posebej omeniti trobila in tu-
di pihala, saj upajo da bodo
pričeli poučevati tudi oboo
in fagot. Odprh so tudi odde-
lek tolkal. V dveh letih dela v
novih prostorih so pričeli de-
lati na šoli harmonikarski or-
kester, ansambel klasičnih
kitar, otroški zborček, razmi-
šljajo pa tudi o mladinskem
pihalnem orkestru. Želeli so
razviti tudi oddelek klasič-
nega baleta, vendar je bilo
zanimanje premajhno, tako
da bodo letos poskusili
znova.
Glasbena dejavnost učen-
cev te šole se pozna tudi v
glasbenem življenju Celja
nasploh, saj so nastopili na
več kot 200 proslavah v kra-
jevnih skupnostih, delovnih
organizacijah, šolah in dru-
gih prireditvah. Letos so se
tako posamezni učenci kot
harmonikarski orkester ude-
ležili tudi nekaterih tekmo-
vanj, kjer so osvojili lepe
uspehe. Tako je harmonikar
Matjaž Krušič, v razredu Al-
berta Zaveršnika, osvojil na
republiškem tekmovanju 1.
mesto in na zveznem tekmo-
vanju 2. mesto v svoji kate-
goriji. Harmonikar Aleš
Praznik, iz razreda Zorana
Kolina, pa je na tekmovanju
v Pulju med 70 tekmovalci
osvojil 1. mesto. Tu je nasto-
pil tudi harmonikarski orke-
ster pod vodstvom Alberta
Završnika in se uvrstil v pr-
vo kategorijo tovrstnh orke-
strov.
F. P. I
Prepevajoče družine
¥ Andražu že drugič uspešno
Predpreteklo nedeljo je čisto po-
sebne vrste pevska prireditev, vro-
čemu popoldnevu navkljub, zgrnila
v dvorano v Andražu množico poslu-
šalcev. In gledalcev hkrati, kajti tu-
di videti je bilo kaj drugega, kot je
običajna priložnost ob pevskih na-
stopih.
V prvi vrsti je treba poudariti sijaj-
no idejo, ki je lani prvič ponesla An-
draž pri Polzeli po domovini. Ideja je
toliko vredna zaradi namena, namen
pa je spodbuden, plemenit. Spodbu-
jati družino, temeljno celico družbe in
naroda h kulturnemu poslanstvu,
med Slovenci v preteklosti tako čisla-
nemu - k petju. Le-to je ob knjigi bilo
najbolj korenito dejanje izvirne ljud-
ske in narodove kulture.
Nesporno je Andraž kraj, ki se po
petju pozna in kjer ljudje pojejo tudi
v javnosti, zato jim ni bilo težko zbrati
družine, ki sicer pojejo zase in v svo-
jem krogu, tudi za javni nastop. Na-
stopili so: Pišornovi, Grebenški, Ko-
privški, Štosovi, Bajhtovi, Petelinški,
zbor najstarejših pevk, moški_ pevski
zbor s pevko in ljudski godec Škruba.
V kakšnem sestavu so peli, v kakš-
nem družinskem odnosu in starosti,
ne moremo naštevati, ker je bila pe-
strost prevelika. Za primer samo to,
da so Petelinškovi peli v sestavi dveh
(lani treh) bratov in štirih sester, na
čelu vseh pa njihova 84 letna mama.
Da v Andražu še vedno toliko in tako
radi pojejo, imajo največ zaslug prve
od vseh učiteljic petja - matere. Nji-
hov sedmerogrli zbor je pogumno od-
pel svoje pesmi in je skupaj zmogel
540 let.
No in končno še beseda o pesmi.
Prireditev, kjer pojejo družine, je
imela tudi ,podnaslov': Peli so jih na-
ša mati!
Zato je bila večina pesmi, ki smo jih
slšali, narodnih ali ponarodelih, so pa
bile vmes tudi takšne, kijih ne more-
mo šteti kot izvirno narodno blago,
čeravno segajo precej daleč nazaj v
čase čitalnic in taborov - vendar so
jih skladali znani skladatelji tistih
dni. Vmes se je prikradla tudi precej
stara popevka iz predvojnih dni, ki je
po svoji erotični izpovedi svojčas mo-
rala pordečiti lica materam, če so jih
pele. No, šalo na stran. To je rečeno le
zato, ker je bilo pričakovati, da se bo-
mo naposlušali izvirnih ljudskih pe-
smi različnih vsebinskih žanrov.
Pesmi so bile zapete na ljudski na-
čin, vendar pa se je mnogim pevcem
poznala zborovska šola, kar seveda ni
nič narobe. Če jabolka ne padajo da-
leč od drevesa, potem se tudi zborov-
skemu petju v Andražu ni treba bati
jutrišnjega dne, kot se dandanes boji-
jo že marsikje, kjer družine in šole te
naloge ne opravljajo tako vneto in z
ljubeznijo, kot v Andražu.
JURE KRAŠOVEC
Kantata Od puntov do Tita
v Grižah
Letno gledališče v Grižah je že nekaj let
generalna preizkušnja nekaterih zborov pred
nastopom na Pevskem taboru v Šentvidu pri
Stični. Tudi minulo nedeljo je bilo tako. Na
prireditvi, kije imela naslov Pojo naj ljudje je
nastopilo okoli 350 pevcev iz mešanih, mo-
ških in ženskih zborov iz Petrovč, Liboj, Vin-
ske gore, Kamnika, Gotovelj, Celja, Mozirja,
Kranja in seveda CJriž. Razen njih so na tej
prireditvi nastopili tudi mladinski pihalni or-
kester Glasbene šole Žalec, ki ga vodi Zoran
Kovač in člani Savinjskega okteta.
Vsak zbor se je predstavil z dvema pesmi-
ma, skupaj pa so zapeli kantato Od puntov
do Tita, ki jo je Radovan Gobec napisal za
letošnji tabor v Šentvidu in jo }e v Grižah
tudi sam dirigiral. Na fotografiji: Ženski pev-
ski zbor Svoboda Griže, ki ga vodi Milan
Lesjak. (Foto: Tone Tavčar) .
13. teden domačega filma
retrospektiva slovenske filmske
ustvarjalnosti ob 40 letnici slo-
venskega filma
Celje, 17. do 23. junija
1. teden slovenskega nima
Ponedeljek, 17. 6. ob 20. uri
TRENUTKI ODLOČITVE
režija: František Čap, 1955. Igra-
jo: Stane Sever, Julka Starič, Fra-
nek Trefalt, Stane Potokar, Bert
Sotlar, in drugi
Torek, 18. 6. ob 20. uri
AKCIJA
režija: Jane Kavčič, 1960. Igrajo:
Branko Pleša, Stane Potokar, Mi-
lan Srdoč, France Presetnik, Pol-
de Bibič in drugi
Sreda, 19. 6. ob 20. uri
TISTEGA LEPEGA DNE
režija: France Štiglic, 1962. Igrajo:
Bert Sotlar, Duša Počkaj, Jože
Zupan, Arnold Tovornik, Zlatko
Šugman in drugi
Četrtek, 20. 6. ob 20. uri
PETA ZASEDA
režija: France Kosmač, 1968. Igra-
jo: Tone Gogala, Boris Cavazza,
Dare Valič, Marjana Brecelj, Ar-
nold Tovornik in drugi.
Petek, 21. 6. ob 20. uri
TO SO GADI
režija: Jože Bevc, 1977. Igrajo:
Bert Sotlar, Dare Vahč, Majda Po-
tokar, Jože Horvat, Boris Cavaz-
za, Radko Polič, Milada Kalezič
idr.
Sobota, 22. 6. ob 20. uri
KRČ
režija: Božo Šprajc, 1979. Igrajo:
Teja Glažar, Milena Zupančičevo
Ban, Boris Cavazza, Zlatko Sug-
man, Janez Starina in drugi
Nedelja, 23. 6. ob 20. uri
RAZSELJENA OSEBA
režija: Marjan Ciglič, 1982. Igrajo:
Matjaž Višnar, Draga Potočnjak,
Ivo Ban, Sandi Krošl, Miloš Bate-
lino in drugi.
13. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9

so Ivan in Franja Bornšek
ter Franc in Rozalija Gore-
njak iz Stranic na pobudo
pokojnega Branka Korber-
ja pričeli z izgradnjo kmeč-
kega turizma v Stranicah.
Žal po smrti Branka Korber-
ja, pobudnika razvoja
kmečkega turizma v konji-
ški občini ni več nikogar, ki
bi pionirjem tovrstnega
razvoja pomagal dokončati
izgradnjo. Prve goste bodo
na obeh kmetijah tako spre-
jeli nekaj let kasneje, kot so
predvidevali.
V letih 1980 in 81, ko so na
obeh kmetijah pričeli graditi
sobe za turiste, so pri Gore-
njakovih dobili 37, pri Born-
šek pa 70 milijonov starih di-
narjev kredita, to pa je do
danes tudi vse, kar so v obči-
ni storili za izgradnjo devetih
turističnih sob (petih pri
Bornšek in štirih pri Gore-
njakovih). Vse ostalo so na
obeh kmetijah gradili z last-
nimi sredstvi. Očitki, ki jih je
slišati na Stranicah, da bi se
ob »veliki družbeni podpori«
vložena sredstva že morala
vračati torej niso na mestu,
saj gradnja pod takšnimi po-
goji ni mogla hitreje napre-
dovati. Posebno še, ker se
gospodarja obeh kmetij za-
vedata, da brez usmerjenega
kmetijstva ne more biti raz-
voja kmečkega turizma. Za-
to sta sočasno z gradnjo po-
skrbela za obnovo in dopol-
nitev kmetijske mehanizaci-
je. Že dolgo na obeh kmeti-
jah čakajo tudi na napeljavo
telefona, brez katerega si so-
dobne turistične kmetije ni
mogoče predstavljati.
Franc Gorenjak je že raz-
mišljal, da bi za zaključna
dela in opremo sob najel mi-
lijon in pol dinarjev posojila,
a so samo letne obresti na
tak kredit višje od letnega
dohodka kmetije. Podobno
ugotavlja tudi Ivan Bornšek,
ki pravi, da imajo danes več
zemlje a manj živine, ter to-
rej tudi manj dohodka. Iz-
gradnja novih turističnih
sob je torej močno odvisna
od pogojev v kmetijstvu, ki
pa se danes vse bolj slabšajo.
Ivan Bornšek je omenil, da
ne bo nikoli pozabil obiska v
Gornji Savinjski dolini, ko je
na tamkajšnjih turističnih
kmetijah videl in zvedel, kaj
vse so zadruga, pospeševalci
in občina storili za tovrsten
razvoj. Žal mu je, da po smrti
Branka Korberja na konji-
škem ni več nekoga, ki bi se
na kakršenkoli način zavze-
mal za hitrejši razvoj kmeč-
kega turizma, še posebno pa
ga čudi, da zadruga pri tem
nima nikakršnega interesa.
Mogoče bodo pri tem rekli in
storili kaj konkretnega vsaj v
zreškem Uniorju, nosilcu
razvoja turizma na zreškem
Pohorju.
R.PANTELIC.
De7a na kmetiji, pa naj bo turistična ali ne, je vedno
preveč: Rozalija pri pripravi suhljadi, Franc pa dopol-
nilni dohodek kmetiji zaenkrat še pridobiva z izdelavo
sodov.
Z okroglo mizo o obnovi in
razvoju celjskega starega
mestnega jedra, ki bo danes
v Celju, se letošnji turistič-
ni teden preveša v svojo
drugo polovico. Razen na-
stopa pevcev iz DO Gostin-
stvo Merx ter koncerta pev-
cev in rogistov zveze lov-
skih družin iz Celja, ki bo
danes popoldan na Tomši-
čevem trgu, se bodo do kon-
ca tedna predstavile števil-
ne folklorne skupine, jutri
in v soboto pa bo na Tomši-
čevem trgu odprt tudi kra-
marski sejem. Novost letoš-
njega tedna je bovšji sejem,
ki bo odprt v soboto na
ploščadi pred trgovino
Trim in kinom Metropol.
Vse prireditve v začetku
tedna so lepo uspele in bile
dobro obiskane, posnetek
pa je z otvoritvenega kon-
certa mešanega pevskega
zbora France Prešeren.
Obrtniški izdeilci
v Nami v Levcu
v tem času tečejo inten-
zivni pogovori, da bi v pro-
dajnem centru Nama v Lev-
cu razširili prodajni pro-
gram. Predvsem mislijo na-
specializirano ponudbo iz-
delkov drobnega gospodar-
stva. V Nami pravijo, da je
ponudba izdelkov drobnega
gospodrstva vsako leto pe-
strejša, kar dokazuje tudi
celjski sejem obrti.
J. V.
Turistični nagelj
za Atomslca Toplice
Podčetrtek je odmaknjen
od centrov kulturne, zabav-
ne, športne in še kakšne po-
nudbe. Podčetrtek z Zdravi-
liščem Atomske Toplice pa
je turistični kraj, ki terja to-
vrstno celovito in zaokrože-
no ponudbo. Tega se delavci
dobro zavedajo, predvsem
pa tega, da morajo za pe-
strost in celovitost ponudbe
poskrbeti sami. Pri tem so
imeli že dolgo v mislih zlasti
tisti del, ki naj gostu ponuja
zabavo, sprostitev, rekreaci-
jo in podobno. Za cilj so si
postavili vodilo, da se mora v
zdravilišču vsak dan kaj za-
nimivega dogajati, in to za
okus in potrebe vsakega
gosta.
Letos jim to dobro uspeva.
Poleg rednih zdravihško-go-
stinskih storitev, ki so na vi-
soki ravni, organizirajo vsak
dan izlete, najrazličnejše pri-
reditve, razstave, predava-
nja, plese na kopahšču in po-
dobno. Goste seznanjajo z
bogato naravno in kulturno
dediščino tega območja, kot
jo ohranjajo Kozje, Olimje,
Spominski park Trebče, Ro-
gaška Slatina s Knežcem,.
bližnji Kumrovec in še drugi
kraji. V Zdravilišču Atom-
ske Tophce se zares vsak
dan kaj zanimivega, privlač-
nega dogaja. Zato je ta priza-
devni kolektiv ob koncu
prejšnjega tedna zasluženo
dobil najvišje javno turistič-
no priznanje, »turistični na-
gelj«, ki ga najuspešnejšim
na tem področju podeljuje
televizija Ljubljana.
10. STRAN - NOVI TEONIK
13. JUNIJ 1985
Zima stoletja Je
zdeseticaia prideieif
Izpad dohodka bo za konjiško zadrugo
prevelik zalogaj
škoda, ki je v vinogradih
na Konjiškem nastala po zi-
mi stoletja in kasneje še po
pomladanski pozebi, je iz-
redno velika. Pri Kmetijski
zadrugi Slovenske Konjice
izpada dohodka, okoli 30
milijonov dinarjev, ne bodo
mogli sami pokriti. Končni
znesek škode bo znan čez
nekaj dni, ko bodo svoje de-
lo na terenu opravili oce-
njevalci.
Republiški komite za kme-
tijstvo je organiziral enoten
način ocenjevanja škode v
vinogradih in nasadih in tudi
rok (15. junij), ko naj bi bilo
delo opravljeno.
Kmetijska zadruga ima 50
hektarjev vinogradov, 270
hektarjev pa je last kmetov.
Škoda v vinogradih je od 20
do 90 odstotna, zato bo pri-
delek pičel. Na 50 hektarjih
vinogradov, kolikor jih je v
lasti zadruge, je pozeba vze-
la, kakor ocenjujejo, okoli
300 tisoč litrov vina. Iz lastne
predelave in odkupa so ga
lani naprošali 400 tisoč li-
trov. Ker je bila letina dobra,
je v sodih kleti Kmetijske za-
druge še nekaj vina, ki bo
dopolnilo letošnji zdesetkani
pridelek.
Škoda v sadovnjakih pa je,
kljub zimi, manjša in letnik
kaže, da bo pridelek srednji.
Pšenica je dobro prezimila
in kaže na lep pridelek. Ena-
ko oljna repica, ki so jo lani
poskusno zasejali na 20 hek-
tarjih. Pri Kmetijski zadrugi
so načrtno opravili. Koruza
je zasejana na 1000 hektarjih
in kaže, da bo dobro obrodi-
la. Prva košnja je mimo, pri-
delek pa spravljen. Zadruga
je obnovila tudi 8 hektarjev
vinogradov v Škalcah.
MATEJA PODJED
Sejem bil je
živ
v Slovenskih Konjicah
je bil v soboto dopoldne
sejem plemenskih telic,
ki ga je že drugič organi-
zirala Kmetijska zadru-
ga Slovenske Konjice z
namenom, da bi izboljša-
li osnovno čredo pri
kmetih v domači občini.
Kmetijski strokovnjaki
so za letošnji sejem od-
brali 10 plemenskih tehc
tistih rejcev, ki imajo celo
čredo v A kontroli, kar
pomeni, da mora biti zna-
no poreklo in mlečnost
krav mater. Med kmeto-
valci je bilo za^telice veli-
ko zanimanja. Šest telic je
bilo prodanih. Za vsako
je bilo potrebno odšteti
okoh 160.000 dinarjev.
M. PODJED
V Hmezadu vedno več izgub
282 milijonov dinarjev iz-
gub so ustvarili v sozdu
Hmezad v prvem četrtletju.
To pomeni, da so bile izgu-
be štiri in polkrat večje kot
v enakem lanskem obdobju.
V vseh delovnih organizaci-
jah, ki poslujejo z izgubo je
skupni problem cena denar-
ja, saj so obresti za obratna
sredstva večje kot izguba
sama. Delovne organizacije
pa tarejo še druge težave.
Kmetijski kombinat Šmar-
je je prizadet z nesorazmer-
jem cen v proizvodnji valil-
nih jajc, brojlerjev in prašči-
čev, kjer prodajne cene niso
pokrivale niti neposrednih
stroškov. Kmetijski kombi-
nat ni imel obratnih sred-
stev, z likvidnostnim kredi-
tom pa je na pomoč priskoči-
la interna banka. V Celjskih
mlekarnah je večji del izgub
nastal zeiradi neustreznega
proizvodnega programa, s^
zaradi tehnične neopremlje-
nosti niso mogli proizvajati
več akumulativnejših proiz-
vodov. Povrhu vsega so se
borili še z organizacijskimi,
prostorskimi in kadrovskimi
težavami. Tudi tu je na po-
moč priskočila interna ban-
ka z likvidnostnim kredi-
tom. V Kmetijstvu povzroča
izgubo lastna proizvodnja ži-
vinoreje, ki komaj pokriva
neposredne stroške. V Agri-
ni sicer promet s trgovskim
blagom količinsko ni upa-
del, rezultati pa so vse slabši
zaradi velikega angažiranja
sredstev v zalogah in nizkih
marž. V Gostinstvu in turiz-
mu se pozna padec prodaje,
kar je posledica zmanjšane
kupne moči prebivalstva.
Eden izmed vzrokov za izgu-
bo je tudi v hitrejši rasti cen
vhodnih materialov kot pro-^'
dajnih cen. Z izgubo je po-
slovala tudi Kmetijska za-
druga Ilirska Bistrica. Glav-
ni vzrok za izgubo je v malo-
prodaji, kjer so zaloge neso-
razmerno visoke, obračanje
zalog pa je glede na promet
prem^hno. Izguba v Tran-
sportu je sezonskega znača-
ja, saj avtopark ni obratoval
zaradi hude zime kar ves
mesec.
Z likvidnostnimi težava-
mi, razhajanjem cen, sezon-
skim zastojem prodaje in po-
rastom zalog ter nizkimi iz-
voznimi cenami, se ubadajo
tudi druge Hmezadove de-
lovne organizacije, kar vse
zmanjšuje uspešnost poslo-
vanja.
JANEZ VEDENIK
KMETIJSKI NASVETI
Nega koruzniii posevkov
Letošnja pozna setev in obilne padavine zahtevajo
prilagoditev gnojenja oziroma dognojevanja koruze.
Ob setvi ali pred setvijo naj bi po ustaljeni agroteh-
niki njivo pognojili z vso potrebno količino fosfora in
kalija, dušika pa naj bi porabili le do polovice vse
potrebne količine, medtem ko naj bi preostalo količino
dušika potrosili v obliki dognojevanja, ko koruza
doseže višino približno pol metra (do kolen).
V zvezi z gnojenjem z dušikom se letos srečujemo z
dvema problemoma: prvič, obilne letošnje padavine so
iz zemlje izprale pomembne količine dušika; drugič,
prepozno dodane količine dušika neugodno vphvajo
na aozorevanje posevkov, ki bo kasnilo že zaradi
zakasnele setve. Vpliv obeh neugodnih pojavov na
količino in kakovost pridelka koruze bomo zmanjšali s
tem, da bomo posevke doghojili z nekoliko povečano
količino dušika (za 10 do 20 odstotkov) in nekohko
raneje (že v fazi 5 do 6 listov), ko bodo rastline visoke
35 do 40 centimetrov, t. j. v prvi polovici junija. Dogno-
jimo tako, da dušično gnojilo ne pade na površino
koruznih listov, ker jih ožge.
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Ponekod na Štajerskem, zlasti na našem območju,
v Savinjski dolini, na Kozjanskem, v okolici Sloven-
skih Konjic in Slovenske Bistrice, se je v začetku
junija pojavila v posevkih koruze švedska mušica.
Rastline, ki jih napade ta škodljivec, imajo zvite,
zlepljene liste in šopasto razrast.
Škodljivca zatiramo s škropljenjem napadenih
posevkov z insekticidom lebaycid v količini 1 liter
do 1,5 litra na hektar. Škropimo takoj, ko se pojavijo
prvi znaki prisotnosti škodljivca v posevku.
Koprivčevo kmečko kraljestvo na Brdu
Kalkulacija Iztržka pri prireji je pomembna, nI pa vse
Mogoče se bosta Vera in
Edi Koprive na Pungartu,
kot se po domače reče njuni
kmetiji na Brdu št. 16 pri
Planini pri Sevnici, hudo-
vala, če sem gospodarsko
»kalkulacijo« pri prireji ne-
kako potisnil na rob. Pa to
ni bil moj namen, le želel
sem poudariti, da pravega
kmeta ne drži pokonci v tež-
jih gospodarskih časih sa-
mo »kalkulacija«, ampak še
nekaj več, sicer kmetje v še
hujših časih, ko je bila* vsa
zelena politika na robu
družbenega zanimanja,
sploh ne bi preživeli.
Tisto več je priraščenost
na zemljo, na živino; ni samo
ljubezen, ampak, če hočete,
tudi strast. Strast, ki ima ko-
renine v genih, v tradiciji
kmetije, kot zaradi spoštova-
nja do tradicije in iz ljubezni
80-letni ata Anton skrbi za 19
čebeljih panjev. Res, da jih je
zmanjšal za pet: »Tiste, vrh-
nje sem umaknil, da ne bi
zaradi njih padel,« se je ven
mazal, kasneje pa se je tako
urno skobacal na traktor, da
naju je s Srečkom oba prese-
netil.
Ne dati se, tudi zaradi sta-
rosti in zdravja, je pač devi-
za, ki jo na deželi bolj samo-
zavestno čuvajo kot v me-
stih.
Ker so Edija dolžnosti
funkcionarja krajevne skup-
nosti ta dan, na telovo, vodi-
le stran od domačije, je težo
pogovora prevzela njegova
žena Vera: »Izračunala sva,
da sva pri kilogramu žive te-
že za pitance dobila 230 di-
narjev (te žive teže je med
550 do 600 kilogramov), kar
je sicer pri 10 do 12 oddanih
pitancih že številka, vendar
je treba upoštevati še drugo
plat takšne računice. Samo
za gnojila sva dala 20 starih
milijonov. Vi, ki ste iz mesta.
bi jih morda lahko vezali v
banki, pa nato visoke t)bresti
kar pripisali,« je bila realna
najina gostiteljica, ki je po-
nosno s pogledom objela
vseh 28 pitancev v urejenem
hlevu, oba silosa pa sta kar
pokala od prve košnje.
Kaj pa naslednik, sem bil
radoveden. »Ga ni,« se je za-
smejala, »imamo samo 17-
letno naslednico, ki obiskuje
šentjursko kmetijsko šolo,
čeprav so se ji v začetku po
glavi podile tudi drugačne
pokhcne želje. No, končno
seje le odločila za kmetijo in
nama z možem je zelo prav.«
Ali se bo hči Andreja kas-
neje odločila še za mlečno
pridelavo, sedaj imajo samo
dve kravi, mleko pa za do-
mačo potrebo, je vprašanje,
ki je obviselo v zraku. Po-
stavnemu dekletu sva želela
s Srečom pravega fanta, da
bi se Koprivčevo kmečko
kraljestvo nadaljevalo in v
dobri kooperantski navezi s
kmetijskim kombinatom iz
Šentjurja razvijalo naprej.
No, to je že bolj pogled v pri-
hodnost, saj sta Vera in Edi
takšnega zdravja in let, da ji-
ma skrbi okrog nasledstva še
ne načenjajo vsakdana.
MITJA UMNIK
FOTO: SREČO ŠROT
Takole smo ujeli Koprivčeve: v ospredju Vera in Edi, na traktor se je povzpela hči
Andreja, za njo gospodinjina sestra, na levi strani pa sta mama Pepca in ata Anton.
13. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Črna pika
pospeševaicem
Kmeti oziroma vinograd-
niki iz okolice Rogaške Slati-
ne so nam poslali zelo zani-
mivo pismo z ostro kritiko
»strokovmakov« iz KK
Hmezad Šmarje pri Jelšah.
Žal je pismo nepodpisano in
ga zato ne moremo objaviti.
Avtorje naprošamo, da nam
sporočijo svoja imena ter
priimke in naslove, saj mora-
mo vs^ v uredništvu vedeti,
kdo so avtorji. V primeru, če
se bodo avtorji oglasili, bo-
mo pismo objavili.
Nekorektno
poslovanje
Marca sem v čistilnico Go-
razda Šaleja v Ipavčevi 8 v
Celju odnesla moške hlače,
ki sem ji šla po tednu dni
iskat, z listkom, ki služi kot
potrdilo za dvig očiščene
garderobe. Uslužbenka mi je
izročila hlače, ki pa jih nisem
pregledala, ker se mi je mu-
dilo. Tako sem ugotovila šele
doma, da sem dobila tuje
hlače, za kar sama ne morem
biti kriva, saj mora izdajatelj
izdati blago ob pregledu isto-
vetnosti številke na izdaj-
nem listku in na kosu garde-
robe. Hlače sem odnesla na-
zaj in vse bi bilo v redu, če bi
našli moje. Toda, ni jih bilo
nikjer. Po dolgotrajnem
iskanju sem našla vodjo či-
stilnice, mladega lastnika, ki
pa mu očitno ni do korektne-
ga pogovora s stranko. Med
pogovorom je v čistilnico
prišel tudi miličnik, ki je re-
klamiral opravljeno storitev.
Po njegovem odhodu je Ša-
lej dejal, da mu ni hotel kom-
pUcirati, ker je policaj, ter
dodal, da vsakemu že ne bo
kupoval novih hlač. Nato je
odšel. Tako sem ostala brez
hlač in n^brž ni treba pose-
bej omenjati, koliko stanejo
nove.
Po tem dogodku lahko
sklepam, da so vsaj še eni
stranki izdali nepravilno bla-
go in sodeč po izjavi Šaleja,
da vsakemu že ne bo kupo-
val novih hlač, se jim to naj-
brž dogaja večkrat. Druga
možnost je, da so pri čišče-
nju uničiU hlače, ker jih ni
nikjer.
Obe spoznanji sta neprijet-
ni, s£y se stranke ne obravna-
vajo enako, ampak se »neka-
terim lahko komplicira«,
drugim pa ne.
DUŠANKA ŠAFARIČ,
Celje
Pohvala mestni
hranilnici
Celjska mestna hranilnica
je pri svoji zunanjosti dobila
lepo novo obleko. Že precej
časa pred tem so dobro ure-
dili tudi vse notranje prosto-
re, zdaj pa niso pozabiU niti
na vežo. V notranjost poslov-
nih prostorov namreč vodijo
visoke in široke stopnice, h
katerim so pred kratkim na-
mestili priročno kovinsko
prijemno ograjo, ta pa bo zla-
sti starejšim občanom zelo
dobrodošla.
Podobno ograjo, morda tu-
di bolj skromno si želimo ob-
čani v začetku sprehajalne
poti pod Savinjskim nabrež-
jem. Ob tem še novica, da
namerava turistično društvo
v drevoredu nabrežja, od
spomenika splavarju do mo-
stu, ki vodi v Lisce, namesti-
ti klopi.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Veliko prireditev
Tudi v domu upokojencev
v Celju se imamo večkrat le-
po. Večkrat pridejo dijaki re-
citirat, zadnjič so zaigrali Žu-
panovo Micko. Konec maja
nam je priredil koncert tam-
buraški orkester DPD Svo-
boda Gaberje. Komur je pri
srcu tamburaški zbor, je bil
očaran. Čast in hvaležna zah-
vala sodelujočim, zlasti vodi-
teljici orkesta.
Omeniti moram tudi slav-
nostni koncert ob zaključku
sedmega tedna starejših ob-
čanov, ki je bil v Narodnem
domu. Mešani pevski zbor
Zveze društev upokojencev
Celje nam je pod vodstvom
Toneta Tržana ubrano in ob-
čuteno zapel dvanajst pesmi
različnih avtorjev. Prilož-
nostni nagovor je imela Ma-
rinka Muck, predsednica KO
za nadaljnji razvoj družbene
skrbi za starejše občane pri
OK SZDL Celje in direktori-
ca našega doma upokojen-
cev. Lepo se je izkazal tudi
ženski pevski zbor Društva
invalidov Celje, ki je zapel
šest pesmi. Vsi v polni dvo-
rani smo bili očarani. Hvala
vsem za lep program. 28. ma-
ja pa so nas obiskaU veseli
otroci iz Hudinje, s svojim
nastopom. Nastopih so pi-
onirji in pionirke v značilnih
nošah, ki so zarajah z nekaj
plesi. Mlajše pionirke so za-
plesale Titovo kolo. Program
so popestrile deklamacije in
lepo petje. Program, ki je bil
sicer kratek, je bil dobro iz-
urjen, prisrčen in nastopajo-
čim gre pohvala in zahvala.
PAVLINA KLANČNIK,
Celje
Grad v skrbnih
rokah
Lepo asfaltirana cesta vodi
obiskovalce k celjskemu
Staremu gradu, kjer je dnev-
no, posebej še ob nedeljah,
veliko obiskovalcev.
Pred vhodom v dvorišče
gradu je dovolj prostoren
parkirni prostor, ki je pod
nadzorstvom. Na grajskem
dvorišču je sredi zelenja več
klopi za počitek. Friderikov
stolp so nedavno na poško-
dovanih mestih popravili.
Pred njim je lična utica, kjer
so na razpolago spominki in
razglednice. Varno je ureje-
na tudi pot v obnovljeni
grad, od koder je lep razgled
na Celje. Tam je tudi prijetno
Merxovo gostišče, kjer je tre-
ba pohvaliti prijazno in hitro
postrežbo.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
invalidi za
Jubilej
Društvo invalidov občine
Laško je med praznovanjem
40-letnice osvoboditve vklju-
čilo več družabnih in šport-
no-rekreacijskih prireditev.
V začetku meseca maja se
je preko 20 invalidov iz obči-
ne udeležilo pohoda ob žici
okupirane Ljubljane. Dru-
štvo je organiziralo tekmova-
nje v streljanju z zračno pu-
ško, ki so se ga udeležila vsa
območna društva, prijatelj-
ska društva iz Ljubljane, Tr-
bovelj, Hrastnika in Domžal,
društvo paraplegikov celj-
ske regije in upokojenci iz
Radeč. Sodelovalo je 11
ekip, ki so tekmovali na stre-
lišču laškega zdravilišča.
Zmagala je ekipa Hrastnika
pred društvom invalidov
Slovenske Konjice.
Pred kratkim so organizi-
rali že vsakoletno rekreacij-
sko srečanje s tekmovalcem
v ribolovu. Srečanja v Tišini,
ki ga je pomagalo pripraviti
sosednje društvo iz Hrastni-
ka se je udeležilo 60 ljudi.
Največ ribje v dveh urah
ujela Valči Žg^ner- kar 161.
Drugi je bil Franc Žg^ner,
tretji pa Anton Topolovec iz
Hrastnika.
Po tekmovanju so si udele-
ženci ogledali še Moravske
toplice. Mursko Soboto, obi-
skaU pa so tudi darovalce
diaUznih aparatur Kramber-
gerja.
VLADO MAROT,
Laško
Srečanja v
Dramijah
Ob 40-letnici osvoboditve
je šolo Miloša Zidanška v
Dramijah obiskala znana
borka in funkcionarka Milka
Gabrovec-Lenka, ki je v zad-
njih letih vojne delovala na
področju Dramlj. Učencem
predmetne stopnje je govori-
la o potujčevanju okupator-
ja, ki je povzročilo pri naših
ljudeh velik odpor. Osebno
je poznala Miloša Zidanška,
po katerem se imenuje naša
osnovna šola. Učenci so z za-
nimanjem poslušali besede o
življenju in borbi naprednih
ljudi na našem območju, o
delovanju odborov OF, o
bolnišnici Zimi, o zborova-
nju aktivistov v Marija Dob-
ju decembra 1944 itd.
I. K.,
Dramlje
Hvala gasilcem
v četrtek, 16. maja proti ve-
čeru, je neurje razs^alo tudi
v krajevni skupnosti Pod
gradom. Hudourniški potok
Ločnica je v nekaj minutah
preplavil vse bližnje vrtove,
njive in hiše ter napravil veU-
ko škodo.
Lasniki hiš, v katere je
vdrla voda, pa nismo ostah
sami. Že med neurjem so
priskočiU na pomoč gasilci
GD Zagrad-Pečovnik, ki so
se hitro premeščali od hiše
do hiše in neutrudno črpali
vodo. Nekaj časa so pomaga-
li tudi gasilci celjske poklic-
ne gasilske enote.
Pri družini Ocvirk so v tež-
kih pogojih izpušnih pUnov
črpali vodo brez predaha do
9. ure naslednjega dne, ko je
pritisk vode prenehal. Pri ta-
ko požrtvovalnih gasilcih se
v krajevni skupnosti zares
lahko počutimo varne. Za hi-
tro in učinkovito pomoč se
še posebej zahvaljujemo
Ocvirkovi in Škodovi.
TONE OCVIRK,
Celje
Pohorje odkriva
vedno kaj
novega
Krajevna organizacija re-
zervnih vojaških starešin iz
krajevne skupnosti Kajuh
Celje je bila v soboto (1.6.) že
na svoji četrti partizanski po-
ti; ekskurzijo so združili s
prijetnim izletom. Letos so
se odločih za Pohorje, če-
prav so pred leti že bih na
njem. Štirideset let svobode
so najlepše proslaviU na ta
način, da so obiskaU znane
partizanske kraje, se poklo-
nih padlim, obudiU spomine
na preteklost in se veselili
sedanjosti.
Pot na Osankarico je zapr-
ta in treba je bilo po obvozni-
cah. Tako so Celjani odkriva-
li nov svet, lep in prvobiten,
v Kotu pa so odkrili tudi lep
partizanski spomenik, za ka-
terega doslej nobeden od
udeležencev ni vedel.
Na Osankarici imajo v muze-
ju zdaj kustosa in mladenič
je rad razkazal sobo in bil je
vesel, ko je v pogovoru zve-
del še kaj novega iz ust ljudi,
ki so v času vojne že živeli ali
se celo borili v naši vojski.
Pri Treh žebljih je lepo
urejeno bojišče Pohorskega
bataljona, narava pa je prvo-
bitna, pragozdna. Le urejena
potka vodi do tja, tako da
ostaja neokrnjen vtis, v
kakšni divjini so si izbrali
borci svoje zimovališče in
kjer so bili svojo zadnjo
bitko.
Pri bolnišnici Jesen še nihče
iz avtobusa ni nikoli bil, zato
se je pokazala še bolj zanimi-
va. Je v bližini Treh kraljev,
tudi sredi pragozda. Ob cesti
so lepo urejene oznake, tako
da je ni mogoče zgrešiti. Bol-
nico ureja Univerza Maribor
in lahko rečemo, da svojo na-
logo dobro opravlja.
JOŽE LIPNIK,
Celje
O Šmartinskem
Jezeru
, Nedaleč od Celja je lepo
Šmartinsko jezero, katerega
lega in okolica sta vredni vse
pozornosti, še posebej za lju-
di, ki želijo iz mestnega ones-
naženega okolja.
V jezeru je dosti rib in tako
je tukaj raj za ribiče, saj se
skoraj nihče ne vrača brez
ulova. Ribiška družina skuša
na vse mogoče načine skrbe-
ti za čisto vodo in okolje jeze-
ra. Gnusi se jim pogled na
številne odpadke. Žal števil-
ni obiskovalci iz Celja in dru-
god, ki prihajajo na jezero,
ne znajo upoštevati reda in
snage. Za seboj puščajo na
obali jezera, pa tudi v vodi
vse polno odpadkov vsake
vrste, od jedil, vrečk, kon-
zerv, do intimnega ženskega
perila. Ves ta nered in nesna-
ga gotovo nista v korist in
čast jezeru, ki ima zanesljivo
bodočnost kot privlačen tu-
ristični kraj.
Pohvahti velja Ribiško
družino, ki ima tedenske ak-
cije čiščenja obale, vsako le-
to pa tudi temeljito general-
no čiščenje.
V bližini jezera je dvoje go-
stišč, žal s preskromno po-
nudbo. Slišati je bilo, da na-
merava Merx graditi tukaj
hotel, kar pa v sedanjih po-
gojih gotovo ne bo mogoče.
Želeli pa bi, da bi^Merx pre-
novil trgovino v Škofli vasi,
ki je zelo frekventna, a že
davno pretesna za poslo-
vanje.
Dr. ERVIN MEJAK.
Celje
- Bazen bomo zaprli 9. junija, ponovno bo
odprt 30. septembra
- Kegljišče bomo zaprli 23. junija, ponovno
bo odprt 12. avgusta
- Savno bomo zaprli 16, junija, ponovno bo
odprta 2. septembra
- Tenis, balinanje, mali nogomet, namizni
tenis, košarka, odbojka vas vabijo skozi vso
sezono.
Rezervacije posameznih igrišč od 8. do 20.
ure pri varnostniku.
V petek, 14. junija v dvorani Golovec ob 21.
uri
prvič v Celju SVETOVNI SPEKTAKEL
šampion Evrope za množično hipnozo Anul
Keber.
Vabljeni!
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Ponedeljek, 16. junija ob 14. uri: Ivo Brešan: SLAV-
NOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Za
abonma II. mladinski in izven.
Ob 19. ui: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V
POGREBNEM PODJETJU. Za abonma Žalec in izven.
Torek, 18. junija ob 12. uri: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA
VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Za abonma III.
mladinski in izven.
Sreda, 19. junija ob 17.: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA
VEČERJA V POGEBNEM PODJETJU. Za abonma sreda
in izven. To bo zadnja predstava v tej sezoni. Po predstavi
bo koncert Tamburaškega orkestra ŽPD France Prešeren
iz Celja, med glasbenim programom pa bo tudi nagradno
žrebanje dolarskih srečk SLG Celje.
Zdravilišče Laško
v Zdravilišču v Laškem bo v nedeljo, 16. junija ob 21. uri
koncert ansambla Gu-Gu.
Klub kulturniii delavcev Ivan Cankar
Celje
V klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar bo jutri ob
19.30 uri v okviru petkovih družabnih večerov srečanje z
novinarjem Ljubljanskega dnevnika in pisateljem Petrom
Kavalarjem.
Zdravilišče Rogaška Slatina \
V Zdraviliški dvorani bo danes ob pol devetih koncert-
godalnega orkestra iz Celja.
V soboto, 15. junija bo v Zdraviliški dvorani, prav tako i
ob pol devetih, koncert Ženskega pevskega zbora zdravi- •
lišča, v torek, 19. junija ob 20.30 uri pa bo v Zdraviliški
dvorani Večer folklore, na kateri se bo predstavilo kul-
turno umetniško društvo Študent iz Maribora.
V paviljonu Tempel v Rogaški Slatini bo v nedeljo, 16.
junija promenadni koncert harmonikarskega orkestra.
Odprti oder na Tomšičevem trgu v Celju
V okviru turističnega tedna bo vrsta prireditev na odpr-
tem odru na Tomšičevem trgu. Danes ob 17. uri bo koncert
mešanega pevskega zbora DO Gostinstvo podjetje Merx
Celje, uro kasneje pa bo koncert pevcev in rogistov Zveze
lovskih družin Celje.
V petek, torej jutri, bo ob 17. uri nastopi folklornih
skupin, ob 19. uri pa se bo pričel nastop Celjskega instru-
mentalnega kvinteta, ki ga boste lahko poslušali vse do 21.
ure.
V soboto, 15. junija se bo ob 10. uri dopoldan pričela
folklorna povorka in godba na pihala po mestnih ulicah,
ob 11. uri bodo na odprtem odru nastopile folklorne sku-
pine, ob 19. uri pa se bo na Tomšičevem trgu pričela
zabava ob zvokih ansambla Čokolada.
Prikaz ročne izdelave opeke na
Ljubečni
V soboto, 15. junija ob 15. uri bodo na poljski opekarni
pri gasilskem domu na Ljubečni prikazali ročno izdelova-
nje opeke.
Jama Pekel v Savinjski dolini
Turistično društvo Šempeter pripravlja v nedeljo, 16.
junija tradicionalno prireditev Pomlad v Peklu. Pripravili
so kulturni program, obiskovalci pa se bodo lahko pome-
rili v zabavnih igrah, ob 14. uri pa se bo pričela zabava z
ansamblom Mesečina.
Mladinski klub Žalec
V Mladinskem klubu bo jutri ob 19. uri nastopil Mario
Marzidovšek z improvizirano glasbo in projekcijami.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu bodo jutri ob 19.30 uri odprli raz-
stavo slik slikarja Karla Plemenitaša iz Rogaške Slatine.
Razstava bo odprta do 7. julija.
Avla Razvojnega centra Celje
v ponedeljek, 17. junija bodo v Razvojnem centru odprli
razstavo likovnih del Petra Zupanca, člana likovne sekcije
KUD France Prešeren Vojnik. Razstava bo odprta do 15.
julija.
Avla Cestnega podjetja Celje
Danes ob 13. uri bodo v Cestnem podjetju odprli raz-
stavo fotografij Janija Toroša. Razstava bo odprta do 28.
junija.
Muzej Revolucije Celje
v spodnjih razstavnih prostorin Muzeja revolucije si
lahko še do sobote, 15. junija ogledate razstavo likovnih
del učencev osnovnih šol občine Celje na temo Motivi
Celja.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo
Velenje
v razstavnih prostorih Knjižnice kulturnega centra je
odprta razstava olj slikarja Svetozarja Bogdanovskega iz
Titovega Velesa. Razstava bo odprta do 27. junija.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava Koncen-
tracijska taborišča v Italiji in Nemčiji in Prvi dnevi svo-
bode. Razstava bo odprta do 26. junija.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JI
Na Planini so vrata In srca vedno odprta
Problemov na Kozjanskem ne manjka, smo ugotovili na letečem uredništvu na Planini pri Sevnici
Dobro voljo, široko srce, humor, včasih pa tudi kan-
ček trme, vse to smo doživeli ob srečanju s Kozjanci, ko
smo se prejšnji četrtek od jutra pa do poznih večernih ur
potepali po krajevni skupnosti Planina pri Sevnici.
Nabrali smo polne beležke vtisov o zanimivih ljudeh,
njihovih željah in potrebah, o delu društev in organiza-
cij ter o prizadevnosti majhnih delovnih kolektivov, ki
so za življenje teh krajev izredno pomembni.
Bili smo kar številna ekipa,
kljub temu pa smo komaj
uspeli pokukati na vse strani
velike in razgibane krajevne
skupnosti. Verjetno se je ob
tem najbolj namučil njen taj-
nik Božo Ulaga, ki je bil naš
voznik in vodič, koordinator
in sploh glavni organizator
celotnega letečega uredni-
štva. Ob tem pa je modroval:
»Če bom preživel teh nekaj
mesecev, potem bo še vse
dobro. Zjutraj vstanem ob
petih in sem štiri ure eko-
nom v brigadirskem naselju,
potem postorim vse potreb-
no na krajevni skupnosti,
doma pa me čaka še sedem
hektarov zemlje.« Ob vsem
tem je še zagotavljal, da ni
stvari, ki je ne bi zmogel ure-
diti.
Naš tabor so bili prostori
krajevne skupnosti, kamor
smo se vračali s terena, utru-
jeni in preznojeni. Menda je
bilo v senci 30 stopinj Celzi-
ja. Polnih glav, beležk, pa tu-
di želodcev, smo bih zado-
voljni kar vsi po vrsti. Hitro
je bilo treba zbrati vtise in
misli preliti na papir. Tako
smo ugotovili, da je za kraj
vse manj denarja, da tudi v
občini računajo na Tajfun,
da ljudje nestrpno pričakuje-
jo brigadirje... Pisali smo o
šoli, ki je tesno povezana s
krajem, o muzejski in etno-
grafski zbirki ter o celi vrsti
zanimivih ljudi, ki smo jih
tega dne srečali. Vmes so nas
pogostili z domačim planin-
skim kruhom, ki ga je spekla
Ivanka Uduč in delo nam je
šlo lažje od rok.
Domačih muzikantov
ne manjka
Zvečer nas je malo skrbe-
lo, da bo dvorana na osnovni
šoh prazna, saj je bilo lepo
vreme kot nalašč za različna
kmečka opravila. Pa ni bilo
tako. Počasi se je nabralo to-
liko ljudi, da so se stoje dre-
njali v ozadju. Med najbolj
vztrajnimi poslušalci pa so
bili najmlajši, ki so se jim
zvedave oči že zapirale, pa
vendar se niso dali odpoditi
v postelje.
V prvem delu ustnega ča-
sopisa smo najprej poklepe-
tali s predsednikom skupšči-
ne krajevne skupnosti Edi-
jem Koprivcem, s predsed-
nikom sveta krajevne skup-
nosti Antonom Kroflom z
lovcem Henrikom Žibretom,
s komandantom ZMDA Koz-
jansko Jožetom Artnakom
in z ljudskim godcem An-
drejem Koželjem, ki ga bolj
poznajo kot Jazbecevega
Drejča. V anketi so krajani
povedali nekaj o problemih
v kraju kot so preskrba, sla-
ba gostinska ponudba in po-
manjkanje telefonskih prik-
ljučkov. Zvedeli pa smo tudi
nekaj o slabih vaških cestah
in o prizadevanjih krajanov,
da bi z lastnim delom in sa-
moprispevkom pridobih kar
največ novega. Prav tistega
dne, ko smo obiskali Plani-
no, so zasadili prvo lopato za
novo bencinsko črpalko. Nji-
hova velika želja pa je prido-
bitev lastništva nad gradom,
ki sedaj razpada, saj bi do-
mače turistično društvo s
tem pridobilo prostor za svo-
je prireditve, pa tudi turisti
bi imeli kaj videti.
V programu, ki je sledil in
ki so ga zapolnili domači
muzikanti, pevski zbor in
humoristi, smo shšali, da
Planinčani niso od muh. Od
najmlajših iz vrtca pa do naj-
starejšega godca, vsi so s
svojimi nastopi ogreh dlani
poslušalcev. Slišali smo an-
sambel Darka Cepina, ki ga
domačini že dobro poznajo
in katerega člana sta tudi oče
in sin Koželj, ki sta se z violi-
no in harmoniko predstavila
še v samostojni točki. O pi-
kapolonici in potočku so
nam prepevale Neva, Bran-
ka in Maja, ki so povedale.
da jih je te pesmice naučila
njihova tovarišica Berta iz
vrtca. Osnovnošolci pa, ki
znajo že kaj več, so tudi zai-
grali na harmoniko in kitaro
ter recitirah pesmi. Moški
pevski zbor Prosvetnega
društva s Planine je ubrano
zapel pesmi Planinska roža
in Kam pod vodstvom Mile-
ne Gubenšek. Še najbolj za-
bavno pa je bilo, ko je Ratko
Pušnik v domačem narečju
povedal nekaj krepkih na ra--
čun problemov v kraju in ko
smo slišali recitacijo Jazbe^
čevega Drejča. Kot gostja pa
se je krajanom predstavila
Ksenija Močnik, mlada kan-
tavtorica iz Kompol nad Sto-
rami.
Do poznih večernih ur
smo se tako družili s Planin-
čani, spoznali njihove pro-
bleme, dobro voljo in gosto-
ljubnost. O vsem tem bomo
seveda še pisali, ko se bodo
naše beležke spraznile, pa jih
zagotovo spet obiščemo.
TATJANA CVIRN
Planino pri Sevnici
smo obiskali: novinarji
Marjela Agrež, Vili Ein-
spieler, Ivana Fidler,
Mateja Podjed, Zdenka
Stopar, Mitja Umnik,
Srečko Šrot, Tatjana
Cvirn, glasbeni urednik
Franček Pungerčič, od-
govorni urednik Novega
tednika Branko Stamej-
čič, tehnika Mitja Tata-
revič in Bojan Pišek in
tajnica uredništva Tat-
jana Čuden.
Planina danes, ko je zrasla v pomemben kraj v šentjurski občini. Nove ceste, industrijski
obrati, šola, vrtec, vse to so pridobitve, zaradi katerih se mladi več ne izseljujejo.
Moški pevski zbor Prosvetnega društva Planina je ubrano zapel nekaj pesmi pod
vodstvom Milene Gubenšek. _
Darko Cepin na harmoniki, Andrej Koželj starejši na klarinetu, Andrej Koželj mlajši na
trobenti in Pajk Martin na kitari, to so člani domačega ansambla, kije ogrel poslušalce
ustnega časopisa.
Gostja večera Ksenija Močnik je bila pri-
jetno presenečenje za marsikaterega do-
mačina.
Ratko Pušnik je povedal marsikatero pi-
kro na račun neurejenih cest, preskrbe in
gostinske ponudbe in požel salve smeha.
Naši najbolj vztrajni poslušalci so bili kratkohlačniki, ki bi morali biti že zdavnaj v
postelji.
1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
iinji vojaki, ki so služili v Celju vojaški rok, so si v spremstvu starešin ogledali tudi
nico Jožeta Meniba-Rajka, na katero, pravijo, imajo lepe spomine in kjer so se
ftla mnoga pristna prijateljstva.
Prijateljske vezi so ostale
Prejšnji teden so se po-
novno srečali nekdanji vo-
jaki, ki so v Celju služili vo-
jaški rok v letih 1974 in
1975. Vsi poudarjajo, da je
bila to ena najboljših gene-
racij, ki so služile vojaščino
v mestu ob Savinji, genera-
cija, ki je tudi dobila visoko
priznanje celjske občine -
Slandrovo nagrado.
Bilje to čas, ko so se začela
odpirati vrata celjske vojaš-
nice; začelo se je bolj tesno
sodelovanje z družbenopoli-
tičnimi skupnostmi in orga-
nizacijami. Takrat se je tudi
formirala enota, ki so jo kas-
neje poimenovali po narod-
nem heroju Slavku Šlandru.
Pred starešinami in vojaki je
bilo zato vehko in odgovor-
no delo, kije zahtevalo poleg
rednih vojaških zadolžitev še
marsikatero uro dela v pro-
stem času. In tudi po desetih
letih so lahko z zadovolj-
stvom ugotovili, da so to de-
lo dobro in zavzeto opraviU
in za sabo pustili neizbrisne
sledi: spomenik Jožetu Me-
nihu-Rajku, umetniške slike
v vojašnici, športni park v
Škofli vasi, kuhinjo in kanti-
no v vojašnici itd.
Ratko Stafido, Gevgelija:
Prepotoval sem 1300 kilome-
trov, da sem se lahko udele-
žil tega srečanja. Vesel sem,
da sem spet med tovariši, s
katerimi sem zaslužil vojaš-
čino v Celju. Sicer pa sem bil
kar malo presenečen, ko sem
dobil v roke vabilo. V Beo-
gradu na postaji smo se po-
tem dobili s še nekaterimi to-
variši. Pol ure smo se gleda-
h; skoraj se nismo prepozna-
li, zakaj deset let je kar dolga
doba. Rad bi se tudi zahvalil
za sprejem v Celju in upam,
da se bomo še srečali.
Miloš Pečoler, Vuhred: S
starešinami smo se dobro
razumeh in med nami se je
skovalo pristno prijateljstvo,
ki je mogoče le v vojašnici.
Spominjam se, kako smo šh
na preiskus znanja v Apače.
Čeprav smo zelo malo treni-
rah streljanje, smo dosegli
zelo dobre rezultate iri naš
starešina Radulovič je kar
tam delil nagradne dopuste.
Vesel sem, da smo se ponov-
no srečali in vesel sem, da
sem spet prišel v Celje, ki ga
imam v zelo lepem spominu.
Sreto Dobričic, Ljublja-
na: Spominjam se, da smo
takrat kar precej pomagali
graditi objekte. Skupaj z
mladinci smo zgradih šport-
ni park v ŠkoQi vasi, sam pa
sem, na primer, v zelo krat-
kem času naredil načrte za
kantino in kuhinjo v vojašni-
ci. Takrat je bilo to staro
skladišče, preuredili pa smo
ga za 25 starih milijonov. Vo-
jaki, ki smo bili takrat v vo-
jašnici, smo bili ena velika
družina in lepo je, da smo se
ponovno srečah. To bi mora-
la postati tradicija.
Dragan Radulovič (tedaj
namestnik komandanta
garnizije): Prvič v moji služ-
beni karieri se je zgodilo, da
se generacija vojakov sreča
po desetih letih. To je bila
dobra generacija, ki je bila
sposobna narediti vse, kar
smo v vojašnici želeli in po-
trebovah - od spomenika,
umetniških slik, do adapta-
cij. Vesel sem bil, ko sem sli-
šal, da se bomo ponovno sre-
čali, zakaj med nami se je
takrat skovalo prijateljstvo,
ki ga ni mogoče pozabiti.
Sreten Djesnič (tedaj ko-
misar v celjski garniziji, se-
daj načelnik Doma JLA): Mi-
slim, da je to sečanje edin-
stven primer na Ljubljan-
skem armadnem območju,
če ne v vsej armadi. Sicer pa
je bila to zelo dobra genera-
cija vojakov. Samo poglejte,
takrat smo na primer imeli
enega najboljših vojnih or-
kestrov in Branislav Jovič je
tudi napisal pesem Jožetu
Menihu-Rajku. Pesem je bila
tudi objavljena v zborniku
vojaških pesmi. Dogovorili
smo se, da se bomo odslej
srečali vsako leto.
Veseli ohrazi dežju navkijuli
ZŠAM Celle le nagrajence Petkovega mozaika peilai v Logarsko aoiino
^ Celje smo letos
p organizirali nagrad-
I oddaji Petkov moza-
[ri so s kuponi sodelo-
I bralci Novega tedni-
iMencem smo obljubi-
jLogarsko dolino in v
|no obljubo izpolnili.
I
> se zjutraj zbirali pred
Celeia, smo obupano
mio nebo, ki ni obeta-
ibrega. Mislih smo si,
e bo proti Logarski
loda - še pred Mozir-
is pozdravile prve de-
plje. In ker se je takoj
Steno vhlo, smo mora-
0 ugotoviti, da z ogle-
injskega gaja ne bo
zni vodja mozirske tu-
poslovalnice Stane
išek, je našim potni-
lažbo poklonil značke
svinjske dohne.
nam je ostal, smo v
zkoristili za obisk El-
Dvarniške prodajalne.
potem pa smo nadaljevali pot
po ovinkasti cesti ob Savinji.
Ena od naših potnic je šele
kasneje priznala, kako strah jo
je bilo vožnje po teh vijugah.
Bila je prvič v Logarski dohni.
Toda strah je bil popolnoma
odveč, ker je volan Izletnikove-
ga avtobusa varno vrtel Jože
Senica.
Na parkirišču pod slapom
Rinka, kjer smo se ustavili, so
nas z malico pričakali trije čla-
ni ZŠAM; Slavko Vetrnik, Ru-
di Jakša in Marjan Bukovšek.
Ti so imeli ves dan na skrbi
naše želodce in dokazali so, da
niso le spretni mehaniki in šo-
ferji, ampak tudi izvrstni ku-
harji.
Ko smo se okrepčali, smo
krenili proti Rinki, čeprav je še
vedno deževalo, na Okrešelj
pa, seveda, nismo šli, čeprav je
bil z nami posebni vodič Ferdo
Ježovnik.
M^ in junij sta čas izletov in
tudi v Logarski je bilo precej
belo, kje bomo preživeh po-
poldne. Načrte za piknik na
prostem nam je prekrižalo vre-
me. Naposled so nas pod stre-
ho sprejeh v Izletnikovem do-
mu. Tu je naš harmonikar Mir-
ko Polutnik, sicer vodja Celj-
skega instrumentalnega kvin-
teta, raztegnil meh, da so se
nam pri plesu pridružih še
gostje sosednjih omizij. Nesre-
čo pa je imel Štefan Starovas-
nik, ki je potoval z nami kot
nagr^enec. Ker ima sicer glav-
no besedo na harmoniki pri
Štajerskih fantih, je moral tudi
on pomagati ustvarjati vzdušje
z veselimi vižami.
Kadar sta se harmonikarja
utrudila, smo izpeljali kakšno
šaljivo igrico, vmes pa je kakš-
no debelo razdrl tudi celjski
Poldek, ki je bil z nami. Po-
poldne je za kratek čas poku-
kalo izza oblakov tudi sonce,
da smo se malce sprehodili na- ^
okrog. i
Popoldne je v veseli družbi
kar prehitro minilo in morali
smo se odpraviti nazaj proti
domu. Vso pot je avtobus od-
meval od veselega petja in
smeha in ko smo se razšh, smo
si obljubili, da se še kdaj sreča-
mo. Se posebej, ker je Alojz
Čobec, vodja Z SAM in organi-
zator tega izleta malodane ob-
ljubil, da bomo podobno igro-
še kdaj ponovili.
N.K..
Človek ne bi verjel, da so
potniki na avtobusu, ki se je
pod večer vračal iz Logar-
ske doline v Celje natanko
tisti, ki so se zjutraj vkrcali
vanj. Medtem ko smo se zju-
traj še nekoliko nezaupljivo
opazovali, smo do večera
postali že pravi prijatelji.
To je bil tudi dokaz, da je 1.
izlet Petkovega mozaika, ki
smo ga pripravili pod okri-
ljem ZŠAM Celje, uspel.
Naš poslušalec in potnik
v veselem avtobusu Slavko
Kamenik iz Celja, je iz izle-
ta odšel naravnost v službo
v štorsko Železarno. Kljub
temu, da ga je čakalo delo,
je bil dobre volje in zatrdil
nam je, a mu ni žal, ker je
šel z nami. Enako pa so nam
zatrjevali tudi vsi drugi iz-
letniki. To pa je tudi naj-
večje priznanje za trud, ki
so ga lahko dobili organiza-
torji.
P hila vesela druščina, ki se je zbrala na avtobusu Petkovega mozaika in ZŠAM Celje.
Vedrega razpoloženja kljub slabemu vremenu ni manjkalo.
Za to sta poskrbela harmonikarja Mirko Polutnik in Štefan
Starovasnik
14. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUNIJ 1985
Janezki s Stranic bodo pridni Janezi
Predstavljamo vam naše naiboli pridne dopisnike
Včeraj smo v Pionirskem
domu Cvetke Jerinove v Ce-
lju na 2. VRTILJAKOVEM
SREČANJU podelili tudi
priznanja našim najbolj
zvestim dopisnikom. Že dru-
go leto zapored so priznanje
dobili tudi dopisniki osnov-
ne šole s Stranic. Ti so v
naše uredništvo v letoš-
njem šolskem letu poslali
največ prispevkov.
Mlade dopisnike smo obi-
skali letos spomladi, ko smo
na Stranicah organizirali le-
teče uredništvo. Takrat smo
tudi odkrih skrivnost njiho-
ve marljivosti. Od 68 učen-
cev, kolikor jih obiskuje to
štirirazredno šolo, jih je kar
55 članov dopisniškega krož-
ka. Prav vsi radi pišejo. Nji-
hova mentorica Nada Kovač
pravi, da jo ob ponedeljkih
zasujejo s prispevki, ki jih
napišejo med vikendom
doma.
In o čem pišejo mladi Stra-
nicam?
O vsem: o tem, kaj počnejo
v šoli, pri pouku, na šport-
nem dnevu, na izletih, o tem,
kako se igrajo doma, kaj de-
lajo pri sosedu, kaj se dogaja
v hlevu, na polju, na travni-
kih, v gozdu, o tem, kako v
kraju pripravljajo to in ono
prireditev...
Skratka: snovi za pisanje
jim nikoh ne zmanjka, saj se
vedno nekje nekaj dogaja, le
odprte oči in ušesa morajo
imeti.
»Včasih opazimo, da neka-
tere šole pošljejo isti prispe-
vek v Novi tednik pa tudi v
druge časopise. To nas jezi.
Mi imamo posebne dopisni-
ke za vsak časopis, napišemo
pa toliko, da nam res ni treba
istega prispevka pošiljati na
več naslovov.«
Seveda pa ne dopisujejo le
v časopise, ampak izdajajo
tudi svoje glasilo TV-33, zra-
ven pa še več posebnih gla-
sil. Tako so letos izdali ime-
nitnega vodiča po svojem
kraju, ki smo ga v Otroškem
vrtiljaku na kratko že pred-
stavili, nič koliko im^jo že
glasil s svojimi pesmimi. Pri-
pravljajo tudi literarne veče-
re in popoldneve. In to kar
po domačijah.
»Domenimo se pri kakš-
nem kmetu, potem pridejo
tja še sosedje. Polna kmečka
izba nas je in zmeraj je pri-
jetno.«
Najbrž ni treba posebej po-
vedati, da jih povsod povabi-
jo, da bi še prišli.
Sicer pa so straniški otroci
pridni tudi pri drugih krož-
kih. Nikogar ni, ki bi sodelo-
val le pri enem krožku, neka-
teri pa so vključeni celo v pet
krožkov. Pa ne, da so samo
vpisani kot člani, ampak tu-
di prizadevno delego.
V majhni avli pri vhodu v
šolo je steklena vitrina, v ka-
teri pritegnejo pozornost
knjige, ki se jim že na daleč
vidi, da nosijo častitljivo let-
nico.
»Tudi takšne, stare stvari
zbiramo pri nas. Enkrat smo
se odločili, pa smo pobrskali
malo po svojih in sosedovih
podstrešjih. Pa po župnišču.
Kar strmeli smo, kaj vse smo
našli,« zavzeto pripovedu-
jejo.
Pa še nekaj pomembnega
počnejo mladi Straničani.
Skrbno varujejo obeležja
NOB in čistijo partizanske
grobove. Med drugim tudi
oba grobova 100 talcev na
Stranicah.
Še malo, pa se bodo zaprla
šolska vrata. Za straniške os-
novnošolce pomeni to le ko-
nec pouka. Otroci pa bodo
prihajali v šolo tudi poleti.
Seveda ne vsak dan, vsak te-
den pa prav gotovo. Šli bodo
po vasi ali na izlet in kaj na-
pisali.
»Med počitnicami imamo
še več časa,« pravijo.
Moramo dodati še kaj, da
bi vas prepričali, kako delav-
ni so straniški pionirji?
Če tisti pregovor o malem
in velikem Janezu drži, lah-
ko zatrdimo, da bodo na
Stranicah zrasli sami pridni
Janezi.
M. K.
Delo krepi človeka
Večkrat imamo delovne akcije,
vsi se jih ne veselijo, so pa po-
trebne. Ker sami nasmetimo,
moramo tudi sami pobrati. Tako
smo čistili igrišče in pometali
dvorišče. Okolica je nato izgleda-
la veliko lepša kot prej.
SERGEJA
Ko grem na delovno akcijo, si
mislim, da bi se hiro končala. Pri
pobiranju sadja nisem priden,
pri drugih pa sem. Doma rad vo-
zim samokolnico.
TOMAŽ
Doma zlagam nacepana drva.
V šoli se rad učim, rad pobiram
rožje od trte, nobeno delo mi ne
smrdi.
'     ROLANDO
Če je treba iti kaj čistit, rečem
bratu Branku, daje atek rekel, da
mora to opraviti on, potem pa gre
vprašat, če je res. Nato teče za
menoj. Nato čistiva oba skup^.
ALEŠ
Dopisniki
OŠ STRANICE
DIROBINI PTIČKI
Z&lkKA   PESMI C05 STRAl>JilCc
To je naslovnica enega od glasil, ki so jib letos izdali
straniški dopisniki.
Pionirji fotografirajo
Vas zanima, kako smo se včeraj imeh na zaključku akcije
Pionirji fotografirajo? Naši sodelavci so si že nabrali toliko
izkušenj, da so nas včeraj zamenjah pri našem delu in tistim,
ki niste bili v Pionirskem domu pripravljajo posebno repor-
tažo. Objavili jo bomo v naslednji številki, posnetek Vrtilja-
kovega srečanja pa bomo v nedeljo dopoldan poslušali še v
programu radia Celje.
Dober skok je v svoj objektiv ujel Jože Povše iz Titovega
Velenja.
REK VELENJE
DO Elektrostrojna oprema
Preloge br.št. p.
TITOVO VELENJE
Proizvodni program DO ESC zajema rudarsko
opremo: samohodno hidravlično podporje,
transportne naprave, verižne transporterje,
drobilce In drugo opremo za rudnike,
termoenergetske objekte ter luke.
Za realizacijo dolgoročno opredeljenih nalog,
komisija za delovna razmerja DSSS v skladu z
nepokritimi potrebami iz leta 1984 in fetnim
planom kadrov v letu 1985
objavlja
prosta dela in naloge:
1. Ing. prodaje (1)
Pogoji:
- višja oz. visoka izobrazba strojne smeri
- znanje enega svetovnega jezika
- 3 leta delovnih izkušenj na komercialnih poslih
2. Ing. prodaje (1)
Pogoji:
- višja oz. visoka izobrazba elektro smeri
- znanje enega svetovnega jezika
- 3 leta delovnih izkušenj na komercialnih poslih
K sodelovanju vabimo več
I. inženirjev oz. diplomiranili
inženirjev strojništva ter
diplomiranih inženirjev
elektrotehnike
za dela in naloge v strojni oz. elektro projektivi s
prakso ali brez, za dela na razvoju rudarske opreme
in projektiranja rudarskih in transportnih postrojenj.
Pričakujemo sposobne in delovne strokovnjake, ki
jih veseli delo v konstrukcijskem biroju.
Nudimo zanimivo delo. Razvoj novih izdelkov, mož-
nosti spremljanja razvoja izdelka in uporabo tega
dela na projektiranju velikih transportnih sistemov-
sodelovanje pri izvajanju del.
Nudimo dobre delovne pogoje, ustrezno nagrajeva-
nje in možnost urejanja stanovanjskega problema.
II. Nadalje DO ESO vabi k sodelovanju še več:
- KV ključavničarjev
- KV strugarjev
- KV rezkalcev
- KV vodovodnih instalaterjev
- KV monterjev centralne kurjave
Komisija za delovna razmerja
TOZD Elektro obrati
ponovno objavlja
prosta dela in naloge:
1. Vodenje avtomatske telefonske
centrale
Pogoji:
- ing. oz. dipl. ing. elektro - smer telekomunikacije
- opravljen strokovni izpit
- 3 leta delovnih izkušenj
Komisija za delovna razmerja
TOZD VTO
ponovno objavlja
prosta dela in naloge:
1. Tehnologa postrojenj
Pogoji:
- višja strojna šola energetske smeri
- predhodne izkušnje na specialnih področjih
- 3 leta delovnih izkušenj pri podanih delih in na-
logah
S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedo-
ločen in poln delovni čas s poskusnim delom.
Prijave s priloženimi DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU
pogojev pošljite na naslov:
DO Elektrostrojna oprema Preloge, Kadrovska služ-
ba Preloge, br. št. p. 63320 Titovo Velenje.
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni
izbiri na komisiji za delovna razmerja.
13. JUNIJ 1985
NOVI TEONIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Senat I. in Boro N. z
KiV)arjeve ulice sta se kar
teno spoprijela. Krajši
ec je odnesel Boro, kije
ii liial v bolnišnico, pred
sodnikom pa bo krajši ko-
ppc odnesel Senad.
• Ivan S. je v restavraciji
v Novi vasi razgrajal, ker ni
dobil več pijače. Natakari-
ca mu ni mogla dopoveda-
ti, da vinjenim gostom ne
sme več točiti alkoholnih
pijač, zato pa so imeli več
uspeha miličniki. Ivan je
mirno odšel domov.
• Sergej M. je z avtomo-
bilom zapeljal v jarek, po-
tem pa so prišli mihčniki in
moral je pihati v balonček.
Ker je pozeienel, seje začel
razburjati in kasneje prišel
še fia postajo milice, kjer je
razgrajal v pisarni dežurne-
ga miličnika.
• Precej nespretni so bili
neznanci, ki so iz vrtca na
Mariborski cesti ukradli
dve vreči krompirja in vre-
čo čebule. Za sabo so pusti-
li takšne sledove, da so jih
miličniki kmalu prijeli.
• Marjan A. bo odslej
verjetno bolj pazljiv oziro-
ma manj pozabljiv. Iz neza-
klenjenega avtomobila, ki
ga je parkiral pred stano-
vanjskim blokom, mu je
neznani tat ukradel a\'to-
radio.
• Marija S. iz Škofje vasi
je ob pet kokoši. Pa ni bila
lisica, ampak neznani tat,
ki se je verjetno že naveli-
čal -sintetičnih« kokoši iz
na.ših mesnic. : S. Š.

Celjski ribiči ugotavljajo,
da je zadnje čase ob njiho-
vih gojitvenih in športno ri-
bolovnih vodah vse več kri-
volovcev, ki naredijo precej
škode. Samo letos.so njiho-
vi čuvaji odkrili že več kot
20 krivolovcev.
Pred dnevi so dobili krivo-
lovca iz Šentilja, ki je v poto-
ku Pirešica ulovil kar 23 po-
strvi. Vendar bo krivolov tu-
di zanj prcej drag - ribiški
družini bo moral plačati sko-
raj 240.000 dinarjev odškod-
nine (višina odškodnine je
določena v Uradnem listu
SRS), plačati pa bo moral še
kazen pri sodniku za prekr-
ške. Poleg tega so dobili kri-
volovca, ki je v gojitvenem
ribniku Prešnik odlovil 15
krapov in krivolovca, ki je v
Šmartinskem jezeru ulovil
16 ploščičev. Oba bosta mo-
rala poleg kazni plačati pre-
cejšnjo odškodnino.
Ker je krivolova vse več,
bodo ribiči ukrepali že v na-
slednjih dneh; v gojitvenih
potokih Libojska Bistrica,
Pirešica, Ložnica, Koprivni-
ca, Sušnica in Podsenčnica
bodo v naslednjih dneh z
agregatom odloviU večje ri-
be, tako da ti potoki ne bodo
več zanimivi za krivolovce.
Drug preventiven ukrep pa
je seveda učinkovit nadzor.
Ribiška družina ima kar 23
izprašanih čuvajev, ki imajo
tudi izkaznico in značko.
Med nsOuspešnejšimi čuvaji
je letos Franc Koritnik, ki je
sicer po poklicu miličnik; le-
tos je prijel že kar devet kri-
volovcev. Žal sta med njimi
bila tudi dva člana ribiške
družine, ki sta prekršila pra-
vila in ponoči lovila roparice
na Šmartinskem jezeru. Tak-
šen lov pa je prepovedan.
:.......... ■    _____^. ._S.ŠBOT
»Škoda je ogromna, ker
krivolovci poberejo večino-
ma tudi manjše ribe. Še po-
sebno škodo pa nam delajo
v gojitvenih vodah, kjer
imamo plemensko jato,«
pravi predsednik celjske ri-
biške družine Franc Vitanc.
Visoka škoda
Ob železniški progi v Za-
gaju pri Ponikvi je traktorist
MARTIN ČAKŠ, 22, iz Rep-
nega z nakladalko nakladal
seno. Ko je končal delo na
eni strani proge, je zapeljal
čez nezavarovan železniški
prehod, da bi delo nadalje-
val. Na prehodu pa je traktor
nenadoma ugasnil. S sode-
lavko MARIJO LUBEJ jima
je uspelo ustaviti vlak, ki je-
pripeljal iz Celja, nista pa
ustavila tovornega vlaka, ki
je pripeljal iz mariborske
smeri. Lokomotiva je poti-
skala traktor še 25 m pred se-
boj in ga" popolnoma uničila,
tako da so škodo ocenili na 4
milijone dinarjev.
»Instalacija« novih odvetnikov
Več kot 50 odvetnikov se je zbralo v soboto, 1.
junija na »instalaciji« šestih novih odvetnikov.
Slovesnosti sta se udeležila tudi Rudi Šelih, predse'd-
nik odvetniške zbornice Slovenije, dr. Ferdinand
Majaron, dolgoletni zbornični tajnik in še edini živeči
odvetnik iz dobe predvojne Jugoslavije dr. Ervin
Mejak, kije tudi obudil spomine na zanimive dogodke
v odvetništvu v Celju. Predsednik celjskega odvetni-
škega zbora Konrad Plauštajner pa je v govoru na
kratko orisal zgodovino odvetništva in pozval nove
odvetnike, da pri svojem poslovanju varujejo ugled
odvetniškega stanu.
»Instalacija« je prireditev, ki ima med celjskimi
odvetniki že več kot dvajsetletno tradicijo, spominja
pa na sprejem brucov v vrste študentov. Starejši
odvetniki s primernim nagovorom sprejmejo v svoje
vrste odvetnike »bruce«.
Prva žrtev kopanja
! Kopališki mojster na odpr-
em bazenu v, Titovem Vele-
5ju je prejšnji četrtek ob pri-
ližno 18.45 uri potegnil iz vo-
de osemletnega Ervina Osmi-
ia, ki se je utapljal. Takoj so
mu tudi nudili zdravniško po-
moč, potem pa so ga odpeljali
v celjsko bolnišnico, kjer je
ostal na zdravljenju.
Bolj tragično pa se je konča-
lo v Rimskih Toplicah, kjer je
utonil 13-letni Jasmin Zahiro-
rič, učenec šestega razreda os-
novne šole Tone Čufar z Jese-
nic. Jasmin je prišel v Rimske
roplice na izlet skupaj s 135
sošolci in desetimi učiteljica-
mi. Kmalu potem, ko so otroci
poskakali v vodo, je neka
Jčenka opazila, da se sošolec
itaplja. Nek^ kasneje je kopa-
lec Alojz Zupane iz Rimskih
Toplic iz vode potegnil mrtve-
ca Jasmina, ki je tako letošnja
prva žrtev v bazenih. Seveda
ie postavlja vprašanje, kaj je
lelal kopališki mojster, ki je
menda) bil ob bazenu. Sicer
pa lahko ugotovimo, da je na
Celjskem sploh slabo poskrb-
ljeno za kopalce, saj na območ-
ju delajo le trije usposobljeni
, reševalci,_od tega sta dva zapo-
slena v SRC Golovec, velika
večina kopališč pa obratuje
brez strokovno usposobljenih
reševalcev iz vode.
S. ŠROT
PROMETNE
NESREČE
Nesreča s traktarjem
Iz Hudinje proti Vitanju je
peljal traktor na katerem sta
bila dva sopotnika 45-letni
Stanislav Horvat iz Hudinje.
V blagem desnem ovinku je v
levo na neutrjeno bankino, po
kateri je vozil 7 metrov, nato
pa se je traktor prevrnil na levi-
bok in se skotalil na kolovozno
pot. Pod traktorjem je obležal
mrtev 51-letni Ivan Vovk.
V celjski bolnišnici pa je
umrl 27-letni Anton Hercog iz
Vodruža, ki seje poškodoval v
nesreči na lokalni cesti v Vo-
družu pri Šentjurju 24. m^a
letos. Takrat je voznik traktor-
ja, 26-letni Ivan Stojan zapeljal
s ceste in traktor se je večkrat
prevrnil, oba pa sta se med
prevračarijem ranila in so ju
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Oba primera kažeta, da voz-
niki traktorjev ne upoštevajo
predpisov, da se na traktorju
ne smejo peljati sopotniki,
prav tako pa tudi ne na traktor-
ski prikolici. g g
Z dvorišča pred avto
Po magistralni cesti iz Ko-
njic proti Celju je vozil z oseb-
nim avtomobilom SLAVKO
KLANČNIK, 47, iz Križevcev.
V Stranicah, pa mu je nenado-
ma zaprl pot 13-letni voznik
kolesa na pomožni motor, ki je
pripeljal na cesto z dvorišča in
ki se je zaletel v avto ter padel
in se huje poškodoval.
Zastrupitev s sladoledom
Triindvajset Velenjčanov, večinoma otrok, se je v nedeljo
popoldne zastrupilo s sladoledom iz slaščičarne »Jagoda« na
Kardeljevi ploščadi v Titovem Velenju. 17 so jih morali odpe-
ljati v bolnišnico v Slovenj Gradec, 16 pa jih je ostalo na zdrav-
ljenju. Iz bolnišnice so sporočili, da ne gre za kakšno hujše
obolenje in so v torek spustili domov še tri občane, ki so se
zastrupili s sladoledom, kmalu pa n^ bi spustili domov še
ostale. Ob zaključku naše redakcije nismo mogli izvedeti, za
kakšno vrsto zastrupitve gre, saj še niso bile končane bakteriolo-
ške analize, ki so jih opravih v Mariboru.
Slaščičarno »Jagoda«, last Sinanna Hačima, so najprej zaprli
in dezinficirali ter nato spet odprli. Šele, ko so velergski inšpek-
tor in miličniki dobih točne podatke o številu obolehh, so jo
ponovno zaprli in vzorce sladoleda poslali v preiskavo. Po prvih
podatkih miUčnikov naj bi namreč zboleli le štirje otroci.
S. Š.
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEČ
Vloga socialnega delavca pri
reševanju problematike
aikoliolizma
Prekomerno uživanje alkohola je socialno medicinski
problem v mnogo širšem smislu, kot se obravnava pod
pojmom alkoholizem oziroma kronični alkoholik. Alko-
hol ima pomembno vlogo v življenju našega človeka in
ga spremlja povsod. Povzroča mu veselje, žalost in trp-
Uenje.
S spreminjanjem klasičnih načinov zdravljenja alko-
holikov, ki je bil čisto medicinski pristop, je tudi soci-
alno delo s svojimi spoznanji in izkušnjami postalo odlo-
čilnega pomena za celovito obravnavanje alkoholizma.
Zlasti v zadnjih desetletjih seje pri nas to delo razvilo in
pridobilo na pomenu.
Redke so delovne organizacije, ki še nimajo socialne
službe, katera bi morala biti tudi kot strokovna služba
zelo dobro seznanjena s problemom alkoholizma, posle-
dicami in ukrepi. Le dobro poučen socialni delavec bo
lahko ustrezno ukrepal in nudil strokovno pomoč posa-
mezniku, ki je na trnjevi poti alkoholne odvisnosti. V
hudi stiski in potrebni pomoči pa so tudi njegovi svojci.
Pomembno je, da socialna služba deluje pri osveščanju
tega problema na vseh ravneh v delovni organizaciji,
izvzete pa ne bi smele biti tudi vodilne strukture. Pogo-
sto se dogaja, da se problem alkoholizma rešuje samo pri
tej službi in tako pade breme odgovornosti samo nanjo
in se s tem njene pomembnejše funkcije-koordiniranje,
spremljanje zdravljenja in skrb za rehabilitacijo alkoho-
hka, zmanjš^o.
Pri današnjem načinu zdravljenja alkoholizma v celj-
ski regiji je pomoč delovnih tovarišev, vodilnih v delov-
nih organizacijah in objektivna socialna anamneza zelo
pomemben prispevek. Pogosto se tudi dogaja, da svojci
alkoholikov iščejo pomoč najprej pri socialni službi
delovne organizacije, ki pa ostaja nemočna, ker v delov-
nih okoljih ni razčiščen ali pa je zelo strpen odnos do te
problematike. Kot navaja znani slovenski alkoholog, je
alkoholizem v delovni organizaciji predvsem vprašanje
reda in discipline, pa tudi humanih socialističnih samo-
upravnih odnosov v njej.
S problemom alkoholizma se vsakodnevno srečujejo
strokovni delavci na centrih za socialno delo. Obravnava
teh problemov je večkrat le še poseg v družinsko okolje
alkoholika na ta način, da se vsaj začasno odstrani naj-
bolj ogroženi družinski član - otrok. Pogosto je odaja v
rejniške družine, včasih pa je potreben tudi odvzem
roditeljskih pravic. Žal je to le ukrep, ki navadno ne vodi
do zdravljenja in ponovnega sožitja družine.
Še in še bi lahko našftevali dejavnosti socialnega
delavca na področju alkoholizma, vemo pa, da je pri tej
problematiki, s katero se srečuje vsak dan, to le delček
njegovega dela.
LUČKA BELAK-MIRKOVIČ
16. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUNIJ 19
Na državnem prvenstvu ladralnih pilotov le zmagal Vojko Starovič
30. državno prvenstvo v ja-
dralnem letenju, ki ga je orga-
niziral Aeroklub Celje, je
uspelo, čeprav so bile vre-
menske razmere za jadranje
večkrat neugodne. Organiza-
torjem je uspelo izvesti pet
tekmovalnih dni, ki so pokaza-
li, da so Elanova jadralna letala
DG 300 zares izvrstna, saj so
vsi trije prvouvrščeni leteli na
njih.
Celjski tekmovalci letos si-
cer niso ponovili lanskega
uspeha, vseeno pa so njihove
uvrstitve dobre, saj so se kar
štirje uvrstili med 15 najbolj-
ših. Tudi novi državni prvak
Vojko Starovič, -ki sedaj sicer
tekmuje za Obalni letalski cen-
ter iz Portoroža, je osnove lete-
nja dobil v Celju, tako da lahko
tudi to prištejemo k domače-
mu uspehu.
Rezultati: 1. Vojko Starovič
(pLC Portorož) 2960 točk, Ivo
Šimenc (ALC Lesce Bled)
2940, Miodrag Gatolin (AK No-
vi Sad) 2787, 4. Janez Poglajen
2727, 5. Franc Peperko 2663,
12. Janez Habjan 2353, 13. Čr-
tomir Rojnik 2353, 24. Marjan
Skalicki 2006, 26. Tomaž Ber-
ginc 1853, 30. Bogdan Lilija
1806 (vsi Aeroklub Celje), 37.
Jože Verdev 1415, 38. Marko
Leskovšek 1405 (oba Aeroklub
Titovo Velenje) itd. Ekipe: 1.
ALC Lesce Bled (Šimenc, Tha-
ler), 2. AK Novi Sad (Filko, Ga-
tolin) 3. AK Celje (Poglajen,
Skalicki) itd. Nastopilo je 42
tekmovalcev iz 13 letalskih
klubov Jugoslavije.
F. PUNGERČIČ
Predsednik Skupščine občine Celje Edi Stepišnik izroča
Vojku Staroviču pokal za osvojeni naslov državnega
prvaka. Levo stoji Ivo Šimenc (2), desno pa Miodrag Gato-
lin (3). Foto: T. Tavčar
Vojko Starovič, državni pr-
vak v jadralnem letenju za le-
to 1985: »Mislim, da je bilo
letošnje prvenstvo dokaj za-
nimivo in izenačeno, saj razli-
ke med najboljšimi niso bile
velike, tako da do zadnjega
dneva nismo vedeli, kako bo.
Zase moram povedati, da ni-
sem napravil nobene večje
napake kot vrsto let poprej,
ko sem bil že večkrat blizu
tega naslova. Pravzaprav sem
letos samo v eni etapi letel
nekoliko slabše, vendar to ni
vplivalo na končni rezultat.
Zadnja leta tudi nisem veli-
ko treniral, čeprav sem se tek-
movanj udeleževal. Letos sem
si vzel nekoliko več časa, tudi
zaradi tega, ker sem pred sla-
bim mesecem dobil novo ja-
dralno letalo Elan DG 300, ki
je zares izredno.
Udeležiti se nameravam tu-
di svetovnega prvenstva v Ri-
etiju v Italiji, čeprav okoli na-
stopa še ni vse jasno.«
V Celju so bile 34. športne igre
slovenskih gradbincev, kjer
je v sedmih športnih panogah
nastopilo 650 tekmovalcev iz
23. delovnih gradbenih kolek-
tivov. Zmagali so organiza-
torji, predstavniki Ingrada
pred Pionirjem Novo mesto in
Gradisom Ljubljana. Celjan-
ke so bile najboljše v keglja-
nju in namiznem tenisu ter
druge v odbojki, Celjani pa v
šahu in malem nogometu ter
tretji v namiznem tenisu. Or-
ganizatorje s posebnimi priz-
nanji nagradil pobudnika za
igre gradbincev Venčeslava
Jerasa in Franca Vitanca, za
dolgoletno delo na športno re-
kreativnem področju pa so
dobili priznanja tudi Janez
Ambrož, Jernej Jeršan, Albert
Kerkoš in Maks Magušar.
J. K. - Foto: EDI MASNEC
20GA JE OKROGLA
Republiška nogometna liga: kolo pred koncem je vse
odločeno, k^ti po zadnjih uspehih sta si mesto med naj-
boljšimi obdržala celjski Kladivar in velenjski Rudar,
medtem ko se Šmartno vsaj za leto poslavlja iz elitne lige
slovenskega nogometa, pa čeprav je še pred leti krojilo
njen vrh. Rezultati 25. kolo: Kladivar je vodstvo 0:2 kranj-
skega Triglava na Skalni kleti uspel spremeniti v zmago
3:2, velenjski Rudar pa je bil močnejši od mariborskega
Kovinarja 1:0. Izgubilo je le Šmartno v M. Soboti proti
Muri 5:1. Kolo.pred koncem je Kladivar 7., velenjski
Rudar deseti in Šmartno zadnje, štirin^sto. Pari zadnjega,
25. kola: Slovan - Rudar (TV), Izola - Kladivar in Šmartno
- Vozila.
Mali nogomet, KS Žalec, 1. liga, 16. kolo: Cosmos-Sušil
de Brasil 1:5, Gradnja - PM Žalec 1:3, Rekreacija - Borut
0:1, Manchester - Sokoh 3:0 in Partizan - Juteks 1:4.
Lestvica: Manchester 26, Borut 23, Juteks 22, sledijo Sušil
de Brasil, PM Žalec, Partizan, Gradnja, Rekreacija, Sokoli,
Cozmus. 2. liga, 14. kolo: Loto - Rimljani'7:5, Triglav -
Cezar 1:5, Ferralit - Delfin 4:4, Modelarna - Opekar 4:0.
Lestvica: Lotos 26, Delfin 21, Rimljani 14, sledijo Cezar,
Modelarna, Triglav, Ferralit, Opekar. Vse tekme so dobro
sodili Pesjak, Rumpf, Veršnak, Dokič in Alijagič.
Celje, mali nogomet, 1. liga, 9. kolo: Khma Skavti -
Klateži 2:1, Gaberje 39 - Kovinotehna 1:1, Galebi -
Metalna 2:1, Gaberje 50 - IGM 4:3, Trim Aškerčeva - Penal
(derbi) 3:2, Aero - Grofija 3:2. Lestvica: Trim Aškerčeva
16, Gaberje 50 14, Skavti 12, sledijo Aero, Klateži, IGM,
Metalna, Gaberje 39, Galebi, Kovinotehna, Penal, Grofija.
2. liga, 8. kolo: Lopata - Otok 2:1, Podgorje - Izletnik 1:3,
Kolegi - Cinkarna 2:7, Zagrad - Aljažev hrib 1:3, Zvezdaš
Železar (derbi) 3:1, EMO Škorpioni - Golovec 2:0.
Lestvica: Zvezdaš 16, Železar 14, Izletnik 11, sledijo EMO
Škorpioni, Cinkarna, Golovec, Lopata, Aljažev hrib.
Kolegi, Zagrad, Podgorje, Otok. Strelci: Marinček (Zvez-
daš) 13, Podergajs (Zagrad) 12, Ulaga (Cinkarna) 11 itd.
Papirničar v vzhodni ligi? Včeraj je Papirničar Radeče
v Rušah odigral prvo kvaUfikacijsko tekmo za vstop v
vzhodno republiško nogometno ligo. Povratno srečanje,
ki naj bi odločilo novega člana te lige, bo v nedeljo, 16.
junija popoldne v Radečah. Če bi ta podvig uspel Papirni-
čarju, bi imeli v ligi na širšem celjskem območju štiri
ekipe: Šmartno (povratnik iz republiške). Steklarja, Dravi-
njo in Papirničarja.
Vzhodna republiška liga: končano je prvenstvo z veli-
kim uspehom treh ekip s celjskega območja. Prvak je po
vseh peripetijah zaslužno postal Elkroj (22 14 5 3 50:30 32
točk) iz Mozirja, Steklar iz Rogaške je tretji (22 14 1 7 44:29
29), Dravinja, ki smo jo še nekaj pred koncem odpisali, pa
je pristala na solidnem šestem mestu (22 7 6 9 33:38 20).
Rezultati zadnjega kola: Elkroj - Nafta 2:1, Steklar - Parti-
zan 2:0 in Pekre - Dravinja 2:5.
TV-JK
Množični teli od
Celja do Žalca
Rekreativni tek tudi pri nas
vse bolj postaja množična
oblika krepitve telesne vzdrž-
ljivosti.
Na našem območju tovrst-
nih prireditev ni bilo. Zato sta
sekciji za smučarske teke pri
SD Merx Celje in SK Gozdnik
Žalec sklenili pripraviti takšno
prireditev, ki bo povezala oba
kraja. Tako bo v soboto, 29. ju-
nija množičen tek od Celja do
Žalca. Tekači bodo lahko tekli
na dveh progah dolgih 10 ali
20 km. Start bo na igrišču biv-
še Gimnazije v Celju, cilj pa v
Športnem parku v Žalcu. Da bi
tekači kolikor toliko skupaj
pritekli na cilj bodo štartali ob
različnih urah. In sicer tisti na
20 km ob 16.30 in na 10 km ob
17. uri. Proga bo speljana od
Glazij v Celju po Trubarjevi
ulici, preko mostu v Liscah in
nato mimo Grička do mosti
Kasazah, kjer bodo še enki
prečkali Savinjo in nato po
vem bregu tekli do ceste Gri;
-Žalec. Tisti, ki bodo tekli
10 km bodo tu zavili na des:
do športnega parka v Žak
Ostali pa bodo tekli naprej (
mostu nasproti avtopoligo:
pri Šempetru, kjer bodo obn
11 in tekli proti Šempetru, na
po stranski cesti proti Roja
in od tam do športnega park
Za vse tekače bo poskrbi
no, tako da jim bodo prepelji
obleko in vse ostalo v Zale'
tudi za morebitne poškodl
bodo tekmovalci zavarovar
Seveda pa n^ bi se te prired
tve udeležili predvsem tisti,;
so letos že trenirah in se fizičr
počutijo dovolj sposobne :
tak tek.
F. i
NA KRATKO
Skakalci na plastiki
Na 20 meterski plastični ska-
kalnici v Braslovčah se je ob
krajevnem prazniku pomerilo
43 skakalcev iz šestih klubov.
Zmagali so Rednak (TV) in Pod-
križnik, Zagožen in Mogel (vsi B-
A), ki je med starejšimi pionirji
tudi dosegel najdaljši skok 20,5
m.
Štiri zmage za
modelarje LT ElVlO
Celje
Modelarji LT EMO Celje so
nastopili na republiškem pr-
venstvu na Vrhniki v prosto le-
tečih modelih ter dosegli izje-
men uspeh - štiri zmage. Med
posamezniki sta bila najboljša v
kategoriji F 1 A (jadralni modeli)
Branko Leskošek in F 1 B (mo-
deli na pogon gume) Marjan Kle-
novšek, v obeh kategorijah pa sta
slavili tudi celjski ekipi, ki so jo
poleg zmagovalcev dopolnili še
Vinko Mazej (2), Marko Bradan
(4), Miloš Kužner (10), Željko Li-
pičnik (14), Milan Mastnak (3), in
Zeljko Lipičnik (5).
SINJO ZARIČ
Lavrinčeva v odlični
formi
v Ljubljani je bilo drugo po-
zivno kontrolno republiško tek-
movanje z MK orožjem, kjer je
med mladinkami s standard
MK pištolo zmagala Helena La-
vrinc iz Rečice pri Laškem, dru-
ga pa je bila Denis Bola iz T.
Velenja. Lavrinčeva je s 556 kro-
gi osvojila med članicami drugo
mesto.
Povedli strelci Celja
v Postojni je bilo 1. kolo v
enotni republiški lig^i z MK pu-
ško, kjer je nastopilo petnajst
ekip. Zmagali so Celjani (J. Jer-
man, A. Jager, E. Seršen), Kovi-
nar Store je bil peti (J. Česnik, M.
Petrovič, B. Malec) Žalec pa
osmi (R. Kotnik, J. Smrkolj, M.
Melanšek). Med posamezniki sta
člana Celja osvojila Seršen med
člani srebrno in Jagrova med čla-
ni bronasto medaljo.
Vsi na kolo v Celju
13. kolesarska akcija »vsi na
kolo za zdravo telo« okoli Celji^
v dolžini 38 km bo v nedeljo, l|
junija s startom na posamezni)
mestih med 7,30 in 10. uro, mej
tem ko bo treba pripeljatij
cilj najkasneje do 12. ure. P
pravljenih je osem startnih me!
Otok (Meškov studenec v park)
Skalna klet (pri igrišču), Tehai
(nasproti stare osnovne šol
Ljubečna (avtopoligon), Hudin
(prodani center Kovinotehni
Arclin (pri odcepu za Ljubečn
Ostržno (pri gasilskem domu)
Nova vas (nasproti samopostn
ne trgovine). Čaj bo za vse ude
žence pripravljen na Teharjah
v Šmartnem v Rožni dolini. P
javnina je 10 din, vsak mora p
peljati na cilj z osmimi kontroL
mi žigi, zavarovanje bo oprav:
Zavarovalnica Triglav, organia
cijo pa izpeljal kolesarski kli
Merx Celje. Mlajši od 15 let lahl
sodelujejo samo v spremst
staršev ali drugih pooblaščen
odraslih oseb.
Murgelj trideseti
Prvič v zgodovini je v spu!
na divjih vodah na svetovn
prvenstvu v ZR Nemčiji v G
miseh Partenkirchnu nasto
tudi celjski športnik, član Ni'
ja, Matjaž Murgelj. V konkur
ci okoli 100 tekmovalcev je v 1
tegoriji K 1 osvojil 30. mesto.
13. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Elkroj v republiški ligi
z zmago nad lendavsko
Mafto (2:1) ter ob porazu Alu-
minija proti Proletarcu (1:3)
seje po zadnjem kolu republi-
ške nogometne lige - vzhod
ekipa Elkroja iz Mozirja prvič
uvrstila v prvo republiško li-
go. Zmago in uvrstitev je v
nedeljo ob igrišču Elkroja
pozdravilo več kot 1200 ljubi-
teljev nogometa iz Gornje Sa-
vinjske doline.
V Elkroju pred sezono niso
upali na uvrstitev v višjo ligo,
so se zaradi neurejenih
Idubskih odnosov v preteklo-
sti posvetili predvsem ureja-
nju organizacije, trenerskega
dela in vzgoji mladih kadrov.
Tako zastavljeno delo je kmalu
dobilo tudi ustrezno mesto na
llestvici. Priložnosti, ki seje po-
nudila, v Elkroju niso izpustili,
|saj spomladi niso izgubih niti
ene tekme (razen z Alumini-
jem za zeleno mizo), kar je še
eno potrdilo temu, da si gor-
iyesavinjski nogomet zasluži
[uvrstitev v rejpubliško ligo.
V razburljivem srečanju s so-
hdno in trdo ekipo Nafte je do-
mačim nogometašem brez
ključnih igralcev, Železnika in
Mišetiča, uspelo streti odpor
gostov šele v zadnji minuti tek-
me z golom Ermenca. Pred
tem so domači povedli v 55.
minuti iz enajstmetrovke,
gostje pa so izenačili sedem
minut pred koncem! Zmaga
nogometašev Elkroja je tesna,
a zaslužena. Mozirjani bi lahko
še nek^krat zatresli mrežo go-
stujočega vratarja, a številnih
priložnosti niso izkoristili. Sre-
čanje je odločil kapetan doma-
če ekipe Drago Ermenc, ki je
ob uspehu Elkroja povedal:
»Res sem dal odločilni gol, ki
pa je, tako kot uvrstitev v repu-
bliško ligo, delo celotne ekipe.
Zelo sem vesel, da se nam je po
desetih letih uspelo prebiti v
slovensko ligo. Tako smo se
kar najbolje oddolžih števil-
nim zvestim navijačem.«
Trener Bojan Prašnikar:
»Cilj pred sezono je bil izbolj-
šanje organizacije dela, s tem
pa tudi kvalitete igre in dela v
klubu, kar pa je vse skupaj
malce prej, kakor smo pričako-
vali, prineslo tudi dobro uvr-
stitev. Kljub temu, da smo na
uspeh potihem upah, smo vse-
eno presenečeni, s^ si nismo
postaviU tako visokega cilja.
Zadovoljen sem z vso organi-
zacijo v klubu, predvsem pa z
igralci, ki so s požrtvovalnostjo
in igro najbolj zaslužni za
uspeh.«
R. PANTELIČ
Nogometaši Elkroja in vodstvo kluba so z najzvestejšimi navijači takoj po srečanju z
Nafto proslavili uvrstitev v republiško ligo.
Teniške novice
Tekmovanji rednega kola pr-
venstva za pokal Slovenije za
mladince in pionirje sta bili v
Kamniku in Krajnu zaradi sla-
bega vremena odpovedani.
Jani Vučer (član teniške sekci-
je pri HDK Celje) seje med sred-
njimi veterani na odprtem prven-
stvu Ptuja uvrstil v 2. kolo.
Koncem tedna (sobota in ne-
delja) bo na teniških igriščih v
Ljubljani republiško prvenstvo
za pionirje in pionirke do 14 let.
Iz Celja bosta nastopila Jure
Vengust in Urška Travner.
V 1. kolu republiške lige v te-
nisu za veterane je Žalec v T. Ve-
lenju premagal Šaleški teniški
klub 3:2. Za Žalec sta osvojila
točke Jože Kučar in Zoran
Vučer.
TV-TT
NA KRATKO
Odlične kegljavke
Celja
v Beogradu je bilo letoi^nje dr-
žavno ekipno prvenstvo v keg-
ljanju za ženske, kjer je nastopi-
lo osem najboljših ekip s pred-
hodnih tekmovanj. Zmagale so
lanske državne prvakinje Rijeka,
drugo mesto pa so osvojile Ce-
Ijanke, med katerimi sta bili naj-
boljši reprezentantki Tanja Go-
bec in Tončka Pečovnik.
iVIladi atleti drugi in
tretji
v kvalifikacijah za nastop na
ekipnem prvenstvu .lugoslavije
za mladince in mladinke sta vr-
sti Kladivarja osvojili med mla-
dinci tretje in med mladinkami
drugo mesto. Med posamezniki
so zmagali Knez na 1500 m ter
Erjavčeva v metu krogle in Mast-
nakova v metu kopja.
Občinsko prvenstvo
ŠŠD v aUetiki
Na stadionu v Žalcu je bilo ob-
činsko prvenstvo ŠŠD Žalec v
atletiki. Nastopilo je 280 fantov
in deklet, zmagovalci pa so po-
stali: st. pionirji višina Mitja Svet
(Prebold) 170 cm, daljava Aljoša
Sip (Žalec) 560 cm, krogla Janez
Uplaznik 14,35 m, 100 m Toni
Jošt (Žalec) 12,7, 300 m Robi
Zmrzlak (Prebold) 40,6, 1000 m
Joško Livk (Vransko) 3:00,0 in
štafeta 4 X 100 m Prebold I. 51,3
(Svet, Uplaznik, Jenžovnik, Go-
vec). St. pionirke višina Judita
Železnik (Vransko) J135 cm, dalja-
va Mihaela Žerjav (Žalec) 476 cm,
krogla Vesna Lindaker (Prebold)
9,34 m, 100 m Mateja Brečko (Ža-
lec) 13,2, 300 m Jolanda Felicijan
(Prebold) 48,1, 600 m Mirjana Vu-
dušek (Polzela) 1:52,5 in štafeta
4 X 100 m Žalec 56,6 (Žerjav,
Kraiyc, Lešnik, Brečko). Ml. pi-
onirji višina  Sašo Kronovšek
(Prebold) 130 cm, daljava Mitja
Toplak (Griže) 496 cm, met žogi-
ce Simon Rovšnik (Polzela) 42,36
m, 60 m Sandi Kovač (Žalec) 8,6,
300 m Primož Praprotnik (Žalec)
44,6 in 600 m Dušan Podkoritnik
(Prebold) 1:46,3. Ml. pionirke vi-
šina Alenka Cigler (Vransko) 130,
cm, met žogice Nataša Piki
(Vransko) 36,43 m, 60 m, Matej
Brečko (Žalec) 8,8, 300 m Iris Fo-
tivec (Žalec) 51,4 in 600 m Roma-
na Mežnar (Prebold) 1:59,5.
T. TAVCAR
Vodi Nareks pred
Kompanom
Na kegljišču v Šentjurju je bi-
lo 2. kolo medobčinskega prven-
stva v kegljanju za posamezni-
ke. Po vseh doslej opravljenih
nastopih vodi predstavnik KK
Celje Nareks pred Kompanom
KK Hmezad Žalec, Sivko in Ka-
čičem oba Celje, Grešnikom Ko-
vinotehna, Čageljem Kovinar,
Vikijem in Dušanom Vanov-
škom oba Celje itd.
JK
Bo Šoštanj uspel
v kvalifikacijah?
Končana je dolgotrajna se-
zona v različnih rokometnih
ligah. Zadnji so se za nekaj
mesecev poslovili od roko-
metnih igrišč tudi predstav-
niki moške in ženske republi-
ške lige.
Šoštanju je v moški republi-
ški ligi uspel veliki met, saj je
osvojil 1. mesto (22 20 1 1
677:531) s skoraj maksimalnim
številom točk 41, ter si tako
priboril možnost sodelovanja v
kvahfikacijah s predstavni-
kom Hrvaške za vstop v II.
zvezno ligo. V zadnjem kolu so
gostovali v Litiji in kot pravi
šampioni visoko 23:37 odpra-
vili domačega Usnjarja. Miner-
va iz Griž je gostovala pri zad-
rjeuvrščenem Mokerc KIG ter
ga premagala 22:25. Osvojila je
8. mesto z 18. točkami, kar jeza
sposobnosti njenih igralcev v
takšni ligi občutno premalo
(22 8 2 12 530:550).
V ženski republiški ligi je
Šmartno izgubilo zadnje sreča-
nje z novim prvakom Ferro-
tehno v IzoU 32:22 (22 6 3 14
456:507) ter s 15. točkami osvo-
jilo 10. mesto, kar zadošča, da
bodo igralke tudi prihodnje le-
to nastopale v tej ligi. V odmo-
ru do začetka novega prven-
stva pa bo pri vseh treh ekipah
potrebno temeljito poskrbeti
za to, da bi se Šoštanj uvrstil in
obdržal v II. zvezni ligi, Miner-
va in Šmartno pa, da bi igrala v
republiških ligah vidnejšo vlo-
go, kot letošnjo sezono, ko ji-
ma je šlo velikokrat prav po
nepotrebnem na tesno.
TV
Potovanje je bilo večino-
ma ves čas mirno; pod Ce-
ylonom je bilo vroče in na
videz neskončno seje vlekla
plovba preko Bengalskega
zaliva. Kot povsod in vedno
seje zjutraj divgnilo sonce in
rdečih valovin se zvečer zo-
pet pogreznilo vanje. V svoji
prostorni kabini sem najprej
razložil revščino svojega po-
tepuštva, potem sem oribal
Umivalnik in očistil stene na-
gravžnih pornografskih kari-
katur. Na polico sem zložil
knjige in prelepil hrbet
majhne mize s koščki zani-
mivih fotografiji Na morado
sem kot prvo in najlepšo pri-
trdil sliko čudovitega japon-
skega   dekleta,   prebrskal
sem predale in zmetal v mor-
je vse neuporabne in neum-
ne drobnarije. Ob večerih
sem legel in bral, pretipal
včasih strune živahnega in-
strumenta in se oziral preko
nedoločljivih morskih šiijav.
Kontejnerji na palubi so ne-
prizadeto mirovali, kakor tu-
di igla in deriči. Pijače ni bilo
na ladji, zato je bilo v salonu
posadke ves čas tiho in dol-
gočasno. Veseljaki ti fantje
niso bili, kuhar mi je čvekal
na uho svoje ladijske skriv-
nosti, upravitelj stroja je pri-
jetno duhovičil in Janez,
elektrik, ki je kot eden red-
kih premogel kaj globljega v
sebi, me je spoznal in mi re-
kel v obraz, da hvalabogu ni:_
sem tak, kot so tipični po-
morski zblojenci, kakršne je
spoznaval do zdaj. Šik in
Zvone in Ludvik, da, in Tone
pa Srnica in Franjo, vseka-
kor, bili so ljudje in na zunaj
smo se spznali brez vsakih
hinavskih ovinkarjenj; a bli-
zu si drug drugega nismo pu-
stili, čeprav smo se videvali
vsak dan in živeli na tako
stisnjenem prostoru, kot je
kletkasta ladijska nadgrad-
nja. Vsak je bil tako okrutno
sam.
A velika avtomatizirana la-
dja je morala naprej, po
dnevniku in zakoniku ladij-
skega prevozništva, in je tu-
di zares prerivala nove in no-
ve kubike na levo in desno
svojega masivnega kljuna.
Nihče ni o tem vpraševal ma-
lega človeka. Tako smo se na
ure približevali novim pri-
staniščem in tujim, še ne-
spoznani ljudem. Dolgočasje
in stare misli. A vendar, koli-
kokrat zamenjajo črnogled-
nost nove in lepe stvari, daje
zato lepo čutiti v sebi nezbri-
sljivi ponos, ker si pomorš-
čak in na takšen način dru-
gačen. Na morju se vreme to-
likokrat nenapovedano spre-
vrže, kot se tudi rujejo vseh
vrst razpoloženj v nemirnih
potepuških dušah.
Osmo jutro se je razdeviči-
lo s čistim obzorjem. Sredi
noči je utihnil stroj, sidro je
butnilo v blatno dno zaliva.
Kar precej stran je morje vi-
jugalo peščine zelenega dia-
mantnega otoka. Okrog nas
so bile posajene še druge
barke, prava čreda, med mo-
gočnimi oplatami slanega je-
kla so se drenjale džunke in
poskakujoče sampane, s kri-
ki ptičev se je mešalo buča-
nje motne vode. Po obvez-
nem vohljanju carine in
oblasti so se z istim čolnom
pripeljah trgovčiči in kurbe;
prvi so razstavili poceni bla-
go, pičkoživke pa so nas gra-
bile za komolce in v ponare-
jenem smehu pačile svoje
uvele obraze. Po hodnikih
ladje se je razpasel trušč, ba-
rantavi Kitajci so priključili
svoje velike kasetofone in
pridajali zraven svojo lajajo-
čo govorico. Nisem se dal ne
enim ne drugim, delal sem
se neumnega in sramežljiv-
ca. Kramarji res niso dobro
naleteli, marsikatera prista-
niških deklin pa je le našla
košček kruha v kabini kakš-
nega neučakanca, na hitrico,
v par minutah. Čeprav so po-
tem prihajah v našo drušči-
no s pridihom sramu na
obrazih, in mrmrajoč si v
brado, kakšne prašiče da so
te ženske. Le barba se je
smejal in brezsramno razka-
zoval svoje hlače, ki so bile
oškropljene od njegovih mo-
ških solzic. Vhod in stopnice
so na trenutke težko požirale
pisane obleke in frfotava
tropska krila, modre kombi-
nezone in po tobaku dišeče
površnike. Z neba je buljilo
slepeče sonce, nabirali so se
jeznoglavi oblaki, da bi na-
močili soparni dan. A si je
nebo ob uri za čaj premislilo,
na večer se je zrak spet sči-
stil in zapregel v nastajajočo
temo brezštevilno množico
lučk.
Valovi so bili v resnici
mnogo višji, kakor pa smo
jih na oko ocenili s krova;
Krhki hrbti voda so si neena-
komerno podajali trup sam-
pane, ki nas je vozila do pri-
staniškega pomola. V dobre
četrt ure smo se približali ze-
lenju in po njem skritim rafi-
nerijam British Petrol-a. Ne-
daleč od pristajališča so ča-
kali avtobusi in taxiji, kate-
rih vozniki so se glasno pre-
rekaj oč pulih za ugodnejši
prostor. Četverica se nas je
povzpela na škatlat avtobus,
da smo se pomešali z majh-
nimi postavami Malajcev in
singapurških Kitajcev.
Sredi vožnje je prisedla
mati z otrokom. Micen mi-
cen je klatil z rokami okrog
materinega naročja, moja
očala so mu bila všeč in ste-
goval seje k njim. Ženska se
je v zadregi nasmihala in pri-
govarjala otroku s svojo od-
sekano govorico. Skup£u
smo izstopili.
Trg je žarel od svetlobe re-
klamnih napisov in valjastih
žarometov s ceste. Široke
ulice so se kopale v zelenju
in čistosti, Singapore je me-
sto, ki diha sveže in brez
smeti na svojih bisernih
pljučih. Velika in močna dre-
vesa so čuvala temo in senco
preko dneva za pohlevne pti-
če in za v belo oblečene pare.
To je deželica mladih ljudi,
starejši čemijo za stenami
prodajaln, po tesnih domo-
vih ali se že počasi preselju-
jejo v hiše umirajočih. Ploč-
niki so bili natrpani, da smo
neprestano zadevali v boke
živahnih pešcev. V izložbah
se je bohotila japonska teh-
nika, in pisanost tropskih
oblek. Na cesto so tu in tam
segle terase gostišč in hote-
lov, kjer so pod rumeno svet-
lobo in ob spuščenih senčni-
kih posedali turisti. Prekri-
žarili smo precej ulic in cest
se ustavljali ter obračali gla-
ve. In pili smo pivo Tsing-tao
iz zelenih tričetrtlitrskih ste-
klenic, da so se mi na tujem
asfaltu še bolj zapletali od-
kriteljski koraki. Z Janezorh
sva se pogovarjala o žen-
skah, ki naju čakata doma, z
veliko ihto sva si dopovedo-
vala vsakdanje stvari in bila
gluha za besede drugega.
Bolj od ljudi kot od piva
omamljena nisva krotila jezi-
kov, in to je bilo dobro. Mre-
ža ulic novega mesta, še ne
videni ljudje, neustavljiva
moč življenja in toplota bliž-
njega ekvatorja, vse to je
znalo prevetriti zaspane du-
še.
^oč bo, pravi,rdeči predvečer
18. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUNIJ 198S
Potrdilo
Včasih so rekli, da novi tozdi prinašajo tudi nove
cene. V Celju se je zdaj v praksi to res potrdilo.
Dobili smo nov tozd za toplotno ogrevanje, hkrati
pa že tudi nove cene ogrevanja.
Seveda to ni pravilo - nove cene dobivamo še
pogosteje!
Slaba uvrstitev
Celjski komunale! se na republiškem srečanju v
soboto v Mariboru niso najbolje izkazali, saj so v
glavnem pristajali bolj na repu.
V tolažbo nam je lahko, da so se bolje odrezali v
delovnem tekmovanju, kot pa v športnem.
Čudno
Res se čudim!
Mar pri nas nimamo
drugega načina, da ma-
lo zadržimo turiste, kot
da jim nastavljamo veli-
ke luknje na cestah?!
Za revne
Nekateri se pritožuje-
jo, ker naše potovalne
agencije še vedno vabijo
tudi na počitnice v razne
tuje kraje.
Pa je to še kako prav-
saj vsi za letovanja pri
nas vendarle nimamo
denarja.!
Težje ko nam gre,
raje gledamo risanke.
Tam se namreč do-
gajajo čudežne stvari!
Riše Bori Zupančič
ŠE PREVEČKRAT SE IZKAŽE, DA NI VAŽNO
KAKO DELAŠ, AMPAK - KJE DELAŠ!
Manj surovine
Nekateri obrtniki se
bodo kmalu znašli v res-
nih težavah zaradi po-
manjkanja surovin.
Iz prometa bodo na-
mreč povsem umaknili
kovance za manj kot di-
nar. Te so namreč prid-
no uporabljali za razne
izdelke.. _   v
pa nas je že večkrat
udarila po glavi
Turizem pred
velildm izpitom
če bi sodili po dosedanjih napovedih, se jf, ~ /"'"'■^em /6
nam obeta dobra turistična sezona. Vendar prCa IZpitOm, padli
previdnost ne bo odveč, kajti že majhna bodO   Oa   dOtnaČI
nepremišljenost lahko vse močno pokvari. —-,^#4
Že tako in tako turiste moti neurejenost* 90Sll.
Jasnovidci
Oblikovaci lepaka za najnovejše delo celjskih
gledališčnikov Slavnostna večerja v pogrebnem
podjetju so se poslužili stodolarskega bankovca.
Pa ja ne mislijo, da bomo kmalu še večerje plače-
.vaJi z devizami................... „   .............._____________,
Vzdih
tedna
Pravijo, da je med
kandidati za prihod-
nje volitve malo mla-
dih - kaj pa tisti več-
no mladi?
Po naše
Na Lavi so pred časom spremenili namembnost"
dobrega kmetijskega zemljišča, na enem delu zgra-i
dili nov objekt, z drugega odpeljali vso kakovostno^
zemljo. \
Zdaj so to zemljišče dali občanom, da si uredijo^
vrtičke.
Bojda gre za poseben preizkus, da ugotovijo, ali'
znajo vrtičkarji res delati čudeže.
Dolenjčeva Franca, razborita in vraževerna kmetica iz
Podvrhaje ponoči morala večkrat tja, kamor hodi cesar
peš. Pa glej ga zlomka! Komaj je pritisnila zadnjico na
desko, je skozi režo zagledala belo postavo. Pomislila je,
dajo išče njen Drejc, a je brž ovrgla to misel Prikazen je
bila večja od njenega dedca. Kdo bi mogel to biti?
Firbec je premagal »višjo silo«, pognala seje iz stranišča
in oprezala za prikaznijo. Ta je naredila obhod okrog
hiše, pogledala v notranjost, odšla proti hlevu, se obr-
nila in odkorakala mimo osuple ženske, ter se izgubila v
sadovnjaku, kije mejil na Koprivčev svet.
Tisto noč tudi Dolenjšek ni imel miru. Franca, nje-
gova žena, je kar naprej vstajala in zapuščala hišo. Ko se
mu je končno le posrečilo zaspati, so se s treskom
odprla vrata; prihrumela je Franca in na vse viže kričala:
»Prekleti dremuh, le kako moreš spati, ko ti okrog
hodijo tiste bele ,pojave'! Joj mene! tole pa gotovo pri-
naša nesrečo. Le kaj se bo zgodilo?«
»O kakšni pojavi pa govoriš? Saj se ti je od driske že\
blesti začelo. Tule k meni na toplo se vleži in daj že \
enkrat mir! Tudi jaz bi se rad nocoj vsaj malo naspal, «jo \
jej^regovarjal mož.
»Kako pa naj spim, ko okrog našega doma letijo bele
prikazni. Pa koliko jih je bilo! O ti moj bog nebeški, ti mi I
nič ne verjameš!«
Noč se je umaknila dnevu, le zvezda jutranjica je še;
mežikala v bledo jutro, ko je Koprivčeva mati metala
nase obleko. Njena prva misel je bila: ali se je Ivan \
srečno vrnil s ponočnega pohoda? |
Oddahnila sije. Njen varovanec je spokojno počival vi
dišeči otavi. Skoraj je podvomila, daje res bil on tisti, ki I
jih je tako nazarensko prestrašil, ko pa je opazila nje-
gove od prsti in trave umazane noge, je ovrgla vsak
dvom.
Pri zajtrku je Peter prvi sprožil vprašanje: »Ivan,
povej nam no, kje si se ponoči potepal? Pa tako štolc si
bil, da nas nisi hotel nič videti!«
»Kaj govoriš, Peter,« je začudeno vprašal. Vso noč
sem spal in sanjal tako lepe sanje, kot že dolgo ne.«Ivan
je pomolčal, pogledal po navzočih in potožil: »Glava me
boli, verjetno sem pod kozolcem staknil prepih. Pa bo
že minilo.«
Na večer se je glavobolu pridružil še zobobol.
Spočetka je rahlo kljuvalo, potem vse huje. Ponoči so se
bolečine še stopnjevale. Ivan je kričal kot otrok: »Mama
mija, ajuta, ajuta!«
Domači so vedeli kako hudo je zobno bolenje. Saj ni
minil teden, da ne bi katerega od njih bolel zob. V zidni
omarici so imeli vse pripomočke proti nadležnim
bolečinam. Koprivčeva matije poskusila s kafro. Naka-
palajoje na vato ter jo položila na razbolel zob. Malo je
odleglo, a ne za dolgo. Poskusila je še s česnom, sli-
vovko in soljo. Toda zaželenega učinka ni bilo. Zjutraj je
bil Ivan zabuhel v obraz. Koprivčevko je skrbelo;
spraševala seje, kaj ji je storiti. Človeka ne sme kar tako
pustiti, zobozdravnik pa je tako daleč... Najeti bi
morala voznika in ga plačati... Toda, ali ne bi šlo dru-
gače? Zalarin Cverle pulita zobe. Seveda jih, kako da se
že prej ni spomnila nanju ?
Svoj načrt je razložila Ivanu in ga vprašala: »Katerega
hočeš, da ti ga pripeljemo, tistega, ki puli s kleščami, ali
onega, ki izdira z vinto?«
Ivan je ogorčeno vzkliknil: »Takle umazanci, da bi
meni zob izdirali?! »Gotovo bi me zastrupili.«
»Nič se ne boj. V tem kraju smo tako oddaljeni od
mesta, pa si pomagamo med sabo, kakor vemo in
znamo. Lahko pa ti rečem, da doslej še nisem slišala, da
bi kdo za zastrupitvijo umrl,« ga je potolažila Kopri-
včevka.
»Dobro, potem mi pripeljite enega, če že mora tako
biti. Menije vseeno katerega, saj nobenega ne poznam.«
Minca je odšla in se kmalu vrnila z vaškim padarjem -
Zalarjem. Zajeten možak je prisopihal skozi vrata in
presenečeno obstal: »Človek, ti imaš tresavico!« je dejal
in zmajal z glavo. »To bo pa težko, Liza, pošteno ga boš
morala prijeti, drugače...« Zalar je prvič, od kar se je
ukvarjal s to vrsto dejavnosti, podvomil v uspeh. Iz žepa
je izvlekel v cunjo zavite klešče in jih približal ustom.
Ivan se je ustrašil, sprožil nogo ter padarja zabrisal v
sosednji kot. Zalar seje pobral s tal, se znova približal
Ivanu ter zakričal: »Od hudiča si močen^ ampak ne bo
nič pomagalo, takole se ne bova šla... Če hočeš, da te
rešim bolečin, mi takoj odpri gobec, ali pa grem!«
Pa tudi tokrat ni bilo uspeha. Ivanu seje padar tako
zameril, da se gaje lotil tudi z rokami. Tolkel je z njimi
kot ponorel. Zalar je zavil klešče nazaj v cunjo in odšel.
Koprivčevi so Ivana pošteno ozmerjali in mu očitali
strahopetnost. Nekaj časa je potem vdano prenašal
bolečine, ko pa je bilo le prehudo, je aaprosil: »Pripeljite
mi tistega drugega padarja, lepo prosim!«
Prišel je Cverle, se vsedel poleg Ivana in ga prijazno
ogovoril: »Revček, kako te mora boleti, a se ni treba nič
bati, ne bo tako hudo kot si misliš. Malo bo reklo: resk,
pa bo že zunaj.« Pokimalje Koprivčevki, zvlekel iz žepa
navaden ključ kakršne uporabljajo metianiki, ga navil,
na zob, pritisnil na čeljust in zobje bil zunaj. Vse je šlo
bliskovito hitro.
Cverle je za svoje delo prejel desetaka in zadovoljen
odšel. Ivan pa ni bil zadovoljen; čeljust je imel ranjeno,
razmesarjeno. Zaklel seje, da mu nihče več ne bo izdiral
zoba z vinto.
Dolenjčeva gospodinja je zjutr^ ugotovila, daje njena,
krava zacoprana. Poznalo seji je na mleku; biljerjavka-i
sto rumen, vime zateklo. Ta pojav je povezala z nočno
prikaznijo. Možu je razlagala, da ji je neka ženska zaco-
prala kravo in mora zvedeti kdo je. Le-ta se ji je smejal
in odšel na delo. Franca pa je kravi odpela furžl, ga vrgla
v kotel in zakurila. Ko je v kotlu nekaj časa vrelo, je furžl
izvlekla, ga treščila na pod in s palico udrihala po njem.
Dolenjcev hlapec je bil bolj kratke pameti Gospodi-
nja ga je uporabljala za vsa umazana in neumna dela.
Tudi sedaj seje poslužila njegove pomoči in ga poslala v
zaselek vohunit in prisluškovat pod okna.
»V kateri hiši boš slišal stokanje in vpitje, v tisti je
coprnica. Gotovo ji zdajle trda prede; pošteno sem ji s
palico pretipala kosti,« je razlagala Franca in se skriv-
nostno nasmihala.
Hlapec je veselo poskočil. Gospodiji ni nikoli odrekel
pomoči; zadovoljen seje odpravil na potep, se potuhnil
pri eni hiši, nastavljal ušesa pri drugi in se nazadnje
prilepil ob Koprivčevo okno. Po hiši so odmevali tožeči
glasovi, slišati pa je bilo tudi krike in nekako čudno
govorico, kakršno še nikoli ni slišal. Tako se pogovar-
jajo coprnice, je pogruntal hlapec in stekel... Ze od\
daleč je kričal: »Pa sem jo našel, coprnico!«
»Kaj si našel, hitro povej!« Gospodar ga je zgrabil za
ramena in ga tresel kot mačka. Hlapec je izgubljeno
buljil v gospodarja. Zavedal se je, da bi mu ne smel
izdati a bilo je že prepozno, izčvekalje vse: kje je bil in
po kakšnih opravkih ga je poslala gospodinja. Dolenje
je poiskal Franco in ji pošteno naložil na zadnjo plat
Dopovedoval ji je, da krava ni zacoprana, ampak jo je
napadel volčič, bolezen, ki se je kaj rada pojavljala pri
kravah molznicah. Toda Franca ni mirovala. Nedolgo
zatem, je znova obdolžila Koprivčevko, dajijezacoprala
kokoši Koprivčevka pa se ni hotela pravdati po sodiščO
zaradi razžaljene časti. V coprnice in podobna demon-
ska bitja ni že dolgo več verjala; zaupala je v božjo
pomoč, ki pa jo je, kot je vse kazalo, tudi pustila na
cedilu.
i 13. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK-STRAN 19
Nagradni razpis
1. nagrada 700 din
5 nagrad po 300 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih n^kasneje do
torka, 18. 6. 85. do 9. ure. Rešene kri-
žanke lahko prinesete tudi osebno, na
vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: OKEAN, MASAJ,
SOMMA, KRILO, VRBAS, INANA,
KOZARA, CINIK, OJE, EDUKACI-
JA, POPA, BRITANIJA, AN, OPEL,
LAT, KATETA, SK, TISA, ALE,
EDAM, ETA, OCENITEV, VARAŽ-
DIN, KAMILO, ANGOLA.
izid žrebanja
1. nagrado 700 din prejme: Igor Žu-
panec. Trg svobode 13, 68290 Sevnica.
5 nagrad po 300 din prejmejo: Malči
Vizovišek, Oblakova 26, 63000 Celje,
Jožica Tamše, 63313 Polzela 138, Bru-
no Šmajdek, Ljubljanska 25, 63000 Ce-
lje, Mina Grobelnik, Hošiminhova 1,
61000 Ljubljana, Frančiška Bevc, Ža-
garjeva 8, 63000 Celje.
Nagregencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
Mala magična
križanka
1,1. prebivalec sosednje države; 7, 2. hči
kralja Minosa, kije pomagala Tezeju; 9,3.
rimska boginja Lova; 10, 19. Vladimir
Makuc; 12, 4. zvrst, slog; 13, 17. Hrcego-
vec; 14, 5. ime pesnice Negri; 15, 15. pre-
mikanje po glasbenem taktu; 16, 6. Rajko
Nahtigal; 17, 13. angleški pesnik (Tho-
mas Stearns); 18, 8. svetli venec okoli
Sonca ali Lune; 20, 11. hercegovsko
mesto.
Magični
kvadrat
1, 1. Skalnata dolina s slapovi v Sierra
Nevadi; 9, 2. prodajalec ostrig; 10, 3. plod
rastlin stročnic; 11, 19. kilometer; 12, 4.
grški bog ljubezni; 13, 17. nekdanja por-
tugalska posest v Indiji; 14, 5. čar; 15, 15.
pesnik naše moderne (Josip); 16, 6. Igo
Gruden; 17, 13. pirat; 18, 7. pristaniško
mesto v Gani; 20, 8. nekdanji kralj
Vzhodnih GQtQYr___
Križanka
Vodoravno: 1. dišeče mazilo za lase, 7. stalni ekvatorialni veter, 12. sklepna beseda v
Literarnem delu, 13. glavno mesto Grčije, 14. Čeme Edo, 15. ime igralca Shariffa, 17.
Ajant. 18. erbij, 19. vrsta gobe, 21. krilo rimske legije, 22. perje pri repi, 24. levi pritok
reke Vah na Slovaškem, 26. ljušin, 27. pripadnik starega plemena na Apeninskem
polotoku, 29. rebričasta volnena tkanina, 30. titan, 31. seznam cen, 33. kemijski
element (Na). 35. operni spev, 36. prebivalka Anama.
Navpično: 1. vrsta klobase ki jo pečemo. 2. delavec pri kino
projektorju, 3.Minatti Ivan, 4. svobodna zemljiška posest, 5.
slovensko ugankarsko društvo, 6. maroško pristanišče, ki ga je
prizadel močan potres, 7. Pančevo, 8. oče, 9. sestavek, 10. kdor
analizira, 11. rodovitna kotlina v srednji Grčiji, 16. očesna mrež-
nica, 20. Levstikov junak, 23. japonska filmska igralka (Joko),
p5. ime igralke Nielsen, 28. lijak, 32. Karlovac, 34. Rudolf Mai-
ster.
Rešitve IZ 22. številke
MAGIČNI KVADRAT
JAZBEČAR, AMARILLO, ZAPIS, MS, BRIG, BAS, EIS, RUGE,
ČL, BUKET, ALMAGEST, ROSSETTI.
MALA MAGIČNA KRIŽANKA
ŠTELIN, TRPOTEC, EPIKA, OC, LOKI, KRA, ITA, HGEL, NE,
KOALA, CORELLI, CALAIS.
MAGIČNI LIK
KLADIVO, KARUSEL, DUKAT, PISARNA, SVETNIK.
POSETNICA
OTO PESTNER.
PIRAMIDA
A, NA, PAN, OPNA, SPONA, NASTOP, PONATIS, STOPNICA,
SOPOTNICA.
NAGRADNO VPRAŠANJE
Enogrbi velblodi so mogočne in
za afriške puščavske prebivalce,
neprecenljive živali. Arabci jih de-
lijo na plemenite in neplemenite,
tako kot mi konje. Poznajo preko
20 pasem in o njih so razvili pravo
znanost.
Velblodova grba je pravo skla-
dišče hrane, saj lahko v kratkem
času, ob sočni hrani, zraste in pri-
dobi na teži tudi do 15 kg, potem
pa lahko tedne in tedne je in vzdr-
ži le ob suhih puščavskih rastli-
nah. Pravijo da velblod vzdrži tudi
do 20 dni brez vode, vendar to ni
res. Drži pa, da lahko ob sočni hra-
ni vzdrži brez vode tudi več ted-
nov, če pa je suša pa le par dni.
Prav nenavadno je, da celo naj-
daljši trni ne ranijo velblodovih
trdnih ustnic pa čeprav so nekate-
ri tako ostri in trdni, da prebodejo
usnjen podplat. Velblod teče iz-
redno hitro, čeprav na pogled ne-
rodno. Predvsem pa je izredno
vzdržljiv.
Če pravimo daje vol kujav, mu-
la pa trmasta, ni to nič v primerja-
vi z vedenjem velbloda kadar se za
to odloči. V njem so združene vse
slabe lastnosti od neumnosti, zlo-
be, strahopetnosti, upornosti, tr-
moglavosti do popolne nebrižno-
sti do skrbnika. Človek lahko ob
taki živali dobesedno pobesni, a
nič ne pomaga. Posebno neznosen
pa je samec takrat ko se pari.
Enogrbemu velblodu pa pravi-
mo še drugače. Kako, pa vpišite v
kupon.
HOROSKOP.
• OVEN_20. 3.-20. 4.
Vaše uspešno in aktivno obdobje se nadaljuje. Za vloženi trud boste
nagrajeni, pričakujte pa dodatne naloge. Sklenili boste novo obe-
tavno poznanstvo. Kmalu boste potovali' in sklenili kupčije.
Nekomu, za katerega vam ni, ste zelo všeč.
• BIK 21.4.-20.5^
Nadaljuje se brezskrbno obdobje, pojavljajo pa se prvi dogodki, ki
prinašajo nasprotno. Zaradi neke pozabljene obveznosti bodo
težave, pa tudi zaradi stika z osebo iz bližine. Drugo vas bo zelo
prizadelo, saj niste tega pričakovali. Pazite, da z vašo igro česa ne
zaigrate!
• DVOJČKA 21.5.-21.6.
službi vas čakajo ugodne možnosti. Z lahkoto boste obvladali
vsakdanje obveznosti, pa tudi prav tako bolj zahtevne in neodlož-
ljive. V osebnem življenju kanalizirajte vso energijo samo v eno
stvar. Denarja je dovolj. Izkoristite vsako možnost.
• RAK 22. 6.-22. 7.
Splošno stanje gre navzdol. Odložite vsa dela, ki jih niste zmožni
takoj realizirati in izogibate se odvisnosti, predvsem v službi. Dru-
žabni stiki vam ne bodo pomenih toliko kot dosedaj. Denarno sta-
nje je zmerno. Najboljše bo, če molčite.
• LEV 23. 7.-23. 8.
Pri izvrševanju obveznosti bodite predvsem natančni, tako se boste
izognili pripombam, ki vam niso potrebne. Pojdite na sprehod, na
vsak način pa se izognite stari družbi. Prejeli boste darilo. Na spre-
minjajte navad, temveč nekaj drugega.
• DEVICA 24.8.-23.9.
Največ vsega se bo zgodilo tako kot želite, vendar pa zaželenega
uspeha ne bo. Za nekaj so krive zunanje okoliščine, za nekaj pa
sami, ker niste pravi čas ukrepali. V stari družbi se boste dobro
počutili. Dobili boste, kar želite.
TEHTNICA 24. 9.-23.10
Nevšečnosti iz preteklosti se poslavljajo. Dobro se boste počutili,
ker se razlogi, ki so vas privedli v neugoden položaj, umikajo. Reali-
zirali boste obveznosti osebnega značaja. Na krajšem potovanju bo ■
prijetno. Sprbstite se in vsi bodo zadovoljni.
• ŠKORPION 24.10.-22.11
Ni izgledov za bistveno izboljšanje, čeprav napetosti popuščs^o. Že
Sedaj se pripravljajte na veliko nalogo, ki vas čaka, še posebej ker
boste morah več in bolj naporno delati. Doma odložite nek pogovor,
z denarjem pa bodite bolj previdni. Spoznali boste novo simpatijo.
} STRELEC 23.11.-21.12^
številna srečanja in družabni stiki so osnovna značilnost tega
obdobja. Pričakujte manjše spremembe, za katere ste krivi sami.
Kmalu boste dobih veselo sporočilo, ki bo nekaj olajšalo. Sedaj je
čas za avanture, če si upate.
• KOZOROG 22.12.-20.1.
Obdobje vam je naklonjeno, tako da se na manjše nesporazume ne
ozirajte. V osebnem življenju boste morebitno težavo reših že z
nasmehom. V službi boste za vloženo nagrajeni. Dobro voljo bodo
čutih tudi vaši znanci. Spet ste tam, kjer ste bih.
• VODNAR 21.1.-19.2.
Nič posebnega vas ne čaka, običajne obveznosti pa boste reševali
brez težav. V ustaljeni družbi se sprostite n nadomestite tisto, kar
Vam manjka drugje. Slučajno srečanje prinaša koristi. Denarno sta-
nje ni rožnato. Za nekaj dajte povod vi.
• RIBI 19. 2.-20.3.
Znašli se boste v kratkotrajni krizi, vendar ne tako hudi, da bi
Pustila posledice na vas in vaših najbližjih. Nekaj bo prišlo na dan
in dobilo pravo obliko. Zaradi nečesa se boste vznemirjali, vendar
kmalu ugotovili, da nima smisla. Pred nekom se umikajte!
20. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUNIJ 198
Ekološki problemi ozračja in dihala
Piše: prof. dr, se. dr.
JANEZ KRAŠEVEC
Že večkrat sem kot otorinolaringo-
log alergolog opisoval težave v zvezi z
onesnaženjem ozračja in manifestacij
na dihalih. Vedno znova pa se v medi-
cini pojavljajo novi pogledi in znanja.
Zato menim, da je aktualna problema-
tika onesnaženja ozračja, predvidena
posledica na dihalih v mojem prvem
prispevku ter nekaj novosti s področja
alergologije, astme in alergičnega na-
hoda v nadaljevanju.
Ne moremo mimo podatkov, kako je
z obolenji pri nas in medsebojne pri-
merjave med Celjem in širšo okolico,
saj je onesnažen zrak z alergeni, aero-
soli, prahom, plini kaj pogost vzrok
alergičnim stanjem. Že pred leti je bil
objavljen v Narodnem zdravju in Na-
šem okolju članek o primerjavi ones-
naženja ozračja ter raznih obolenj di-
hal pri predšolski in šolski mladini. Ta
populacija je bila izbrana zato, ker ni
migracije in otroci živijo vseskozi v
enakem okolju, kar za srednješolce vo-
zače in druge delavce ne velja. Po dru-
gi strani pa nam je vsem znan problem
onesnaženega okolja in še posebej
ozračja v Celju ter posledicami na lju-
deh, živalih in rastlinstvu. Problem di-
halnih bolezni in še posebej alergičnih
pa je zanimiv v vseh letnih časih. Pozi-
mi je prisoten smod, žveplov dioksid,
megla, pomladi razni cvetni prahovi,
poleti seno, cvetje, prah in v jeseni
drevesni in rastlinski alergeni.
V našem okolju celo alergeni hme-
lja, pesticidi, umetna gnojila itd. Ne bi
vzporedno omenjal še prehrambenih
alergenov, kot so paradižnik, jajca, raz-
no-meso, moke, jagode itd. in tistih z
delovnega okolja: hlapi kislin, izpušni
plini, soli kovin, deo spreji, čistila,
pralni praški, prah, bakterije, pršice
itd. Torej alergeni nas obdajajo kjerko-
li in kadarkoli, le v nas je ali reagiramo
ali ne. Oblike alergične reakcije pa so
različne, odvisno od takozv. šokovne-
ga organa, ki odgovarja. Včasih je to
koža z urtikarijo, ekcemom, drugič
nos s senskim ali vazomotornim naho-
dom. Spodnja dihala pa reagirajo s
kroničnim laringitisom, bronhitisom
ali pa z astmatičnimi napadi. Pa celo
prebavila in sklepi lahko odgovarjajo z
alergičnimi spremembami. Ne smemo
izvzeti tudi raznih pospeševalcev, hor-
monov, pesticidov, umetnih gnojil, saj
po svetu že govorimo o »biološko či-
sti« hrani, brez dodatkov, pa bistveno
dražji. V preje omenjenih medicinskih
in javnih publikacijah sem takrat pri-
kazal stanje, ki je bilo v letih 1967 do
1975 v Celju ter širši okolici.
Kasneje so izvajali programe raz-
iskav ozračja in verjetno bi sodelavci
teh kasnejših del lahko marsikaj doda-
li. Gre za to, da venomer strokovnjaki
opozorijo na skrb za čisto življenjsko
okolje, ki ga je v svetu čedalje manj,
saj že govorimo o propadanju rastlin-
stva v celih pokrajinah kot posledice
kislega dežja. Kajti čedalje manj bo
dobrega zraka, čiste vode in sonca! V
letih, ki sem jih omenil smo imeli v
Celju do 440 mg žveplovega dvokisa v
kub. m., posebno v zimskih konicah s
kurišči, meglo, inverzijo. Kot zanimi-
vost, da je bilo takrat vsaj 4000 ton
žveplovega dioksida letno v ozračju.
Mednarodne dovoljene koncentracije
so med 140 do 150 mikrogr. v kub. m.
Raznih aerosolov n prahu pa je bilo v
celjskem ozračju do 1775 mikrogr., do-
voljene koncentracije v Evropi pa so
bile 150, v ZDA 250 mikrogr. v kub. m.
Tudi svinčenih par, fluoridov je bilo
količinsko daleč nad dovoljenimi me-
jami. Delovanje onesnaženega zraka z
vsemi primesmi je lokalno na sluzni-
co, sistemsko zaradi resorbcije žveple-
nih spojin, težkih kovin in topil ter
alergenov in kombinirano.
Naj navedem nekaj podatkov: praš-
nih delcev je bilo maksimalno v indu-
strijskem delu Celja po takratnih meri-
tvah 1968 2050 mikrogr., poprečno pa
med 560 in 700 vse v kubičnem metru.
V poletnih mesecih je logično, da jih je
bistveno manj, včasih tudi pod maksi-
malno dovoljenimi količinami, torej
brez škodljivosti med 10 in 150 mi-
krogr., saj ni premogovih kurišč. KcO
pa bodočnost? Prof. dr. P. Novak pra-
vi, da bo tehnološki razvoj in nove
možne termoelektrarne še dodatno
obremenjevale naše ozračje. Če bi
zgradili načrtovane termoelektrarne v
Sloveniji, bi bilo letno več 30 odstot-
kov škodljivih snovi v ozračju. Tako
navaja količino žvepla od sedanjih 248
tisoč ton na 315 tisoč ton v ozračju
Slovenije, dima na 85 tisoč ton, duši-
kovih oksidov 106 tisoč ton, ogljikovo-
dikov na 157 tisoč ton, ogljikovega
dvokisa od zd^šnjih 19 milijonov ton
na 25 milijonov ton. Toliko o nevarno-
stih, ki prežijo.
Naj navedem probleme obolevanja
otroških dihal v letih 1968 do 1976. Naj
omenim, da so se nekateri problemi
onesnaženja reševali že pred 1976, več
filtrov, manj individualnih kurišč. Ta-
ko so meritve ozračja pokazale v jesen-
skih mesecih, pa zimskih v 1967 letu
žveplovega oksida od 190 do 440 mi-
krogramov, leta 1974 med 180 in 220 in
v letu 1976 le 190 mikrogr. v kub. me-
tru. (Nadaljevanje prihodnjič)
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. WE ARE THE WORLD - USA FOR AFRIKA
2. TOGETHER IN ELECTRIC DREAMS - GIORGIO
MORODER WITH PHILIP OAKEY
3. ZORA JE SVANULA - NEDA UKRADEN
4. NAD MESTOM SE DANI - DITKA HABERL
5. ZA MILION GODINA - YU ROČK MISIJA
6. GU GU PLAY FOR YOU - GU GU
7. MARGARETA - GLOBUS
8. NADA - GABY NOVAK
9. VONJ POLETJA - PLAMEN
10. KAMION-OK
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1. DEKLE POVEJ-SLAK
2. NAGELJ IN ZELENI ROŽMARIN - SAVINJSKIH 7
3. ČEZ PLOT - ŠIK
4. DOLGE CESTE - OGLARJI
5. NAJIN SVET ŽELJA - SLAVČEK
6. POLKA, VALČEK IN ROČK iN ROLL - HENČEK
7. SPOMINI-TRIM
8. MAMICA - MATIJA SLAK
9. PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
10. ZAIGRAJ HARMONIKA - OTAVlO BRAJKO
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
Nagrajenca: Branko Knez, Olešče 15, Laško
Verica Leskovšek, Gorica pri Slivnici 3a
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg v. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
RECEPT TEDNA
Juha iz prekajenega mesa z
močnikom
Potrebujemo: pol kg prekajenega mesa, jušno zele-
njavo, tri žlice moke, eno jajce in sol.
Meso damo kuhat v 2 litra hladne vode. Pustimo, da
počasi vre 10 minut, nato vodo odlijemo. S tem odpla-
knemo večino razsola, ki ga je meso vsesalo. Nato
meso kuhamo v dveh litrih sveže tople vode, dodamo
jušno zelenjavo, česen in čebulo. Vre naj na malem
ognju eno uro in pol, da postane meso dovolj mehko.
Medtem zmešamo jajce in moko z vilicami v močnik
in še z rokami naredimo drobne sukančke. Polovico
močnika na hitro prepražimo na maslu in ga nato s
preostalim zakuhamo v juho. Meso razrežemo na
drobne koščke in ga damo v juho. Jed potresemo še s
sesekljanim peteršiljem in ponudimo kot samostojno
jed.
BRALCI
SVETUJEJO
• Steklene predmete po-
mivamo v mlačni vodi, ki ji
dodamo malo detergenta,
splaknemo pa jih prav tako z
mlačno vodo. Pomembno je,
da jih takoj po splakovanju
obrišemo s čisto laneno kr-
po. Od časa do časa lahko
steklene predmete izperemo
tudi v kisu, da odstranimo
apnenčevo usedUno in ma-
deže. Mastne steklenice na-
makamo nekaj dni v pepel-
nem lugu, steklenice, ki so
se zasušile, pa najbolje pomi-
jemo s peskom in vodo.
• Zelo umazana okna naj-
prej zdrgnite s časopisnim
papirjem, namočenim v oki-
sano vodo ali amonijak in jih
šele zatem umijte s sred-
stvom za čiščenje oken.
• Pripravite si šabeso iz
cvetočega bezga. V štiri litre
vode damo pol kg sladkrja,
pet bezgovih cvetov, en ko-
zarec dobrega vinskega kisa,
sok ene limone in naribano
lupino ene Umone (rumeni
del). Tekočino premešamo
in jo za tri dni shranimo v
stekleni kozarec, ki ga pre-
krijemo z gazo. Šabeso za-
tem precedimo skozi krpo,
jo prelijemo v steklenice in
zamašimo. Pijemo jo lahko
takoj, še boljša pa je, če jo za
nekaj časa shranimo.
IVAN STRMOLE,
Celje
RADIO CEUE
ČETRTEK, 13. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Posnetek srečanja ;
krajani Planine, 9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 10.0(
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, I6.0b.
Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: Stališče
gospodarstva na celjskem o osnutku deviznih zakonov,
18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 14. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ol
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi
16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbd
vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek spo-
reda.
SOBOTA, 15. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharsk
kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.0(
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnil
melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 16. 6.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.3C
Posnetek Vrtiljakovega srečanja, 11.00 Žveplometer (pono
vitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Lite
rarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in poz
dravi, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 17. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Športn(
dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.0(
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.0fl
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Sportn
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 18. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ol
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi
16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resnf
glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek spo
reda.
SREDA, 19. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Pokličite in vprašajte
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koleda
prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15. !<
Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnil
skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.45 Aktu
ano, 18.00 Zaključek sporeda.
■3. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
Samoupravna stanovanjska skupnost
i občine Celje
objavlja
RAZPIS
kadrovskih stanovanj za leto 1985, ki so bila zgrajena s
sredstvi za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delav-
cev, ki opravljajo dela in naloge širšega družbenega
interesa:
- treh dvoinpolsobnih stanovanj (69,70 m^)
- štirih enosobnih stanovanj (36,50
I
Na razpisu lahko sodelujejo organizacije združenega
dela:
- ki zaposlujejo ali bodo zaposlile delavce, ki opravljajo
naloge širšega družbenega interesa,
- ki združujejo sredstva za izgradnjo kadrovskih stano-
vanj,
- ki niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu
skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gra-
ditve,
- ki imajo zagotovljena sredstva za plačilo lastne ude-
ležbe in
- ki jamčijo, da bodo delavcem zagotovile druga stano-
vanja najpozneje v osmih letih po njihovi vselitvi v ka-
drovska stanovanja.
II.
V skladu z družbeno ekonomskimi cilji razvoja občine
Celje za obdobje 1981-1985 se bodo prioritetno reševale
stanovanjske potrebe kadrov, tistih organizacij združe-
nega dela ki:
- opravljajo dejavnost na področju prioritetnih panog,
- ki so opredeljene kot nosilke preobrazbenih jeder v
celjskem gospodarstvu in
- ki opravljajo dejavnosti na prednostnih področjih dela.
Med prioritetne panoge spadajo:
- kovinsko predelovalna industrija,
- elektronika,
- bazna in predelovalna industrija,
- metalurgija in livarstvo,
- grafika in obdelava papirja,
- komunala in energetika,
- pridelovanje in pre9elava hrane,
- izobraževanje ter
- zdravstvo.
Nosilke preobrazbenih jeder v gospodarstvu so organiza-
cije združenega dela, ki se vključujejo v »Projekt o pre-
strukturiranju celjskega gospodarstva«.
V skladu z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega
plana občine Celje za obdobje 1981-1985 sta prednostni
področji dela:
- razvojno raziskovalna dejavnost in
- izvoz.
III.
V okviru pogojev, ki so določeni v II. točki tega razpisa,
so upravičenci do kadrovskega stanovanja delavci:
- ki imajo deficitarni poklic, ki je vključen v listo defici-
tarnih poklicev, ki jo vsako leto sprejme skupščina
Skupnosti za zaposlovanje,
- ki so usposobljeni za visoko specializirana in kadrov-
sko deficitarna dela, kar se doseže s podiplomskim
izobraževanjem in
- ki   dosegajo   vrhunske   rezultate   na   kateremkoli
področju družbeno ekonomskega razvoja.
Ob naštetih kriterijih mora delavec izpolnjevati kriterije za
kadrovanje na najodgovornejša dela skladno z Družbe-
nim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske
politike v celjski občini ter izpolnjevati še naslednje po-
goje:
- da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo,
- da ni starejši od petdeset let in
- da se je že izkazal z dosedanjim delom.
Izjemoma se lahko dodeli kadrovsko stanovanje tudi
delavcu, ki nima visokošolske izobrazbe, če opravlja ali
bo opravljal dela, ki zahtevajo specifična deficitarna zna-
nja, ki se praviloma ne pridobijo v rednem izobraževal-
nem procesu in ki imajo širši družbeni pomen.
IV.
Kadrovska stanovanja se dodeljujejo delavcem za dolo-
čen čas, za dobo največ osmih let.
Do izteka roka morajo organizacije združenega dela
zagotoviti delavcem drugo ustrezno stanovanje ali izročiti
stanovanjski skupnosti nadomestno stanovanje.
Delavec je dolžan izprazniti kadrovsko stanovanje in ga
izročiti stanovanjski skupnosti, ko mu organizacija zdru-
ženega dela zagotovi drugo ustrezno stanovanje.
V.
Organizacija združenega dela, ki bo pridobila za svojega
delavca kadrovsko stanovanje, je dolžna prispevati lastno
udeležbo, ki znaša 10% od kupoprodajne ali revalorizi-
rane vrednosti stanovanja, ki se vplača v obliki posojila v
korist sredstev za izgradnjo kadrovskih stanovanj za
dobo, za katero se delavcu dodeli kadrovsko stanovanje
po 3% obrestni meri.
Delavec, ki se mu bo dodelilo kadrovsko stanovanje je
dolžan prispevati lastno udeležbo, katere višina je
odvisna od vrednosti stanovanja in delavčevega social-
nega in materialnega stanja, ki se vplača prav tako v
obliki posojila v korist sredstev za izgradnjo kadrovskih
stanovanj, za dobo, za katero mu je bilo dodeljeno
kadrovsko stanovanje po 3% obrestni meri.
VI.
Organizacije združenega dela, ki bodo sodelovale na raz-
pisu, morajo k obrazloženi vlogi priložiti:
- sklep pristojnega samoupravnega organa o sodelova-
nju na razpisu,
- opis del in naloge, ki jih opravlja ali, ki jih bo opravljal
delavec, za katerega sodelujejo na razpisu, .
- dokazilo, da ne morejo oblikovati dovolj sredstev v
skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske
graditve, .
- izjavo organizacije združenega dela m delavca, da
sprejemata pogoje, ki so določeni s Pravilnikom o os-
novah in merilih za dodeljevanje stanovanj delavcem,
ki opravljajo dela in naloge širšega družbenega inte-
resa,
- zagotovilo o roku, v katerem bo delavcu dodeljeno
drugo stanovanje,
- vlogo delavca,
- osebne podatke o delavcu, o številu njegovih družin-
skih članov, o skupnih prihodkih njegove družine ter o
njegovih stanovanjskih razmerah in
- dokaze o morebitnih drugih dejstvih, ki so pomembna
za sodelovanje na razpisu.
Nepopolnih vlog ne bo mogoče upoštevati.
VII.
Prijave na razpis sprejema trideset dni od objave tega
razpisa Samoupravna stanovanjska skupnost občine
Celje, Celje, Gledališka 4.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CEUE
22. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUNIJ IS

MANJŠE POSESTVO (gozd, trav-
nik, sadovnjak) na Ledini nad
Sevnico, prodam. V hiši je voda,
eiektrika. Dostop z avtom. Tel.
(061) 343-981 zvečer.
RABLJENO SEDEŽNO garnituro z
vgrajeno posteljo in 501 kom-
presorski hladilnik Zoppass,
prodam, inf. (063) 22-187.
ViTLO za super Tigre in 140 m vrvi,
prodam. Punčoh Franc, Čreta 2,
Vransko.
SAMSKO STANOVANJSKO opre-
mo (divan, omaro, komodo, mi-
zo in dva stola) v celoti prodam.
Ogled dne 18. 6. od 17. do 18.
ure na Hraševčevi ulici 8, pri
Tržan, Poiule.
NOVO KARAMBOLIRANO školjko
Z 101 GTL 55/3, prodam. Tel: 33-
414 popoldan od 15. do 17. ure.
ZAMRZOVALNO omaro 240 i, sta-
ro 2 leti, brezhibno, prodam.
Vračun Zdravko, Polzela 25, Pol-
zela, ali na tel: 720-010, int. 77,
dopoldan.
KAVČ, dva fotelja in taburet pro-
dram za 3 M. Vračun Zdravko,
Polzela 25, Polzela ali na tel:
720-010, int. 77, dopoldan.
MEŠALEC za beton in TV sprejem-
nik črno-beli, prodam. Krajnc
Marjan, Strmec 52.
ČRNOBELI televizor Gorenje, še v
garanciji, raztegljiv trosed in vi-
sok kuhinjski element, Gorenje
G 141, prodam, inf. dopoldan,
tel: 730-812, int. 12.
GLISER z motorjem Chrysler 45
KS in Tomos 4.5 s prikolico pro-
dam. Tel: 737-209.
126 P, letnik 80, ugodno prodam.
Inf. na tel: 25-434.
FIČKA, celega ali po delih, pro-
dam po zelo ugodni ceni. Pokli-
čite v večernih urah na tel: 219-
91.
ELEKTROMOTOR 6,6 KW 2800
obr/min prodam. Klicati popol-
dan na tel: 741-485.
OBRAČALNIK, pajek na dva kon-
ca, prodam. Jernej Obreza, Za-
dobrova 50, Škofja vas.
KRAVO, brejo, vozno, prodam. Je-
lene Anton, Vodice pri Slivnici 2,
Šentjur ob cesti proti Planini,
tel: 745-148.
VRTNO MOTORNO KOSILNICO
Alpina in kajak, prodam. Infor-
macije po tel: (063) 26-973 od 17.
6. dalje, zvečer.
PRIKOLICO za osebni avto
1,80 m X 1,10 prodam. Košir,
Šercerjeva 14, Celje.
AMI 8 break, letnik 73, reg. do ok-
tobra 85, prodam. Inf. tel: 21-
694.
TRAKTOR FERGUSON 35 KS, let-
nik 78, prodam. Bučar Franc,
Stražica 26, Frankolovo.
NOV ŠIVALNI STROJ Višnja elek-
tronlk, ugodno prodam. Šifra:
DVE LETI GARANCIJA.
ELEKTROMOTOR 5,5 KS, trofazni,
1410 vrtljajev na minuto, pro-
dam. Deželak Marija, Marija
Gradec 4, Laško, samo po-
poldne.
AMI 8 prodam. Majcen, Vrtna 8
Šentjur.
600 kom betonskih zidakov V 12,
prodam. Klokočovnik, Trnovlje
19.
STANOVANJE v Celju v izmeri
97 m^ in garažo ob Savinji pro-
dam zdomcu. Tel: 25-410, int. 53.
BARVNI TV znamke Telefunken
prodam. Ravnak Marko, Zado-
brova 80a.
GRAMOFON ugodno prodam -
SANSUl tip FDR 3, Pajk Jože,
Rista Savina 16, Žalec.
R 4, letnik 79, ugodno prodam.
Magdič Miran, Šaranovičeva 8,
Celje, tel: 36-676.
MLINE za grozdje, zložljivo lestev
Magirus 12 m, omarice za tele-
fone, prodam. Tel: 32-762.
NOVO ŠKROPILNICO za traktor
Tomo Vinkovič prodam. Gaber-
šek, Šibenik 7, Šentjur.
JAWO 350 prodam ali zamenjam
za avtomobil, Lampret Dušan,
Strmec pri Vojniku 56.
FIAT 127 prodam. Razboršek Pe-
ter, Tevče 14, Laško.
OBRAČALNIK za kosilnico BCS
prodam. Jože AndeMuh, Šentvid
35, 63231 Grobelno.
DELE FT 15, prodam. Ogled popol-
dan. Kijo Džafič, Kersnikova 18,
Celje.
OMARO in sedežno garnituro za
dnevno sobo, prodam. Ravnak
Milena, Strmec 47, 63202 Str-
mec pri Vojniku, tel: 777-112.
FIAT 750, letnik 81, ugodno pro-
dam. Inf. tel: 31-346.
ZARADI PREUSMERITVE prodam
novi silokombajn za 2 M ceneje,
lahke traktorske brane. Tel:
785-188 po 20. uri. Jazbec Miloš,
Drensko rebro 27, Lesično.
DOBRO OHRANJENO POHIŠTVO
(dnevna soba, kuhinja, pralni
stroj, hladilnik) po ugodni ceni.
Oglasite se pri Krivec Vinko, Ce-
lje, Ljubljanska 29/11, vsak dan
od 8-12 ure in od 14-18. ure.
DOBRO OHRANJEN FORD escort
, 1,3 u5, letnik 82, prevoženih
21.000 km, prodam. Tel: 857-
775.
OSEBNI AVTO Zastava 101 lux,
letnik 77, prodam. Inf. na tel:
770-092, popoldan.
KOMAT 22-23 col in kravo za za-
kol, prodam. Informacije tel:
745-222.
PARCELO v Petrovčah z vso doku-
mentacijo prodam. Tel: 31-095
zvečer.
BOBNE Holivvood, prodam. Tel:
27-411, int. 706, do 14. ure.
TRAKTORSKO PRIKOLICO Ljuto-
mer, 3 tone, nova, po ugodni
ceni, prodam. Selčan Kari, Arc-
lin 88, Celje.
AVDI 100 LS, karamboliran in tudi
nekaj rezervnih delov, letnik 72,
december, po ugodni ceni pro-
dam. Lorger Anton, Korpule 20,
Šmarje pri Jelšah.
GOLFA 78, 76.000 km, ugodno pro-
dam, inf. tel: 27-761, popoldan.
MOTOR B-M, letnik 82, ugodno
prodam. Kličite popoldan 16-20.
ure, 821-138.
KLAVIRSKO HARMONIKO, 96
basno, 2 registra, prodam. Stan-
ko Zabukošek, Slance, 16, Te-
harje.
MOTORNO KOLO MZ TS 150 pro-
dam. Silvo Kralj, Podgorje 16,
Frankolovo.
KOSILNICO ALPINA, malo rablje-
no, prodam. Šifra: KMETIJ-
STVO.
BRAKO CAMP prikolico prodam.
Parfant Robert, Breg 22, Pol-
zela.
Z 101, letnik 75, prodam za 7M in
gozdno vitlo DEMS. Teršek, Har-
je 9, Laško
TRAKTORSKI OBRAČALNIK in
škropilnico prodam. Šuc Janko,
Močle 2, Šmarje.
RABLJEN TV Gorenje color pro-
dam. Tel: 28-879, od 18. do 20.
ure.
MALO RABLJEN itison 38 X 380,
po ugodni ceni prodam. Zorman
Maks, Čuprijska 17.
KLAVIRSKO harmoniko Melodija,
120 B, 5 reg., odlično ohranjeno,
ugodno prodam. Tel: (063) 730-
874.
POROČNO obleko 38, in ustrojeno
govejo kožo, prodam. Tel: 22-
558.
NA KOZJANSKEM prodam parce-
lo 22 arov z enodružinsko hišo,
v tretji fazi gradnje, vinogradom
in sadovnjakom. Informacije tel:
(063) 28-003.
PRAŠIČKE, stare 8 tednov, pro-
dam. Kramer, Babno 26.
LADO kombi poceni prodam. Tel:
34-373.
OTROŠKI ŠPORTNI voziček ugod-
no prodam. Cirman, Trubarjeva
22, Celje.
PONY EXPRESS PUCH, malo rab-
ljen, ugodno prodam. Cirman,
Trubarjeva 22, Celje.
DVE ŠKODI LS 120, letnik 80 in
Škodo 105 L, letnik 78, prodam.
Jelene Kari, Javornik 14, Štore.
KLAVIRSKE CITRE prodam. Tel:
31-549.
PARCELO za vikend, 18 km iz Ce-
lja, prodam. Šifra: SONČNA
LEGA.
BARVNI TV, Pan žago, plinski pre-
točni bojier, kasetofon, prodam.
Tel: 227-411 dopoldan, ali 28-
411, int. 501.
101 S, letnik 78, ČZ 350, dodatno
opremljeno, prodam. Bandelj,
D. Kvedra 36, Celje.
E 101 v voznem stanju, letnik 73,
prodam. Gajšek 7, Vrbno 32 č,
Šentjur pri Celju.
KASETOFON z ločljivimi zvočniki
in električno mesoreznico, pro-
dam. Tel: dopoldan 34-711, int.
538, popoldan 32-955.
MOTOR, rabljeno švedsko peč na
olje in plinski bojier, prodam.
Cena po dogovoru. Cesta Le-
ona Dobrotinška 17, Šentjur.
NOVO štirivrstno diatonično har-
moniko B, Es, As, Des, ugodno
prodam. Tel: 730-919 popoldan.
HONDO kosilnico 600, skoraj novo
s priključki, prodam. Cena
170.000 din Čuber Janko, Dren-
sko rebro 27a, Lesično.
POLNILA za ploščo poceni pro-
dam. Ponudbe pod: OKROG 250
KOSOV.
RENAULT 6, 848 ccm, vozen, regi-
striran, 20.000 po generalni, tudi
po delih, prodam. Pižorn Slavko,
Andraž 20, Polzela, Informacije
dopoldan 856-976.
ZASTAVO 750, letnik 73, prodam.
Kerin Franc, Nušičeva 2b, Celje,
tel: 339-86, od 16. ure dalje.
MOTORNO ŽAGO DOLMOR 112, B
klarinet Vamaha, računalnik ZX
spectrum K 48, harmoniko Pla-
nika, Melodija c, f, b In pralni
stroj še v garanciji, Obodin 5 kg,
prodam. Tel: 772-037.
TOVORNI AVTO kasoner 111 3 s
servo volanom, v dobrem sta-
nju, reg. do 8. 3. 1986, prodam.
Jager Viktor, Proseniško 14,
Šentjur pri Celju 63230.
126 P, karamboliran, prodam ali
po delih. Trebovc, Zlateče 5,
Šentjur pri Celju.
SPAČKA, dobro ohranjenega, pro-
dam po ugodni ceni. Kompolšek
Dušan, Proseniško, Šentjur pri
Celju.
PRIKOLICO za moped prodam.
Ogled popoldan. Kardeljeva 10,
Žalec.
R 4 TL, letnik 83, prodam. Štante,
Prožinska vas 49.
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 730 in
NSU 1300 za rezervne dele, mo-
tor v izpravnem stanju, prodam.
Mikuš Ignac, Korpule 13, Šmar-
je pri Jelšah.
FIAT 750, leto 1876, reg. do leta 86,
prodam. Sitar Martin, Arciin 51,
Škofja vas.
SINGER šivalni stroj, nov in pre-
nosni, prodam. Tel: (063) 24-204.
NOVO OSTREŠJE dolžine 7 m pro-
dam. Tel: (063) 27-893.
KOMBI 8 sedežev VW prodam.
Tel: 26-173.
NERABLJENO etažno centralno
peč, plinsko električni štedilnik,
ugodno prodam. Podgorje 57,
Celje.
AVTO GSX letnik 78, ugodno pro-
dam. Telefon zjutraj 710-731,
popoldan 710-580.
OTROŠKI VOZIČEK, italijanski,
kombiniran, prodam. Tel: 741-
433.
ZASTAVO 750 lux, letnik 78, pro-
dam. Informacije na tel: 32-085,
popoldan.
MOTOR TOMOS, 5 brzin, registri-
ran, prodam. Krameršek Ivan,
Primož 1a, Šentjur.
MLADO SIVORJAVO kravo brejo,
prodam. Vrba 1, Dobrna.
KUNCE, belgijski orjak in beli no-
vozelandec, z rodovnikom, pro-
dam. Teržan Marjan, Kompole
46, Štore, tel: 22-651 do 14. ure.
Z 101 prodam. Romih, Zidanškova
25, Celje.
GARAŽO v garažni hiši v Vojkovi
ulici v Celju in malo rabljen stroj
za brušenje parketa prodam.
Tel: 25-493.
MALO RABLJEN SURF Imgrad
prodam. Tel: 21-435.
LADO 1200, letnik 72, dobro ohra-
njeno, ugodno prodam. Babno
20, Celje.
ZASTAVO 101 78.000 km, letnik 78,
prodam. Zupančič Franc, Ste-
genškova 10, Celje, tel: 32-687.
RABLJENO KOSILNICO ROTAX,
primerna za hribovit teren,
ogled vsak dan, prodam. Polut-
nik Ivan, Zg. Tinsko 9, 63223 Lo-
ka pri Žusmu.
4 KOM, aluminijasta platišča
6x13 za vozila Fiat znamke
BWA, cena po kom 7000 din,
prodam. Tel: 26-750.
KOŠNJO prodam. Bevc, Pilštanj
34, Lesično.
SURF IMGRAD, kompleten, pro-
dam za 40.000 din. Tel: 249-84.
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem,
skoraj novo, rjavo, prodam. Tel:
249-84.
EMZ 250, letnik 77, ugodno pro-
dam. Amon Franc, Ulica Miloša
Zidanška 9, Šentjur.
125 PZ, letnik 73, neregistriran, do-
bro ohranjen, prodam. Cena 7,5
M. Tel: 31-549.
ČOLN prodam za 15.000 din. Infor-
macije na tel: 33-994, po 16. uri.
SURF IMGRAD-FUN, samo desko,
prodam. Tel: 36-364.
PRASCE MESNATE pasme, 7 ted-
nov stare, prodam. Potočnik
Marjan, Liboje - pri trgovini.
GUMIJAST čoln Šport Beograd, z
motorjem Tomos 4, prodam za 5
M. Inf. tel 25-092.
BRAKO PRIKOLICO prodam. Inf.
po tel: 741-747.
RENAULT 4 GTL prodam, letnik ju-
lij 83. Ogled, Presker, Podgorje
5, Letuš.
KRAVO SIMENTALKO, mlado, s
teletom ali brez, prodam. Petek
Franc, Pongrac 39, pošta Griže.
KVALITETNI JABOLČNIK prodam.
Žalec, Celjska cesta 5.
TAM 2001, kason 4,20 X 2,20, vo-
zen z B kategorijo prodam. Go-
bec, Stopče 19, Grobelno.
TROSOBNO STANOVANJE s cen-
tralno, dvema balkonoma, tele-
fonom, sončno, Celje-Otok, pro-
dam. Tel: 21-452 po 18. uri ali
ponudbe pod »Gotovina.«
GLISER ELAN GT 402 z motorjem
Mercury 40, odlično ohranjen, s
prikolico prodam. Tel: (063) 21-
452, po 18. uri.
BETONSKO ŽELEZO 0 10 m/m re-
brasto 6 m/l 200 kg, prodam, fo-
to aparat profesional Mamia
6X6 komplet, mizarski stroj 5
operacij - hobi, prodam. Tel:
(063) 21-452 po 18. uri.
ZASTAVO 750 lux, letnik 1976, pre-
voženih 61000 km, ugodno pro-
dam. Informacije po tel. (063)
33-233, vsak dan od 7. do 8. ure.
KUPIM
NOVEJŠO HIŠO v Celju kupim. Ši-
fra 700 SM.
HIŠO v okolici Celja ali Žalca ku-
pim za 270 M. Tel. (063) 853-580
TRAKTOR Tomo Vinkovič kupim.
Tel. (063) 701-286.
MOTOR za kosilnico Alpina kupim.
Milan Lorbek, Lisce 12, Celje.
STANOVANJA
ZAMENJAM dvoinpolsobno stano-
vanje na Otoku za večje s cen-
tralno ali brez. Šifra: UGODNO.
ZAMENJAM večje stanovanje v
središču Maribora za večje sta-
novanje ali hišo v Celju. Ponud-
be pod »VSELJIVO«.
DVA FANTA iščeta neopremljeno
sobo z možnostjo kuhanja. Ši-
fra: PRIDNA IN POŠTENA.
SOBO s kopalnico dobi mlad par
brez otrok. Zabukovica 18b,
Griže.
SOBO s kopalnico oddam dvema
dekletoma. Oglasite se v Pe-
trovčah 29.
STANOVANJE, bolj skromno
opremljeno, oddam skromnemu
delavnemu paru. Možno kuha-
nje in pranje. Šifra: NOVA VAS -
CELJE.
ZAPOSLITEV
v NAJEM dajem in montiram hitro-
montažni zidarski oder za izved-
bo strešnih kleparskih, pleskar-
skih in vseh fasadnih del. Tel.
(063) 36-853.
REDNO delovno razmerje in dober
osebni dohodek nudim delavki,
ki je sposobna opravljati delo
točajke v bifeju. Starost nad 20
let. Oglasi se naj v bifeju Park
Celje, Maistrova 2. Tel. (063)
217-63.
REDNO zaposlim pametnega teh-
nika. Pogoj: odslužen vojaški
rok, izpit B kategorije. Šifra:
OBRTNIK.
TAKOJ zaposlim dva delavca kle-
parja in klučavničarja. Inf. 34-
805 ali 32-902.
REZKALCA in orodjarja zaposli-
mo. Javoršek, Celje, Ipavčeva
28.
ZIDARSKA skupina Išče delo.
Obrtnik Ragip, tel. (063) 842-192.
RAZNO
ZAMENJAM Renault 5 v dobrem
stanju za Jugo 45. Dogovor. Kli-
cati zvečer tel. 710-526.
ODSTOPIM vrstni red za fička. Do-
bava v juniju. Kličite na tel. 24-
670, po 20. uri.
VARSTVO, dobro, za otroka, iščem
v Celju - Otok. Šifra: DOBRO
PLAČILO.
ZANESLJIVO hišno pomočnici
čemo. Lahko nudimo stan<
nje. Šifra: DOBRO PLAČIL
POMOČNICA.
UPOKOJENKA želi mlajšo upe
Jenko za skupno gospodinjs
Stropnik, Migojnice, Griže.
707-221.
POŠTEN moški srednjih let, z i
lo, urejeno kmetijo, želi spozi
žensko do 45 let. Šifra: I
DOM.
GARAŽO v Novi vasi v zasebni
vzamem v najem ali kupim,
žina blagovnice. Inf. 32-902,:
traj.      ___
3. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
TV SPORED
jjEDELJA, 16. 6.
1^30-13.05 IN 14.15-22.30 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 8.45 POROČILA;
JhTROSKA MATINEJA: 8.50 ŽIV ŽAV: Risanke, Pravljice z vseh vetrov; 9.50
•^^RIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke; 10.15 A. Silva-D. Comparato:
i/^MPIJON IN LEPA MARIJA, 2. del brazilske nadaljevanke; 11.00 FESTIVAL
^OMAČE ZABAVNE GLASBE-PTUJ 84: Alpski kvintet in ansambel Franceta
Jlljheliča; 11.35 625, oddaja za stik z gledalci; 11.55 PROPAGANDA ODDAJA;
''^2 00 KMETIJSKA ODDAJA; 13.00 POROČILA (do 13.05); 14.30 MOSTOVI;
-JlS.OO I Štivičič: KAM GREDO DIVJE SVINJE, ponovitev 8. dela nadaljevanke
■p/ Zagreb (ČB); 16.00 POROČILA; 16.05 VISOK PRITISK, zabavnoglasbena
■ cddaja TV Koper; 17.00 OTOK NA SONCU, ameriški film; 18.55 KNJIGA; 19 10
"blSANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
6^9.30 TV DNEVNIK; 19.50 VREME; 19.52 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 V.
Jigedelkovski: PO NAŠE-Temeljni kamen, 4. del nadaljevanke TV Skopje; 20.55
PROPAGANDNA ODDAJA; 21.00 PORTRETI: Portret Slavka Tihca; 21.30 PRO-
PAGANDNA ODDAJA; 21.35 ŠPORTNI PREGLED; 22.20 PROPAGANDNA
ODDAJA; 22.25 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
06.25 GLASBENO POPOLDNE; 18.25 SRBSKI BAKROREZ 18. STOLETJA,
loddaja iz kulture; 19.10 PROMETNI KROG; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 Stutt-
gart: EP V KOŠARKI (M) - FINALE (slov. kom.) v odmoru PROPAGANDNA
^DDAJA; 21.30/50 VČERAJ, DANES, JUTRI; 21.50 PROPAGANDNA ODDAJA;
»1.55 TV KINOTEKA: UJETNIK DVORCA ZENDE, ameriški film; (do 23.20);
t)POMBA: 10.50-15.15 Reka: MOCIKLIZEM ZA VELIKO NAGRADO JUGOSLA-
VIJE (GROBNIK); ATLETIKA - FINALE JUGOSLOVANSKEGA POKALA; KOLE-
SARSKA DIRKA PO JUGOSLAVIJI
jpONEDELJEK, 17. 6.
jl7.35-22.25 TELETEKST RTV LJUBUANA; 17.50 POROČILA; SPORED ZA
bTROKE: 17.55 NIHČE KAKOR JAZ, nanizanka TV Sarajevo; 18.25 POJOČE
CrE; 18.40 PROPAGANDA ODDAJA; 18.45 ZDRAVO MLADI; 19.15 RISANKA;
h9.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV
bNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 R. Connolly:
LVTTONOVA KRONIKA^ 4. del angleške nanizanke; 20.55 PROPAGANDNA
DODAJA; 21.00 POROČILO S SEJE CK ZKS O KULTURI; 21.45 RECITAL
EaVLA IN NINE KOGAN, glasbena oddaja; 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA;
B2.10TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 18.55 PREMOR; 19.00 INDIREKT, oddaja o
športu; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZNANOST IN Ml; 20.50 VČERAJ, DANES,
JUTRI; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 DINASTIJA, 51. del ameriške
nadaljevanke; 22.05 DOBRE VIBRACIJE, KULTURNI MAGAZIN; (do 23.05)
TOREK, 18. 6.
17.30-23.15 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.45 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE: 17.50 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL-CEUE 85; 18.20 MITI IN
LEGENDE - Antični miti: ORFEJ. nanizanka TV Beograd; 18.35 PROPA-
GANDNA ODDAJA; SPORED ZA MLADE: 18.40 SIMON iN SARA, nizozemski
film: 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV iN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO
Ido ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK i; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA
ODDAJA; 20.05 Borislav Pekič: X 4- Y = O, drama TV Beograd; 21.00 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 21.05 OMIZJE; 23.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 23.10 PO-
ROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV bNEVNIK; 17.45 KDOR HOČE, TA ZMORE, otroška oddaja; 18.15
odprta KNJIGA; 18.45 ŽELELI STE - POGLEJTE, jjoučnozabavna oddaja;
|19.30 TV DNEVNIK; 20.00 TV PESMARICA; 20.45 ŽREBANJE LOTA; 20.50
VČERAJ, DANES, JUTRI; 21.05 REVOLUCIJA, KI TRAJA: Vladimir Nazor; 21.50
llZOBRAZEVALNA ODDAJA: Marin Držič in njegova doba, 2. del (do 22.20)
SREDA, 19. 6.
17.25-23.05 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.40 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE: 17.45 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVUlCE: Goslač; 18.05 L. Suho-
dolčan: FIGOLE FAGOLE, 1. del predstave SLG Celje; 18.35 PROPAGANDNA
ODDAJA; 18.40 PROSTORSKO NAČRTOVANJE: Človek in prostor, ponovitev
izobraževalne oddaje; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO
NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK i; 19.55 VREME; 19.57
PROPAGANDNA ODDAJA; 20 05 DOKUMENTAREC MESECA: Dežela smeh-
ljaja; 20.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.50 FILM TEDNA: JULIJA, angloame-
riški film; 22.45 PROPAGANDA ODDAJA; 22.50 TV DNEVNIK ii
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV DNEVNIK; 17.45 LEGENDE SVETA, otroška serija; 18,15 UČBENIKI,
izobraževalna oddaja; 18.45 LJUDSKI OBIČAJI; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
GUSBENI BIENALE ZAGREB: John Cage; 20.40 VČERAJ, DANES, JUTRI;
21.05 CHICAGO, dokumentarna oddaja; 21.40 Z BEOGRASKEGA FESTIVALA
JAZZA (do 22.20); OPOMBA: Kolesarska dirka po Jugosfaviji
ČETRTEK, 20. 6.
17.30-22.25 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.45 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE 17 50 F Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV - Sloni so lahko hruške;
18.10 Dane Zaje: LETEČA HIŠICA; 18.20 LONČAR MORA IMETI NEŽNO ROKO
(ČB); 18.35 PROPAGANDA ODDAJA; 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA:
Seefeld, avstrijski film, Legenda o sedmih morjih, tunizijski film; 19.10
RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
19.30 TV DNEVNIK i; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05
TEDNIK; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 L. Maroti: FRANZ LISZT, 7.
del madžarske nadaljevanke; 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.10 TV
DNEVNIK il
PETEK, 21.6.
17.35-00.10 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.50 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE 17 55 NAŠ PRIJATEU TITO, otroška serija TV Zagreb: 18.10 GRIZLI
ADAMS, ameriška nanizanka; 18.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.40 NA POTI
V INOVACIJSKO DRUŽBO: Kaj ovira razmah inovacijskega gibanja, 3. del
izobraževalne serije; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO
NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Videnje, angleška
dok. serija; 20.55 NE PREZRITE; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 R. A.
Simonns: GANGSTERSKA KRONIKA, 1. del ameriške nadalejvanke; 22.40
PROPAGANDNA ODDAJA; 22.45 TV DNEVNIK ii; 22.55 ŽEPAR, ameriški film
(ČB)
SOBOTA, 22. 6.
7.45-10.45 in 15.5S-22.50 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.00 POROČILA;
OTROŠKA MATINEJA: ponovitve oddaj; 8.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAV-
LJICE: Goslač; 8.25 POJOČE URE; 8.40 NAŠ PRIJATELJ TITO, nadaljevanka
TV Zagreb; 8.55 MITI IN LEGENDE: Antični miti: ORFEJ, nanizanka TV Bg.;
9 10 NIHČE KAKOR JAZ, nanizanka TV Sarajevo; 9.40 SIMON IN SARA, nizo-
zemski film; 10.10 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ - ZAGORJE 84, 8. oddaja; 10.40
POROČILA (do 10.45); 16.10 POROČILA; 16.15 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Giba-
nje, ponovitev 4. dela angleške serije; 17 05 RETROSPEKTIVA FILMOV FRAN-
CETA ŠTIGLiCA: POVEST OD DOBRIH LJUDEH, slovenski film; 18.35 PROPA-
GANDA ODDAJA; 18.40 BOJ ZA OBSTANEK: Tiger, ki živi med koreninami
angleška poljudnoznanstvena serija; 19.05 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV
IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRf^A; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50 VREME;.
19.52 PROPAGANDA ODDAJA; 20.00 ZGODBA O CHARLEVU FLOVDU, ameri-
ški film; 21.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 ZRCALO TEDNA; 21.35 PRO-
PAGANDNA ODDAJA; 21.40 VIDEOGODBA; 22.40 PROPAGANDNA ODDAJA;
22.45 POROČILA, OPOMBA: ATLETIKA ZA HANŽEKOVIČEV MEMORIAL,
KOLESARSKA DIRKA PO JUGOSLAVIJI. 17.25-18.30 VATERPOLO JUGOSLA-
VIJA : ITALIJA
Oddajniki II. TV mreže:
14.00 IZZA VELIKEGA ZIDA, argentinski film; 15.30 OTROŠKA PREDSTAVA;
16.30 FRANCIS V ZAČARANEM DOMU, ameriški mladinski film; 17.30 NEPO-
KORJENO MESTO, ponovitev TV nanizanke: 19.00 SILHUETE, narodna
glasba; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ROČK MARATON; 20.30 DOKUMENTI
NAŠEGA ČASA; 21.15 POROČILA; 21.25 ŠPORTNA SOBOTA; 21.50 OPER-
MANNOVI, zahodnonemška nadaljevanka - 2. del; 22.45 POEZIJA (do 23.15);
Zagreb 2 - 21.00-22.10 FESTIVAL OTROKA - ŠIBENIK 85, prenos otvoritve
GREMO V KINO
KINO UNION CELJE
13. 6.: KDO SE BOJI VIRGI-
NIE WOOLF - ameriški film
Do 16. 6.: ŠEST ŠVEDINJ Z
BENCINSKE ČRPALKE -
nemški film
Od 14. 6.: SMRKCI PRIHA-
JAJO - ameriški film
Retrospektiva slovenskega
filma ob 20. uri
17. 6.: TRENUTKI ODLO-
ČITVE
18. 6.: AKCIJA
19. 6.: TISTEGA LEPEGA
DNE
20. 6.: PETA ZASEDA
MALI UNION
Do 15. 6.: KDO SE BOJI
VIRGINIE WOOLF - ameri-
ški film
Od 7. do 22. 6.: ČUDEŽNI
NAPOJ  DR.  JERRVJA -
ameriški film
KINO   METROPOL  -  revija
uspešnic distribucije »Zvezda
film«
13. 6.: CABO BLANCO -
ameriški film
14. do 16. 6.: FLASH GOR-
DON - ameriški film
16. in 17. 6.: NOČ ČAROV-
NIC - ameriški film
18. in 19. 6.: MANUELA,
KRALJICA SADOSA - gr-
ški film
. Od 20. 6.: MORA - ameriški
film
METROPOL - MATINEJA
15. 6.: SMRKCI PRIHAJA-
JO - ameriški film
KINO DOM
13. do 16. 6.: SREČNO KE-
KEC - slovenski film
13. do 16. 6.: NORCI S STA-
DIONA - francoski film
17. do 19. 6.: O MRTVIH
VSE DOBRO - jugoslovan-
ski film
KINO VOJNIK
15. 6.: EMANUELA - KRA-
LJICA SADOSA - grški film
16. 6.: FLASH GORDON -
ameriški film
KINO ŽALEC
13. 6.: FLASHDANCE -
ameriški film
14. 6.: HALO TAXI - jugo-
slovanski film
15. 6.: EMANUELA 2. del -
angleški film
16. 6.: ZAKAJ SE TO DO-
GAJA MENI - italijanski
film
18. 6.: STRVKER - ameriški
film
KINO PREBOLD
13. 6.: HALO TAXI - jugo-
slovanski film
14. 6.: ZGODNJI SNEG V
MiiNCHNU - jugoslovanski
film
16. 6.: BANANA JOE - itali-
janski film
18. 6.: ZAKAJ SE TO DO-
GAJA MENI - italijanski
film
KINO POLZELA
13. 6.: ENOROKI BOKSAR-
hongkonški film
15. 6.: BANANA JOE - itali-
janski film
16. 6.: STRVKER - ameriški
film
18. 6.: EMANUELA 2. del -
angleški film
KINO GRIŽE
16.   6.:   FLASHDANCE   -
ameriški film
KINO BRASLOVČE
16. 6.: YOR - LOVEC IZ
PRIHODNOSTI - italijanski
film
19. 6.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA - ameriški film
KINO MOZIRJE
13.   6.:   NOROSTI  GOSPE
ELODI - francoski film
15. in 17. 6.: MOJE PESMI,
MOJE SANJE - ameriški
filrh
18. 6.: PARAZIT - ameriški
film
KINO LJUBNO
15. in 16. 6.: ŠEST ŠVEDINJ
V INTERNATU - zahodno-
nemški film
18. 6.: BELI PES - ameriški
film
KINO GORNJI GRAD
15. in 16. 6.: OFICIR IN
GENTLEMAN - ameriški
film
KINO NAZARJE
15. in 16. 6.: PO SLEDI SO-
KOLA - zahodnonemški
film
19. 6.: PREKRIŽANE PESTI
- japonski film
KINO ŠENTJUR
15. in 16. 6.: PO SLEDI SO-
KOLA - zahodnonemški
film
19. 6.: PREKRIŽANE PESTI
- japonski film
KINO ŠENTJUR
15. in 16. 6.: AGENT ŠTE-
VILKA   ENA   LJUBI   IN
UBIJA - ameriški film
KINO ŠMARJE
13. 6.: TIHI BES - ameriški
film
14. 6.: GOSODAR ZMAJ -
hongkonški film
15. in 16. 6.: PO PRVI LJU-
BEZNI - francoski film
KINO ROGAŠKA SLATINA
13. 6.: KARATE BOJEVNIK
- ameriški film
14., 15. IN 16.: ET - VE-
SOUČEK - ameriški film
16. 6.: VROČICA LJUBEZ-
NI - jugoslovanski film
17. 6.: KDO SE BOJI VIRGI-
NIJE WOOLF - ameriški
film
18. in 19. 6.: NIZKI UDARCI
- ameriški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
13. 6.: SMEŠNA PLAT ZGO-
DOVINE - ameriški film
14. 6.: RAJ ZA KAMIONAR-
JE - francosko-italijanski
film
15. 6.: SUROVI UDARCI -
ameriški film
16. 6.: SUPER VOHLJAČ -
ameriško-italijanski film
18. in 20. 6.: OSVAJALEC -
italijanski film
KINO LAŠKO
15. in 16. 6.: TARZAN - ame-
riški film
KINO   VMRC   RIMSKE   TO-
PLICE
15. 6.: MOŽ S SREBRNE
REKE - avstralski film
19. 6.: LOOPING - ameriški
film
KINO RADEČE
16. 6.: VBOD Z NOŽEM -
ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
13. 6.: YOR - LOVEC IZ
PRIHODNOSTI - italijanski
film
14., 15. in 16. 6.: POLICIJ-
SKA AKADEMIJA - ameri-
ški film
17. in 18. 6.: KATARINE
CHERY - francoski film
19. in 20. 6.: VROČA CECI-
LIJA - francoski film
FILMSKO GLEDALIŠČE
17. 6.: YOR - LOVEC IZ
PRIHODNOSTI - italijanski
film
KINO DOM KULTURE
13. 6.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA - ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
15. 6.: POKVARJENEC -
francoski film
16. 6.: KATERINE CHERY-
francoski film
17. 6.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA - ameriški film
19. 6.: YOR - LOVEC IZ
PRIHODNOSTI - italijanski
film
KINO DOLIČ
14. 6.: HERKULES - italijan-
ski film
ROJSTVA
Celje
Rodilo se je 15 dečkov in 29
deklic.
Laško
Rodila se je 1 deklica.
POROKE
Celje
Poročilo se je 6 parov, od teh:
Gorazd MAUER iz Celja in Maj-
da TADINA iz Gabrovca pri Ko-
strivnici, SUvester ŠKRABL iz
Celja in Mojca JAGER iz LAtko-
ve vasi.
Šentjur
Poročila sta se dva para.
Titovo Velenje
Poročili so se: Milenko GLI-
ŠIČ iz Titovega Velenja in Ber-
narda NEMČIČ iz Dravograda,
Milan TRATNIK iz Topolšice in
Ksenija ARNČNIK, iz Šempetra.
SMRTI
Celje
Umrli so: Zvonko SLAPŠAK,
31, Kanjuce, Rudolf BIZJAK,
77, Celje, Konrad FIRANT, 68,
Kostrivnica pri Šentjurju, Ciril
GOLOUH, 83, Celje, Anton
TRATNIK, 66, Pečovnik, Ana
KRAJNC, 82, Višnja vas, Ivan
RAZGORŠEK.    87.    Pepelno,
Amalija SIREC, 97, Celje, Marija
ŠOLINC, 77, Proseniško, Štefa-
nija SAMEC, 72, Trnovlje pri Ce-
lju, Marija TKAUC, 72, Podvin
pri Polzeli. Iztok ULAGA, 19,
Radeče, Anton ŠOSTER, 75, Po-
nikvica, Semsudin Razič, 31, Do-
boj, Franc RAMŠAK, 70, Vojnik,
Jožica ATELŠEK, 32, Planina,
Marija TOMAŽIČ, 85 Središče
ob Dravi, Rajmund SPOLJAR,
52, Pregrada, Ivan PERNOV-
ŠEK, 60, Velika Pirešica, Franc
PALIR, 75, Trnovlje pri Celju,
Marija JANEŽIČ, 84, Celje.
Žalec
Umrli so: Franc JELEN^ 74,
Studence 20, Karol GORSEK,
78, Čeplje 2, Alojz COKAN, 68,
Velika Pirešica 48, Alojz KRE-
ČA, 56, Jeronim 8, Marija VER-
BOVŠEK, 85, Ponikva 62.
Mozirje
Umrla je Jožefa ATELŠEK,
32, Planina 33
Šentjur
Umrla je Marta OCVIRK, 80,
Botričnica 9.
Titovo Velenje
Umrli so: Alojzija TRŽAN, 87,
Kostrivnica 41, Peter Marijan
SOVINC, 52, Titovo Velenje, Zi-
danškova 3.
Laško
Umrli so: Alojz ŠTUCIN, 58,
Laziše 16, Riske Toplice, Rozali-
ja VESOLAK, 84^ Trnovo 17, La-
ško, Mihael LESEK,81, Strmca
pri Laškem.
Gobe, gozdne jagode, borovnice...
Celjska tržnica je v zadnjih
dneh poleg rednih prodajnih
artiklov založena tudi z ne-
katerimi »novimi«. Tako so
se pojavile borovnice, ki so
po 600 din kilogram, gozdne
jagode po 500 in gobe po
1.000 oz. lisičke po 600-700.
Gobe zaenkrat prinašajo iz
okolice Rogatca, prodajalke
pa obljubljajo dobro letino
takoj, ko se bo vreme po zad-
njem  dežju vsaj  nekoliko
otoplilo.
Ostale cene: glavnata sola-
ta 120-200, berivka 200, fižol
v stročju 240-250, kumare
150-160, paradižnik 300-350,
paprika 500-650, korenček
100-150, peteršilj 300, grah
200-250, špinača 300 itd. Sa-
dje: jagode 200-250, jabolko
70-160, češnje 200-250... Li-
mone so po 435 din za kg,
jajca pa po 17-22 za komad.
Dovolj je še vseh vrst sadik.
Dežurstva zdravstvenih domov
ZDRAVSTVENI DOM CELJE: dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, redna dežurna služba je vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega
dne, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka zjutraj. Ambu-
lantno nujno pomoč nudijo v zdravstvenem domu v rednem delov-
nem času, v času dežurstva pa v dežurni ambulanti. Nujno zdrav-
stveno pomoč lahko naročite kadarkoli na telefon: 22-334.
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redna zdravstvena služba je
vsžik dan dopoldan in popoldan, redno dežurstvo pa je organizirano
od 19. do 7. ure :yutraj, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka
zjutraj. Telefon: 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno delo je organizirano v
dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, nočno dežurstvo pa se
prične ob 20. uri in tr^a do 6. ure naslednjega dne, ob koncu tedna je
dežurna zdravstvena ekipa od sobote do ponedeljka do 7. ure zjutraj.
Telefon: 831:934.
ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC: Dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, dežurstvo za celo občino pa je organizirano v zdravstvenem
domu v Žalcu med tednom od 19. do 7. ure zjutraj, ob sobotah pa se
prične dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure ^utraj.
Telefon: 710-851.
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Dopoldanske in
popoldanske ordinacije, dežurstvo med tednom od 20. do 7. ure
zjutr^, ekipa zdravnikov pa je dežurna tudi ob koncu tedna od
sobote od 14. do ponedeljka zjutraj do 7. ure. Telefon: 751-522.
ZDRAVSTVENI DOMOVI V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redna dejavnost - dopoldanske in popoldanske ordinacije od 7. do
19. ure v zdravstvenih postajah Šmarje, Rogaška Slatina, Kozje,
dopoldanska v Rogatcu, Bistrici ob Sotli, Podčetrtku in obratna
postaja Steklarna. Dežurstvo je organizirano v Zdravstveni postaji v
Šmarju in Rogaški Slatini ob delavnikih od 19. do 7. ure zjutraj, ob
koncu tedna pa od sobote od 14. do ponedeljka do 7. ure zjutraj.
Stalna pripravljenost je organizirana za področje ZP Kozje, Bistrica
ob Sotli in Podčetrtek ob delavnikih po_ vseh ZP izmenično, ob
koncu tedna pa po razporedu. Telefoni: Šmarje: 821-021, Rogaška
Slatina 811-621, Rogatec 826-015, Kozje 781-010, Podčetrtek 828-018,
Bistrica ob Sotli 784-110.
ZDRAVSTVENI DOM TITOVO VELENJE: Redna dopoldanska
ambulanta je od 7.30 do 13.30 ure, popoldansko dežurstvo traja do 20.
ure, zdravnik je v sprejemni ambulanti. Dežurstvo v dežurni ambu-
lanti se prične ob 20. uri in traja do 7. ure zjutraj, neprekinjeno
dežurstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 856-511.
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Redno delo je organizirano v
zdravstvenem domu v Laškem, Radečah in Rimskih toplicah z
dopoldanskimi in popoldanskimi ambulantami. Nočna dežurna
služba vsak dan od 20. do 7. ure zjutr^ v zdravstvenem domu Laško.
Ob sobotah se prične dežurstvo ob 14. uri in tr^a do ponedeljka do 7.
ure zjutr^. V soboto, 15. junija bo dežural dr. Vujasinovič, v nedeljo,
16. 6. pa dr.Borič. Telefon: 730-078.
Veterinarsiio dežurstvo
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas od 6.30 do 14.30
ure, redna dopoldanska ambulanta za male živali od 8. do 10. ure,
sicer imajo neprekinjeno dežurstvo v popoldanskem in nočnem
času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Delovni
čas od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure nasled-
njega dne zjutraj, dežurstvo tudi ob koncu tedna in praznikih. Tele-
fon: 751-041.
VETERINARSKA POSTAJA ŠMARJE: Delovni čas od 7. do 15.
ure, od 15. do 7. ure zjutraj je organizirana dežurna služba. Telefon:
821-057.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Delovni čas od 7. do 14.
ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure naslednjega dne. Do 20.
junija bo dežural dipl. vet. Gregor Bezenšek, Šentjur, Ul. D. Kvedra
6a. Telefon: 741-264.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarsko delo je v
dnevnem času od 7. do 15. ure v Laškem in Radečah. Dežurna služba
vsak dan od 15. do 7. ure naslednjega dne v veterinarski postni
Laško. Do 16. junija bo dežural dipl. vet. Slavko Hren, od 17. do 23.
junija pa dipl. vet. Darja Grimšič. Telefon: 730-068.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUNIJ 198
Anin kruh in Štefanova medalja
Upoma Polalnarleva domačija na DonačkI gori
Rod Polajžarjev je trden. Šest stoletij nazaj sega in
kraljuje prav pod vrhom Donačke gore, šest sto in še nekaj
metrov visoko. Zadnja, in gotovo ne poslednja iz tega
rodu, sta Ana s svojimi petinšestdesetimi leti in Štefan, ki
jih bo letos dopolnih šestinsedemdeset. Tu je še sin Ton-
ček, ki kmetiji obeta nadaljnje življenje.
Rajnka Štefanova žena Ne-
ža je rodila enajst otrok, dru-
gič se je poročil, z Ano imata
sina Toneta. Tone se ni ože-
nil, se najbrž tudi ne bo. Žen-
sko je danes na kmetijo, zla-
sti tako visoko, kot je ta na
Donački gori, težko privabi-
ti. Tonetovih enajst otrok se
je razkropilo po dolini, tam,
kjer je življenje lažje.
Polajžarjeva kmetija je ena
najvišje ležečih v občini
Šmarje pri Jelšah. Od poljš-
čin uspevajo krompir, koru-
za, pšenice toliko da je je do-
volj za domačo tedensko pe-
ko kruha. Kooperantski od-
nos s Hmezadovih Kmetij-
skim kombinatom v Šmarju
temelji na reji pitancev.
Molznice, razen za domače
potrebe, ne pridejo v poštev.
Je previsoko, pot v dolino
predolga, kljub novi cesti, ki
so jo lani speljaU skoraj do
doma planincev na Donački
gori, kjer je v bližini tudi do-
mačija Polajžarjevih.
Donačka gora zlasti pri vr-
hu, je z rodovitno zemljo
skopa. Plasti zemlje nad ka-
menjem se tanjšajo. Včasih
so imeli po štiri hektare zem-
lje, danes se je skrčila na
dva. Zato je bilo nekoč v hle-
vu tudi po 12 glav živine, da-
nes je krme komajda dovolj
za osem. Eno leto suša, dru-
go zmrzal... Predlansko suš-
no leto je Štefana prisililo, da
je krmo za živino kupil in
odštel pet starih milijonov
zanjo. Polovico koruznega
pridelka požrejo divje svinje,
del škode pa potem poravna
zavarovalnica. Lani poltretji
star milijon.
Pozimi so Polajžarjevi trije
povsem odrezani od sveta,
zadnja, dolga zima, je »požr-
la« skoraj vse zaloge živil.
Asfaltna cesta! V teh kra-
jih ima beseda čisto drug
prizvok. Pomeni lažje živeti,
ostati, se pogosteje srečati s
»civilizacijo« v dolini. Štefan
je krajevni skupnosti podaril
petinsedemdeset arov svoje
zemlje, iz žepa dal leta 1975,
ko so jo začeli graditi, pol-
drugi milijon.
Na Štefanovo najmilejšo
struno zabrenkamo, ko nač-
nemo temo o lovu na divjad.
Lov ima od nekdaj rad, od
tovrstnih trofej pa je shranil
oziroma obesil le orjaško sr-
njakovo rogovje. Včasilj je
bil tudi med polharji. V ml^-
ših letih.
Čisto drug postane Štefan,
ko zaidemo v štirideseta leta,
zlasti, ko se dotaknemo triin-
štiridesetega. Samotna kme-
tija pod vrhom Donačke go-
re je našim ponujala zavetje,
hrano, hiša je bila kurirska
javka. Pa niso zmeraj prišli
le naši. Takrat je zavladal
strah. Nemci so zavohali, da
Polajžarjeva, domačija ni
»nedolžna«. Štefana so zaprli
v Starem piskru v Celju. Po
dveh mesecih mu je obstre-
Ijena noga pričela odmirat,
zato so ga prestavili v bolniš-
nico, od koder ga je skrivo-
ma odpeljal in rešil brat Jo-
že. Nogo si je potem pozdra-
vil v bolnišnici v Grazu.
Pokazal je lovsko odliko-
vanje, s tresočo roko je odprl
škatlico, v kateri hrani me-
daljo zaslug za narod. Da je
od Tita, je povedal s poseb-
nim tonom, Ana pa je med-
tem položila lepo oblikovano
testo v domačo peč.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC

Znanec ne gre od doma
nikdar brez nekaj večjih
bankovcev v žepu. Pravi,
da nikdar ne veš, kaj se
ti lahko zgodi. Sicer je
res, da danes niti v samo-
postrežnico ne moreš več
brez večjih bankovcev,
toda kot kaže naslednji
primer, je včasih le pa-
metno, da nimaš denarja
pri sebi.
Med vožnjo po Dečko-
vi v Celju so mi deževne-
ga dne »mrknili« brisal-
ci. Ker so bili obeti za
soncem dokaj pičli, sem
zavil na Ljubljanski ce-
sti k AMD Slavko Šlan-
der in zaprosil prijazne-
ga mojstra za pomoč.
Kot že velikokrat, je
razumel človeka v stiski
in poslal enega od delav-
cev v mehanični delav-
nici, da pogleda pod po-
krov stoenke. »Ja, mo-
torček je šel, novega bo
treba kupiti,« je bila nje-
gova strokovna ugoto-
vitev.
V trgovini pobaram za
ceno. 3.700 dinarjev! In
še nekaj stotakov za de-
lo, računam, da bo pol
starega milijona. Nič,
bomo počakali na sonce.
Ob naslednjem dežju me
sin prepriča, da naj le
preizkusim brisalce in
glej ga šmenta, veselo se
zapodita po vetrobran-
ski šipi. Zadovoljen od-
peljem, ko po dveh kilo-
metrih zopet preneha j
njuno šviganje.
Tokrat se, besen seve-
da, napotim k avtoelek-
trikarju Miranu Grajžlju
na Teharsko cesto. Tudi
on pogleda pod pokrov
in pravi: »Tako, no, pet-
najst minut bo treba po-
čakati.« Kaj pa je,« sem
radoveden. »Potrebujem
nov motorček?«. Kje pa!
Očistil mi je krtačke in
zaračunal 350 dinarjev.
Počakal sem še dober
mesec in precej deževnih
dni, da sem tole zapisal.
Brisalci delajo še zdaj,
sam pa sem prihranil ne-
kaj tisočakov in se obo-
gatil za dobro izkušnjo.
M.S.
Mladi
manekeni
Preko 60 fantov in pred-
vsem deklic od 5 do 16 leta je
prišlo na avdicijo za maneke-
ne, ki jo je pripravil plesni
ansambel Igen v Golovcu.
Izmed kandidatov, ki si želi-
jo javnega nastopa v lepih
oblačilih, so izbrali le tri. To-
liko so jih namreč potrebo-
vali, saj se ansambel že sedaj
pripravlja za revijo Vse za
otroka, nastopili pa^naj bi tu-
di v Beogradu. Žirija, ki
takšnega odziva ni pričako-
vala, je imela za nek^ ur
dela.
EDI MASNEC
Plesi na
drsališču
že nekaj let je opaziti, da v •
Celju poleti na prostem ni
nikjer glasbe, kjer bi lahko
gostje tudi zaplesali. Letos
pa bo to mogoče vsak petek
in soboto zvečer na drsali-
šču v Mestnem parku.
Ansambel OK se je dogo-
voril s Hokejsko drsalnim
klubom, da jim odstopijo ta
prostor dvakrat na teden za
ples. Seveda na teh plesih ne
bo vedno igral samo ta an-
sambel. V goste bodo pova-
bili tudi druge skupine iz re-
gije in tudi od drugod, razen
tega bodo nastopili tudi pev-
ci, plesne skupine in drugi,
tako da se nam obetajo zani-
mivi večeri. Že ta petek bo
razen ansambla OK prepeva-
la Tatjana Dremelj (na sUki),
v soboto pa bo tudi modna
revija. F.P.
Cirkusa tolcrat ni zakuhala zvezna administracija
Glede na obisk cirkusa Pa-
ride Orfei, ki je konec tedna
gostoval v Celju, bi lahko
sklepali, da imajo vsi že do-
volj cirkusa doma, ko v okvi-
ru družine usklajujejo intere-
se in združujejo sredstva za
nujno potrebne nakupe. Mož-
na pa je tudi drugačna razla-
ga n sicer, da se pri naših ob-
čanih vse bolj krepi dolgo pri-
čakovana zavest, in jih ne za-
nimata le plača in zabava,
ampak se aktivno vključujejo
v aktualna administrativna
dogajanja našega družbeno-
političnega vsakdana, tako
da jim še kakšen dodatni cir-
kus ne pride niti na misel.
Občani, ki so si cirkus kljub
temu ogledali, pa so lahko po-
leg že standardnih točk videli
tudi napredek cirkuške tehno-
logije, ki sicer še vedno deluje
na principu hidravlike, vendar
če ob tem vemo, da tehnologija
našega gospodarstva ni bistve-
no drugačna, je to že kar pre-
cejšen napredek. Za prikaz
tehnologije je poskrbel diri-
gent Ittori Manuel Rene Jean,
ki je uspešno orkestriral vodo-
metu.
Gledalcem so gotovo ostali v
spominu tudi bengalski tigri,
ki tokrat za spremembo niso
nikogar požrli. Očitno so tudi
tigri kar hitro sprevideli, da jih
je prišel gledati le delavski raz-
red, ki ni vreden niti toliko
(glede na količino mesa in ko-
sti), da bi ga kakšen izmed ti-
grov sploh povohal. Mnogim
se je priljubil tudi čarodej, ki
se je na čudežni način otrese
lastne žene. Natančno poveda-
no: začaral je njeno glavo, ka-
mor sodijo tudi usta, ki jih je v
povprečni delavski družini iz
dneva v dan preveč, tako da
navdušenje gledalcev ni bilo
presenetljivo.
Priljubljenost pa si je prido-
bila tudi lepa plavolasa Angle-
žinja Anne Elizabeth Granger,
čeprav ni počela nič drugega
kot da je vrtela okoli prsta šte-
vilno pasjo zalego, ki se gotovo
hrani samo z mesom. Zato lah-
ko razumemo zavist podhra-
njenih Celjanov. Marsikdo pa
je ob tem še pomislil, da bi
Anne gotovo prej pošteno
ugriznil, kot da bi se ji pustil
vrteti tako, kot so se ji pustili
psi.
Velja še zapisati, da so se cir-
kusanti tokrat prav potrudili
in poskrbeli, da so gledaci po-
leg vstopnine prispevali še ne-
kaj dodatnih dinarjev za razvoj
svetovnega cirkus. Vse zainte-
resirane so fotografirali na ko-
njih, tibetanskih kozah, kame-
lah (na sliki) in drugih štirinož-
cih, menda celo na oshh, če-
prav slikati osla na oslu ni no-
ben dogodek, ki bi si ga bilo
vredno zapomniti. Gotovo pa
gre za samouprvne pravice ob-
čana, da se fotografira kot je
njemu prav.
Kakorkoli že, cirkus sije bilo
vredno ogledati, ne toliko zara-
di nastopajočih kot zaradi ob-
čanov in delovnih ljudi, ki so
dokazali svojo družbenopoli-
tično zrelost s tem, da si cirku-
sa niso ogledali.
VILI EINSPIELER