J.2U$V

M

.ji.tr

V

r

in počeševanje vselej neomadežane

za vse dni v mescu

poleg

Sv. Alfonza Marija Ligvorljana

s pristavkom mnogih družili molitev in pobožnost.

Spisal

Janez Volčič,

< 1 uhove n X jj  ubij anske škofij o.

V natis teh bukev jc Ljubljansko Skofijstvo dovolilo 4. april« 1867.

—- --

V LJUBLJANI, 18G7.

V zalogi in na prodaj pri Matiju Gerber ju.

O moj Gospod Jezus Kristus! prosim te, naj me
sladka in goreča moč tvoje ljubezni vsega prevzame, da
umerjeni iz ljubezni do tebe, kot si umeri ti iz ljubezni
do mene. (Sv. Frančišk.)

0 ne ljubljena Ljubezen, o ne spoznana Ljubezen! o
moj Ženin! kdaj me boš že enkrat vsega na se potegnil ?

(Sv, Magdalena Paciška.)

Jezus, moj zaklad, moja presladka Ljubezen! rani
in vnemi to moje sereč, da bo gorelo le za tebe, ljubilo
le tebe! (Peter Alknntara,}

0 kdaj bo prišel tisti čas, da bom reči zamogel:
Zdaj , o moj Bog! zdaj te več zgubiti ne morem.

(Sv, Alfonz*)

Moji preljubi Slovenci!

ftisžVpet vam podam nove molitevne buk-
jvice. Oh! saj molitve vsi toliko po-

i  J  SStrebujemo. — Prosite in molite
^  terkajte in išite — nam veli Jezus
sam. Kje? pa bomo popred; kje?
bolj gotovo uslišani, kakor ravno pred milim na¬
šim Jezusom samim, ki jo v svoji neskončni lju¬
bezni vedno bistevno pri nas v naj svetejšem za¬
kramentu sv. Eošnjega Telesa.

Sv. Terezija se je nekdaj prikazala pobožni
duši, ter ji je rekla: Kar mi svetniki v nebesih
delamo pred obličjem Božjim, to delajte, vi po¬
božni, na zemlji pred sv. Eešnjim Telesom. —
Svetniki pa molijo, častijo, hvalijo, slavijo svojega
Boga tam v nebesih — edino, vse veselje nji¬
hovo je, da so vedno pred obličjem Božjim in
vživajo svojega Boga. Oh! in kaj hoče biti po¬
božnemu kristjanu tii na zemlji ljubšega, kaj pri¬
jetnejšega, kaj lepšega, kaj tudi boljšega, kakor:
biti pri Njem, kterega ljubi duša njegova? Saj
še posvetni človek iše tega, kar želi serce nje¬
govo. Ako torej ljubiš svojega Boga, svojega
Zveličarja, ki edini more nasititi tvoje serce;
ako ljubiš tudi Marijo, prečisto Devico, ki ti naj
ložej pa tudi toliko rada pomaga, da prideš k
Jezusu, svojemu Bogu, — ako ljubiš Jezusa in

1 *

4

Marijo, ti bo gotovo ljubo, ako ti pokažem, ako
ti napišem, kaj in kako boš govoril pred Jezusom
in Marijo, da jima skazuješ ljubezen svojo, da boš
pa tudi zagotovljen obilnih gnad Božjih.

Nobeden na svetu pa ni dozdaj tako lepo
znal govoriti pred Jezusom v naj svetejšem Za¬
kramentu, in pred Marijo Devico, kakor je govo¬
ril sv. Alfonz Marija Ligvori. Zato so tudi po¬
božni Slovenci tako radi molili te prelepe molitve
pri obiskovanji sv. Rešnjega Telesa. Tu jih imate
vnovič poslovenjene. Podam jih vsim, posebno pa
bratom in sestram naše bratovšine presvetega
Rešnjega Telesa. Vi ste toliko radi sprejeli malo
bukvice: »Ura, moliti Jezusa v zakramentu lju¬
bezni Božje«, kjer so zbrane le nektere molitve
v častenje Jezusovo. V tej „Sveti uri“ pa Vam
jih podam veliko versto naj lepših, naj priserčnej-
ših, naj milejših molitev, s kteremi bote svojo
dušo in svoje telo — sebe popolnoma — zročo-
vali Jezusu svojemu Bogu in Marii, Materi Božji.

Oh, da bi ga pač res ljubili vsi, ki nas je
on toliko ljubil!

Ko bote v svoji sv. molitvi Jezusu vse že
izročili, zdihnite še za mo, naj bom še živ ali že
mertev.

češeno in hvaljeno naj vedno bo
- Presveto Rešnjc Telo!

Marija,-Mati Božja,

Prosi za nas!

James Volčič

5

presvetega

II e * n j e g a Teles a.

0y.  Alfonz Marija Ligvori je v svoji
preserčni ljubezni do naj svetejšega Zakra¬
menta zložil neizrečeno lepe molitve, ktere
po vsem svetu pobožni kristjani naj raji mo¬
lijo pri obiskovanji presvetega 'Rešujega Te¬
lesa. Od tega nam on sam takole piše:

Sv. vera nas za terdno uči, da je Jezus
Kristus v zakramentu sv. Rešnjega Telesa res¬
nično in bistevno pričujoč v podobi belega
kruha. Dobro moramo pa pomisliti in si k
sercu vzeti, da je Jezus na naših altarjih,
kakor na sedeži ljubezni in usmiljenja, zato,
da nam deli svoje gnade, in da nam kaže,
kako nas neskončno ljubi, ko je noč in dan
— zmeraj pri nas. In da bi mi ljubeznjivo

6

pričujočnost Jezusa Kristusa in njegovo vedno
bivanje med nami v naj svetejšem Zakramentu
očitno spoznali, ga hvalili in po dolžnosti
molili; ravno zato je postavila sv. cerkev
praznik sv. Rešnjega Telesa. Zato izpostavlja,
zato nosi sv. cerkev ta naj svetejši Zakrament
v očitnih procesijah.

Pa, o moj ljubi Bog! koliko nečasti,
koliko zaničevanja je mogel naš ljubi Odre¬
šenik že prestati, in koliko ga še dandanes
preterpi v tej Božji skrivnosti! In sicer celo
od tistih, zavoljo kterih je, iz gole ljubezni,
na altarjih pričujoč!

Po pravici se je pritožil nekdaj svoji
ljubi služabnici Margariti Alakok. Neki
dan, ko je ravno pred naj svetejšim Zakra¬
mentom molila, se ji prikaže Jezus. Pokaže
ji svoje serce na gorečem, s ternjem obdanem
sedeži, na kterem je bil postavljen velik križ.
„Lej! ji pravi, to je tisto serce, ki je ljubilo
ljudi brez nehanja, in v preveliki tej ljubezni
se je tako rekoč stajalo. Pa, namesti lju¬
bezni mi ljudje povračujejo, ravno v tern za¬
kramentu ljubezni, le nehvaležnost, zaniče¬
vanje, merzloto in celo Božji rop. Kar me
pa naj bolj boli je, ker delajo z menoj tako
tudi oni, ki so se mi že popred popolnoma
darovali 41 . Potem ji je Jezus zapovedal, da
naj se postavi pervi petek po osmini praz¬
nika sv. Rešnjega Telesa, tudi praznik njego¬
vemu presvetemu sercu v čast. In ta praz¬
nik naj bi pobožne duše, ki ga ljubijo, s po-

7

sejnim počeševanjem popravljale nečasti, ktere
se godijo najsvetejšemu zakramentu sv. Reš¬
njega Telesa. Posebne gnade je obljubil njim,
ki mu bodo skazovali to češenje.

Iz tega se lahko učimo, kar je Bog že
v stari zavezi govoril po svojem preroku; da
mu je namreč naj veči veselje, biti med ljud¬
mi; da jih nikakor ne more zapustiti, ako-
ravno ga oni zapustijo, celo zaničujejo. Iz
tega pa tudi vidimo, kako ljubi so Jezusovemu
sercu vsi, ki ga večkrat obišejo, se ž njim v
naj svetejšem Zakramentu pogovarjajo in se
ž njim zedinjajo. Zato je Jezus sv. Mariji
Magdaleni Paciški zapovedal, da naj ga vsaki
dan tri in tridesetkrat obiše v zakramentu
presvetega Rešnjega Telesa. In ta Jezusova
nevesta je rada to storila, in tako blizo k
sv. tabernakeljnu hodila, kolikor ji je bilo
naj bolj mogoče.

In poglejmo, in pomislimo le posebne
gnade, čiste razsvetljenja, presladko, gorečo
ljubezen in navdihuj enja, ktere so imele po¬
božne duše, in jih še imajo pri obiskovanji
naj svetejšega Zakramenta. Tu so vživale
svete duše nebeško veselje. Oče Alojzi, iz
družbe Jezusove, imenitni sicilijanski misijo¬
nar, je že v mladih letih imel do zakramenta
sv. Rešnjega Telesa toliko ljubezen, da se mu
je nemogoče zdelo, živeti brez tega zakra¬
menta. Tako nebeško, tako sladko je bilo
veselje, ktero je vžival v pričujočnosti Jezu¬
sovi. Njegov spovednik mu je zapovedal, da

8

se sme le eno uro muditi pred sv. Rešnjim
Telesom. Ko mu je pa ta ura prehitro pre¬
tekla, se je vidilo, kako težko mu je bilo,
kako s silo se je odtergoval od Jezusovega
serca. Bilo mu je, kakor malemu detetu, ,tko
bi ga kdo odtegnil od maternih pers, ko je
ravno sesati jelo. Zato je pa tudi, ko je naj
svetejši Zakrament zapustiti mogel, proč grede,
vedno še proti altarju bil obernjen, velikrat
še pokleknil, kakor da bi ne vedil, kako bi
se poslovil od svojega Boga in Gospoda.

Tudi sv. Alojziju Goncagu je bilo za¬
povedano, da ne sme biti predolgo pri za¬
kramentu sv. Rešnjega Telesa. Ko je pa kaka
pot ga peljala memo tega zakramenta, in ga
je neka notranja sladka moč vlekla k Jezusu,
je zavoljo pokoršine naglo memo šel; pa s
težkim sercem je v svoji otročji ljubezni re¬
kel: Beži, beži od mene, o moj Bog!

Pri Jezusu, v naj svetejšem Zakramentu,
je bil pokrepčan sv. Frančišk Ksaveri. Po
dnevi je skerbel za zveličanje svojega bliž¬
njega, za spreobernjenje nevernikov, po noči
pa je molil pred tem skrivnostnim zakra¬
mentom. Tako je delal tudi sv. Janez Fran¬
čišk; in ako so bile cerkvene vrata že za-
perte, in ni mogel blizo tabernakeljna, je po¬
kleknil na cerkveni prag, če je tudi dež šel
ali mraz bil, da je tako saj od deleč svojemu
božjemu tolažniku v tem zakramentu spo¬
dobno čast skazal. Ako se je sv. Frančišku
Asisi kaj hudega, kaj nasprotnega prigodilo,

9

je hitro šel v cerkev, da bi se zavoljo tega
pogovoril z Jezusom v zakramentu sv. Reš¬
uj ega Telesa. Kako lep zgled nam je sv. Ven¬
ceslav, Češki kralj! Toliko častenje, toliko
ljubezen je imel do naj svetejšega Zakramenta,
da je pšenico in grozdje sam naberal za kruli
in vino, ki se je rabilo pri daritvi sv. maše.
Po noči, tudi v naj hujši zimi, je bos obi¬
skoval cerkve, kjer je bilo shranjeno presveto
Rešnje Telo. In njegova sveta duša je tako
gorela v sveti ljubezni do svojega Boga, da
je celo njegovo telo čeznaturno tako ogrela,
da se je topil sneg pod njegovo stopinjo.
Ko ga je nekdaj pri takem obiskovanji, po
noči, v hudi zimi spremljeval njegov služab¬
nik, kterega je hudo zeblo, mu reče kralj,
ker se mu je smilil, da naj hodi po njegovih
stopinjah. In služabnik ni čutil nobenega
mraza več.

Takih lepih zgledov je veliko zapisanih
pri naslednjih obiskovanjih. V njih se vidi,
kako sladko veselje so vživali svetniki pri
obiskovanji sv. Rešnjega Telesa. In ni čuda!
saj na zemlji nimamo nobenega imenitnejšega,
pa tudi ne bolj ljubeznjivega zaklada, kakor
je Jezus v tem naj svetejšem Zakramentu.

Zatorej duše! ki ljubite svojega Boga,
opustite nepotrebne shode z ljudmi, in obi¬
skujte vsaki dan, saj za četertinko ure, svo¬
jega Jezusa v zakramentu sv. Rešnjega Telesa.
Okusite sami, kako sladak, kako dober je
Jezus. Vedite, da čas, v kterern se bote po-

1  #*

10

govarjale z Jezusom, vam bo že tukaj v naj
večji dobiček, o smerti pa in vso večnost v
neskončno tolažilo. Vedite, da kratka, pa
serčna molitev pred sv. Rešnjim Telesom vam
bo več pridobila, kot vse druge djanja celega
dne, če so še tako dobre. — Res je Bog
povsod pričujoč, in usliši vselej naše molitve,
kakor sam pravi: „Prosite in bote prejeli 11 , pa
vender je gotovo, da Jezus svoje gnade obil-
niši deli tistim dušam, ki ga obiskujejo v tem
naj svetejšem Zakramentu. Tudi nas uče
cerkveni očetje, da bomo popred, bolj gotovo
uslišani, ako ga prosimo v tem zakramentu.
Kje so svete duše delale lepši, kje imenitniši
sklepe, kot ravno v pričo Jezusa v tem naj
svetejšem Zakramentu? In kdo ve? — Bog
hotel naj bi! da ne boš tudi ti, preljuba duša!
ravno tukaj sklenila, se popolnoma izročiti
svojemu Zveličarju, svojemu Bogu? —Jaz —
piše sv. Alfonz — jaz očitno tu spoznam in
zapišem v te bukve, da pri obiskovanji pre¬
svetega Rešnjega Telesa, akoravno ves merzel
in poln nepopolnamost, sem sklenil, zapustiti
svet, na kterem sem šest in dvajset let k
svoji nesreči živel. Blagor tebi, o ljuba duša.
moja! ako pred zapustiš svet, kot sem ga za¬
pustil jaz, ako se pred, vsega daruješ tistemu
Gospodu, ki se je vsega tebi že velikrat da¬
roval! Še enkrat rečem: Blagor tebi, ne le v
večnosti, temuč že tukaj v tem življenji!
Verjemi mi, o duša moja! vse na svetu je
nečiraernost. Veselice, igre, družbe, shodi in

11

burke ali norčevanje, vse je le posvetno ve¬
selje; pa te in take razveselovanja so napol¬
njene z grenkim želčem, z bodečim ternjem.
Verjemi meni, ki sem vse to skusil, pa tudi
zdaj vse to obžaljujem. Ako si le z neko¬
liko zbranim duhom pred svetim Rešnjim Te¬
lesom, gotovo te bo Jezus bolj potolažil, bolj
razveselil, kakor te kdaj svet razveseliti more
z vsim svojim razveseljevanjem, z vso svojo
minljivo neizmernostjo. O presladko veselje,
biti pred altarjem z živo vero, in s serčno po¬
božnostjo se pogovarjati z Jezusom, ki je v
tem zakramentu ravno zato pričujoč, da bi
slišal in uslišal naše prošnje, naše zdiho-
vanja!

Oh, in koliko imamo prositi! Da bi
nam odpustil grehe in vse razžaljenje; da bi
nam pomagal v revah in potrebah! Vse to mu
lahko odkrijemo, kot stori človek svojemu
priserčnemu prijatelu, v kterega stavi vse za¬
upanje svoje. Tu ga lahko prosimo potreb¬
nih gnad, prosimo ga serčue ljubezni, večnega
zveličanja. In čez vse, kako sladko je vpričo
svojega Boga, mu skazovati svojo ljubezen;
skazovati ljubezen tistemu Zveličarju, ki je iz
gole ljubezni tii na altarju, ki svojega nebe¬
škega Očeta vedno prosi za nas, ki iz ljubezni
do nas ves gori; res, kterega je ljubezen sama
nagnila, da je in da prebiva v tem naj sve¬
tejšem Zakramentu. Pa, kaj bi več govoril:
Pojdi in poskusi sam!

Pri vsakem obiskovanji pa tudi pošiljaj

12

svoje zdihljeje k Mariji, prečisti Devici. Za¬
kaj? tega mi ni potreba razlagati. Cerkveni
očetje učijo s sv. Bernardom, ki pravi, da
Bog deli svoje gnade po Mariji Devici. Oče
Suarec pravi, da splošna misel katoliške cer¬
kve je, da priprošnja Marijna ni le koristna,
temuč celo nekako potrebna, ako hočemo kako
gnado od Boga zadobiti. Zadosti je, da sv.
cerkev Mariji prilastuje besede sv. pisma:
»Blagor človeku, kteri me posluša, in čuje pri
mojih vratih vsaki dan, in na me streže pri
podbojih mojih dur. Kdor mene najde, najde
življenje, in prejme zveličanje od Gospoda' 1 .
(Bregov. 8, 34, 35.) Po pravici torej želi
katoliška cerkev, da za Bogom stavimo vse
svoje zaupanje v Mater Božjo in jo pozdrav¬
ljamo: Upanje naše, bodi češena!

Zato nam kliče *sv. Bernard, ki za Bo¬
gom stavi vse svoje zaupanje v Marijo: Išimo
gnado, išimo jo pa po Mariji; zatorej pri¬
stavlja sveti Antonin, ako bi prosili brez Ma¬
rije, bi hotli ferčati brez perut, in naša proš¬
nja bi se nam ne spolnila.

To češenje Matere Božje je pridobilo
svetnikom neizrečeno veliko gnad. To češenje
jih je pripeljalo na visoko stopnjo svetosti.
To češenje bo tudi tebe, ljuba duša moja!
pripeljalo v svete nebesa. Verjemi, da naj
lepši, naj srečniši, pa tudi naj gotovši pot do
serca Jezusovega je skozi Marijno serce. Pojdi
in poskusi!

Torej, o moj kristjan! pri vsakem obi-

13

sko vanji presv. Rešnjiga Telesa pozdravi tudi
preblaženo Devico Marijo; naj bo to v cer¬
kvi ali doma pred njeno sveto podobo. In
zagotovim te, a ko boš to pobožno storil, boš
prejel vselej velike dobrote od te mogočne,
imenitne Gospe. Sv. Andrej Kretenski pravi:
„Navajena je Marija, veliko sprositi njim, ki
ji le majhno službo skazujejo 11 .

Duhovno obhajilo.

Sv. Tomaž Akvin pravi: Duhovno obha¬
jilo je serčna želja, prejeti Jezusa v zakra¬
mentu sv. Rešnjiga Telesa, je ljubeznjivo zdru¬
ženje z Jezusom Kristusom, kakor da bi ga
človek resnično prejel.

Kako dopadljivo je Bogu duhovno ob¬
hajilo, in koliko gnad on deli v tem svetem
opravilu, je Bog sam pokazal blaženi Pavli
Mareski. Vidila je neki dan dve čudovitni
posodi, eno zlato, drugo sreberno. Bog ji je
naznanil, da v zlati posodi shranuje njene res¬
nične obhajila, v sreberni posodi pa njene
duhovne obhajila. In sveti Joani Križanski
je Bog naznanil, da z duhovnim obhajilom
prejema gnade resničnega obhajila. Čez vse
zadosti nam mora biti zastran tega to, da sv.
tridentinski zbor visoko ceni in posebno pri-
poročuje duhovne obhajila.

Zato se pa tudi pobožne duše toliko
rade po duhovno obhajajo. Dvestokrat se

14

je vsaki dan zveličana Agata Križanska du¬
hovno obhajala. Oča Peter Faber, pervi sprem-
ljevavec sv. Ignacija, pravi, da ni boljšega
pripomočka, se lepo in prav pripraviti za sv.
obhajilo, kot je duhovno obhajilo. Ako hočeš
kdaj Jezusa prav ljubiti, prizadevaj si, da
pri vsaki sv. maši, pa tudi pri vsakem obi¬
skovanji sv. Rešnjega Telesa se saj enkrat
duhovno obhajaš ; še boljši pa je triki'at; to
je: v začetku, v sredi in na koncu sv. maše
ali obiskovanja. Ta pobožnost ti bo prinesla
veliko več dobička, kot misliš, ali kot misliti
zamoreš. Pa tudi kako lahko to storiš! Vsako
uro, vsaki trenutek, brez da bi kdo vedel;
nobenega ti ni vprašati potreba, še svojega
spovednika ne. Kadarkoli le sam hočeš, če si
teš ali pa ne, vselej in povsod se po duhov¬
no obhajati zamoreš. Samo obžaluj svoje
grehe in ljubi svojega Boga in hrepeni po
svojem Jezusu, pa je vse storjeno.

Da ti bo pa duhovno obhajilo res kori¬
stilo , ne pozabi, kar te uči neki pobožen
učenik. On pravi: Sv. tridentinski zbor nas
uči, da bo želja s Kristusom se skleniti res
duhovno obhajilo, mora se začeti v živi veri,
ki je sklenjena s serčno ljubeznijo. Toraj, ako
hočeš dobiček, moraš biti prijatel Božji, v
stanu gnade Božje, da boš zmožen, se s Kri¬
stusom skleniti. Zakaj, ako si vedoma v
smertnem grehu, si sovražnik, ne prijatel
Božji, in tvoj trud je zastonj; tvoja želja,
s Kristusom se skleniti, bi bila celo pregreš-

15

na in nekaki Božji rop. Ako bi pa ne vedel
za smertni greh, in bi se mislil prijatela
Božjega, bi bila tvoja želja sicer dobra, hva¬
levredna ; vender pa bi ne bila nobeno du¬
hovno obhajilo; ker se z Bogom nikakor ne
moreš skleniti, ako nisi v stanu gnadeBožje.
O ne pozabi tedaj, kesati se svojih grehov,
vselej jih serčno obžaluj s popolnoma kesanjem.

lahko takole obudiš :

Moj Jezus! verujem, da si v za¬
kramentu presvetega Rešnjega Telesa res¬
nično pričujoč. — Ljubim te čez vse. —
Iz ljubezni do tebe obžalujem svoje pre¬
grehe; vekomaj nikoli nočem več grešiti.
— Želim v svoje serce te prejeti in s
teboj se skleniti. Ker te pa zdaj v za¬
kramentu prejeti ne morem, o pridi saj
po duhovno v moje serce! Oklenem se
te, zedinim se s teboj, kakor da bi res
v moje serce prišel. Nikdar ne privoli,
da bi se še kdaj ločil od tebe!

16

Verujem, o Jezus, da si v naj sve¬
tejšem Zakramentu pričujoč. S teboj
skleniti se želim! Pridi v moje serce!
V duhu te objamem! Ne loči se nikdar
od mene.

Prosim te, o moj Gospod Jezus Kri¬
stus! naj me tvoja sladka in goreča lju¬
bezen do mene vsega povžije, da umer¬
jena iz ljubezni do tvoje ljubezni, ker si
ti umeri iz ljubezni do mene. (Sv. Frančišk.)

O ne ljubljena, o ne nespoznana
Ljubezen, o moj nebeški Ženin! kdaj me
boš že enkrat vsega k sebi potegnil ?!
(Sv. Magdalena Pac.)

Jezus, moj zaklad, o moja presladka
Ljubezen! Rani in vnemi to moje serce,
da bo le za te gorelo, le tebe ljubilo!
(Sv. Peter Alk.)

17

M@Sat©^o

Pred slednjim obiskovanjem naj svetejšega
Zakramenta.

(300 dni odpustka zadobi vsak kristjan , ki to
naslednjo molitev pobožno moli pred sv. Rešnjim Te¬
lesom. kdor jo pa moli celi mesec, vsaki dan saj
enkrat, in prejme svete Zakramente, in moli neko¬
liko v namen svetega Očeta, zadobi tudi popolnoma
odpustek i  kteri dan si sam odbere. Tudi se zamorejo
ti odpustki dušam v vicah darovati. Tako so privo¬
lili sedajni papež Pij IX. 8. v. šerp. in 23. kini.
1839.)

Moj Gospod, Jezus Kristus! Iz lju¬
bezni do nas ljudi si v tem naj svetej¬
šem Zakramentu vedno, noč in dan,
pričujoč, čakaš, kličeš ljubeznjivo, išeš
in prejemaš z milostljivim sercem vse,
ki pridejo k tebi, ki tebe obišejo. Veru¬
jem in terdim, da si resnično in bistevno
pričujoč v tem naj svetejšem Zakra¬
mentu altarja. Ponižno, spoznavši svojo
veliko nevrednost, te molim svojega pra¬
vega in živega Boga. Hvala ti bodi!
kolikor premorem te hvalim za brezštevilne
gnade, ktere si mi že skazal. Posebna
hvala ti bodi, ker si se toliko ponižal,
da si se v tem zakramentu samega sebe
meni dal, da si mi svojo presveto Mater
v priprošnico izvolil in tudi zato, ker si

18

me poklical, da te tukaj v tej cerkvi
pobožno obišem.

Zato hočem danes trikrat počastiti
tvoje presveto in ljubezni polno serce.
Pervič, da te, kolikor je meni ubogi revi
mogoče, spodobno zahvalim za to nepre-
cenjeno gnado, da te tukaj obiskati smem.
Drugič, da bi nekoliko popravil nečasti
in oskrunjenja, ki ti jih prizadevajo v
tem zakramentu tvoji sovražniki, never¬
niki in krivoverci, ali pa tudi mlačni
kristjani. In tretjič, da bi te s tem obi¬
skovanjem spodobno molil na vsih krajih
cele zemlje, kjer te, o moj ljubeznjivi
Zveličar! v tem zakramentu ljubezni, no¬
beden ne časti, nobeden ne moli, kjer si
zapušen od vsih človeških otrok. O moj
Jezus! ljubim te iz vsiga serca, in čez
vse mi je žal, da sem dozdaj tvojo ne¬
skončno dobroto tolikokrat razžalil. S po¬
močjo tvoje gnade terdno sklenem, te
nikoli več ne žaliti.

Vem in spoznam, da sem reven in
ubog, vender se prederznem, ter se danes
tebi vsega darujem. Posvetim se v službo
tvojega veličastva. Odpovem se popol¬
noma, za vselej svoji volji. Vsega se

19

ti izročim, nič zase ne obderžim. Svoje
nagnjenje, svoje želje; vse, kar sem in
kar imam, vse, vse ti dam. Delaj z
menoj, in z vsem, kar je mojega, po
svoji naj svetejši volji. Za naprej ne
išem, ne želim, in nočem nič druzega,
kakor samo to, da tebe ljubim, tebi slu¬
žim , da sem vender enkrat že zvest v
spolnovanju tvoje presvete Božje volje.

Tebi priporočim tudi uboge duše v
vicah, posebno tiste, ki so te rade ča¬
stile v tem presvetem Zakramentu; pa
tudi tiste, ki so serčno ljubile tvojo ne-
omadežano Mater. O še danes jim skaži
čudovitim moč svojega neskončnega u-
smiljenja!

Priporočim ti tudi vse uboge greš¬
nike. Usmili se jih! Daj jim milostljivo
čas, priložnost in resnično voljo, da se
po pravi pokori k tebi vernejo. Posled¬
njič pa, o moj preljubeznjivi Zveličar!
zedinim vse svoje želje, vse svoje hre¬
penenje s željami tvojega ljubezni pol¬
nega serca, in, tako sklejene, jih daru¬
jem tvojemu nebeškemu Očetu, ter ga
prosim v tvojem presvetem imenu, da iz

20

ljubezni do tebe jili milostljivo sprejme,
in usliši mojo prošnjo. Amen.

(Sto dni odpustika zadobi vsak kristjan , ki st
skesanim sercem počasti naj svetejši Zakrament s temi
besedami:)

CeSeno in hvaljeno naj vedno ho

Presveto Rešuje Telo.

(Tri sto dni odpustika zadobi, vsaki eetcrtek,
in med osmino sv. Rcšnjega Telesa, kdor te besede
po trikrat te dneve pobožno moli. Popolnoma odpustek
pa, kdor to stori celi mesec in prejme sv. Zakra¬
mente , ter navadne molitve za odpustke opravi. Saj
5 očenašev, 5 zdrava Marij in apostoljsko vero.)
Pij. IV.

Pervo obiskovanje.

„Ako je kdo žejin, naj pride k Meni, in
naj pije.“ (Jan. 7, 37.) Lej, studenec vseli
dobrot je tukaj! Jezus Kristus v presvetem
Zakramentu neprenehoma kliče in vabi: „Ako
je kdo žejin, naj pride k Meni, in naj pije“.
O, kako bogate gnade so zajemale svete duše
vsaki čas iz tega studenca naj svetejšega Za¬
kramenta, kjer nam ponuja in deli Jezus Kri¬
stus vse zasluženje .svojega terpljenja! Že po
preroku Izaiji pravi: „V veselji bote zajemali
iz studencev Zveličarjevih 11 . (12, 3.) Ko je
pobožna Ferija, imenitna grafinja, stopila v
red sv. Klare, je pogosto in dolgo časa pred
svetim Rešnjim Telesom molila, tako, da so
jo zato sploh imenovali nevesto naj svetejšega

21

Zakramenta, Enkrat jo vprašajo, kaj vender
počne cele ure, neprenehoma pred svetim Za¬
kramentom? In ona izgovori te lepe besede,
ktere vso njeno svetost razodevajo: „Celo

večnost, pravi, bi lahko tukaj bila. Kaj ni
mar tukaj bistevno pričujoč tisti Bog, ki sc
v nebesih zveličanim vživati daje ? O, dobrot¬
ljivi Bog! naj viši Gospod nebes in zemlje je
tu resnično pričujoč, pa me še poprašujete,
kaj v pričo njega delam? Ljubim, hvalim, ča¬
stim in molim. Kaj dela ubožec pri bogati¬
nu ? Kaj bolnik pri zdravniku ? Kaj žejin pri
studencu? Kaj lačen pri z jedjo obloženi
mizi? 11

O moj preljubeznjivi Jezus! Jezus,
ti sladkost in ljubezen mojega serca! O
Jezus, ti zadostiš popolnoma vsim željam
moje duše! Oh, koliko te je stalo, da
prebivaš v tem zakramentu med nami!
Umreti si mogel popred, da zdaj bivaš,
kot klavni dar med nami, na naših altar-
jih. O koliko nečasti, koliko zaničevanja
in oskrunjevanja si že mogel prestati v tem
nezapopadljivem spominu svoje ljubezni,
da zdaj nas tolažiš s svojo pričujočnostjo,
da nam pomagaš v naših potrebah! Pa
tvoja ljubezen, tvoja želja, da bi te tudi
mi ljubili, je premagala vse te oskru¬
njevanja.

*

Pridi toraj, o veliki Bog in Gospod!
pridi, in posestvaj moje serce! Zapri pa
hitro vse vrata, da ne more v moje serce
nobena stvar, ki bi ukradla le količkaj
ljubezni, ktero sem vso tebi dolžan, in
ktere nikomur, kakor edino le tebi dam.
Ti sam, o moj Božji Zveličar, gospoduj
z menoj; ti sam me vsega posestvaj!
In ako bi ti kdaj ne bil popolnoma poko¬
ren, o nikar mi ne prizanašaj; vdari me
močno, da si za naprej zapomnim, tebi
v vsih rečeh dopasti. Nikar ne dopusti,
o predobrotljivi Jezus! da bi kdaj iskal
ali želel kaj druzega, kakor le to, da tebi
zmeraj bolj dopadem, da tebe svojega tii
na altarji skritega Boga obišem in molim,
se s teboj ljubeznjivo pogovarjam, in tebe
pogostama v sv. Obhajilu z vso le mo¬
gočo pobožnostjo prejemam. Naj iše, kdor
hoče, dobrote tega sveta; jaz pa za svojo
stran, ne ljubim, ne želim, ne išem, pa
tudi nočem nič druzega, kakor le edino
sveličavni zaklad in bogastvo tvoje lju¬
bezni. To edino išem tukaj pred noga¬
mi tvojega sedeža. Daj, o Jezus! da sam
na-se popolnoma pozabim, da se vedno
spominjam edino le tvoje neskončne do-

23

brote! Ne zavidam vam, o sveti Sera-
fini! vašega veličastva, pa ko bi smel, bi
vas zavidal zavoljo ljubezni, s ktero ste
vneti do svojega in mojega Boga. Oh,
učite me, kaj in kako naj delam, da ga
prav ljubim, da njemu dopadem.

Moj Jezus! tebe samega hočem lju¬
biti, tebi samemu želim dopasti.

(Zdaj se po duhovno obhajaj. Hrepeni po Je¬
zusu, kakor bereš spredej na strani 15. in 16. ali,
pa tole:)

O moj Jezus! verujem, da si v tem
zakramentu pričujoč; v tvojo milost, v
tvoje usmiljenje stavim vse zaupanje svoje.
Ljubim te čez vse! In zato, ki te ljubim,
mi je serčno žal zavoljo vsili mojih stor¬
jenih grehov. Pripravljen sem, raji sto in
stokrat umreti, kakor še kdaj tebe ža¬
liti. Po tebi hrepenim. Pridi, o moj Je¬
zus! pridi in posedi mojo dušo! S teboj
sc sklenem. — Tebe objamem! O moj
Jezus! ne zapusti me nikdar!

24

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Efrema.)

O preblažena, o vsa čista Devica,
Mati mojega Boga, Kraljica večne svet¬
lobe! Ti vsa mogočna, vsa dobrotljiva;
povzdignjena čez vse človeške in angelj-
ske dnbove; čistejši od solnčnih žarkov;
častitljivši od Serafinov; veličastnejši kot
so vsi kori nebeški! O presveta Gospa,
ti upanje očakov; ti hrepenenje prero¬
kov; ti lepota aposteljnov in čast mu¬
čenikov; ti veselje pravičnih; ti krona
devic; ti, o mogočna Kraljica nebes in
zemlje! ti si nas spravila z razžaljeno
pravico svojega in našega Boga, ki je
toliko strašna za nas uboge grešnike.

O Mati Božja! sprejmi nas in ob-
vari nas v svoji dobroti, v svojem var¬
stvu ! Usmili se nas, ki smo ubogi
grešniki, oskrunjeni z nesnago svojih
hudobij, s kterimi smo žalili Jezusa
Kristusa, svojega Boga in sodnika. O
Gospa! saj veš, to ti je znano, kako smo
ti vdani, kako se tebi zročimo v tvojo
službo! O kako srečni smo, da se služab¬
nike tvoje imenovati smemo. Toraj, o

25

Mati usmiljena! nikar ne pripusti, da bi
se nas kdaj polastil peklenski duh, on
priseženi sovražnik naših duš!

Za Bogom stavimo le v tebe vse
svoje zaupanje, o presveta Devica! V
nevihtah tega življenja, si ti nam naj
gotovši hramba. Ti si nam pribežališe,
kjer se nam nič bati ni. S preserčnim
hrepenenjem, z objokanim obrazom se
veržemo tebi k nogam, ter prosimo po¬
moči tebe, in po tvoji prošnji Jezusa
Kristusa, Sinu tvojega, ki je naš začet¬
nik, da nas ne zaverže zavoljo naših
grehov.

Začetek našega veselja, prosi za

nas!

po vsakem obiskovanji k Materi Božji,

da bi zadobili njeno pomoč in priprošnjo.

(Kdor to molitev moli pred kako podobo Matere
Božje, zadobi 300 dni odpustka. Kdor jo pa moli celi
mesec, saj enkrat na dan, zadobi tudi popolnoma od¬
pustek, ako prejme sv. zakramente in opravi navadne
molitve za odpustke. [Papež Pij IX.] Tudi ti odpustki
se zamorejo dušam v vicah oberniti.)

Sv, ura.

2

26

Presveta, neoraadežana Devica, moja
preljubeznjiva Mati Marija! Ti si Mati
mojega Gospoda in Zveličarja, ti Kraljica
sveta, priprošnica, upanje id pribežališe
vsih grešnikov! Pred teboj, o mogočna
Kraljica! se priklenem ter te ponižno po¬
častim. Preserčno se ti zahvalim za vse
mi do zdaj skazane dobrote; posebno pa
ker si me s svojo mogočno priprošnjo to-
likrat obvarovala peklenskega ognja, kte-
rega, sem s svojimi pregrehami že tolikrat
zaslužil. — Ljubim te, o preljubeznjiva
Mati in Gospa! in iz čiste ljubezni do
tebe terdno sklenem, tebi zmeraj in
vselej zvesto služiti, in kolikor premo¬
rem, hočem tudi druge napeljevati, da
bodo tebe ljubili, tebi služili. Za Jezu¬
som , tvojim ljubim Sinom, stavim vse
svoje upanje na te, in s tvojo pomočjo
si upam tudi zadobiti večno zveli¬
čanje. Vzemi me med svoje služabnike,
o Mati milosti Božje! in ohrani me vedno
v svojem mogočnem varstvu.

Ker vem, da vse premoreš pri Bogu,
zato zdihujem in milo kličem k tebi:
Reši me vsih skušnjav, ali pa mi saj
sprosi potrebno pomoč, da jih premago-

27

vati zamorem do konca svojega življenja.
Od tebe pričakujem prave ljubezni do
Jezusa. Upam tudi, da bom s tvojo po¬
močjo srečno sklenil svoje življenje. O
moja preljubeznjiva Mati! pri tvoji veliki
ljubezni do Boga te prosim: Stoj mi
vedno na strani, zlasti pa v moji zadnji
uri, ko bo šlo za moje večno zveličanje!
Ne zapusti me, dokler me ne vidiš med
izvoljenimi tam v nebesih! Tam te bom
častil, tam ti bom večno slavo prepeval,
zato ker si mi milost skazala. Tako upam,
tako naj tudi bo! Amen.

Drugo obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran IT.)

„Kruh, kterega bom jaz dal, je moje
meso za življenje sveta." (Jan. 6, 52.) Častiti
služabnik Božji, oče Evzebi, iz Jezusove druž¬
be, pravi da je kruh jčd, ki se vživa, pa se
tudi lahko hrani. Zato, pravi on na dalje, je
hotel tudi Jezus Kristus v podobi kruha, tii
na zemlji med nami biti, da ni le v živež
ljubijočim dušam pri sv. Obhajilu, temuč tudi,
da je v naj svetejšem Zakramentu skerbno

2  *

28

shranjen v naših cerkvah zato, da je zmeraj
bistevno tako blizo nas. Mi pa ravno v tem
vedno spoznati moramo njegovo neskončno
ljubezen, s ktero je bilo za nas vneto nje¬
govo Božje serce, in ktera ga je tako dalječ
peljala, „da je sam sebe v nič storil, ko je
podobo hlapca nase vzel“, kakor piše sv.
apostelj Pavel svojim Filipjanom 2, 7.

Ako pa sv. apostelj ta zares nezapopad-
ljivi čudež Jezusove ljubezni, to ponižanje sa¬
mega sebe v sprejemi človeške nature, kakor
nekako vničenje veličastva njegovega, začu¬
deno oznanuje, kaj hočemo pa mi reči? kako
občutiti? kako umeti ljubezen Jezusovo,
ako premišljujemo, da je podobo človeško,
podobo hlapčevsko pustil — oh, nad tem tudi
angelji stermijo — in je revno podobo kruha
nase vzel ? „Noben jezik, pravi sv. Peter Al-
kantarski, ne more dopovedati velikosti tiste
ljubezni, ktero ima Jezus do vsake duše, ki
je v posvečujoči gnadi Božji. On, naj lepši,
naj ljubeznjivši Ženin, se loči od tega sveta
po smerti na križi. Da bi ga pa nikdar no¬
beden ne pozabil, hoče vsim človeškim otro¬
kom zapustiti vedni spomin in zastavo svoje
ljubezni. In kaj stori zato? Vidno podobo
človeško je spremenil v podobo belega kruha,
ter se da v tem zakramentu nam v nepozab¬
ljivi spomin. Znamnje vedne zaveze med se¬
boj in med nami je postaviti hotel. Pa to
znamnje ni smelo, ni moglo biti drugo, kakor
on edini, on sam“.

29

O moj dobrotljivi Jezus! namen tvo¬
jega bivanja med nami, v teh naših cer¬
kvah, ni noben drugačen, noben drugi, ka¬
kor le ta, da poslušaš prošnje ubogih, ki
hodijo semkej, in išejo gnade, ter ti od¬
krivajo svoje serca. O zatorej sliši da¬
nes ponižno prošnjo mojo, naj nehvalež-
nejšega grešnika tega sveta! Od žalosti,
britkosti in sramote ves presunjen, se
prederznem in se bližam nogam tvojega
svetega sedeža, tvoji milosti in tvoji
ljubezni. Spoznam hudo, ki sem ga storil,
da sem žalil tebe svojega Boga in Go¬
spoda. Prosim te najpred, pozabi za
večno vse razžaljenja, nehvaležnosti in
hudobije, s kterimi sem žalil v pretečenem
življenji tebe, nezapopadljivo dobroto svojo.
O moj Bog in moje vse! oh, kako nesre¬
čen sem, da sem te kdaj žalil! oh, da bi
se to nikdar zgodilo ne bilo!

Upam, o moj Jezus! da sem milost
zadobil pri tebi, da si mi odpustil. Zato
mi dovoli, da bolj priserčno govorim s
teboj! O ti, ki veš moje misli in želje,
ti vsegavedni! torej tudi veš, kaj želim
imeti od tebe! Kar spoznam, kako si
ljubeznjiv, je vneta moja duša v ljubezni

30

do tebe, in vleče me, te vedno bolj in
bolj ljubiti, in ti s tem dopasti. Ali sla¬
bost, nestanovitnost moja, ta je hudi za-
deržek; in vedno me skerbi, da tega do¬
segel ne bom, ako mi ti svoje pomoči
k temu ne daš.

O moj Bog! naj spoznajo še danes
nebo in zemlja in vse stvari tvojo ne¬
skončno moč, tvojo nezmerjeno dobroto.
Prederzno sem se vzdigoval zoper tebe,
zdaj pa mi daj, da te ljubim in častim
čez vse. Ti zamoreš, pa tudi hočeš to
storiti. Nadomesti ti v meni, kar mi manj¬
ka, ter ljubiti te preserčno hočem, ali
saj toliko, kolikor sem te popred žalil.
Ljubim te, o moj Jezus, ljubim te čez
vse! Bolj, ko svoje življenje ljubim tebe,
moj Bog, moja ljubezen, moje vse!

Moj Bog in moje vse!

(Zdaj duhovno Obhajilo, kakor na strani 15, 10.)

Počesenje Matere Božje.

(Molitev sv. Alfonza.)

„Stopimo z zaupanjem k sedežu
gnade, da usmiljenje dosežemo, in milost
najdemo ob času potrebne pomoči." (Hebr.

31

4, 16.) Sv. Antonin pravi, da ta sedež
"nade je Marija, po kteri nam Bog vse
svoje gnade deli.

O preljubeznjiva Kraljica! Tebe naj
bolj veseli, pomagati ubogim grešnikam.
Lej, jaz sem velik, ubog grešnik! Poma¬
gaj mi! pomagaj mi naglo!

O edino pribežališe grešnikov,
usmili se nas! (Sv. Avguštin.)

(Presveta, neomadežana Devica! — Kakor pri
pervem obiskovanji, stran 26.)

Tretje obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem , stran 17.)

„Moje veselje je bivati s človeškimi
otroci." (Prip. 8, 31.) Naš Gospod in Zveličar
Jezus Kristus ni bil s tem že zadovoljen, da
je na sv. križi iz ljubezni za nas tako britko
smert storil. Še po svoji smerti hoče bivati
osebno pri nas v naj svetejšem Zakramentu,
da bi nas prav gotovo prepričal, kar je že
po Modrem v stari zavezi govoril; da je nam¬
reč njegovo naj večji veselje bivati med člo¬
veškimi otroci.

Sv. Terezija se nad tem zavzame ter
zakliče: „0 ljudje! kako morete žaliti Boga,
ki tako slovesno zagotovlja, ki tako očitno

32

kaže, da njegovo edino veselje, njegova ra¬
dost je, bivati pri vas! Oh, zakaj vender ljudje
tega ne spoznajo? Jezus ima naj večji veselje
pri nas, nam se pa že težko, dolgo zdi, le
četertinko ure biti pri njem. Jezus se ne
naveliča, ne nasiti vedno biti pri nas, nam
pa je dolg čas v njegovi družbi. Kaj mar
mi ne potrebujemo bolj njegove družbe, ka¬
kor on naše? Kaj bi ne imeli mi bolj hre¬
peneti po njem, kot on po nas ? Mi, pravim,
ki smo toliko srečni, da smemo biti v njegovi
hiši? O kako srečne se mislijo podložniki, ki
blizo kralja, v njegovem poslopju prebivajo!
Glejte, tu je stanovanje naj višega Kralja, tu
palača vesoljnega Gospoda, tu hiša velicega
Boga. In v tej hiši mi z Jezusom Kristusom
bivati smemo. Bodimo mu hvaležni zato, pa
učimo se, da nam bo v korist obiskovanje in
družba tega veličastnega Kralja".

Moj Bog in moj Gospod! Poglej
me! tukaj sem pred altarjem, na kterem
si ti noč in dan zavoljo mene pričujoč.
Ti si neusahljivi studenec vsega dobrega,
naj bolji ozdravnik vsili bolezen, naj bo¬
gatejši zaklad vsim ubogim. Lej, pred
tvojimi nogami kleči danes naj bolj revni,
naj slabši grešnik, ter te gnade, milosti
prosi. Ne odreci mu, o ljubeznjivi Jezus!
ne odreci mu svojega usmiljenja! Bes je,
dobro spoznam, da moja revšina je ne-

33

zmerno velika; pa vender obupati nočem.
Z očmi sv. vere te vidim v tem zakra¬
mentu, in vem, da si le zato iz nebes
prišel, da bi mi dobrote delil, častim
te, hvalim te, ljubim te. Ako sem milost
našel pri tebi in te ubogajme prositi smem,
o tak poslušaj dobrotno, kaj te prosim:
Sklenil sem, nikoli več, večno nikoli več
te ne žaliti. Razsvitli me torej s svojo gnado,
in daj mi moč, da te popolnoma ljubim,
ter spolnim ta svoj sklep! O moj Bog
in Gospod! ljubim te iz vsega serca in
iz vse svoje moči. Spoznam to z besedo
in z ustmi, pa, mislim, da se ne motim,
tudi s svojim sercem. Od tebe pa upam,
in tudi gnade pričakujem, da bom to še
tu v svojem življenji pokazal, v večnosti pa
resnično in popolnoma spolnoval.

Preblažena porodnica mojega Boga!
vi nebeški duhovi, vi svetniki Božji, po¬
magajte mi, da ljubim svojega preljubeznji-
vega Boga čez vse!

O moj Jezus ljubeznjivi!

Pridi in nasiti me!

Da v ljubezni nevgasljivi
Večno s tabo sklenem se!

(Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.)

2  ¥*

34

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Germana.)

„Njene vezi so vezi zveličanja 1 '.
(Sir. 6. 31.) Pobožni Pelbart pravi: če¬
šenj e Marije Device je veriga, ktera nas
pelja v večno življenje. Prosimo torej
svojo nebeško Kraljico, naj nas z verigo
svoje ljubezni vedno bolj veže nase, da
zmeraj večji, zmeraj terdnejši upanje ima¬
mo v njeno pomoč.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka
Devica Marija! O moja Gospa in Kralji¬
ca! ako se le spomnim na te, mi je po-
lajšano terpljenje, in potolaženo je moje
serce. Ako zaidem, me ti rešiš, me pe¬
lješ nazaj na pravo pot. V britkostih in te¬
žavah me ti podperaš; pred svoražniki moje
duše me ti varuješ. Ako se ranim, me
ti zdraviš, ako se udarim, me ti celiš.
Ako žalostno jokam, me ti tolažiš; ako
dvomim, mi ti dvome razkropiš. O Mati
usmiljena! sliši in usliši me. Poglej me,
kako reven, kako ubog da sem. In ti,
Mati Božja! mi lahko pomagaš, zato, o
Marija! prosi za me!

35

O milostljiva, o dobrotljiva , o
sladka Devica Marija!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

(feterto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„Obhoja ž njo nima nič grenkosti in
nje drušina nič zopernosti“. (Modr. 8, 16.)
Prijatli se med seboj toliko ljubijo, da radi
eden druzega obiskujejo, in si s tem veselje
delajo. Radi bi cele dneve skupaj bili, in
ločiti se, jim je naj huje. Komur je pred
naj svetejšim Zakramentom dolgočasno, on
nima ljubezni do Jezusa, on ni prijatel nje¬
gov. Prijatel se prijatla, ne naveliča tako
hitro. Prijatlom Jezusa Kristusa, kadarkoli
so pred sv. Rešnjim Telesom bili, je bil ta
čas čas nebeškega veselja. Sv. Terezija se
je po smerti nekdaj prikazala še živi sestri
svojega reda, in ji pravi: Med nami v nebe¬
sih in med vami na zemlji ne sme biti nič
razločka, kar zadeva čistost in ljubezen. V
čistosti in ljubezni mi vživamo nemenljivo
veličastvo Božje; v čistosti in ljubezni pre¬
našajte vi terpljenje minljivega sveta. Kar
pa mi delamo pred bitjem Božjim v nebesih,
to delajte vi pred zakramentom sv. Rešuj ega

36

Telesa. Tako je naj svetejši Zakrament nam
nebesa tukaj na tej zemlji.

O neomadežano, za nas zaklano,
za nas darovano Jagnje! spomni se, da
sem tudi jaz ena tistih duš, ktera je
bila rešena z nezrečenimi bolečinami na
potu tvoje britke smerti. Tako radodaren
si bil meni, o Jezus! da si se mi vsega
dal. In še se mi daješ vsaki dan, ko
se brez nehanja daruješ svojemu nebe¬
škemu Očetu na altarjih za me! Bodi
torej moje posestvo in sicer zmeraj, da
te. nikoli z nobeno nezvestobo ne zgubim;
delaj pa tudi tako s svojo gnado v meni,
da bom tudi jaz popolnoma tvoje pose¬
stvo. Lej, o Gospod! vsega se ti daru¬
jem, delaj z menoj, kakor ti je všeč.
Dam ti svojo voljo; tako jo nase naveži
s prijetnimi zvezini svoje svete ljubezni,
da bo večna sužnja tvoje presvete volje.
Nočem več živeti, da bi stregel svojemu
poželenju, svojemu nagnjenju, temuč
samo zato, da bi stregel tvoji neskončni
dobroti. Razderi in poteri v meni vse,
kar bi bilo nedopadljivega tvojemu pre¬
svetemu sercu. Daj mi tudi gnado, da
nič druzega ne mislim, kakor le tebi do-

37

pasti; da nič ne želim, kakor le to, kar
ti sam želiš. O predragi Zveličar! lju¬
bim te iz vsega serca. Ljubim te pa zato,
ker ti to želiš. Ljubim te, ker si vre¬
den vse moje ljubezni. Oh, zakaj te ne
morem tako in toliko ljubiti, kakor in
kolikor si vreden ljubljen biti? Zakaj
ni smerti, ktero iz ljubezni do tebe že¬
lim. Gospod! sprejmi saj moje želje, in
daj, da te ljubim. Amen.

O presveta volja Božja, tebi se
vsega darujem.

(Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.)

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Germana.)

O mogočna Gospa! ti bramba, ti
veselje ubogih kristjanov! sprosi mi gnado,
da bom vreden, kdej s teboj vživati več¬
no zveličanje. O Kraljica moja, ti pri¬
bežališč moje, življenje moje, ti bramba
moja, ti moč, ti veselje moje in ti upanje
moje! oh, stori, da bom s teboj v nebe¬
sih. Saj vem, da mi storiti zamoreš,
da mi dati zamoreš, kar te prosim, zato

38

ker si Mati Božja. O Marija, ti si vsa
mogočna, da grešnike zveličaš. Med te¬
boj in med Jezusom ni potreba nobenega
srednika. Zakaj ti si nam rodila, ti si
nam prinesla pravo življenje.

O moja Mati, o upanje moje!
vlasti me Jezusu, svojemu ljubemu
Sinu!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vera obiskovanji, stran 26.)

Peto Obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„Vrabec si najde hišo in gerlica svoje
gnjezdo, kjer izvali svoje mladiče; (jaz pa
naj najdem) tvoje altarje, Gospod vojsknih
trum, moj Kralj in moj Bog!“ (Ps. 83, 4.)
Vrabec, pravi David, si poiše hišo, gerlica
si napravi gnjezdo, da spravi svoje mlade,
da so varni pred nevihto, pred ropno tico.
In jaz, o mogočni Kralj in Gospod! jaz edini,
bi ne znal in ne vedel iskati pribežališa v
tvojih svetih stanovanjih, ki me obdaja toliko
britkost in težav, toliko nadlog in skušnjav?
Saj si izvolil naše altarje le zato sebi v sta¬
novanje, da si vedno med nami, in da te
lahko najdejo vsi, ki te ljubijo, O, moj Bogi

39

kako vender ti ljubiš ljudi! Ali je mogoče
še kaj več storiti, da bi te tudi mi ljubili?
Vnemi torej, o ljubeznjivi Jezus! naše serca
v ljubezni do tebe; da bomo hrepeneli le po
tebi, želeli le tebe; da ne bo nobenega dru-
zega nagnjenja v nas, kakor le to: ljubiti
tebe, o naj veči dobrota! ljubiti te večno,
ljubiti te čez vse. Kaj bi mar pametno bilo,
da bi bili merzli proti Bogu, ki je vse storil,
da bi pokazal nam svojo neskončno ljubezen?
Potegni nas nase, o Gospod! s sladkim vab¬
ljenjem svoje ljubezni, in daj, da spoznamo
tvoje prelepe in prijetne lastnosti, ki te de¬
lajo toliko ljubeznjivega.

O neskončno veličastvo, o neomejena
dobrota! Ti ljudi toliko ljubiš, si toliko
storil in terpel za nje; samo, da bi ljudje
tudi tebe ljubili. Ako bi tudi ne bil nič
storil, si že sam na sebi naj ljubeznjivši,
naj prijetniši. In vender, zakaj je tako
malo ljudi, kteri tebe ljubijo? Od zdaj
zanaprej ne bom jaz med temi nehvalež-
niki več. Resnično in terdno sem skle¬
nil te ljubiti, kolikor premorem, te lju¬
biti čez vse. Nič druzega nočem ljubiti,
kakor tebe samega. In sicer te hočem
ljubiti le zavoljo tebe samega, zavoljo
tvojih popolnamost. Ti si vreden, ti
zaslužiš, in tvoja sveta volja je; ti celd

40

zapoveduješ, in jaz te hočem popolnoma
ubogati. — Pri tem terdnem sklepu mi
le eno strah dela, da bi morebiti jaz
nezvest postal; ker dolgo sem bil ločen
od tebe, in moja duša ima že prirojeno
slabost, je pa zavoljo mojih lastnih pre¬
greh še bolj oslabela. Prerevne so moje
dušne moči. Pa, o Bog moje duše! vem
in spoznam, kako dober si ti, za to
upam in pričakujem le od tebe potrebne
moči, da bom spolnil svoj sklep, in vstre-
gel tudi tvojim željam. Neskončno za-
služenje tvojega terpljenja mi je zadostni
porok, da mi boš dodelil k temu potreb¬
nih gnad.

Daj, o predobrotljivi Oča! daj do¬
brote tega sveta njim, kteri jih želijo;
za me so veliko preslabe, da bi se pote¬
goval zanje. Moje serce je za vse kaj
bolj imenitnega vstvarjeno. Jaz išem in
želim le bogastva tvoje ljubezni! — Lju¬
bim te, o Jezus! moja dobrota. Ti si
moje bogastvo, moja ljubezen, moje veselje.

Moj Jezus! ti si se mi vsega dal.
Tudi jaz se tebi vsega, brez iz jeme,
dam.

(Zdaj duhovna obhajilo, kakor stran 15, 16.)

41

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Bernarda.)

K tebi, o čez vse povzdignjena
Kraljica sveta! se oziramo iz te doline
solza. — Kmalo bomo stali pred sodni¬
kom, kterega smo žalili s brezštevilnimi
pregrehami. Kdo bo potolažil njegov
pravični serd? Kdo bo nas spravil ž
njim? Oh, ni ga, da bi storil to bolj
gotovo, bolj lahko, kakor sama ti, mo¬
gočna Gospa, ki si ga toliko ljubila, ki
je pa tudi tebe ljubil z naj lepši ljubez¬
nijo. Tedaj, o Mati usmiljena! odpri
svoje 1 jubijoče serce, in poslušaj nas, ki
zdihujemo k tebi! Pod tvojo pomoč pri¬
bežimo; potolaži nevoljo svojega Sina,
in sp rosi nam nazaj njegovo gnado, ktero
smo z grehi zgubili. Saj se tebi no¬
ben grešnik ne gnjusi, če je še tako
reven in ubog. Ti ga ne zaveržeš, ako
le zdihne k tebi, in s skesanim sercem
kliče na tvojo pomoč. Celo svojo milo
roko mu podaš, da ga rešiš njegove ne¬
srečne obupnosti. Upanje mu daješ, serč-
nost mu obujaš; in kakor ljuba mati svoje
preplašeno dete tolaži pred nevoljo oče-

42

tovo, tako si prizadevaš tudi ti obuditi
zaupanje v sercu skesanega grešnika. Z
lepši, z veči kot materno ljubeznijo ga
uterjuješ; in ko mu od svojega Sina
sprosiš pravo obžalovanje in stud nad
grehom, si tako njegova srednica, ga spra¬
viš z razžaljenim Bogom, ter mu pokažeš
milostnega sodnika.

O Marija, Mati preljubeznjiva,
prosi za nas!

(Presveta, neomadcžana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

Šesto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„Kjer je vaš zaklad, tam bo tildi vaše
serce 11 . (Luk. 12, 34.) Jezus Kristus nam hoče
s temi besedami povedati, da vse tisto nam
je zaklad, na kar je navezano naše serce.
Vse naše nagnjenje, vse naše misli in želje,
vse hrepenenje našega serca je obernjeno le
v tisto stvar, kteri smo dali pervi kraj v svo¬
jem sercu. Zato so svetniki z vso svojo lju¬
beznijo ljubili naj svetejši Zakrament, ker so
dali Jezusu vse svoje serce.

O moj preljubeznjivi Jezus! ki si iz
ljubezni do mene noč in dan tukaj na

43

altarji pričujoč, oh! potegni moje serce
na se; tako, da zanaprej ne bo nič dru-
zega mislilo, kakor na te; nič druzega
ljubilo, kakor tebe; da bo le tebe iskalo
in želelo. Dodeli mi to gnado, prosim
te po zasluženji tvojega britkega ter-
pljenja. O Božji Zveličar! o nebeški lju¬
bitelj naših duš! kako ljubeznjivo je znaj-
dena tvoja ljubezen, s ktero ti vabiš
naše duše, da bi le tebe ljubile.

O večna Beseda, edinorojeni Sin
nebeškega Očeta! ni ti bilo zadosti, da
si za nas človek postal, za nas križan
bil; dal si se nam v tem naj svetejšem
Zakramentu v drušino, v živež in v za¬
stavo večnega zveličanja. O kako nam
kažeš ljubezen svojo! Prišel si k nam
kot majhno dete v zapušenein hlevu;
drugič te vidimo ubozega pri svojem red¬
niku; pa spet k smerti obsojenega na
križi; in spet v podobi kruha na altarji.
Le koga bi še mogel znajti, da bi še
bolj nas vnel k ljubezni do sebe? O
neskončno ljubeznjiva dobrota! kdaj bom
vender povračevati začel toliko ljubezen?
Gospod! nič več nočem živeti, kakor
edino le zato, da bi ljubil tebe samega.

44

čemu mi je življenje, če ni v tvoji
ljubezni, če ni tebi dopadljivo, če ni
samo le za te, ker si tudi ti dal svoje
za me? In koga hočem ljubiti na zem¬
lji,- če ne bom ljubil tebe, ki si naj
lepši, naj prijazniši, naj boljši, naj lju-
beznjivši? Naj živi tedaj duša moja, da
bo tebe ljubila. Raztopi naj se v več¬
nem plamenu ljubezni, kadarkoli se spo¬
minja tvoje ljubezni. Kadar sliši imeno¬
vati tvoje jaslice, tvoj križ, tvoj zakra¬
ment, vselej naj se mi vname serčna
želja, iz ljubezni do tebe, o Jezus! veli¬
ke reči storiti, tudi veliko terpeti, ker
si ti za me toliko preterpel.

Gospod! dodeli mi gnado, da po-
pred ne umerjem, dokler iz ljubezni do
tebe kaj dobrega ne storim, in veliko
težavnega ne preterpim.

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Bernarda.)

O Marija! ti si edina med vsimi
ženami, v kteri si je Zveličar sveta zvo-
lil stanovanje, njega vredno; kamor je

45

položil zaklade, ktere je prinesel seboj
na to zemljo. Zato te pa tudi časti vesolj¬
ni svet, o presveta, neomadežana De¬
vica! kakor Bogu posvečen tempelj, v
kterega je bil položen začetek našega
zveličanja. Tam, v tvojem prečistem na¬
ročji, v tem svetem tempeljnu se je pri¬
čela sprava med Bogom in človekom,
ktero so pričakovali vsi pravični stare
zaveze. Ti si zapert vert, o veličastna
Mati Božja! Na ta vert ni stopila pre¬
grešna noga, in jezi Božji zapadena roka
si ni prederznila, tergati cvetlic na tem
vertu. Ti si tisti zali vert, tista blažena
njiva, na ktero je posadil nebeški Oča
vse cvetlice, ki so še zdaj lepota njegove
svete cerkve. Med njimi je naj lepši vi¬
jolica — tvoja ponižnost, lilija — tvoja
čistost, in vertnica — tvoja ljubezen.
Komu te hočem primeriti, o Mati vse
lepote, vse ljubeznjivosti? Ti si veselje
Božjemu sercu. Iz tebe izvira studenec
večnega življenja, ki napaja vso zemljo.
O koliko dobrot si ti svetu pridobila!
Zares si blaženi vodotoč, po kterem nam
tečejo vse zveličanske gnade iz nebes.

46

Bodi češera, o Marija! naše živ¬
ljenje in edino upanje naše!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

Sedmo obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran t7.)

„Glejte! jaz sem z vami vse dni do
konca sveta 11  (Mat. 28, 20.) Nezapopadljivo je
ljubeznjivi in zvesti Pastir hrepenel, da bi
za nas, svoje ovčice, daroval svoje življenje.
Želel je, dati za nas svojo drago kri. Pa
tudi po svoji smerti se ni ločil od nas.
In kakor je bil začetek njegovega včloveče-
nja čudež vsegamogočnosti in ljubezni njegove,
ne enak začetku druzih ljudi, tako razodeva
tudi njegova smert vsegamogočnost in ljube¬
zen njegovo, in je drugačna, kakor smert
drugih ljudi. Kadar človek umerje, se loči
s tega sveta za večno. Jezusova smert pa
nas je še bolj terdno zvezala ž njim; ker po
njegovi smerti smo se še bolj terdno sklenili
ž njim v sv. Rešnjem Telesu. On ni zapustil
tega sveta, temuč v tem naj svetejšem Za¬
kramentu hoče bistevno biti med nami do
konca sveta. Lejte, pravi on sam, ljube rnoje
ovčice, vedno sem pri vas, zavoljo vas sem
v tem zakramentu, tu na zemlji ostal. Vse¬
lej me najdete tu, kadarkoli me obiskati ho-

47

čete. Zmeraj sem pripravljen vam pomagati,
vas varovati, vas tolažiti s svojo pričujoč-
nostjo. Ne bojte se, ne bom vas zapustil,
dokler svet ne preide, dokler ste na ti zemlji.
Ta ljubeznjivi Ženin naših duš, pravi sv.
Peter Alkantara, ni hotel svoje neveste same
pustiti, zapustil ji je prijetno pa koristno
drušino, da ji ni treba nikoli sami biti. Zato
je postavil ta zakrament, v kterem je on sam
bistevno pričujoč. Saj ni mogoče, da bi bil
nam dal bolj koristno, bolj prijetno ali boljši
drušino, kot je on sam.

O moj Gospod in Zveličar, kdo te
ne bo ljubil, če premišljuje tvojo prijaz¬
nost, tvojo ponižnost! Prišel sem danes te
obiskat; pa, oh! s koliko ljubeznijo mi ti
poverneš to obiskovanje, ko prideš ti k meni,
ko se mi v sv. Obhajilu samega sebe vziti
daš? Takrat ne prideš le k meni, te-
muč ti si celo v hrano moji duši. Po¬
polnoma se skleneš z menoj. Vsega se
mi daš, tako da lahko rečem takrat:
Moj Jezus! zdaj si ti meni v posestvo !
Kako strašno nehvaležen bi vender bil,
ako bi te tudi jaz ne ljubil, ako bi se
ti tudi jaz popolnoma ne dal; akoravno sem
ubog červ zemlje, ti pa naj viši Kralj,
Gospod in Bog nebes in zemlje.

48

O Bog svete ljubezni, o ti ljubljenec
moje duše! kdaj pač bo vender došel ti¬
sti čas, da ne bom le s prazno besedo
pravil, da sem tvoj, temuč da bom v
resnici posestvo tvoje ? Ti sam zamoreš to
storiti. O Bog, poterdi to moje upanje
zavoljo zasluženja tvoje predrage Kervi,
da bom gotovo zadobil gnado, dafše pred
svojo smertjo sam sebi ves umerjem, ter
se tebi popolnoma darujem.

Gospod, ti neskončna dobrota! ti
slišiš molitve vsili ljudi. Sliši, in usliši
danes tudi zdiliovanje uboge duše, ki te
resnično ljubiti želi, jaz te hočem lju¬
biti, o nezmerj ena dobrota ! ljubiti iz vse
svoje moči. Pripravljen sem vse storiti,
karkoli mi zapoveš; če tudi mi zato nič
ne daš, me nič ne tolažiš, nič ne plačaš.
Ljubiti te hočem s čisto, otroško ljubez¬
nijo, edino in samo zato, da ti dopadem
in razveselim tvoje ljubeznjivo serce; več¬
na ljubezen do tebe naj mi bo edino
plačilo; in zato prosim tvoje usmiljenje.

O Jezus! ljubljeni Sin večnega Očeta!
gospodari mojo prostost, mojo voljo, moje
serce. Bodi edini gospodar vsega, kar
sem in imam, in zato nočem druzega nič,

49

kakor tebe samega. Zakaj le tebe lju¬
bim, le tebe išem, le po tebi hrepenim,
le po tebi zdihuje moje serce. Tebe
edinega hoče moja duša, in nič druzega.

Jezus moj ! naj bom ves tvoj!

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Potešen je Matere Božje.

(Molitev sv. Bernarda.)

Od tebe, o veličastna Kraljica! go¬
vori sv. pismo, ko pravi: „Kdo je ta,
ki vzhaja kot jutrajna zarija, lepa ko
luna, svetla ko solnce?“ Saj ti si prišla
na ta svet, kot lepa jutrajna zarija, ti,
ki si svetila s svojo svetostjo ter si na¬
povedala Solnce božje pravice. Dan, ka¬
dar si ti na svet prišla, je zares dan
zveličanja, dan gnade imenovan. Lepa
si kakor luna, naj ljubeznjivši med vsimi
Izraelskimi hčerami. Ni je zvezde solncu
bolj podobne, kot je luna; pa tudi ni
stvari na zemlji Bogu bolj podobne, ka¬
kor si ti. Luna razsvitljuje noč s tisto
svitlobo, ktero od solnca ima; ti pa
razsvitij uješ temoto naših duš z lučjo svo¬
jih prelepih čednost. Pa še veliko lepši

Sv. ura. 3

50

si, kakor luna; zakaj v tebi je vsa svit-
loba, vsa čistost. Noben madež te ne
kazi, nobena senca ne tamni. Ti si svetla
ko solnce, to je, kakor tisto večno Solnce,
ki je vstvarilo to časno, ktero si ti, v
svojem deviškem naročju nositi bila
vredna.

Sveta Marija, Mati Božja! prosi
Jezusa za nas uboge grešnike.

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

Osmo obiskovali j c.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem , stran IT.)

„Vstani, hiti, moja prijatlica, moja zala
in pridi!" (Vis. pes. 2, 10.) Kakor nevesta,
v visoki pesmi Salomonovi, vsa vneta svete
ljubezni, tako kliče naš Gospod in Zveličar
Jezus Kristus sleherni duši, ki ga obiše v
naj svetejšem Zakramentu, z ginljivimi bese¬
dami: Moja duša, ji pravi, vstani, vzdigni
se iz svoje reve; glej, zato sem tu, da te
obogatim s svojimi gnadami, ki ti jih manjka
in jih toliko potrebuješ. Hiti in približaj se
mi; pa ne ustraši se mojega veličastva. Ne
boj se, ker vidiš, da sem se v tem zakra¬
mentu ponižal, vničil, da ti odvzamem vso

51

boječnost, da si pridobim vse tvoje zaupanje.
Prijatlica moja, nisi mi sovražnica, preljuba
si mi, ker me ljubiš in tudi jaz te ljubim.
Moja zala! lepoto, ktera me vleče na te, ti
je dala moja gnada. Ne porabi tega, ker le
gnada moja ti je vzela poprejšno gnjusobo in
ti dala sedajno prijetnost. Pridi torej in ob¬
jemi me, da spoznam ljubezen tvojo do mene.
Pa s terdnim zaupanjem poželi od mene, kar¬
koli le hočeš.

Sv. Terezija pravi: Ta veliki Kralj je
blišobo in svoje Božje veličastvo zato skril v
revne podobe kruha, da nas s tem oserči, da se
s toliko večjim nagnjenjem, s toliko terdnej-
šim zaupanjem bližamo njegovemu Božje¬
mu sercu. Pojdimo torej s popolnoma zau¬
panjem k Jezusu, zedinimo se ž njim v sveti
ljubezni, in prosimo ga s celim sercem nje¬
govih gnad.

O večna Beseda Božja, ki si za me
meso postala! kdo bo dopovedal veselje,
ktero mora občutiti moja duša, kadar
vidi, kdo sem jaz in kdo si ti; ako pre¬
mišljujem , da sem naj bolj nevredna,
naj bolj nehvaležna stvar pod nebom, ti
pa Bog naj večega veličastva, neskončna
dobrota, ki mi ne, do voliš le, da smem
se prikazati pred-te; temuč v svoji ne¬
skončni ljubezni me ljubeznjivo kličeš in

3 *

53

vabiš, da naj pridem pred-te, kadar in
kolikorkrat se mi poljubi.

O duše, ki ljubite Boga, bodite že
v nebesih ali še na zemlji, ne jenjajte
ga večno ljubiti; pa ljubite ga tudi za¬
me! O Marija, Mati moja! stori, da lju¬
bim svojega Boga. In ti, vse ljubezni
vreden Gospod! ti bodi edina moja lju¬
bezen! ti gospoduj vso mojo voljo. Po-
sestvaj me vsega in vse, kar imam. Da¬
rujem ti vso svojo pamet, da se zmeraj
spominja tvoje dobrote. Vse svoje serce
ti dam, da ne bo nič druzega ljubilo,
kakor tebe. Svojo dušo ti zročim, da
bo vsa tvoja. Tebi, v tvojo službo dam
svoje telo, da mi tudi telo pomaga tebi
dopasti.

Ker nič več nimam, da bi ti dal,
želim čez vse to, da tebe, ljubljenec
moje duše! ljubijo vsi ljudje, in da vsi
spoznajo prijetno tvojo ljubezen, s ktero
jih ti ljubiš, in da živijo le zato, da bi
dopadli tebi, kakor ti hočeš in kakor si
vreden. O da bi vender saj jaz bil pre¬
magan od ljubezni do neskončne lepote
tvoje. — Od zdaj se hočem prizadevati,
da bom storil le to, kar ti hočeš, kar

53

je tebi dopadljivega. Terdno sklenem, nič
ne opustiti, kar tebi dopade; ako bi mi
bilo tudi težko, ako bi tudi s tem zgu¬
bil vse, tudi celo svoje življenje. O ka¬
ko srečen bi bil, ko bi vse zgubil, dobil
pa tebe , svojega Boga , svoje bogastvo,
svojo ljubezen, svoje vse.

Jezus, ljubezen moja! vzemi me
vsega, posedi me, gospoduj čez me!

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Pocešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Bernarda.)

O sladka, o mogočna, o vedno lju-
beznjiva Devica! Kje je človek, ki bi
spoštljivo izrekel le tvoje ime, in nje¬
govo serce bi ne bilo presunjeno s tvojo
ljubeznijo? Kdo misli na-te in bi te
ne ljubil vedno bolj in bolj? O naj sve¬
tejši vsih devic, dodeli nam moč v naši
slabosti. Kdo, o Mati Božja! bi znal z
Jezusom Kristusom bolj govoriti za nas,
bolj se potegniti za nas, kakor ravno
ti, ki si zmeraj prilijem, zmeraj v nje¬
govi zveličanski drušini ? Prosi tedaj,
govori, o mogočna Gospa! za nas! Saj

54

tvoj Sin je zmeraj pripravljen, te poslu¬
šati ; in ti boš prejela, karkoli boš prosila.

O Marija! sprosi mi to gnado, da
vBelej pri tebi išem svojega pribežališa.

(Presveta, neomadcžana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji , stran 2(i.)

Deveto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„Vidil sem opasanega okoli pers z zla¬
tim pasom* 1 . (Skr. raz. 1, 13.) Ljubi Jezusovi
učenec sv. Janez evangelist je v svojem
skrivnem razodenji vidil podobo človekovega
Sina, ki je bil opasan okoli pers z zlatim
pasom. Tak je Jezus v zakramentu sv. Reš-
njega Telesa. Njegove persi so polne nebe¬
ških gnad, ktere serčno želi razdeliti med nas.
Kakor ljubeznjiva mati iše svojega lačnega
otroka, in kadar ga dobi, ga v ljubezni vzame
v svoje naročje, in mu daje svoje sladke
hrane; ravno tako želi tudi Jezus z neiz¬
rekljivo željo, da bi' hiteli k njegovim persim,
ter se nasitili njegovih obilnih gnad. To ne-
zapopadljivo ljubezen Jezusovo je že prerok
Izaija v duhu vidil in jo je napovedal, rekoč:
„Na persih vas bodo nosili, in na kolenih
vas poljubovali; kakor, kadar koga mati po-
ljubuje 11 . (66, 12.)

55

Oča Alvarec pa pravi, da ima Jezus
Kristus v naj svetejšem Zakramentu roke
polne gnad, in hrepeneče iše, komu bi jih
podelil. Sv. Katarina Sienska, kadar se je bli¬
žala sveti večerji, je bila vsa vneta, ljubezni
polna, da je bila podobna lačnemu detetu, ki
se steguje in vije po maternem naročji.

O edinorojeni, naj ljubeznjivši Sin
večnega Očeta! spoznam, da si ti sam
in edino sam vreden naše ljubezni! Že¬
lim te toliko in tako ljubiti, kolikor in
kakor sem te dolžan ljubiti, in kakor so
vse stvari dolžne te ljubiti. Ali saj to¬
liko naj te ljubim, kolikor te je kdaj že
ljubila kaka človeška duša. Dobro vem,
da nisem vreden te gnade, ker sem te
popred zatajeval, se zoper tebe vzdigo¬
val. Vem, da nisem vreden, da sem tu¬
kaj v tvoji pričujočnosti. Slišim pa,
kako mi ti sam veliš; slišim, kako me
sam kličeš: „Moj sin, daj mi svoje serce,
ne odreci mi ga“. In zopet praviš:
„Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega
svojega serca“. Tedaj ti hočeš sam
moje serce, akoravno ti je že velikrat
nezvesto bilo. In ker so tvoje edine
želje, da si ti Gospod in lastnik moje
ljubezni; zato, akoravno sem večno smert

56

zaslužil, si me še pri življenji ohranil,
me nisi v pekel pogreznil, da še čas
imam, se k tebi spreoberniti, le po tebi
hrepeneti in te večno ljubiti. Ker ne
zaničuješ moje ljubezni, in še celo ho¬
češ , da te ljubim; lej, o neskončna do¬
brota ! podam se k tebi nazaj, in vsega
se ti dam, brez vse izjeme. Ljubim te,
o Bog, poln dobrote in poln nezmerjene
ljubezni! Zvolim te zares, sebi v kralja,
gospodarja svojega revnega serca, ktero
ti ponižno položim k tvojim svetim no¬
gam, ker ti tako hočeš. Res, da serce,
ktero ti dam, je zastarelo, nagnjusno; pa,
ako ga ti sprejmeš, se bo lahko pobolj¬
šalo in spet ozaljšalo. Spreoberni me,
o Gospod! spreoberni me; ker ne upam
si več tako živeti, kakor sem do zdaj
živel, tako nehvaležno, tako brez ljubezni
do tvoje neskončne dobrote, s ktero me
ti toliko ljubiš, in ko si vse ljubezni to¬
liko vreden. Daj in dodeli mi, o Bog
mojega serca! da ti od danes nadome¬
stim vso ljubezen, s ktero sem pregrešno
ljubil druge stvari, tebe pa ne.

Moj Bog! o Bog, moja naj veči
dobrota! ljubiti te hočem. Tebe lju-

57

biti, je moj terden sklep, moja res¬
nična volja.

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Po češenj e Matere Božje.

(Molitev sv. Janeza Daniascena.)

Bodi potešena, o vse časti vredna
Gospa! Sprejmi molitev velicega grešnika,
o naj gotovši upanje kristjanov! ki, ako-
ravno je res grešnik, te vender serčno
ljubi in časti, in za Bogom stavi vse
svoje upanje, vse svoje veselje le v te.
Ti si mi dala življenje, Jezusa, od tebe
pa tudi upam, da mi boš pomagala, da
pridem k tvojemu Sinu, da po tvojem
usmiljenju zadobim zagotovilo večnega
zveličanja. Odloži mi pretežko breme
mojih hudobij! razpodi temoto, ki ob¬
daja mojo dušo; raztergaj mreže sovraž¬
nih skušnjav, in bodi mi vodnica mojega
življenja, da s tvojo pomočjo srečno pri¬
dem v nebeško kraljestvo.

Mati moja! skerbi za me, da
vedno mislim na te!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

3 **

Deseto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem , stran 17.)

»Neumni posvetnjaki! kam pa hodite
nasitovat svoje serca? Veselje, ki ga išete,
bote le pri Jezusu dobili' 1 , kliče sv. Avguštin.
O nespametni otroci tega sveta, o ubogi in
slepo na to zemljo navezani ljudje! kam ho¬
čete, da bi vstregli željam svojega serca?
Pridite k Jezusu; on edini je, in ni ga dru-
zega, ki je v stanu dati vašim sercem tisti
pokoj, tisto veselje, kterega vi išete. Duša
moja! Ne, da bi bila tudi ti tako neumna!
Le Boga samega iši, v njem, in le v njem so
vse dobrote. „Iši edino tisto dobro, ktera
vse dobrote ima", pravi spet sv. Avguštin.
Če ga hočeš naglo dobiti, lej! blizo tebe je.
Le odkritoserčno govori ž njim. Povej mu,
kaj hočeš; zakaj namen njegovepričujočnosti,
njegovega bivanja v tem sv. Zakramentu je
le ta, da zve, kaj bi ti rad, da zasliši tvoje
prošnje, in da ti da zaželeno tolažilo v vsih
tvojih potrebah.

Milijone podložnikov ima posvetni
kralj. Pa ni vsakemu dano, ne pripu-
šeno, da bi govoril s svojim kraljem.
Ako bi kaj rad od njega, mora to dru¬
gim izročiti. Le malokdaj in malokdo
zamore govoriti s svojim kraljem. Da

59

pa s teboj, o nebeški Kralj govorim, ne
potrebujem nobenega privoljenja, nobe¬
nega človeka. Vedno si pripravljen v
naj svetejšem Zakramentu poslušati vse,
ki te obiskati hočejo. Vsak, kdor le hoče,
te dobi tukaj, vsaki čas, vsako uro, vsaki
trenutek. Nobenemu nobeden ne brani
se prijazno pogovarjati s teboj; in sicer
kakor dolgo in kolikorkrat se komu po¬
ljubi. Kralji in knezi te zemlje le vča¬
sih privolijo, da se sme govoriti ž njimi.
Ti pa, o Jezus, Kralj vsih angeljev! ča¬
kaš noč in dan, in naj ubožnejši, naj
revnejši sme priti k tebi, kadar le hoče.
O nezapopadljiva, o presveta skrivnost
ljubezni Božje! ako se ljudem v sv. Ob¬
hajilu zavžiti daš, ali pa le na naših al-
tarjih bivaš 5 moreš z nekako prijetno
silo svoje svete ljubezni človeške serca
tako potegniti na se, da so v tebe vse
zaljubljene, od tvoje neskončne dobrote
vse zavzete, s serafinsko ljubeznijo vse
vnete, in v tem srečnem stanu mirujejo
s svojimi mislimi in željami, vse pogrez¬
njene v tebe. Oh! potegni tudi moje
revno serce na-se, ki željno hrepeni, te
ljubiti, in v tvoji ljubezni živeti. Od

60

zdaj zanaprej, za vselej izročim v tvoje
predobrotljive roke vse svoje djanje in
nehanje, vse svoje upanje in hrepenenje,
dušo in telo, vse kar imam. O Gospod
neskončnega veličastva! sprejmi milostno
to mojo celo ponudbo, ktero ti iz ljubezni
darujem, in delaj z menoj, kakor ti je
ljubo. Sklenil sem, nikoli več ne tožiti
čez tvoje svete in pravične naredbe, o
preljubeznjivi Gospod moje duše! Dobro
vem, da vse, kar storiš, kar narediš,
pride iz tvojega, ljubezni polnega serca,
je ravno zato ljubeznjivo, meni pa ko¬
ristno. Zadosti, da je tebi dopadljivo,
bodi tudi meni zdaj in na vekomaj. De¬
laj z menoj, kakor hočeš; sklenem se s
tvojo voljo, ktera, dobro vem, je vsa
sveta, vsa dobra, vsa popolnoma in lju-
beznjiva volja. O presveta volja mojega
Boga! tebe molim, ker si mi čez vse
ljubeznjiva. S teboj sklenjen hočem ži¬
veti in umreti. Tvoje veselje naj bo tudi
moje veselje. Nobenih želja nočem v
svojem sercu, ktere niso enake čistim
željam tvojega božjega serca. Moj Bog,
moj preljubeznjivi Bog! daj mi gnado,
da živim le za tebe zanaprej, da hočem

6t

in želim edino le to, kar hočeš in želiš
tudi ti. Iz čiste ljubezni do tebe naj
umerje moje pregrešno, ubogo telo, ker
si tudi ti umeri za me, in ker se daš v
hrano moji duši. Pozabljen, zgubljen
naj bo dan, večna temota, smertna senca
naj pokrije trenutke, kadar sem žalil
tvoje serce. Ljubim te, o sveta volja
Božja! ker ti si nezapopadljivo bitje Božje,
ki te iz vsega serca ljubim in se ti vsega
darujem.

O sveta volja mojega Boga! ti
edina si moja ljubezen!

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

PoČešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Andreja Jeruzalemskega.)

Bodi češena, o gnade polna! ti si
začetek pravega tolažila našega. Sodbo
našega pogubljenja si ti preklicala. Bodi
češena, o zares preblažena Devica! Ti si
bila zvoljena v prelepi tempelj veličastva
Božjega, v posvečeno prebivališe nebe¬
škega Kralja. Tvoje deviško naročje je
kraljevi tabor, v kterem se je čudapolno

62

sklenila človeška natura z božjo Jezu¬
sovo naturo. V tebi je bil, se je spra¬
vil Bog z grešnim človeštvom. Ti si
biser neumerjočega življenja; ti nebesa,
kjer je Solnce pravice za to življenje si¬
jati začelo; ti nebeška skrinja zaveze,
kjer je Beseda meso postala.

Bodi češena, Mati svojega Božjega
Sina! ti si zares edino blažena, ker si
izmed vsih žen vredna biti Mati svojega
stvarnika. Vsi narodi te srečno imenu¬
jejo; vsi kralji te slavijo, vsi knezi ti
svojo vdanost prisegajo; imenitni svoje
prošnje pred-te pokladajo, vse svete de¬
vice te častno posnemajo. O Marija!
ako v tebe prav zaupam, bom gotovo
zveličan; ako sem pod tvojo brambo, se
mi ni treba bati; zakaj, Gospod ti je
zročil vse zveličanske pomočke, ktere le
daje njim, ktere zveličati hoče.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica!

([Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26 .)

63

Enajsto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

»Pokončani bodo, kteri se ločijo od tebe“,
pravi kraljevi prerok David. — Sv. Terezija
nas opominja, da bodimo vedno pri Jezusu,
svojem ljubeznjivem Pastirju, da se od njega
nikdar ne ločimo, njega nikoli izpred oči ne
pustimo. V veliki čedi so le tiste ovce naj
bolj srečne, ktere so zmeraj blizo pastirja.
Tiste tudi pastir naj raji ima, jim naj boljši
hrano daje, za nje naj bolj skerbi. Akoravno
vsi svoji čedi oskerbuje dobro pašo, pa s ti¬
stimi, ki so vedno krog njega, se celo pri¬
jazno pogovarja, in velikrat jim da hrane, ki
jo le za-se ima. In ako dober pastir počiva,
ga še njegove ljubljenke ne zapuste. Pri njem,
okrog njega poležejo, dokler se ne zbudi.
Ako se kaže čedi kaka nevarnost, ga zbudijo.
Zato jih pa tudi on še raji ima, ter jih milo-
serčno, rahlo boža.

O moj dober Zveličar! lej, kako
blizo tebe sem! O ti Pastir moje duše,
tu v zakramentu sv. Rešnjega Telesa pri¬
čujoči! lej, pri tebi sem. Pa veš, kaj
želim? Daj mi, da te serčno, pa stano¬
vitno ljubim!

O sveta vera! zahvalim se ti, ker
me učiš, in me zagotoviš, da ta presveti

64

Zakrament, ta nebeška mana, ni navadni
telesni kruli; ampak, ti mi praviš, da
tukaj je moj Zveličar, moj Odrešenik,
Jezus Kristus, pravi živi Bog. Ti me
učiš, da je on tu iz gole ljubezni do
mene. O moj Gospod, moje vse! jaz
verujem in spoznam, da si v tem zakra¬
mentu resnično pričujoč. Ako te tudi ne
vidim s svojimi telesnimi očmi, te ven-
der spoznam v tej posvečeni Hostii več¬
nega Kralja nebes in zemlje, te spoznam
in častim svojega Zveličarja, te molim
svojega Boga; ker sveta vera me to uči.
In, o predobrotljivi Jezus! ker si ti moj
Zveličar, ker si ti moja moč, moja tolažba
in vse moje upanje; ravno zato tudi
serčno želim, le tebe ljubiti, le na-te
misliti, le tebe želeti, le po tebi hrepe¬
neti. To me naj bolj veseli, da si ti
neskončno srečen, in da boš vekomaj
tako srečen; to me bolj veseli, kakor
vse dobro, kar jaz tukaj ali tam v več¬
nosti doseči zamorem. Nezmerno se ra-
dujem, da si ti naj bolj popolnoma bitje.
Gospodari torej, o Gospod in prečastni
Kralj! gospodari celo mojo dušo! vso ti
dam, ohrani jo zmeraj ko svoje lastno,

resnično in pravično posestvo. Moja volja,
moje čutila, moje nagnjenja, vse moje
moči naj bodo sužnje tvoji ljubezni, in
vedno naj le tebi dopadejo, tebi služijo,
tebe častijo.

O Marija! tako je bilo tvoje živ¬
ljenje. Ti si perva, ti si naj bolj popol¬
noma ljubila svojega Jezusa. Ti, Mati
Božja! Ti usmiljena Devica! o stori, da
bom tudi jaz zanaprej živel tako, kakor
si živela ti, ki si bila v svojega Boga
vedno vsa zamaknjena,

O naj bom jaz ves tvoj, in ti
bodi vsa moja! — o Marija!

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Andreja Jeruzalemskega.)

O Mati usmiljena! prosi svojega
Sina in potolaži njegovo pravično jezo,
da nam bo milostljiv, da prizanese sla¬
bostim človeškim, ktere dobro poznaš, saj
si živela na zemlji. Tu si bila skrita,
ali zdaj, tam v nebesih, kraljuješ, in na
te gleda ves grešni svet, ter ti kliče, da
ga spraviš s svojim Sinom. Ti, ki si

66

dobra, ne zaveržeš našega češenja, ako-
ravno je silo revno; zato prosi za nas,
spravi nas z Bogom, sprosi nam gnado,
da bomo vedno svetejši. Sprosi nam po¬
moč, da naši sovražniki nam škodovati
ne morejo, da bodo zastonj se vzdigovali
zoper nas, da jih srečno premagamo vse.
To nam bodi v plačilo, ki tebe častimo.

O Marija! v tebe zaupam; za
Bogom le od tebe pričakujem vsega
dobrega!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

Dvanajsto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„Bog je ljubezen, in kdor ostane v lju¬
bezni, ostane v Bogu in Bog v njem". (1. Jan.
4, 16.) — Kdor ljubi Jezusa, ta ostane pri
Jezusu, in Jezus ostane pri njem. „Ako me
kdo ljubi, pravi Jezus, ga bo ljubil moj Oča,
in bova k njemu prišla in pri njem prebi¬
vala". (Jan. 14, 23.) Sv. Filip Neri je osem¬
najst let delal, vse iz ljubezni do Jezusa, v
Čast in prid njegove svete cerkve in v zveli¬
čanje z drago Jezusovo kervjo odkupljenih
duš. Ko se je pa bližal smerti, da bi se

67

sklenil na vekomaj z nebeškim Ženinom, in
je zagledal sveto popotnico, ktero bi zadnji¬
krat sprejel, preden se poda v dolgo, ne¬
skončno večnost, takrat je ves gorel serčne
ljubezni do Jezusa, ter je glasno zavpil:
Glejte, tu je moja Ljubezen! za njo se poga¬
njam, po nji hrepenim.

Oh, da hi vsak, da bi saj ti, moja
duša! ravno tako serčno zdihniti mogla:
Glejte, tu je moja Ljubezen! posebno
zdaj, ko si pred ravno tistim Jezusom
v naj svetejšem Zakramentu. O da bi
tudi resnično izreči mogla: Tu je moja
Ljubezen, tu so vse želje mojega serca v
življenji in v smerti, zdaj in na vekomaj.

Moj Bog, in moj Gospod! obljubil
si ti v sv. evangelii, in si rekel, da, kdor
tebe ljubi, ga tudi ti ljubiš, da bota, ti
in tvoj Oča, k njemu prišla, bota pri
njem stanovala, ga ne bota nikoli zapu¬
stila; — o moj Jezus! kdo bi te ne
ljubil, in sicer bolj ne ljubil, kakor vse
drugo, kar nisi ti ? In zato te ljubim tudi
jaz, o predobrotljivi Jezus! In če me lju¬
biš ti, mi je ljubši, kakor ko bi mi dal
vse kraljestva te zemlje. Pridi torej, o
Jezus! ti angeljsko veselje! pridi, in sam
si pripravi stanovanje v ubogi hišici moje

68

revne duše! Bodi v moji duši, pa tako
terdno se vdomači, da je nikoli več ne
zapustiš. Ali, prav za prav, prosim te,
ne pripusti mi, da bi ti jaz še kdaj ne¬
zvest bil, da te s tem ne silim, zapu¬
stiti tega svojega stanovanja. Dobro vem,
o moj Bog, da si rad, da te veseli , biti
pri človeških otrocih, in da jih ne zapu¬
stiš , ako te sami nehvaležno ne spodijo
od sebe. Pa, oh! to sem nesrečno sam
že velikrat skusil, in tudi še zmeraj je
strašno nevarno, da bi te spet ne zaver-
gel. O ne pripusti, da bi bil svet priča
še kdaj take gerde nehvaležnosti na tej
zemlji, ktero si ti pomočil in posvetil
s svojo drago kervjo že tam na Oljski,
še bolj pa na Kalvarski gori. Ne pri¬
pusti, da bi te kdaj izgnal iz svoje duše,
ktero si obogatil s tolikimi, nezapopad-
ljivimi 'gnadami. Zmeraj pa se tega bo¬
jim, trese se moja duša; zakaj, še zme¬
raj je to mogoče. Še se mi lahko pri¬
peti taka nesreča. Zato pa, o moj Zve¬
ličar! naj raji umerjem, če ti je ljubo,
da s smertjo bom s teboj sklenjen in s
teboj vekomaj živim. O moj Jezus! to
želim, po tem hrepenim, to tudi upam.

69

Objamem te, ter te pritisnem na svoje
ubogo serce. Daj, da te vedno in zme¬
raj ljubim, tukaj in tamkaj! Pa tudi ti
me zmeraj ljubi! Preljubeznjivi Odreše¬
nik ! ves presunjen, prepričan tvoje gnade,
rečem: Zmeraj te bom ljubil, pa tudi ti
mi ne boš nikoli odrekel svoje ljubezni!
Upam, o moj Bog! da se bova zmeraj
ljubila. Amen. Amen.

O Jezus, nič druzega nečem, ka¬
kor le, da ljubim tebe, in da ti lju¬
biš mene!

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. lldefonza.)

Prečastna Gospa moja! Mati mojega
naj višega Gospoda! ti si preblažena med
ženami, prečista med devicami, edina
Gospa med deklami, Kraljica med svo¬
jimi verstnicami! Glej, kako te srečno
imenujejo vsi rodovi! Daj mi, da ozna-
nujem, kako si velika, daj, da pripove¬
dujem, kako si lepa. In dokler premo¬
rem, dokler živim, naj te vedno ljubim,
vedno častim. Daj, da tvoje Ime po-

70

vzdigujem, dokler bom mogel ga povzdi¬
govati. Daj, da ti služim, dokler mi Bog
živeti da, da ti služiti morem.

Prosim te, o Mati preusmiljena!
sprosi mi, da živim v duhu tvojega Sina,
mojega Zveličarja, da vedno mislim in
govorim od tebe, kar je resnično, tebe
vredno, in da nič ne zamolčim, kar se
od tebe lepega povedati dd in more.

Stori me vrednega, o presveta
Devica! da oznanujem tvojo slavo!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

Trinajsto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

»Posvetil sem to hišo, ki si jo sozidal,
da postavim svoje ime ondi na večno, in da
so moje oči in moje serce ondi vse dni“.
(III. kralj. 9, 3.) Kar je Bog že v stari za¬
vezi obljubil, to je spolnil Jezus pri zadnji
večerji; in ko je postavil zakrament sv. Reš-
njega Telesa, je tako posvetil naše cerkve,
kjer on bistevno biva noč in dan.

O moj nebeški Jezus! ali bi ne bilo
že dovolj, da bi bil le po dnevi priču-

71

joč na naših altarjih? Tako bi te mnogi
obiskovali, ter veselili se v tvoji pre¬
sveti družini. Zakaj, čemu si še tudi
po noči pričujoč tu v naših cerkvah, ko
se cerkve zaprejo, te mi zapustimo in v
svoje hiše odidemo, te samega pustimo
in počivat gremo? Oh, moj dobri Jezus!
jaz že vem, jaz že spoznam zakaj ? —
Ljubezen, ljubezen, ta edina je, ki te je
nam sužnjega storila. Neskončna, pre¬
velika ljubezen tvoja te je toliko nave¬
zala na nas, da se le za trenutek ne
moreš odtegniti od nas. O preljubez-
njivi Zveličar! ta tvoja preserčna ljube¬
zen bi mogla že dovolj močna biti, da
bi vse ljudi navezala na te, in sicer tako
terdno navezala na te, da bi le s silo se
od tebe odtergati premogli. In ako bi
prisiljeni te tudi zapustili, bi še svoje
serca, svoje hrepenenje po tebi pri tvo¬
jih altarjih pustiti mogli. Saj le zato
tukaj bivaš, da bi nam v vsili potrebah
hitro pomagal, in da bi z novo ljubez¬
nivostjo sprejemal vse duše, ki te ka¬
darkoli obiskati hočejo.

O Jezus, Ženin duše moje! naj si
vender že enkrat prizadevam, da bi po-

72

polnoma dopolnil vse, karkoli je tvoja
volja. Svojo voljo, svoje serce, vse, kar¬
koli moja duša poželi, po čemur hrepeni;
z eno besedo, kar je mojega, in tebi do-
pade, darujem tebi popolnoma. In ka¬
darkoli te bom mogel zapustiti, naj bo
ta moj, zdaj tebi posvečeni dar, vedno
tvoj! Oh, da bi vender mogel noč in dan
misliti na - te! O neskončno veličastni
Bog moj! kako srečni bi mi že bili, ako
bi bil ti ta zakrament postavil le zato,
da bi vedno bistevno bival blizo nas: pa
namen tvoj je bil veliko boljši, veliko
imenitniši. Ne le, da bi bil vedno pri
nas, je bila tvoja preserčnaželja; temuč,
posebno zato hočeš v tem zakramentu
vedno biti, da bi bil gotovi pomoček
vsim dušam, ki žele vredno se skleniti
s teboj v sv. Obhajilu. To je namen, da
bistevno vedno prebivaš med nami. Pa,
ako to vse bolj resnobno premišljujem,
o moj veliki Bog! me zaboli serce, mi
žuga in očita moja vest. Bojim se in
ljubim te, strah in groza me je in hre¬
penim po tebi. Vse te nasprotne čutila
občuti moja duša. Strah in groza me
prešine. Kdo se bo namreč upal, stopiti

73

k tvoji mizi, kjer se snidejo le vse čiste
duše, da bi se poživile s to hrano božjo,
ktera celo nar bolj popolnoma Serafinom
ni dana. Nasproti pa me žene serce, me
vleče nekako nenasitljivo poželenje, le
zmeraj in zmeraj k tebi, da bi se popol¬
noma ves sklenil s teboj — eno bil s
teboj, o moj Jezus! Svoje veličastvo za-
kriješ v podobo kruha, da bi tako šel v
nas, da bi nas ne prestrašil s svojo ne¬
prenosljivo presveto blišobo. Ves hrepe¬
niš po nas; ves goriš zato, da bi se
sklenil z nami. Kakor ogenj nas vse
povžiti hočeš. — Pridi tedaj, o moj Je¬
zus! želim te sprejeti, in bodi Bog mo¬
jega serca, pa tudi volje moje. Pri znožji
tvojega posvečenega alta,rja, o predragi
Zveličar! darujem tebi vse, kar sem in
kar imam. Naj ti bo vse v žgavni dar!
moje veselje, moja radost, vse moje raz¬
veseljevanje. O Ljubezen moja, o neza-
popadljivo ljubeznjivi Bog! gospodari z
menoj, kakor se ti poljubi. Vzemi me
vsega v last. Zateri in poteri v meni
vse, kar je mojega. Ne prizanašaj mi.
Z ostrim mečem svoje ljubezni pokončaj
vse hrepenenje in željenje, ki ni vredno

Sv. ura. 4

74

tebe, ki si ves veličasten. Ne dopušaj več,
da bi, ko te v sv. Obhajilu prejmem svo¬
jega Boga, in sem poln tvoje Božje na¬
ture, — ne dopušaj, te prosim, da bi
kako stvar še bolj ljubil kakor tebe.
Ljubim te, o moj Bog! Ljubim te zmeraj
in vselej! Ljubim le tebe in samo tebe.

Vleci me k sebi, o predobrotljivi
Zveličar! vleci me z vezmi svoje lju¬
bezni !

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

PoČešenje Matere Božje.

(Molitev sv, Ildefonza.)

Pred tebe, o previsoka Gospa in
Zapovedovavka! pokleknem. S spošto¬
vanjem, o ponižna dekla svojega Sina!
padem pred-te! O edino vredna Mati
mojega Boga! prosim te, sprosi mi od-
pušenje vsili mojih grehov in popolnoma
očišenje moje duše. Daj in dodeli mi,
da na novo častim tvoje presveto devi-
štvo. Razsvetli mi pamet, da spoznam,
kako lep, kako dober je tvoj Sin. Vterdi
me, vnemi me, da le resnico ljubim.
Sprosi mi gnado, da se nespremenljivo

75

deržim Boga in pa tebe, da zvesto slu¬
žim tvojemu Sinu ino tebi; da služim
njemu, svojemu stvarniku, in tebi vredni
materi mojega stvarnika; njemu Vsega-
mogočnemu, tebi Materi Vsegamogočnega;
njemu svojemu Odrešeniku, tebi, ki si za¬
četek odrešenja mojega. On je plačal
za me odkupšino, plačal pa jo je s ti¬
stim mesom, kterega je od tebe prejel.

O Mati moja! daj, da zaupam v
te, in da vselej k tebi pribežim!

([Presveta, neomadežana, Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 36.)

Štirnajsto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

»To je moje počivališe vekomaj in ve¬
komaj; tukaj bom stanoval, ker sem ga izvo-
lil“. (Ps. 131, 14.) — Tako mi govoriš, o
moj ljubeznjivi Jezus! tu, v tem tabernakeljnu.
Ako si tedaj ta altar zvolil sebi v stanovanje,
da si vedno pri nas v naj svetejšem Zakra¬
mentu ; ako te ljubezen do nas toliko žene,
da tukaj bivaš, tukaj počivaš; o kaj ne bomo
tudi mi vedno radi pri tebi? kaj naše serca
ne bodo tudi tukaj počivale, tukaj zmeraj čule,
tukaj, kjer teče v vsi obilnosti studenec vsega

4 *

76

razveseljevanja? O srečne, presrečne ve lju-
bijoče duše! ki ne poznate na tem svetu pri¬
jaznejšega kraja, kakor je kraj, kjer je Jezus
'pričujoč; ki le išete, biti blizo Jezusa v naj
svetejšem Zakramentu. O kako srečen, pre¬
srečen bi tudi jaz bil, moj predobrotljivi Je¬
zus ! ako bi od danes zanaprej, ne iskal nič
druzega, kakor le tebe; ne želel nič druzega,
kakor biti le pri tebi, misliti le na tebe, in
se pogovarjati s teboj v zakramentu sv. Reš-
njega Telesa, kjer ti noč in dan Skerbiš in
misliš le na-me.

O moj Jezus! koliko let sem zapra¬
vil, ko sem živel ločen od tebe, ko te
nisem ljubil! O, ve nesrečne leta! o ko
bi vas mogel zbrisati iz bukev svojega
življenja! tebe pa, o neskončna milost in
dobrota, nezmerjena poterpežljivost mo¬
jega Boga! tebe hvalim in zahvalim, da
si me tako dolgo prenašal, ki sem te,
naj bolj nehvaležna stvar, vedno le žalil.
In prizanašal si mi le zato, da bi me
vender enkrat premagala tvoja milost,
me vjela tvoja ljubezen, da bi bil ves
tvoj. Gospod! zaveržem, prekličem ne¬
srečni čas, ko sem se vstavljal tvoji do¬
broti. Ne bom, ne smem biti dalje ne¬
hvaležen. Teh svojih ur, ki mi jih mi¬
lostljivo še dati hočeš, naj bodo kratke

77

ali dolge, ne yem boljši oberniti, kakor
da le tebi služim. To mi veleva pamet,
ki je z lučjo svete vere razsvetljena.
Lej, moj Zveličar! zdaj bom začel. Ti
mi pa daj potrebno gnado! Saj. mi je
ne boš odrekel, ki te prosim za njo.
Ljubeznjivo, prijazno si tako dolgo hodil
za menoj, in jaz sem bežal pred teboj;
svojo ljubezen si mi ponujal, silil; pa
od sveta preslepljen, sem zaničeval tebe.
O koliko bolj me boš ljubil zdaj, ko te
išem, za teboj hodim in te ljubiti želim!
Daj mi gnado, da te res ljubim, o vse
ljubezni vredni Bog! Ljubim te iz vsega
serca, ljubim te čez vse. Bolj te ljubim,
kakor sebe, bolj kakor svoje življenje.
Zal mi je, da sem te kdaj žalil. O ne¬
skončna dobrota! odpusti mi vse moje
nehvaležnosti, in z odpušenjem mi daj
še gnado, da te ljubim tako, kakor za¬
služiš, zdaj in na vekomaj. Vsegamo-
gočni Oča! pokaži svojo vsegamogočnost,
da ves svet spozna, da je mojo tebi to¬
liko nehvaležno dušo pramagala moč
tvoje gnade, ter jo je prestvarila tako,
da te zdaj ljubi bolj, ko vse druge reči.
Zato te prosim po zasluženji Jezusa Kri-

78

stusa, Sinu tvojega. In edino to prosim
za vse življenje svoje; in le po tem bom
hrepenel vse svoje žive dni. Ti si mi
dal te želje, daj mi tudi pomoč, da jih
resnično speljam.

Neskončna hvala naj ti bo, o
Jezus! da si me čakal tako dolgo.

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Anzelma.)

O Gospa! za človeštvom Jezusa, tvo¬
jega Sina, presežeš ti v svoji svetosti
vse vstvarjene bitja. Spomni se preve¬
like gnadc, da te je Bog toliko povzdig¬
nil, in ti' toliko moč dal, da pri njem
vse premoreš. Ker si bila ti z gnadami
vsa napolnjena, k toliki svetosti povzdig¬
njena; oh, daj, da bomo tudi mi deležni
tvoje svetosti! Ti, o mogočna Kraljica in
usmiljena Gospa! prosi za nas, da za-
dobimo zveličanje, ker zato se je poni¬
žal nezapopadljivi Bog in stvarnik nebes
in zemlje ter se je v tvojem prečistem,
deviškem telesu včlovečil. Ne presliši
naših prošnja, o Mati! in ne zaverzi na-

79

šega zdihovanja. Saj, ako le poprosiš
svojega Sina, pa te bo uslišal. Prav
dobro veš, da tvoje prošnje nikoli še ni
zavergel. Saj ni treba nič druzega, da
nas le ti zveličane imeti hočeš, pa ne
bomo pogubljeni. O blagor mu, kdor si
je pridobil, naklonil tvoje materno serce.
Če pa ti z nami milosti ne boš imela,
ti, ki si Mati vsega usmiljenja, kaj pa
bo z nami, kadar bomo postavljeni pred
sodbo tvojega Sina?

O Marija! le pomisli nevarnost,
v kteri smo, in bodi milostljiva nam!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po
pervem obiskovanji, stran 36.)

Petnajsto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„ Ogenj sem prišel na zemljo prinest, in
kaj hočem, kakor da se vname(Luk.  12,
49.) Nobena stvar pod solncem ni v stanu,
človeških sere v ljubezni do Boga tako vneti,
kakor le zakrament sv. Itešnjega Telesa. In
po pravici terdi to služabnik Božji oča Olimpi.
To je tudi Jezus menda sam pokazati hotel,
ko se je nekdaj čudovitno prikazal neki po¬
sebni svoji prijatlici. Take prikazni, v kterili
se Gospod včasih svojim izvoljenim že tukaj,

80

v tem življenji gledati da, so nasledek neraz¬
deljive ljubezni in preserčnega zedinjenja po¬
božne duše s svojim stvarnikom. In tako sreč¬
na je bila serafinska ljubljenka Jezusova, sv.
Katarina Sienska. Večkrat je bila tako srečna,
da se ji je Jezus, njen preljubeznjivi Že¬
nin prikazal. Enkrat je vidila Jezusa v naj
svetejšem Zakramentu zares prečudno: Kakor
velika razbeljena peč, iz ktere so se vderli
goreči valovi ljubezni Božje, ter so tako
silno lili naprej, da so na enkrat zalili vso
zemljo, da je bila enaka goreči krogli. Svet¬
nica, vsa prevzeta te prikazni, sterme za¬
vpije: „Oh! ali je mogoče, da na sveti še kdo
živi, in bi ne gorel ves v ljubezni do tebe,
o veliki Bog! ako vidi in premisli tvojo ne¬
skončno veliko ljubezen!“

O Jezus, moj Bog! naj gorim tudi
jaz v ljubezni do tebe! Daj, da ne išem
druzega, ko tebe; ne želim druzega, ko
tebe; ne zdihujem po drugem, ko samo
po tebi. O srečen, presrečen bi bil, ko
bi me prešinil sveti plamen tvoje lju¬
bezni, da bi v tem ognji zgorelo vse
posvetno nagnjenje, in usahnile v meni
vse čutila do posvetne nečimernosti, ka¬
kor usahujejo dnevi mojega življenja.

O Jezus, o nevstvarjena Beseda Bož¬
ja! Vidim te, iz ljubezni do mene vsega

81

potertega, vničenega, zaklanega na tem
altarji! Kdo mi pa braniti more, da bi
se tudi jaz tebi ne daroval tako prosto¬
voljno, pa tudi tako popolnoma, kakor
si se ti daroval za-me ? O moj Bog, in
moj naj viši kralj! tu, pred tvoje noge
položim svojo dušo, svojo voljo, sebe in
svoje življenje tebi v dar. Večni Oča!
darujem ti samega sebe s tvojim Sinom
vred; pa lej! ta svoj revni dar zedinim
z neskončno vrednim darom, kterega je
moj Zveličar Jezus Kristus na križi do¬
prinesel, in kterega še vsaki dan opravlja
na naših altarjih. Neskončno zasluženje
tega Jezusa naj te nagne, da milostljivo
sprejmeš tudi moj revni dar. Glej! rane
na njegovih rokah in nogah; glej! s ter-
njem kronano in prebodeno glavo ; glej!
njegovo odperto stran; in ta pogled naj
gine tvoje ljubijoče, očetovsko serce, da
mi dodeliš gnado, da ponavljam vsaki
dan svojega življenja to svojo daritev,
in da umerjem v popolnoma darovanji
samega sebe. O da bi zamogel s po¬
močjo tvoje gnade tudi jaz svojo kri pre¬
liti iz ljubezni do tebe, kakor jo je pre¬
lilo milijone tvojih zvestih spoznovavcev!

4  **

82

O kako rad bi dal svojo kri do zadnje
kapljice! Vem pa, da nisem te gnade
vreden; zato, o Bog mojega serca! do¬
deli mi saj to gnado, da svojo voljo in
vse svoje življenje popolnoma podveržem
tvojim čez vse modrim naredbam, in da
voljno sprejmem tisto smert, ktero si mi
ti po svojem nezapopadljivem sklepu
odločil. Edini Gospod življenja in smerti!
zagotovim te danes, da resnično želim
umreti s tvojo voljo in po tvoji volji, in
sicer zato, da bi te počastil s svojo
smertjo, in dopolnil tvojo voljo. Tebi
izročim svoje življenje, pa tudi svojo
smert, naj bo, kakoršnakoli, kadarkoli, in
kakorkoli ti hočeš.

Moj Jezus! kadar bom umeri, naj
umerjem iz ljubezni do tebe, naj umer¬
jeni, da te več ne žalim.

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Poeešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Anzolma.)

Hiti nam pomagat, o preusmiljena
Gospa! pa ne glej, kako velike so pre¬
grehe naše, tudi ne, koliko jih je! Do-

83

bro veš, spomni se, da naš Bog in stvar¬
nik ni človek postal, da bi grešnike na
vekomaj zavergel, temuč da bi jih večno
zveličal. Ako bi te bil Bog zvolil Mater
Božjo le zavoljo tvojega dobička, potem
bi lahko rekel, da te malo skerbi,
ali bomo mi zveličani ali pogubljeni. Pa
veš! Bog se je ozerl v tvoje meso, da
bi tebe, pa tudi vse druge ljudi zveličal.
Kaj bi tedaj pomagalo, ako bi sama bila
tako mogočna, tako imenitna, ako bi pa
ne skerbela, da bi bili tudi mi deležni
tvoje sreče? Reši nas, o Mati našega
Boga! in pod svojim varstvom nas imej.
Saj dobro veš, kako potrebujemo tvoje
pomoči. Tebi se izročimo. Na tvoji skerbi
je, da ne bomo pogubljeni. To bo delo,
to bo nasledek tvoje priprošnje, tvoje
skerbi, ako bomo služili tvojemu Sinu,
Jezusu Kristusu in vekomaj njega in tebe
ljubili. To želimo, to prosimo, to tir-
jamo; če tudi nadležno.

O Marija! to je tvoje delo, da
nas vekomaj zveličaš!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 3G.)

84

Šestnajsti obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem , stran 17.)

O da bi ljudje se vselej zatekali k Je¬
zusu v zakramentu sv. Rešnjega Telesa, in
da bi v svojih potrebah in nadlogah pri njem
pomoči iskali; gotovo bi ne bili tako revni,
tako ubogi, kakor so v resnici! Prerok Jere¬
mija je nekdaj jokal in tožil, ko je vidil kako
oslepljeni so Judje, in jim je pravil, da jih
bodo Kaldejci v sužnost odpeljali. „Ali ni
več dišeče smole v Galaadu ? ali ni ondi
zdravnika ? zakaj se tedaj ne zaceli rana hčeri
mojega ljudstva? 11  (Jer. 8, 22.) V arabski
pušavi je gora Galaad, ki je bila polna diše¬
čih zdravil. Po misli častitega Beda je ta
gora predpodoba Jezusa Kristusa v naj sve¬
tejšem Zakramentu. Tu mi dobimo naj boljši,
naj bolj gotove zdravila zoper vse svoje bo¬
lezni. Shranjene so v tem hribu, v sv. Rež¬
njem Telesu. Zakaj toraj tožujete Adamovi
otroci! nam kliče Jezus, zakaj zdihujete, da
ste revni, ubogi, slabi, bolni, ranjeni? Saj
imate tukaj v tem zakramentu naj bolj bolj¬
šega zdravnika in pa naj bolj gotove zdravila;
vse je vedno pripravljeno. Pridite, pridite
vsi, ki delate, ki se trudite, ki ste revni,
ubogi, slabi, bolni, ranjeni na duši ali na
telesi! jaz vas bom poživil; vam bom zbrisal
vse solze, sam vam jih hočem zbrisati; vas
bom potolažil; vaše rane zacelil, in vaše duše
razveselil. O predobrotljivi Zveličar! rečem

85

ti, kakor nekdaj žalostna sestra Lazarjeva:
„Lej, kterega ljubiš, bolan leži!“ Lej , o Go¬
spod ! jaz sem tisti revež, ki ga ljubiš. Lej,
moja duša je bolna, hudo bolna; smertne rane
so ji vsekale moje hudobije. O božji Zdrav¬
nik! kam se hočem oberniti? kje izdatne po¬
moči iskati? Ti sam me zamoreš in ti sam
me tudi hočeš ozdraviti. Ozdravi torej, o
Gospod! mojo dušo, ker zoper tebe sem se
pregrešil.

Vleci me vsega k sebi in naveži me
na se, o moj Jezus! s svojo milo pa
prečudno ljubeznijo. Ljubši mi je, da
sem sklenjen s teboj, kakor vse bogastvo,
kakor posestvo celega sveta. Druzega
ne želim tu na zemlji, kakor le, da tebe
ljubim. Res je, dobro spoznam, da čisto
majhno je, kar ti dati morem; pa zago¬
tovim te tu v tvoji pričujočnosti, da,
ako bi imel krone in kraljestva vsega
sveta, bi jih rad imel le zato, da bi
jih iz ljubezni do tebe položil k tvojim
nogam, in s tem pokazal, da se za vselej
vsemu odpovem. Tedaj kar imam, to ti
dam. Odpovem se iz ljubezni do tebe
vsim svojim znancem, vsi zložnosti, vsemu
razveseljevanju, še celo vsemu dušnemu
veselju in tolažilu, ako bi tebi všeč ne

86

bilo; tudi svoji prostosti, svoji volji se
odpovem. Vsi nagibi mojega serca naj
bodo tvoji. Od zdaj za naprej ljubim le
tebe, o neskončna dobrota! in upam,
da te bom ljubil celo večnost.

O moj Jezus! vsega se ti dam.
Vzemi me po svoji veliki milosti.

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, IG.)

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Petra Damjana.)

O presveta Devica! Pomagaj jim,
ki te kličejo na pomoč. Oberni se k
nam! Ali bi mar mogoče bilo, da bi
zdaj, ko si v svojem veličastvu tako re¬
koč vsa Božja, pozabila nas, ki smo, če
tudi nevredni tvoji bratje, tvoje sestre?
O to ne more biti! Ti prav dobro veš,
v kakošnih nevarnostih si nas zapustila,
ko si se ločila od nas. Poznaš naše reve
in nadloge. Saj ni dano tebi, toliko dobri,
toliko mili Materi, da bi pozabila nas,
svoje revne otroke. Posluži se torej
svoje moči, stori, kar lahko storiš, in
reši nas; zakaj on, ki je vsegamogočen,
je storil tudi tebe mogočno v nebesih in

87

na zemlji, tebi ni nič nemogoče nam
sprositi. Ti, pa ti edina imaš tisto moč,
da obudiš upanje večnega življenja v sercu
tudi naj bolj zastaranega grešnika, ki
že hodi po robu večnega brezna. Spo¬
dobi se tedaj, da si nam toliko bolj mi¬
lostljiva, kolikor več moči ti je dal Go¬
spod Bog.

O Marija! ti me zamoreš posve¬
titi. Upam, da me tudi res boš po¬
svetila s svojo mogočno prošnjo pri
svojem Sinu.

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vcm obiskovanji, stran 26.)

Sedemnajsto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„Dobro nam je tukaj biti." (Mat. 17,4.)
Prijatli, ki se resnično ljubijo, imajo naj veči
veselje v družbi njih, za ktere bije njih serce.
Ako torej zares ljubimo Jezusa Kristusa, svo¬
jega naj bolj odkritoserčnega, naj boljšega
prijatla, bomo se tudi naj bolje veselili, ka¬
dar se ž njim veselimo. Jezus, v sv. Reš¬
ujem Telesu nas vidi in posluša naše po¬
menke. Mar mu nič ne vemo povedati? Oj,
tolažimo se v njegovi pričujočnosti, veselimo

88

se v njegovem veličastvu, radujmo se v tisti
njegovi ljubezni, v kteri gorijo svete duše do
tega zakramenta. Želimo in prizadevajmo si,
da vender že enkrat vsi ljudje serčno ljubijo
Jezusa v tem naj svetejšem Zakramentu, da
njemu darujejo vse svoje serca. Saj mi da¬
rujmo njemu vse nagnjenje, vse hrepenenje,
da le njega edinega ljubimo in poželimo. Oča
Salezi, ud Jezusove družbe, je bil neizrečeno
razveseljen, ko se je pogovarjal z Jezusom v
naj svetejšem Zakramentu. Zato mu ni bil
nikoli predolgi čas pri Jezusu. Kadar ga je
kdo poklical k vratam, kadar se je vernil v
svojo izbico, kadar je šel v šolo ali iz šole,
je vselej obiskal svojega Zveličarja. Skorej je
ni bilo ure po dnevu, da bi ne bil klečal pred
sv. Rešnjim Telesom. In tako si je pridobil
'gnado, daje  dal svojo kri,  svoje življenje
za Jezusa. Krivoverci so ga umorili, ko je
ravno zagovarjal pričujočnost Jezusovo v naj
svetejšem Zakramentu.

O da bi bil tako srečen tudi jaz!
da bi prelil svojo kri v znamnje, da
terdno verujem, da si ti Jezus, moj Bog!
resnično pričujoč v tem presvetem Za¬
kramentu. Saj si tudi ti ravno v tem
zakramentu naj bolj pokazal, kako go¬
reče nas ljubiš. V tvojem včlovečenji
vidimo tvoje neskončno milo in usmi¬
ljeno serce zavoljo naše dušne reve, v

89

ktero nas je pahnil nesrečni greh, ker
si zapustil veličastvo Božje in si oblekel
podobo hlapčevo. V tvojem tri in tri¬
desetletnem življenji, v brhkostih in rev-
šini, v terpljenji in v smerti tvoji, spoz¬
namo tvojo posebno pokoršino do tvojega
nebeškega Očeta. Tečno hvaležni mo¬
limo tvojo spravno daritev na lesu sv.
križa, da si nas spravil z razžaljeno pra¬
vico svojega nebeškega Očeta, ter nam
gnado in odpušenje zadobil. Ko si pa
postavil naj svetejši zakrament sv. Reš-
njega Telesa, pri tem pa moramo sterme
spoznati ne le neskončno veliko ljubezen
tvojo; še bolj se moramo čuditi tvoji
goreči želji, s ktero hrepeniš po naših
sercih, s ktero hočeš pridobiti in vjeti
naše serca, da bi ljubile le edino tebe,
čez vse in večno zavergle pa vse drugo.
Ob enem zagledamo v tem zakramentu,
kakor v ogledalu, naj imenitniši skriv¬
nosti tvojega življenja: tvoje poniževanje,
ker si revne podobe kruha na se vzel,
zaničevanja, zasramovanja, oskrunovanja v
nevredni prejemi tvojega presvetega Te¬
lesa, v slabem, gerdem obnašanji v tvo¬
jih tempeljnih, v pričo tebe. Vidimo

90

tvoje križanje v vsakdanjem ponovljenju
te svete daritve, da bi poplačal dolgove
naših pregreli ter nam zadobil nove gnade.
Poslednjič vidimo tu tudi tvoj pogreb v
vredni prejemi tvojega Telesa, tvoje kervi.
Vse, kar vidimo v tem zakramentu, vse
je čudež tvoje vsemogočnosti, čudež tvoje
milosti, čudež tvoje ljubezni. O predo-
brotljivi Jezus! toliko čudežev delaš v
ti skrivnostni ljubezni, oh! še ta čudež
stori, da me vsega nase potegneš. Saj
ti to sam hočeš, da sem ves tvoj, in saj
ti to tudi zaslužiš. Daj mi le tudi moč,
da te ljubim iz vsega serca. Dobrote
tega sveta daj, komur jih dati hočeš;
jaz se jim popolnoma odpovem, jih nič
ne želim. Tudi v prihodnje nič druzega
ne želim, kakor le to, da tebe ljubim.
Ljubim te, o Jezus! daj, da te zmeraj
ljubim, samo to in edino to želim.

O Jezus, moj Zveličar! kdaj te
bom vender že resnično ljubil.

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

91

P očesen j e Matere Božje.

(Molitev sv. Petra Damjana.)

0 Mati mojega Boga! bodi mi lepo
pozdravljena, kakor te otrok ko svojo
ljubeznjivo mater pozdraviti more. Pro¬
sim te pa, ne odverni svojih preljubih,
premilili oči od nas! Dobro vem, da ti,
o moja previsoka Gospa in Zapovedo-
vavka! si polna dobrote, in nas ljudi
ljubiš z nepremakljivo ljubeznijo, ktera
dalječ presega vse druge ljubezni. O
kolikrat si že potolažila Božjega sodnika
ravno takrat, ko bi bil nas že pogubiti
mogel. Vsi zakladi milosti Božje so v
tvojih rokah. O nikdar ne jenjaj za
nas prositi; saj ljubeznjivo komaj čakaš,
da bi kacega reveža zveličala, da bi mu
svojo milost skazala. Veličastvo tvoje
se nekako množi, kolikor več grešnikom
gnado in odpušenje sprosiš pri svojem
Bogu, ki po tem opravičeni pridejo v ne¬
besa in te časte. Oberni tudi svoje mi¬
lostljive oči v me, da ne zgrešim svoje
sreče, in kdaj gledam tvoje veličastvo.
Naj boljši, naj častitljivši mi bo, ako
bom s tvojo pomočjo prišel pred Božje

92

obličje, ako te za Bogom vekomaj naj
bolj ljubim, in sem že tukaj vedno pod
tvojim varstvom. Tvoj Sin te s tem
časti, da ti nikoli nič ne odreče, prosi
ga in sprosi mi le to gnado.

O ti naj bolj popolnoma delo vse-
gamogočnosti Božje! ljubim te in v
te zaupam.

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

Osemnajsto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„Vpričo angeljev ti bom prepeval 11 . (Ps.
137, 1.) V dolini Jozafat se bo Jezus ko
sodnik prikazal na sedežu svojega veličastva;
tukaj v naj svetejšem Zakramentu pa je na
sedežu ljubezni. Ako bi se kak pozemeljski
kralj tako ponižal, da bi prišel stanovat v
revno pastirsko vas, samo zato, da bi ga pa¬
stir večkrat lahko obiskal in ga kake milosti
ali dobrote prosil; ali bi ne bil ta revni pa¬
stir strašno nehvaležen, ako bi to opušal?
Zares hudo bi se pregrešil, ako bi ne hotel
k kralju hoditi, in ga v svoji revšini dobrot
prositi. Oh, moj Jezus! iz gole ljubezni do
mene si ti, večni Kralj, zapustil sv. nebesa,

93

in stanuješ tukaj v zakramentu sv. Rešnjega
Telesa med našimi hišami. O da bi mogel
biti noč in dan pri tebi, v tvoji sveti priču-
jočnosti! Angelji nebeški se ne utrudijo te
neprenehoma moliti v tem zakramentu, in
se čudijo tvoji neskončni ljubezen do nas. Ali
se ne spodobi, ali nisem dolžan tudi jaz te
večkrat obiskati, in stermeti nad tvojo do¬
broto, hvaliti in slaviti tvojo ljubezen? ker le
zavoljo mene bivaš v tem tabernakeljnu. Zato
ti bom s psalmistom vpričo angeljev prepe¬
val. Moliti te hočem v tvojih svetilih, častiti
tvoje presveto ime, ker si usmiljen, in res¬
nično milostljiv.

O ti, v podobi kruha skriti Bog!
ti predragi angeljski kruh, ti presveta
hrana božja! molim te, ljubim te iz
vsega svojega serca. S to ljubeznijo pa
nisem ne jaz, pa tudi ti ne zadovoljen;
ker te premalo ljubim, te preslabo ljubim.
Pa ti vender, in edino ti storiti zamoreš,
da popolnoma spoznam tebe, ki si ne¬
skončna lepota, nezmerna dobrota. Preženi
iz mojega serca vse posvetno nagnjenje,
da biva v njem le sama tvoja ljubezen.
Vsaki dan prideš z nebes na naše al-
tarje, da bi me vžgal v ljubezni do sebe
ter me sklenil seboj. Kaj ne bom tudi
jaz premišljeval, kako de bi te zmeraj

94

bolj ljubil, te vredno molil, da bi tvoje
božje serce bolj razveselil, mu bolj do-
padel? Ljubim te torej, o predobrot-
ljivi Jezus! Ljubim te z vso svojo dušo,
z vsim svojim sercem. Ako hočeš popla¬
čati to mojo ljubezen, plačaj jo s tem,
da jo pomnožiš; torej ogrej moje serce,
vnemi mojo dušo, da te še bolj ljubim,
ti še bolj zvesto služim.

O Jezus, ljubezen moja! daj mi
veči ljubezen!

fZdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Poeešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Atanazija.)

O Kraljica nebes in zemlje! ni je
nobene gnade, da hi ti je Gospod vsega
veličastva ne bil dal. Od Božjega sedeža
poslani angelj te imenuje „gnade pol-
no“;  ker preobilno te je oblagodaril sveti
Duh,  obsenčil te s svojo močjo. Sliši
našo molitev, o preblažena hči Davidova
in Abrahamova! bodi milostljiva nam, in
ne pozabi svojega ljudstva. Dolžni smo,
te častiti in slaviti, ko mater, gospo in
kraljico svojo, ker si rodila njega, kte-

95

rega molimo svojega Boga, svojega naj
višega Gospoda. K tebi pribežimo, da
se spomniš nas, o presveta, pred poro¬
dom in po porodu vsa čista Devica! Ti
gnade polna! dodeli nekoliko svojih pre¬
velikih zakladov tudi nam, ki te, če tudi
slabo , vender le častimo. Veliki angelj
te je pozdravil, kakor se še nikdar po-
pred slišalo ni: „Cešena, gnade polna,
Gospod je s teboj!“ In vsi angeljski
kori te slavijo in srečno imenujejo, ter
ti z Gabrielom in z Elizabeto soglasno
kličejo: „Blažena med ženami in blažen
je sad tvojega telesa!"

Te nebeške trume učijo tudi nas
pozemeljske otroke, tebe slaviti, tebe ča¬
stiti. Ti zveličani duhovi nam na jezik
pokladajo besede: Bodi češena, o De¬
vica, gnade polna, Gospod je s teboj!"
Bodi nam besednica, ki si naša Gospa,
naša Kraljica in vredna mati našega Boga;
toliko bolj, ker si med nami rojena bila,
on pa, ki je v tvojem čistem naročji se
sklenil z našo ubogo naturo, on je naš
pravi Bog, kteremu smo vso čast in
hvalo dolžni. Amen.

96

O Marija! ozri se na nas, in pelji
nas vse k svojemu in našemu Bogu!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

Devetnajsto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem , stran 17.)

Kadar človeka zadenejo hude nadloge,
mu tergajo britke težave serce, ga tarejo reve
in nesreče; kdo mu bo dal gotovejši pomoč,
kdo ga bo slajši potolažil, kakor zvest in res¬
ničen prijatel? Ali ni za nas, uboge reve v
tej solzni dolini, tolažljivo, da imamo nad se¬
boj naj boljšega, naj resničnejšega, naj zve¬
stejšega pri j atla, ki nam vse dobro dati za-
more, ki nas resnično in serčno ljubi ? Lejte!
z Jezusom v naj svetejšem Zakramentu se
lahko pogovarjamo, kadar hočemo in kakor
hočemo svoje serce mu lahko popolnoma od¬
krijemo, svoje britkosti, reve in nadloge, naj
bodo kakoršne koli hočejo, mu lahko vse po¬
tožimo; z eno besedo: mi se tukaj s Kraljem
nebes in zemlje, v teh skrivnostnih podobah,
prav odkritoserčno lahko pogovarjamo. Kako
srečen je bil Jožef, eden dvanajsterih sinov
očaka Jakoba, kadar je bil Bog s svojo gnado
prišel k njem v ječo, ter ga je ondi v nje¬
govi nesreči tolažil, po spričevanji sv. pisma.

97

„Lejte, gnada Božja tega pravičnega ni zapu¬
stila, ko je bil nedolžno prodan, nedolžno
celo v ječo djan; ampak rešila ga je grešni¬
kov, in je šla z njim v jamo; in ga v vezeh
ni zapustila, dokler mu ni prinesla kraljeve
palice in oblasti zoper nje, kteri so ga zate-
rali ... in mu je dala večno svetlost".
(Modr. 10, IB, 14.) Vse bolj srečni pa smo
mi! Imamo v tej solzni dolini včlovečenega
Boga, ki je bistevno pričujoč, nam z nezapo-
padljivo ljubeznijo, s serčno milostjo vedno
na strani stoji, je zmeraj pri nas, vse dni na¬
šega življenja. Koliko tolažilo ima nesrečni
jetnik, ko najde resničnega prijatela, ki ga
vsaki dan obiše, ga tolaži, mu upanje daje,
mu streže, za njega plačuje in kakor ve in
zna skerbi, da bi ga rešil nesrečne, terde
ječe, ali da bi mu jo saj polajšal. Lejte!
tak dober, resničen prijatel nam je ljubez-
njivi Jezus, ki je v tem zakramentu le zato,
da bi nas tolažil, nam serce dajal. Sam nam
pravi: „Glejte! jaz sem z vami vse dni do
konca sveta". (Mat. 28, 20.) Z nebes sem
prišel v to vašo ječo, le zavoljo vas, da vas
tolažim, da vam pomagam da vas rešim.
Sprejmite me torej vi, ki sem vas odkupil s
svojo kervjo. Bodite mi vdani, pridite v moje
naročje, terdno se me deržite; in ako to sto¬
rite, bote tudi pri vsi svoji revšini, pri vsem
svojem uboštvu, tudi v svoji ječi potolaženi,
in pojdite za menoj v moje kraljestvo, in
storil vas bom vekomaj srečne.

Sv. ura.

5

O predobrotljivi Bog! o nezapopad-
ljiva Ljubezen! Toliko dober si nam,
toliko se ponižaš, da celo bivaš na naših
altarjih, da bi se z nami prijazno pomen¬
koval, med nami osebno vedno bil. O zato
se hočem tudi jaz prizadevati, da bom storil
vse, kar ti želiš. Večkrat bom prišel
tu sem k tebi. Kadarkoli bom mogel,
se bom veselil s teboj v tem presvetem
Zakramentu. O kdo bi ne bil vesel tvoje
pričujočnosti, ki je zapopadek vsega raz¬
veseljevanja vsih nebeščanov! O da bi
mi bilo dano, te vedno moliti celo svoje
življenje! Ker pa moja slabost ne pre¬
more, mi ne pripusti, da bi te neprene¬
homa častil, in ti očitno kazal svojo lju¬
bezen; zato, o moj preserčni Bog!
spodbudaj mojo dušo, kadarkoli bi bila
lena, merzla, v posvetne reči zapletena
in bi te obiskati ne hotla. Daj, da tvoje
veličastvo s tem častim in molim, da
dopolnujem na tanko dolžnosti svojega
stanu, da vse, tudi naj manjši, naj slabši
dela iz ljubezni do tebe opravljam. Vžgi
v meni serčne želje, da hrepenim po
tebi, da želim vedno biti blizo tebe, v

99

tem presvetem Zakramentu. O ljubez-
njivi Jezus! oh, da bi te bil vedno lju¬
bil! da bi bil vse za te storil! O koliko
bi si bil lahko pridobil! koliko za telo,
koliko za dušo; koliko za časno, koliko
za večno srečo? Samo to me še tolaži,
da mi boš v svoji milosti še časa dal,
da nadomestim saj nekoliko svojo lenobo.
Vse čem popraviti. Resnično te ljubiti
hočem in le tebe, naj viši dobroto! tebe
svoje predrago bogastvo in moje vse!

Moj Bog! pomagaj mi, da te
ljubim.

fZtlaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Rajmunda Jordanskega.)

Vleci me, o preblažena Devica Ma¬
rija! da tekam za teboj, posnemam tvoje
čednosti, ki toliko lepo dišijo. Pa po¬
tegni me, ker moje pregrehe, pa tudi
moji hudobni sovražniki me vklenjenega
derže. Kakor nobeden ne pride k tvo¬
jemu Sinu, kakor le, kogar večni Oča k
sebi potegne; tako, na ravnost rečem, ne

100

pride tudi nobeden k tvojemu Sinu, ako
mu ti poti ne kažeš, mu ti vrat ne od¬
preš. Le ti nas učiš prave modrosti.
Ti, presveta! si, ki sprosiš gnado grešni¬
kom ; tvoje delo je, da jih spraviš z Bo¬
gom. Večno krono obetaš njim, ki se
k tebi obernejo. Ti si predragi zaklad
nebeškega Kralja, ti delivka gnad Božjih.

O zveličanje vsih, ki kličejo v
te, zveličaj tudi nas!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

Dvajseto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„ Tisti dan se bo odperl studenec Davi¬
dovi hiši in jeruzalemskim prebivavcem v oči-
ševanje grešnika". (Cahar. 13, 1.) Ta od
preroka napovedani studenec, vsakemu odpert,
je Jezus Kristus v naj svetejšem Zakramentu.
V tem studencu, ako le hočemo, očistimo
svoje duše vsih pregrešnih madežev, s kterimi
se vsaki dan oskrunimo. Ako si v svojih
dolžnostih nepopolnoma, storiš male grehe;
kaj ti bo boljšega, da se spet očistiš, kakor
če pritečeš hitro s skesanim sercem pred naj
svetejši Zakrament? Zatorej, moj Jezus! sem

101

resnično sklenil, da bom zanaprej le k tebi
pritekal, pri tebi pomoči iskal, kadarkoli bi
se po nesreči kaj pregrešil. Ako bom po
svoji slabosti ti nezvest postal, v mislih, v
besedah, v djanji, v opušenji dobrega; ako
bom prelomil ktero tvojih zapoved, ali svojih
dolžnost ne bom na tanko opravil, ali bom
vnemar pušal navdihljeje tvojega svetega Duha;
vselej bom k tebi tu semkaj pritekel. Po¬
sebno zato, ker dobro sem prepričan, ker ti si
mi razodel, da voda tega prečudnega stu¬
denca ne opere le mojih nepopolnamost; ta
voda mi da tudi spoznanje, me razsvetljuje,
da ne zaidem s pota tvoje postave, mi da
moč, da ne padem v tolikih nevarnostih tega
življenja, da prenašam voljno vsakdanje brh¬
kosti. Ta voda mi pogasi vse nespodobno
poželenje, in ogreva, vname moje serce v lju¬
bezni do tebe! Vem, da le zato me tukaj
čakaš. Vem, da vse svoje obiskovavce, ki te
ljubijo, prijazno sprejemaš, jih s predragimi
gnadami obdaruješ.

Oh, moj Jezus! operi tedaj mojo
dušo vsih nepopolnamost, ktere sem že
danes storil! Zato, in le zato jih obža¬
lujem, ker so zoper tvojo sveto voljo,
in se ti studijo. Pomagaj mi, da ne
padem več! Ogrej moje serce tako, da
te preserčno ljubi! O srečen, kdor za-
more vedno pri tebi biti! Tako srečna

m

je bila zvesta služabnica Božja Marija
JJiac, ki je živela o času sv. Terezije.
Abulanski škof ji je privolil, da je smela
stanovati na cerkvenem koru, kjer je
bila takorekoč vedno pred sv. Rešnjim
Telesom. Ta kraj je le tedaj zapustila,
kadar je šla k spovedi in k sv. Obhajilu.
Jezusa v naj svetejšem Zakramentu je
navadno imenovala svojega ljubega so¬
seda. — častiti oča Frančišk od Jezusa,
Karmelit, se ni mogel premagati, da bi
ne bil obiskal sv. Rešnjega Telesa, ako
je šel memo kake cerkve, kjer je bilo
shranjeno. On pravi: »Nespodobno bi

bilo, ako bi šel memo hiše svojega
prijatela, pa bi se ne oglasil pri njem, in
bi ga saj ne pozdravil". Ni pa bil s
tem zadovoljen, da bi bil le Jezusa pozdra¬
vil, temuč pri njem je ostal, ž njim se
pogovarjal, veselil, dokler je mogel, do¬
kler mu je čas pripustil, da le ni s tem
zamudil svojih dolžnost, ali da ni nepo¬
koren bil svojemu spredniku.

O ti moja edina, neskončna dobrota!
Spoznam, da le zato si postavil ta za¬
krament, zato si pričujoč na naših altar-
jih, da bi te vsi ljudje tukaj ljubili in

103

molili. Tudi meni si dal pripravno serce,
te ljubiti. Oh! pa zakaj te ne ljubim?
ali če te kaj ljubim, zakaj te tako malo
ljubim? O zares ni prav, ni spodobno,
da tako slabo ljubimo tebe, neskončno
dobroto! Ljubezen, s ktero me ti ljubiš,
zasluži vse veči nasprotno ljubezen. Pa
ti si Bog neskončno velik in veličasten,
jaz pa ubogi červ zemlje. S čem ti ho¬
čem poverniti tvojo ljubezen? Ako bi
dal svoje življenje za-te, kaj bi to bilo,
ker si ti zame popred že umeri, ker bi¬
vaš zavoljo mene v tem presvetem Za¬
kramentu, ker se za-me vsaki dan ne-
kervavo daruješ na naših altarjih svojemu
nebeškemu Očetu. Ti si neskončne lju¬
bezni vreden. Dodeli mi gnado, da te
ljubim; da vse storim, da tebi dopadam,
in vse, kar ti tirjaš od mene.

Moj ljubljenec je moj in jaz sem
njegov.

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

104

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Rajmunda Jordanskega.)

0 preljubeznjiva Devica! milost si
našla pri Bogu. Obvarvana madeža iz¬
virnega greha, si bila napolnjena z Duhom
Božjim, ter si v svojem deviškem telesu
spočela Sinu Božjega. Bog te je vstva-
ril, o presveta Devica! da je bila po
tvojem preblaženem sadu prenovljena,
zboljšana vsa natura. Ponovila si nedolž¬
nost življenja, Boga si s človekom spra¬
vila (po svojem Sinu), in hudobo si pre¬
magala. „Ti ji boš glavo sterla", pravi
sv. pismo od tebe. V tem življenji si
milostljiva pobožnim in hudobnim; po¬
magaš pravičnim in grešnikom; perve
ohraniš v gnadi Božji, zato te kliče cer¬
kev Mater vsili gnad; te pa peljaš k
milosti Božji. Te in une varuješ v smertni
uri, jih braniš pred zapeljivim in zalez-
ljivim hudobnim duhom. Zato ti kliče
cerkev: »Varuj nas hudobnega duha“.

Še po smerti nam pomagaš, ker sprej¬
meš duše v svoje milostljive roke, ter
jih v nebesa peljaš. Zato ti kliče spet

105

cerkev: »Sprejmi nas o smertni uri!“

Amen.

O Marija, blagor mu, ki služi
tebi in zaupa v te!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor poper-
vem obiskovanji, stran 26.)

Enoindvajscto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

»Kjerkoli bo truplo, tam se bodo zbi¬
rali tudi orli 11 . (Luk. 17, 37.) Sveti ljudje
mislijo, da to truplo je naj svetejši Telo Je¬
zusa Kristusa. Orli pa so pobožne duše, ki
niso navezane na ta svet, ki se, kakor orli,
lahko in urno odtergajo od zapeljive neči-
mernosti tega sveta, ter se vzdignejo proti
nebesom, po kterih vedno hrepenijo in zdihu¬
jejo. Te duše, dokler so še tukaj, so na to
umerljivo telo navezane, vživajo pa nebeško,
otrokom tega sveta naznano veselje in radost
tam, kjer biva Jezus Kristus v naj svetejšem
Zakramentu. One vživajo tukaj tako radost,
da se je nikakor nasititi ne morejo. Ako hitijo
orli tje, kjer hrano čutijo, kaj mar mi ne
bomo urno tekli k Jezusu v zakramentu sv.
Rešuj ega Telesa, ki je naj sladkejši, naj
drajši hrana naše duše ? nas vpraša sv. Hiero-

5#*

106

nim. Zato, kar posvetni ljudje zapopasti ne
morejo, zato svete duše vedno tako serčno
hrepenijo, da bi skoraj se odtergale iz te
solzne doline, da bi, kot od žeje zevajoči je¬
len, urno hitele k temu nebeškemu studencu.
Kadarkoli je častiti oča Baltazar Alvarec imel
kako težavo, ali jev kaki potrebi bil, ali hotel
kaj imenitnega početi, je vselej svoje misli,
pa. tudi svoj obraz obernil tj e, kjer je bilo
shranjeno presveto Rešnje Telo. Ni mu bilo
pa dovolj, da je po dnevi večkrat obiskal ta
zakrament; tudi po noči je molil pred Jezu¬
som, včasih vso noč. Velikrat je objokoval
preslepljene ljudi, ko je vidil, da so kraljeve
hiše polne posvetnjakov, kteri toliko strežejo
človeku, se mu toliko prikupujejo in prilizu¬
jejo, pa od njega za vse to druzega pričako¬
vati nimajo, kakor le mervo minljive časti
ali nekoliko minljivih dobrot. Nasproti pa
je hiša Kralja vsili kraljev, hiša pravega ži¬
vega Boga, kjer biva naj viši Gospod nebes
in zemlje, ki ponuja neprecenjene zaklade
vsim, ki ga obišejo, ta hiša je prazna in za-
pušena. Naj bolj srečne šteje tiste, ki v kaki
duhovski družbi stanujejo blizo hiše Božje;
zato, ker lahko v svojih tempeljnih noč in
dan obiskujejo Jezusa Kristusa, kar drugi
ljudje, ki po svetu žive, ne morejo tako lahko.

Veliki Bog! ti vidiš, kako malo spo¬
znam tvojo ljubezen, kako nehvaležen
sem. Pri vsem tem pa si mi ti vender

107

toliko dober, da me pri vsi moji merz-
loti tolikanj ljubeznjivo k sebi kličeš, ter
me vabiš, da naj k tebi pridem. Ker si
toliko dober, bolj ko očetovsko dober, ali mi
ne bo ta tvoja ljubezen serčnosti dajala, da
bom opustil vso nezaupnost, vso boječnost,
s ktero me straši moj revni dušni stan; in
mi očita, da ne zaslužim, da bi me ti tako
ljubil? O moj Oča, kakor zgubljeni sin
pridem k tebi nazaj, da me ti po oče¬
tovsko objameš. Ali prestvari me! tvoja
vsemogočna gnada mi zamore dati nazaj
mojo pervo dušno lepoto, zamore spre¬
meniti moje sedajno nagnjusno, sprideno
podobo. Posuši vse mlake nespodobne
ljubezni v meni, zateri vse nagnjenja, vse
želje, ki pa ne išejo tebe. Nič, kar ni
tebi dopadljivega, naj ne misli moja
duša; ker želim in hrepenim, in resnično
hočem edino le tebe ljubiti, za tebe ži¬
veti. Saj ti zaslužiš ljubljen biti; zato
tudi le tebe iz vsega serca ljubiti želim.
Stori, moj Bog in moje vse! da nobena
stvar pri meni nič nima, pa tudi jaz pri
nobeni nič. Tako me naveži nase, da
mi ne bo mogoče odtergati se od tebe ,
ne v tem, ne v večnem življenji.

108

O predobrotljivi Jezus! nikdar
me ne izpusti!

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Po češenj e Matere Božje.

(Molitev sv. škofa Gvilielma.)

0 predobra Mati mojega Boga! k
tebi pribežim. Ali te mar cerkev zastonj
imenuje besednico, pribežališe grešnikov,
zastonj Mater usmiljenja? O ne, ti, ki
si rodila studenec milosti Božje za ves
svet, nisi še nikdar nobenega brez po¬
moči pustila, ki je k tebi se zatekel.
Kaj bi mar mogla grešnikom odreči
svojo priprošnjo, ki je Bogu vselej ljuba,
in je on nikdar ne zaverže. Brezštevilno-
krat si že pokazala, kako velika je tvoja
dobrota ubogim grešnikom vesoljnega
sveta. Dovolj si nas že prepričala, da
smemo in zamoremo nate terdno se za¬
nesti, da smemo in zamoremo v vsih po¬
trebah pri tebi pomoči iskati.

Sam sebi si delam sveto upanje, da
ti neskončno bolje za me prositi znaš in
zamoreš, kakor jaz sam znam in premo¬
rem; pa tudi to terdno upam, da mi

109

boš sprosila veči gnade, kakor bi si jaz
prederznil, prositi za nje. O Mati usmi¬
ljena! nobenega nisi ločila od svoje do¬
brote, ki je z resničnim zaupanjem se
k tebi obernil. Tudi jaz si misliti ne
morem, da bi edini nesrečni bil, in za¬
stonj klical na tvojo pomoč, ko me ob¬
daja strašna nevarnost, pasti v večno
pogubljenje.

O Marija! saj sem tvoj služabnik,
stori, da bom zveličan.

(Presveta, ncomadežana Devica, kakor po pcr-
vem obiskovanji, stran 26.)

Dveindvajseto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

Nevesta v visoki pesmi Salomonovi je ne¬
prenehoma iskala svojega ljubljenca. Ko ga pa
najti ni mogla, je popraševala po njem: „Ste ga
li vidili, ki ga moja duša ljubi?" (Vis. pes. 3, 3.)
Takrat ni bilo še Jezusa na zemlji. Ako pa
dan današnji kaka ljubijoča duša iše Jezusa,
ga lahko v najde vselej v naj svetejšem Zakra¬
mentu. častiti oča Avila je večkrat rekel:
Zmed svetih krajev ne vč lepšega, ne imenit-
nejšega, pa tudi ne želi prijetnejšega, kakor

110

je hiša Božja, kjer je shranjeno presveto Reš-
nje Telo.

O neskončna ljubezen mojega Boga!
vredna si tudi neskončne nasprotne lju¬
bezni! O Jezus, nevstvarjena Beseda
večnega Očeta! kako si se vender toliko
ponižal, da bivaš v revnih podobah be¬
lega kruha, le zato da bi se z nami po¬
govarjal, z nami se zedinoval. O včlo-
večeni Sin Božji! ta tvoja ponižnost je
brezkončna, kakor je ljubezen tvoja
brezkončna. Kako te ne bom ljubil iz
vsih svojih moči, ko mi je prav dobro
znano, koliko si za me storil, da bi me
nagnil tebe ljubiti ? Ljubim te, moj Bog!
kolikor premorem. Ljubši mi je tvoje
dopadajenje, kakor vse, kar bi mi kori¬
stiti ali me razveseliti moglo, Moja ra¬
dost, moje veselje je v tem, kar zamore
dopasti tvojemu sercu, o preljubeznjivi
moj Jezus! Vžgi v meni serčno hre¬
penenje po tebi, da bom vedno blizo
tebe, da bom večkrat se sklenil s teboj
v svetem Obhajilu.

Res je, o moj Bog! tvoje veličastvo
me plaši in me straši, da bi nasitil svojo
željo, se večkrat s teboj skleniti; pa

111

tvoja dobrota, ker me vabiš, da bi pri¬
stopil k tvoji sv. večerji, ali da bi saj
tukaj se s teboj po duhovno obhajal, ta
dobrota tvoja oserčuje mojo pobito dušo.
Zares bi bil nehvaležen, ako bi ne po¬
slušal tvojega toliko ljubeznjivega, toliko
prijaznega vabljenja. Zateri in poteri v meni
vse nagnjenja do vsih stvari! Saj ti hočeš
in želiš, da jaz druzega nočem in ne želim,
kakor le tebe, predrazega svojega stvar¬
nika. In tako naj tudi bo! Preljubeznjiva
dobrota! ne išem pri tebi nič druzega,
ko tebe samega? Ne želim, da bi bilo
meni dobro; išem le to, kar tebi dopade,
tebe razveseljuje. Ako to dosežem, sem
popolnoma zadovoljen. Sprejmi, o Jezus!
to dobro voljo revnega grešnika, ki je
sklenil, tebe ljubiti! Pomagaj mi, daj
mi svojo gnado, da, ko sem do zdaj bil
sužnji peklenski, bom služabnik tvoje
ljubezni za naprej in na vekomaj. Amen.

Tebe, o moj Jezus! moja naj
veei dobroto! čez vse ljubim.

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

112

Poeešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Grviliclma.)

0 ti prelepa in prečastna porodnica
Božja! Po svoji dobroti ne moreš za¬
vreči nobenega grešnika, ko bi bil tudi
naj hudobniši. Kaj se mar moti sv. cer¬
kev, ktero je tvoj Sin tako drago sozi-
dal, kteri ji je obljubil, da se ne bo
nikdar zmotila, ko te kliče Gospo in pri-
bežališe revnih grešnikov? Nobena, še
tako velika hudobija spokornih grešnikov
te ne oplaši. Vsakemu, ki le hoče, mi¬
lost skazuješ, mir podeliš, upanje daješ
in ga gotovo rešiš. Iz njive tvoje pre¬
svete čistosti je pritekel studenec milosti
Božje za vesoljni svet. Ni mogoče, da
bi ti branila piti iz tega studenca greš¬
niku, ki ga je naj bolj potreben. Tvoje
delo je, da mir delaš med Bogom in
ljudmi. Dodeli tudi meni svojo milost,
ki je veliko veči, kot so pregrehe moje.

Moja preljubeznjiva Mati! stori,
da bom za Bogom tudi tebe hvalil,
ko v nebesa pridem s tvojo pomočjo!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26 .)

113

Triindvajseto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„Kdor mene najde, najde življenje 11 .
(Preg. 13.) Veliko vernih se podaja na dolgo,
težavno, tudi nevarno pot v sveto deželo, da
bi obiskali in počastili posvečene kraje, kjer
je bil naš Zveličar Jezus Kristus rojen, kjer
je hodil in učil, kjer je terpel in umeri. Ni
nam treba se tudi podajati na tako težavno
pot, ne v tolike nevarnosti. Mizo nas je
ravno tisti Zveličar, tisti Kralj in Gospod.
Nektere stopinje od našega doma, in hitro
smo v njegovi hiši, v njegovem tempeljnu,
kjer noč in dan biva na sedežu svoje ne¬
skončne milosti. Srečni se štejejo romarji,
pravi sv. Pavlin, ako dobijo mervico prahu
tistih jaslic ali kamniček tistega groba, kamor
je bil položen Jezus. O koliko bolj srečne
se smemo imenovati, pa koliko bolj vneti bo¬
dimo mi pri obiskovanji svetega Rešnjega
Telesa, kjer je Jezus Kristus osebno pričujoč.
In zato nam ni potreba nobenega, ne težav¬
nega, ne nevarnega pota.

Pobožna nuna, ktera je imela posebno
ljubezen do naj svetejšega Zakramenta, je
preserčne čutila svojega serca takole popisala:
„Spoznam, da moja duša ima vse dobro, kar
ima, le od naj svetejšega Zakramenta. Da¬
rovala sem se popolnoma Jezusu Kristusu v
teh skrivnostnih podobah. Vidim v Jezusu

114

nekako neizrečeno veliko željo, s ktero bi
.rad gnade delil. Pa te gnade le pri Njem
ostajajo, zato ker ga ni, da bi ga obiskal v
tem zakramentu, ki bi sprejel te gnade. O
vsega češenja vredna skrivnost! o božja Ho¬
stija! kje nam je Bog bolj pokazal svojo
vsegamogočnost, kakor ravno v tem nebeškem
kruhu, ki zapopada vse, karkoli je nam Bog
storil? Nočemo ne zavidati svetnikov; saj
imamo tukaj na zemlji ravno tistega Boga pri
sebi, ki je tam v nebesih svetnikom zapopa-
dek vsega zveličanja. Vživamo tukaj njegovo
pričujočnost tako prečudno, da se morajo ču¬
diti vsi narodi nad tim očitnim spominom
ljubezni Božje. Gospod! stori, da darujejo
vse svoje serca temu tvojemu zakramentu vsi,
ki slišijo tvoj glas! Ne morem si kaj, da
tako govorim, ker ta zakrament me vso pre¬
vzame; pa tudi ne morem jenjati od njega
govoriti, ker zasluži, da ga mi vsi ljubimo
in slavimo. Sama ne vem, kaj bi počela iz
ljubezni do tega zakramenta".

Oh! brezštevilne trume nebeških
duhov obdajajo ta sedež preljubeznjivega
Kralja. Na legij one prečistih Serafinov
svete ljubezni vnetih stoji pred njim, ki
razlivajo svojo čisto ljubezen, njegovemu
veličastvu v znamnje svoje vdanosti; paz¬
ljivi na njegove povelja povikšujejo s svojo
lepoto njegovo blišobo. Oh, kdo bi mis-

115

lil? ta nebeški Kralj ni tukaj zavoljo
njih, ampak zavoljo nas. Oh, da bi
mogel le koli cikaj te goreče angeljske
ljubezni poserkati v svoje serce; ali pa,
o ko bi mi bilo dano, da bi v tem ognji
ljubezni zgoril v dopadljivi dar ljubezni
Božje.

O Jezus! daj mi, da spoznam, kako
močno nas ljubiš, da te bom še bolj
ljubil in le tebi dopasti želel! O res,
ljubim te, vse ljubezni vredni Bog! In
vedno te ljubiti hočem, da tebi samemu
dopadem,

O Jezus! verujem v tebe, upam
v tebe, ljubim te čez vse. Popolnoma
se ti darujem,

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Avguština in sv. Bernarda za spreober-
njenje grešnikov.

Spomni se, o preusmiljena Devica
Marija! da še nikdar ni bilo slišati, da
bi bil kdo zapušen, kdor je pod tvojo
brambo pritekel, v tvojo pomoč klical,
se tvoji prošnji priporočal. Ti prosiš za

116

vse, o preblažena porodnica Božja! S
tem zaupanjem poterjen, k tebi, o devic
Devica! pribežim, k tebi, o Marija, o
Mati Jezusa Kristusa! k tebi pridem;
pred teboj jaz revni grešnik zdihujem, o
Kraljica, o Gospa'vsega sveta! Ne za-
verzi, o Mati večne Besede, moje besede,
temuč milostljivo me sliši in usliši, ki
ubogi revež v tej solzni dolini k tebi
kličem iz dna serca: Mati! pomagaj mi,
prosim te, v vsili britkostih, zdaj in vse¬
lej, posebno ob moji smertni uri. O do¬
brotljiva, o milostljiva, o ljubeznjiva De¬
vica Marija!

Pod tvojo pomoč in brambo pri¬
bežim, o sveta Božja porodnica!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.3

Štirindvajseto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.}

„Resnično, ti si skriti Bog, Bog Izrae¬
lov Zveličar!“ (Iz. 45, 15.) V nobenem delu
ljubezni Božje se tako očitno ne kaže resnica
prerokovih besedi, kakor ravno v presvetem

117

Zakramentu, kjer biva nezapopadljivo skriv¬
nostno v podobah kruha in vina, kjer je pravo
Telo, prava Kri Jezusa Kristusa, kjer je skrit
naš veliki Bog sam. V včlovečenji je zakrila
večna Beseda svojo Božjo naturo, ter je po¬
stala enaka drugim ljudem na zemlji. Tu pa,
kjer je in biva med nami v naj svetejšem
Zakramentu, je zakril celo svojo človeško
naturo; tu nam kaže le ubogo podobo kruha,
da bi, kakor uči sv. Bernard, nam pokazal
miloserčnost svoje neskončne ljubezni do nas.
O predobrotljivi Jezus! ako premišljujem,
kako nam tu kažeš svojo ljubezen, spoznam
in vidim, da nikjer in nikoli od začetka sveta
je nisi tako očitno pokazal, kakor tukaj; in če
tvojo preobilno ljubezen premišljujem, sem ves
iz sebe, ter ne vem, kaj bi rekel. Ti stopiš
iz visocih nebes, kadar te pokliče na altar
tvoj, včasih tudi nevredni služabnik, in skri¬
ješ svoje veličastvo pod ponižne podobe kruha
in vina. In ko bivaš na naših altarjih v teh
ponižnih podobah, si tukaj le zato, da nas
ljubiš, da nam skazuješ in kažeš svojo ne¬
skončno ljubezen. Kako ti pa mi povraču-
jemo to tvojo ljubezen, o Jezus, ti pravi Sin
živega Boga?

O Emanvel! o upanje Izraelovo! ti
tolažba vsem narodom! naj ti odkrito-
serčno povem, kaj mislim in sodim od
tvoje ljubezni, od tvojega nagnjenja do
nas ubogih ljudi. Ta ljubezen te je pre-

118

raagala, vsega prevzela, te tako dalječ
peljala, da si se odpovedal svoji pravični
časti samo zato, da bi nas povzdignil in
srečne storil. Kaj mar nisi vedil, kolika
nečast, koliko oskrunjenje bo zadelo to
skrivnost tvoje neskončne ljubezni, s ktero
si hotel vse serca nase navezati? Vedil
si, predenj si ti ta svoj namen izpeljal,
da bo veliko tacih ljudi, ki te v tem
zakramentu ne bodo spoznali in te ne
molili. Previdil si, da bo veliko ravno
teh ljudi, ki bojo iz prestrašne prederz-
nosti s temi posvečenimi v tvoje Telo
spremenjenimi Hostijami neznano gerdo
počenjali, da jih bodo hudobneži iz po¬
svečenih posod na tla metali, peklensko
zdivjani jih z nogami taptali. In vender
vse to ni premoglo tvoje ljubezni poga¬
siti, ter te odverniti, da bi ne bil posta¬
vil tega presvetega Zakramenta. Žalostno
pa je, da še celo tisti, ki verujejo v te
in tvoje resnice, ki spoznajo pričujočnost
tvojo v tem zakramentu, si nič ne pri¬
zadevajo, da bi take oskrunjenja zbrisali,
da bi saj oni te goreče molili, skesano
obžalovali take hudobije in jih saj ne¬
koliko popravili. Tudi te ne obiskujejo

119

na sedeži milosti tvoje, ne zaljšajo za¬
dosti tvojih cerkva, morebiti ti še večne
luči ne ohranijo; ali ti celo nečast delajo
s svojim nespodobnim zaderžanjem, s
svojim gerdim obnašanjem v tvojih tem¬
pelj nih.

O predobrotljivi Zveličar! da bi jaz
zamogel s svojimi solzami, ali tudi s
svojo kervjo omiti tiste kraje, kjer je
bilo tako strašno žaljeno tvoje ljubijoče
serce v tem zakramentu. Ako pa tega
ne premorem, saj želim in terdno skle¬
nem, s ponižnim in skesanim sercem te
moliti, kakor te molim danes, da bi s
tem vsaj nekoliko popravil zaničevanje,
ktero so ti storili nehvaležni ljudje v tem
božjem Zakramentu. Sprejmi, o večni Oča!
ti to moje, če tudi revno počastenje, ktero
danes jaz naj nevrednejši skazujem. Naj
to poravna vse oskrunjenja, ktere so se
kdaj zgodile tvojemu ljubeznjivemu Sinu
v tem presvetem Zakramentu! Sprejmi
to povračilo, sklenjeno z neskončno častjo,
ktero ti je Jezus Kristus na križi skazal
in ktero ti še vsaki dan skazuje v tem
zakramentu. Oh, moj Jezus! da bi jaz
kako storiti mogel, da bi te vsi ljudje

120

po vsem svetu ljubili v tem zakramentu,
kjer si toliko ljubeznjiv!

O preljubeznjivi Jezus! naj te
spoznajo vsi ljudje in stori, da te vsi
ljubijo!

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Avguština.)

„ Stopimo z zaupanjem k sedežu
gnade, da usmiljenje dosežemo, in milost
najdemo ob času potrebne pomoči“. (Hebr.
4, 16.) Ta sedež gnade si ti, o pre-
blažena porodnica mojega Zveličarja! Po
tebi, na tvojo prošnjo deli Gospod vse
gnade ljudem. Ti želiš, o preljubeznjiva
Kraljica! da bi bili rešeni vsi grešniki.
Poglej! o mogočna pomočnica v vsili po¬
trebah ; poglej! tebi pred nogami kleči
tukaj eden naj večih grešnikov, ki kliče
na tvojo pomoč. Reši me, o mogočna
Gospa vsili ljudstev, pa reši me urno!
Naj bo čast tvoji milosti, da rešiš dušo,
ki je že tisučkrat pekel zaslužila. Saj
je vsemogoča tvoja priprošnja, s ktero
prosiš svojega Sina zame. Ti me lahko

121

posvetiš. Stori to iz ljubezni, s ktero
ljubiš Jezusa Kristusa. O Marija, ti si
moja gotova, pa edina srednica, na te se
popolnoma zanesem! ti si vzrok vsega
upanja mojega!

O Marija! milostljivo se ozri name
in usmili se me!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po por-
vem obiskovanji, stran 26.)

Petindvajseto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

Sv. apostelj Pavel hvali pokoršino Je¬
zusa Kristusa do njegovega nebeškega Očeta
in pravi: „Bil je pokoren do smerti, smerti

pa na križi 11 . (Fil. 2,8.)  S temi besedami
nam kaže sv. apostelj, da pokoršina Jezusova
do njegovega večnega Očeta tukaj na zemlji
je šla do zadnjega zdihljeja njegovega živ¬
ljenja, ktero je sklenil na križi. V tem pre¬
svetem Zakramentu je pa Jezusova pokoršina
še dalje šla. Tukaj ni le pokoren svojemu
nebeškemu Očetu, tu je pokoren celo ljudem.
Tukaj ni jenjala njegova pokoršina z njegovo
smertjo, tukaj hoče biti pokoren do konca
tega sveta; tako, da se po pravici reče: Po¬
koren je postal do konca sveta. On, Kralj

Sv. or«. 6

122

nebeški, stopi iz nebes, ter je pokoren člo¬
veku. Na naših alt ar j ih biva; pa le zato, da
je ljudem pokoren. V podobi je tukaj, ter
se ne gane. Človek ga prenaša; zdaj ga dene
v tabernakelj, zdaj v kelih, zdaj ga očitno
postavi v monštranci, zdaj ga nese po ulicah
in tergih, čez polja in travnike, v naj slabši
hišico ubozega kmeta, ali v imenitno palačo
kraljevo. „Gospod Bog mi je odperl ušesa,
jaz pa nisem zopergovoril, se nisem umaknil.
(Izaija 50, 5.) V sv. Obhajilu se da vsa¬
kemu, kdor ga sprejeti hoče, naj bo krivičen
ali pravičen. Nisem zopergovoril, nisem se
umaknil. Ko je tu na zemlji živel, piše sv.
Lukež, je bil pokoren Marii in Jožefu. V
tem zakramentu pa je pokoren toliko ljudem,
kolikor je mašnikov na zemlji. „Jaz pa ne
govorim zoper, se ne umaknem". Tvoje božje
serce, o Jezus! ti naklada to tako ostro po-
koršino.

O božji Zveličar! dovoli mi, da te
smem odkritoserčno nagovoriti. O čez
vse ljubeznjivo serce mojega Jezusa! Iz
tebe tečejo vsi sveti zakramenti. Posebno
pa ta skrivnost tvoje ljubezni je vsa iz
tvojega serca. Hočem in želim te častiti,
te hvaliti, te slaviti. Vem, da imaš tu¬
kaj na altarji tisto in tako gorečo lju¬
bezen do mene, ktera in kakor je gorela
tam na lesu križa, ko si sklenil svoje

133

presveto življenje za-me. Razsvetli, o
božje serce! vse, ki te ne spoznajo, da
te prav spoznajo. Oh, po svojem ne¬
skončnem zasluženji oprosti iz nesrečnih
vic verne duše, ki so že tvoje večne
in ljubeznjive neveste, ali saj jim po-
lajšaj hude bolečine. Molim te, hva¬
lim te, ljubim te združen z vsimi
tistimi dušami, ki te v nebesih in na
zemlji, zdaj, v tem trenutku resnično
ljubijo. O prečisto Jezusovo serce! oči¬
sti ti samo moje serce, odtergaj ga od
vsili stvari, pa napolni ga s svojo sveto
ljubeznijo. Vzemi, o presladko serce!
v večno posestvo moje ubogo serce, tako,
da od danes zanaprej živi le za-te, da
bom vselej z aposteljnom reči zamogel:
„Kdo me bo ločil od ljubezni Kristusove ?“
(Rim. 8, 35.) O presveto serce! zapiši
v moje serce vse tisto neizrečeno terp-
ljenje, ktero si prestal celo svoje tukaj-
šno življenje zavoljo mene, da ga vedno
imam pred očmi, da tako tudi jaz lju¬
bim terpljenje, ali da saj poterpežljivo,
vdano prenašam vse britkosti svojega živ¬
ljenja. O ponižno serce Jezusovo! spre-

oberni moje napuhnjeno, svojeglavno serce,

e*

m

da, zanaprej nič noče, nič ne želi, kakor
edino le to, kar ti hočeš, kar ti želiš.
O serce Jezusovo, presladko, premilo
serce! daj tudi meni te Božje sladkosti,
preženi iz mojega serca tisto napako,
ktera mi škoduje, ktera bližnjega nadle¬
go va, in ktera je tvojemu premilemu
sercu nagnjusna. Vravnaj moje serce po
svojem sercu, da bo zmožno, vselej spol-
novati, kar ti želiš. Naj živim, pa le
zato, da sem tebi pokoren, da tebe lju¬
bim, da tebi dopadem. Oh, koliko sem
ti dolžan! Premalo bi bilo, ako bi se v
tvoji službi tudi vsega povžil!

O serce Jezusovo! ti edino bodi
gospodar mojega serca!

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Alfonza.)

O Kraljica nebeška! moja Božja
Gospa in zapovedovavka! Ti si neusah¬
ljivi zaklad Božjih gnad, ti imaš sprav¬
ljene velike gnade in milosti, ktere nam
je Bog odmenil; pa ti jih tudi deliš, ti
sama praviš: „Pri meni je bogastvo in

čast, preobilno premoženje in pravica, —

125

da jih bogatim, kteri mene ljubijo, in
njih zaklade napolnujem“. (Pregov. 8,
18, 21.) Ti si torej tista, ki obogatiš z
Božjimi gnadami vse, ki te ljubijo. O
Mati moja! lej, jaz sem res ubog greš¬
nik, ki naj bolj revno živim, in sem
potreben vsega, kar le koli potrebuje
kaka duša. Pa spomni se, in pomisli,
da te ljubim iz vsega serca: da za Bo¬
gom nič ne ljubim tako zlo, kakor le
tebe, ki si za Bogom naj bolj vredna,
čez vse ljubljena biti. Usmili se me te¬
daj in nikar me ne zaverzi. Pomagaj
mi v življenji in ob smerti, da bom kdaj
v nebesih, pri tvojih nogah, prepeval
tvojo slavo!

O Marija! svoje zveličanje upam
le po tebi od Boga doseči.

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

Šestindvajseto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„Radujte se, in hvalite, sionski prebi-
vavci, ker velik je v sredi tebe Izraelov Sveti 11 .
(Izaj. 12, 6.) — O včliki Bog! kakšno ve-

i26

selje, kakšno radost bi mi občutiti mogli,
kako bi moglo naše serce v veselji goreti,
ako bi pomislili, da v naši deželi, v naših
cerkvah, blizo nas, biva v zakramentu sv.
Rešnjega Telesa Kralj vsili kraljev, Kralj vse
svetosti, pravi živi Bog nebes in zemlje 1 On,
ki v nebesih svoje izvoljene nasituje s svojo
pričujočnostjo, on ki je ljubezen sama, on
biva med nami. Sv. Bernard spričuje in
pravi: „Ta zakrament ni le skrivnost lju¬
bezni, je ljubezen sama; je Bog sam, ki se
zavoljo neskončne ljubezni do stvari ljubezen
imenuje in je ljubezen' 1 . On prebiva med nami.

„Bog je ljubezen". (Jan. 4.) O pre-
dobrotljivi Jezus! slišim te, kako se pri¬
tožiš v tem zakramentu, in nam očitaš,
kakor boš očital kdaj pri sodbi: „Bil
sem ptujec, pa me niste pod streho vzeli;
bil sem v ječi, pa me niste obiskali".
Oh, moj Gospod in moj Bog! pač je
res, da si le zavoljo nas prišel na ta
svet, in mi nehvaležni te nočemo spre¬
jeti, te nočemo obiskati. Spoznam, sram
me je, da sem tudi jaz eden tistih ne-
hvaležnikov, ki sem te samega pustil, te
obiskati nisem hotel. O zares, sramota
za-me! Kaznuj me zato, moj Bog, moje
vse! tepi me, kakor se ti poljubi; pa
vender ne kaznuj me po moji vrednosti;

127

ne kakor sem res zaslužil, da bi namreč
nikdar ne gledal tvojega obličja. Za na¬
prej pa se vsega poboljšati hočem. Več¬
krat te bom obiskaval, pa tudi pri tebi
hočem ostajati tako dolgo, dokler bodem
le mogel, s teboj se bom radoval, tebe
bom molil. O predobrotljivi Zveličar!
dodeli mi gnado, da ti bom vedno zvest,
in da s svojim zgledom še druge priva¬
bim, te obiskavati v tem naj svetejšem
Zakramentu.

Judovsko ljudstvo je slišalo pri reki
Jordanu, pa tudi aposteljni so slišali na
gori Taboru prečudne nebeške besede:
„Ta je moj ljubeznjivi Sin, nad kterim
imam vse dopadajenje svoje“. Te besede
nebeškega Očeta tudi jaz slišim. O Je¬
zus! večni Oča ima nad teboj vse svoje
veselje, vse svoje dopadajenje, ti si mu
zmeraj nova radost; in jaz, ubogi červ
zemlje, bi se ne veselil pričujočnosti
tvoje? in ali meni revežu ne bo nobena
radost, da se prijazno pogovarjam s te¬
boj, svojim Bogom, tu v tej solzni do¬
lini? O ti prijetni, vse povživajoči ogenj
božje ljubezni! vniči v meni vse nagnjenja
do posvetnega, da me ne zapeljajo, da

128

ti nezvest ne bom, da me ne ločijo na
večno od tebe. Ti to lahko storiš, o Je¬
zus! ti ljubijoči ženin moje duše! Saj
si uslišal gobovega, ko te je klical in
prosil. Lej, tudi jaz te prosim in kličem:
O Gospod! ako le hočeš, me lahko oči¬
stiš. Toliko si mi že storil; stori mi še
to. Izženi, izpodi iz mojega serca vso
ljubezen, ki ne ljubi tebe. Lej, vsega,
čisto vsega se ti darujem. Danes po¬
svetim vse svoje žive dni, kar mi jih
mili tvoj Oča še d&, le temu naj svetej¬
šemu Zakramentu. Ti, tukaj skriti Je¬
zus! me pokrepčaj, da te ljubim v živ¬
ljenji; ob moji smertni uri pa mi bodi
popotnica v dolgo, neznano večnost. Skleni
se takrat z menoj in spremi me v svoje
večno kraljestvo. Amen, amen. Tako
upam! Tako naj bo.

O Jezus! kdaj bom prišel in gle¬
dal tvoje presveto obličje?!

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Alfonza.)

O Marija! z besedami tvojega ljub¬
ljenca, sv. Bernarda, te tudi jaz ogovorim:

129

Ti si Kraljica milosti Božje, mi pa smo
služabniki vsi revni! Ti si * Mati pre-
usmiljena, in jaz sem naj bolj ubogi
grešnik, tvoj suženj. In ravno zato go¬
spoduj čez - me, o usmiljena Kraljica!
ozri se s svojim milostljivim sercem na¬
me, ki sem naj veči revež tvojih revnih
služabnikov. Ako hočeš, se me lahko
bolj usmiliš. O Kraljica! moja edina po¬
močnica! moje edino upanje! usmili se me!

O Marija, pribežališe moje! prosi
Jezusa za-me!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

Sedemindvajseto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

Sveta cerkev poje v svojih duhovnih
molitvah od naj svetejšega Zakramenta: „Ni
ga druzega ljudstva tako velicega, da bi imelo
bogove tako blizo, kakor je naš Bog blizo
pri vsili naših molitvah 14 . (5. Mojz. 4, 7.)
Celo neverniki, ki slišijo od ljubezni našega
Boga, se čudijo in pravijo: „0 kako dober
je vender Bog kristjanov!“ In zares! never¬
niki pripisujejo svojim bogovom take lastnosti,
kakoršnekoli si v svoji ubogi domišliji izmi-

6  **

130

šiiti morejo; take lastnosti, ktere vsim njih
hudim strastim strežejo. Pa, naj kdo prebira
vse popise, vse izmišljenja, vse pesmi in basni,
v kterib govorijo neverniki od svojih bogov;
nikdar nikjer ne bo našel, da bi bil kdaj
kteri teh pisavcev le enemu izmed toliko tisuč
svojih malikov pripisal take lastnosti, toliko
ljubezen do ljudi, kakoršno naš pravi, živi
Bog v resnici ima. Nimajo vsi neverniki no¬
benega tacega malika, ne prilastujejo nobe¬
nemu tolike ljubezni. Kje je Bog, kteri bi
svojo ljubezen tako veli Cansko kazal svojim
častivcem in molivcem, kteri bi jih tako bo¬
gatil in blagoslovil, kteri bi jih tako prečudno
ljubil, da bi noč in dan hotel bivati z vso
svojo pričujočnostjo na altarjih, kteri bi se
skril v revne podobe kruha, da bi le bil vedno
blizo njih, da bi se nikdar ne ločil od njih?
„Spomin svojih čudežev je naredil milostljivi
in usmiljeni Gospod(Ps.  110, 4.)

Storil si, o Jezus! ta svoj naj veči
čudež, da si zadostil svojim, nam neza-
popadljivim željam, biti pri nas, biti
vedno blizo nas! Oh, zakaj pa ljudje
bežijo pred to tvojo pričujočnostjo? Za¬
kaj te tako po malem obiskujejo? In
če včasih tudi pridejo za četertinko ure
k tebi, o kako dolgi čas jim je ta tre¬
nutek v tvoji pričujočnosti! Kakor dolge
leta se jim to zdi, zato, ker ne marajo

ISi

za-te. O poterpežljivi Jezus! kako velik
si ti, ki toliko poterpiš, toliko prizanašaš!
Tvoja prizanesljivost je zares velika, ker
je velika ljubezen tvoja. Le ta ljubezen
te nagiba, da si vedno med nami, akoravno
smo tako nehvaležni.

O pravični Bog! ki si neskončno
popolnoma, zato tudi neskončno ljubez-
njiv, oh! ne pripusti, da bi bil tudi jaz
še kdaj taki nehvaležnik, kakor sem bil
dozdaj! Dodeli mi tako ljubezen do
tebe, kakoršna se spodobi tvoji časti,
tvojemu zasluženju, in kakoršno sem ti
dolžan. Sram me je, in britko spoznam,
da je tudi meni merzelo, zoperno mi je
bilo biti pri tebi, zato ker te nisem lju¬
bil; ali pa, ako sem te kaj ljubil, je
bila ta ljubezen merzla, preslaba. Kadar
bo pa s tvojo gnado se moje serce ogrelo
v ljubezni do tebe, potem mi ne bo več
težavno, biti vedno pri tebi v tem naj
svetejšem Zakramentu.

Večni Oča! tvojega edinorojenega
Sina ti darujem, poglej ga! sprejmi ga,
in zavoljo njegovega zasluženja te prosim,
vlij v moje serce gorečo ljubezen do tega
zakramenta, da vedno mislim na njega,

132

vedno hrepenim po njem, da komaj pri¬
čakujem časa, ko mi bo pripušeno biti
pri njem, ga moliti v tem svetišu.

O moj Bog! zavoljo Jezusove lju¬
bezni mi daj močno ljubezen do tega
naj svetejšega Zakramenta!

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 16, t6.)

Počešcnje Matere Božje.

(Molitev sv. Alfonza.)

Moja premilostljiva Gospa! Rekla si
neki svoji služabnici: „Naj bo grešnik še
tako velik, ako se pa zares skesano
oberne k meni, sem vselej pripravljena,
ga sprejeti. Ne gledam njegovih brez¬
številnih in velikih pregreh, vidim le
njegovo voljo, s ktero pride k meni.
Nič se mi ne studi, rada umivam in ce¬
lim njegove rane, zato ker sem res, ka¬
kor mi pravijo: Mati usmiljena". — O
Marija! ti ne naveržeš tedaj nobenega
grešnika, če je tudi še tako velik; ako
se le oberne k tebi z resnično voljo, po¬
boljšati svoje življenje. In ti ga hočeš,
pa tudi zamoreš ozdraviti, ako je tudi
smertno ranjen. Lej, obernem se k tebi!

133

Ti si Kraljica, ki imaš v svojih rokah
vse nebeške zdravila za naše duše. Po¬
nižaj se, o zdravje bolnikov! in zaceli in
ozdravi hudo ranjeno dušo mojo! Prosi
svojega Sina, saj ti nič odreči ne more,
da mi odpusti in mi svojo ljubezen da.

O Marija, o upanje moje! od tebe
pričakujem vse, kar me večno osre¬
čiti zamore.

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

Osemindvajseto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„Kako, da bi nam ne bil tudi ž njim vsega
podelil? 1  (Rim. 8, 32.) Bog nam je dal
svojega edinorojenega Sinu. Kako bi se bali,
da bi nam odrekel kaj druzega? Večni Oča
ni prizanesel svojemu lastnemu Sinu, temuč
ga je za nas vse dal. „Kako, da nam ne bi
bil tudi ž njim vsega podelil ?“ Dobro vemo,
da je Jezusu Kristusu dal vse, kar ima.
„Vedoč, da mu je Oča vse v roke dal“.
(Jan. 13, 3.) Zato pa tudi zmeraj, brez
prenehanja častimo in hvalimo svojega do¬
brotljivega, milostljivega in radodarnega, pre-
ljubeznjivega Boga. On nas je obogatil z

134

vsimi svojimi dobrotami, z vsimi svojimi
gnadami, ko nam je dal Jezusa, svojega Sina
v naj svetejšem zakramentu Rešnjega Telesa.
Sv. apostelj nas preserčno opominja, da pre¬
mišljujmo to svojo srečo, ko pravi: „Po njem
ste v vsem obogateli . . . tako, da vam ne
manjka nobenega daru“. (1. Kor. 1, 5, 7.)

Zveličar sveta, o včlovečena Beseda
Božja! terdno tedaj upam, da si moj; ves
moj, ako le jaz hočem. Ali pa morem tudi
tako terdno misliti, da sem jaz ves tako
tvoj, kakor ti mene imeti želiš? Oh,
moj Zveličar! zabrani mi ti, da ne ho
svet priča take in tolike nehvaležnosti,
da bi jaz ne hotel biti tako tvoj, kakor
ti želiš, ko si ti popolnoma moje po¬
sestvo, kadar te imeti hočem. Oh nik¬
dar, nikdar naj se to ne zgodi, in če se
je popred godilo, naj se saj zdaj nikdar
več ne! Terdno, nepreklicano se ti od da¬
nes zanaprej vsega in popolnoma darujem
in dam. Za zdaj in za večno ti izročim
svoje življenje, svojo voljo, svoje mišlje¬
nje in želenje, svoje djanje in nehanje,
svoje terpljenje in svojo hritkost. In
tako sem ves tvoj, tvoje posestvo. Ka¬
kor klavni dar, posvečen edino tebi, ne¬
skončni Bog! zagotovim, da se odpo-

135

vem vsim stvarem, da nimajo nikdar
več nobenega deleža v meni. Povžij me
ti v plamenu svoje Božje ljubezni! Ni¬
koli se ne sme več zgoditi, da bi še kdaj
kaka stvarica se polastila le količkaj mo¬
jega serca! Da me boš res sprejel zdaj,
ko ti nazaj ponudim, kar sem ti bil hu¬
dobno vzel, to je, moje serce; da me
boš sprejel zdaj, ko sem te ljubiti začel,
k temu mi upanje daje tvoja ljubezen,
s ktero si me takrat ljubil, ko te jaz
nesrečen ljubiti nisem hotel.

Večni Oča! danes ti darujem vse
čednosti, vse preserčne zdihljeje presve¬
tega serca Jezusa, tvojega ljubeznjivega
Sina. Sprejmi jih milostno, da ti popol¬
noma zadostijo moje pomankljivosti. Za¬
voljo neskončnega zasluženja tvojega Sina
jih sprejmi. Po pravici, lahko jih tebi
darujem; ker vse, akoravno neskončne,
vse so moje posestvo. On sam mi jih
je dal, on mi jih prilastil. — Predobrot-
ljivi Oča! daj mi zato tiste gnade, ktere
Jezus od tebe za-me tirja. To njegovo
zasluženje ti darujem v zahvalo za vse, kar
si mi milostljivo že skazal. To zasluženje ti
darujem v zadostenje, v plačilo za tiste dolge,

136

ktere sem tvoji pravici storil s svojimi pre-
1  grehami. To zasluženje ti darujem v pro-
sivni dar ter upam, da mi boš zato dal vse
gnade: odpušenje mojih grehov, odpušenje
zasluženih kazen, stanovitnost v dobrem,
večno življenje in čez vse veliko gnado,
da te ljubim. Vem, da bom sam kriv,
ako ne dobim zavoljo tega toliko imenit¬
nega daru od tvojega veličastva vsega
tega, kar želim. Pa tudi tukaj mi ti
lahko pomagaš, o predobrotljivi Bog!
Tudi za to gnado te prosim zavoljo lju¬
bezni Jezusa Kristusa, ki pravi: „Kar¬

koli bote Očeta v mojem imenu prosili,
vam bo storil*. (Jan. 14.) Ne moreš mi
torej odreči. Gospod! saj nočem nič
druzega, kakor le to gnado, da se tebi
vsega darujem, in le to gnado, da ne bom
nikdar več tako nehvaležen, kakor sem
dozdaj bil. O premilostljivi Bog! ozri se
na-me,  in usliši me! Veliko let sem
nesrečno živel brez tvoje ljubezni. O
nesrečni dnevi! da bi jih nikdar več na¬
zaj ne bilo! Danes pa naj bo tisti naj
bolj srečni dan mojega življenja, da se
nepreklicljivo popolnoma k tebi spreo-
bernem in da nikdar več ne bom jenjal

137

tebe samega ljubiti. Ljubim te, o moj
Bog! ljubim te, o neskončna dobrota! o
edina moja ljubezen! moj raj! moje živ¬
ljenje! moje vse!

Jezus, moj Bog! moje vse! ti
želiš mene, tudi jaz ne želim druzega,
ko tebe!

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Počešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Alfonza.)

O Marija! kako prijetno, ljubeznjivo
je mojemu sercu lepo pozdravilo, s kte-
rim te kličejo tvoji ljubljenci! „Mater
amabilis!“ „Mati preljubeznjiva!“ Gospa
moja! zapovedovavka moja! Ti edina si
ljubeznjiva med Davidovimi hčerami!
Prečudna lepota, prevelika dobrota tvoja
je ginila celo serce Kralja vsih kraljev,
ki pravi: „Kako lepa si ti, prijatlica moja!
Ti si vsa lepa, in madeža ni nad teboj!“

Ako te pa Bog sam tako ljubi, kaj
čem početi jaz ubogi grešnik, kteremu
si ti že toliko dobrot in milost skazala?
Dolžnost me veže, da te ljubim. O lju¬
bim te, preljubeznjiva Kraljica moja!
želim biti pervi tvoj ljubivec! Naj ti

138

dopadejo te moje želje, o Gospa vesolj¬
nega sveta! in sprosi mi pri Bogu to
ljubezen, za ktero te prosim! ker vem,
da Bogu je posebno dopadljivo, da te
ljubim.

O moja preljubeznjiva Mati! stori,
da te serčno ljubim,

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 26.)

Devetindvajseto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

„Glej, stojim pri vratih in terkam".
(Raz. 3, 20.) O nebeški, preljubeznjivi
Božji pastir! ti nisi bil zadovoljen s tem, da
si bil na terdem lesu svetega križa zaklan;
memo tega si se zakril v ta božji Zakra¬
ment na naših altarjih, da bi bil vedno
blizo nas, da bi vedno terkal na vrata
naših sere in bi tako ložej prišel v naše
serca. Oh zakaj nisem tako moder, da
bi si tvojo pričujočnost v prid obračal,
kakor je modra bila tvoja nevesta v vi¬
soki pesmi. Svetega veselja vsa prevzeta,
se srečno šteje, ko najde svojega ljubega

Ženina. O da bi te zares ljubil, da bi
te ljubil tako, kakor zaslužiš ljubljen
biti, ti presveti Zakrament! gotovo bi
želel noč in dan bivati pri tebi tukaj na
tem altarji. Tukaj bi hotel zmeraj biti,
tu pri tvojem veličastvu, ktero je na vi-
dez zakrito v posvečene podobe revnega
kruha. Tukaj bi tudi jaz okušal tisto
angeljsko radost, tisto nebeško veselje,
ktero vleče k tebi vse duše, ki te zares
ljubijo. Potegni me tedaj na-se s svojo
prijetnostjo; naveži me na-se z vezmi
svoje nezapopadljive ljubezni in lepote.
„Vleci me! za teboj potečemo, za du¬
hom tvojih mazil". (Vis. pes. 1, 3.)
Res, moj Zveličar! da bom ložej, hitreje
pritekel k tebi, o ti v tem zakramentu
skriti, prečastni Kralj! zapustim zdaj, v
tem trenutku, vse stvari, vse pozemeljsko.
„ Tvoji otroci so kakor mlade oljke okoli
tvoje mize", pravi psalmist (127, 3),
take so tudi duše, ki kleče okoli mize
Gospodove, polne dobrega sadu, vnete
svete serafinske ljubezni. Pa, oh, moj
Jezus! sram me je, ki sem tako merzel,
prazen, gol, brez vsih čednost; sram me
je, stopiti pred te. Ti Izraelcem prepo-

140

veduješ, da se nobeden ne sme bližati
tvojemu posvečenemu altarju, ako ne pri¬
nese seboj daru. (II. Mojz. buk. 25.)
Kaj hočem tedaj jaz storiti? Ali mar
ne smem več pred-te stopiti? O to bi
te ožalilo. Pridem pred-te, čeravno sem
reven in ubog, brez daru, brez vsega.
Ti mi boš popred že dal tiste darove,
ktere tebi prinesti moram. Dobro vem,
da si v tem zakramentu ne le, da bi
poplačeval svoje molivce, svoje ljubljence;
temuč tudi zato si tukaj, da bi dajal
vse dobro ubogim, izmed kterih sem
tudi jaz.

Začni tedaj precej danes z menoj,
o Gospod! Molim te, o Kralj mojega
serca! Ti, ki tako resnično ljubiš ljudi,
ti zvesti, vedno čuječi pastir svojih ovac.
Bližam se danes sedežu tvoje svete lju¬
bezni. Ker ti pa nimam kaj dati, ti
vender ponudim svoje revno serce! Ti
ga posveti, da bo tebe ljubilo, tebi do-
padlo. Pripravno je, te ljubiti. S tem
svojim sercem te hočem ljubiti, kolikor
premorem. Potegni ga k sebi, naveži
ga na svojo sveto voljo, da, kakor nek¬
daj apostelj Pavel, veselo porečem; „Vjeti

141

jetnik Jezusa Kristusa sem“. Gospod!
skleni me popolnoma seboj, da pozabim
vse, kar nisi ti, da pozabim tudi sebe;
da sem pripravljen zgubiti vse; in da
za vse to dobim tebe in te večno lju¬
bim. Ljubim te, o moj Jezus! skle¬
nem in združim se s teboj. Daj mi gnado,
da te dobim. Daj mi moč, da te ljubim.
Pomagaj mi, da te nikoli več ne zgubim.

O Jezus! ti sam si mi zadosti.

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 10.)

Po Češenj e Matere Božje.

(Molitev sv. Alfonza.)

O nam čez vse milostljiva Kraljica!
tvoji služabniki te imenujejo besednico vsili
grešnikov, ki pri tebi pomoči išejo. Tvoje
delo je, da varuješ grešnike, ki k tebi pri¬
bežijo. Tudi jaz danes k tebi pribežim, o
veličastna Mati Božja! Kličem ti s tvojim
zvestim služabnikom: No, naša mogočna
besednica! spolni svojo službo. Potegni
se za nas! Tem, da sem se prehudo
pregrešil nad tvojim Sinom, pa. storjeno
je. Nobeden me ne more rešiti, ako me
ti ne rešiš. Samo povej svojemu božjemu

142

Sinu, da si me ti pod svojo brambo
vzela. To edino bo dovolj, to ga bo
nagnilo, da mi bo odpustil in večno živ¬
ljenje dodelil.

O moja preljubeznjiva Mati! reši
me, in pomagaj mi, da bom zveličan.

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po pcr-
vem obiskovanji, stran 20.)

Trideset« obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem , stran 17.)

„Zakaj skrivaš svoje obličje?* 1  (Job
13, 24.) Pobožni stari očak Job je bil ža¬
losten, bal se je, ko je vidil, da je Bog svoje
obličje zakril pred njim. Vse drugač pa je,
ko mi vidimo, da Jezus Kristus svoje božje
veličastvo zakrije našim očem v posvečenih
podobah kruha. To obnašanje našega Zveli¬
čarja pa mora v našem sercu obuditi vse
drugačne čutila, kakor jih je imel Job. Je¬
zus se je skril v te podobe, da bi nas navdal
z zaupanjem in oživil našo ljubezen; in ravno
s tem je pokazal, kako neskončno nas ljubi.
Zato pravi neki pobožen učenik: „Ko Go¬

spod naš Bog v tem zakramentu zakriva svoje
obličje, nam odkriva svojo neskončno ljube-
zen“. Zares! kdo bi se kdaj prederznil pred
njega stopiti, ter mu odkriti svoje želje, svoje

143

nagnjenje, ako bi bival na altarji v svoji ne¬
beški, kraljevi blišobi!

O Jezus, kako ljubeznjiva znajdba
je to, da se v tem presvetem Zakra¬
mentu skriješ v revne podobe belega
kruha, da vsak lahko brez strahu k tebi
priteče, te vsak lahko ljubi, vsak lahko
najde, kdor le hoče! Po pravici opominja
prerok Izaija vse ljudi, naj pripovedujejo
in oznanujejo vsemu svetu, da zvedo in
vedo vse ljudstva po vsi zemlji, kako nas
naš Bog neskončno ljubi. „Oznanujte
med ljudstvi njegove dela. Pojte Go¬
spodu, ker je storil veličastne reči; ozna-
nujte to po vsi zemlji“. (Iz. 12, 4, 5.)
— O preljubeznjivo serce mojega Jezusa!
ti si vredno, da posedeš serca vseh stvari!
O Božje serce! polno, zmeraj prepolno
neznane, goreče ljubezni, ti si ogenj, ki
vse povžiješ; povžij tudi mene, in daj
mi novo življenje, življenje čiste ljubezni
in gnade! Tako me skleni seboj, dami
ne bo mogoče, se še kdaj odtergati od
tebe. O premilo serce mojega Jezusa!
sulica je prebodla tvojo stran, da imajo
verne duše pribežališe, zavetje v tebi.
Tudi jaz hočem biti med njimi. O neza-

144

popadljivo serce mojega srednika! Vidim
te vtopljenega v neznane bolečine, tam
na križi visečega. Vse pregrehe vesolj¬
nega sveta so te v neizmerjeno britkost
potonile. Naj občutim tudi jaz saj ne¬
koliko teh bolečin, da se bo tudi moje
serce utopilo v britko žalost in kesanje
zavoljo storjenih grehov. Saj imaš v
tem zakramentu tisto ljubezen, ktera te
je nekdaj na Golgato v smert, v smert
na križu peljala. In ta ljubezen je obu¬
dila v tebi neskončne želje, se z menoj
skleniti. Ali bi bilo mogoče, da bi se
še dalje ustavljal tvoji ljubezni, s ktero
me tako ljubeznjivo k sebi vabiš? Glej
svoje zasluženje, o preljubeznjivi Jezus!
in usmili se me! Rani moje serce, ka¬
kor si nekdaj ranil serce svoje ljube ne¬
veste, svete Terezije. Z vezmi svoje lju¬
bezni me okleni; pritisni me na svoje
božje persi, in s svojim presvetim ser¬
cem me popolnoma skleni. Danes ne-
preklicljivo obljubim in zaterdim, da s
tvojo gnado se hočem resnobno prizade¬
vati, dopasti le tebi, živeti le tebi.

Svojo veljavo, svojo posvetno čast,
svoje nagnjenje, terpljenje, razveseljevanje,

145

vse, vse, karkoli bi tvojemu Božjemu
sercu le nekoliko nasprotovalo, vse po¬
ložim zdajle, v tem trenutku, kakor
žgavni dar na altar. Daj, oh daj, o ve¬
liki Bog! da vse moje mišljenje, djanje
in nehanje ne iše druzega, kakor dopasti
le tvojemu presvetemu sercu! O nepo¬
znana, večna ljubezen mojega Boga!
preženi iz mojega serca vsako drugo
vstvarjeno ljubezen! — O Marija! upanje
moje! ti vse premoreš pri Bogu, zadobi
mi gnado, da bom, kot zvesti hlapec,
ljubil svojega Boga do konca svojega
življenja. Amen. Tako upam, tako naj
bo zdaj in na vekomaj!

Kdo me bo ločil od ljubezni Je¬
zusa Kristusa?

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

Po češenj e Matere Božje.

(Molitev sv. Alfonza.)

O veličastna, čez vse povzdignjena
Gospa! Mati vsili sirot! Sirote tega
sveta so ubogi grešniki, ki so zgubili
Boga, svojega Očeta. K tebi, o Mati
preusmiljena! zdihujem. Zgubil sem svo¬
jega Očeta, ker sem z grehom njegovo

Sv, ura. 7

140

gnado zgubil. V tej strašni nesreči, kdo
mi bo pomagal, kakor le ti ? Saj ti me
moreš rešiti, ker si ti Mati moja. Kdo
te je kdaj klical, vpraša neki velik slu¬
žabnik Božji, in bi ga ne bila ti uslišala ?
Kdo te je kdaj prosil, in bi ne bil po¬
moči zadobil? Kdo je bil pogubljen,
kteri je bil k tebi pribežal? Le on bo
pogubljen, kdor k tebi priti noče. O
Mati moja! k tebi pribežim. Bodi mi
milostljiva in usmiljena, pomagaj mi in
ne zapusti me!

Mati Božja! z zaupanjem k tebi
pribežim.

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 36.)

Enointrideseto obiskovanje.

(Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.)

O prelepi pogled 1 ko je naš predragi Zve¬
ličar, ves truden po dolgi poti, sedel in po¬
čival pri Jakopovem studencu, ter je ljubez-
njivo čakal Samarijanke, da bi jo podučil,
poboljšal, večno zveličal. Ravno tako dela
tudi še dandanašnji z nami. Kakor takrat,
hrepeni še zdaj, da bi zveličal naše duše, za
ktere je toliko delal, se toliko trudil, Kri in
življenje zanje dal; in le zato biva na naših

147

altarjih, kakor pri studencu svojih božjih gnad.
Čaka in vabi neprenehoma vse verne duše,
da bi prišle k njemu, saj za nektere trenutke,
da bi jih s svojo prijetnostjo vnel popolnoma za
Božjo ljubezen. Zdi se mi, kakor da bi Kri¬
stus z vsili altarjev, kjer prebiva, nam na
ušesa klical: „0 človeški otroci! zakaj be¬

žite pred menoj ? Zakaj ne pridete k meni ?
Zakaj nočete biti pri meni! Kaj ne veste,
da vas serčno ljubim? da le iz ljubezni do
vas tu bivam, da le zavoljo vas sem se toliko
ponižal? Zakaj se me bojite? Saj zdaj še
nisem prišel vas sodit. Ta skrivnost moje
ljubezni me le zato tukaj zakriva, da bi vam
dobro storil; da bi zveličal vsacega, ki se
zateče k meni; ker nisem prišel, da bi svet
sodil, temuč da bi svet zveličal". (Jan. 12,

47.) Pomislimo pa še tudi tole tolaživno
resnico: Kakor Jezus vedno v nebesih živi,
da za nas prosi (Hebr. 7, 25.), tako je
tudi v tem zakramentu noč in dan priču¬
joč, da nam je naš besednik, ker se,
kot klavni dar, nebeškemu Očetu vedno
daruje, da nam zadobi milost in preobilno
gnad. Zato pravi zveličani Tomaž Kemp-
čan: Serčni, brez strahu in neboječi se
moramo bližati Jezusu. Prav prijazno, ka- „
kor z naj boljšim, naj zvestejšim prijatlom ^
se moramo ž njim pogovarjati, kakor se po¬
govarja prjatel s svojim prijatlom.

Predobrotljivi Bog! zares, posebno
milostljiv si, ker se toliko ponižaš, da

7  #

148

pripustiš, da smem jaz ubogi revež se
pogovarjati s teboj. Ker je temu tako,
o prcčastni Kralj! naj ti z otročjim za¬
upanjem odkrijem vse svoje serce! Vem
in spoznam, dobro vidim, kako nehva¬
ležni so ti ljudje, o moj Jezus, o moj
Zveličar! Kako preserčno jih ljubiš; pa
oni te ne ljubijo. Vedno in obilno jim
dobrote skazuješ, zato pa so ti nehva¬
ležni , te zaničujejo. Gnade jim ponujaš,
oni jih zametujejo. Kličeš jih, oni pa
te ne poslušajo; njih serca so oterpnjene.
O Jezus, o Jezus! tudi jaz sem bil med
temi nehvaležniki in tudi jaz sem smertno
ranil tvoje preljubeznjivo serce. Oh, le
preveč je to! Vender zdaj sem terdno
sklenil, da se bom poboljšal. Vse pri¬
hodnje življenje, ktero še upam od mi¬
losti tvoje, bom v to obračal, da poprav¬
ljam razžaljenja in za nje zadostujem,
ter se prizadevam spolnovati tvojo pre¬
sveto voljo. O Gospod, govori! poslu¬
šam te. Zapovej, kar hočeš; vbogal te
bom. Pokaži mi svojo sveto voljo, po¬
koren ti bom; ker upam, da bom s tvojo
gnado vse natanko in zvesto spolnil. Moj
Bog in moj Gospod! danes terdno skle-

149

nem, da nič ne bom opustil, karkoli bo
v tvoje veči počastenje. Pripravljen sem,
vse dati, da spolnim ta sklep. Znance,
prijatle, starše, brate in sestre, žlahto,
čast in premoženje, veselje, zdravje, celo
svoje življenje, vse naj za zmeraj zgubim,
ako bi mi to kaj opoveralo, da bi ne
spolnoval tvoje pravične volje, ali da bi
tebi ne dopadel. Vse naj bo zgubljeno,
da boš le ti poveličevan med ljudmi do
konca sveta. O srečna zguba! če z njo
razveselim tvoje preljubeznjivo serce! O
Gospod! Bog moje duše! jaz te ljubim.
O previsoka, čez vse ljubeznjiva dobrota!
svoje revno in ubogo serce, ktero pa te
ljubiti želi, sklenem s serci vsili nebešča-
nov, ki vsi v sveti ljubezni gorijo; skle¬
nem s sercem Marijnim, ktera te je med
vsimi stvarmi tukaj na zemlji naj bolj
ljubila; sklenem ga s tvojim presvetim
sercem samim. Ljubim te z vsim, kar
sem in kar imam. Zdaj in vekomaj že¬
lim tebe, edino tebe ljubiti čez vse.

Moj Bog, o moj Bog! jaz sem
tvoj in ti si moj!

(Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.)

150

Poeešenje Matere Božje.

(Molitev sv. Alfonza.)

0 Marija! ti si turn Davidov, ki
imaš na tisuč škitov in orožja, da braniš
vse, ki k tebi pribežijo. „Tvoj vrat“,
pravi ženin v visoki pesmi, „je turn Da¬
vidov, ki je zidan z branili; na njem
visi tisuč škitov, vse orožje močnih".
(Vis. pes. 4, 4.)

Ti si torej, o Božja Mati! naj moč¬
nejši bramba vsim, ki se bojujejo na tem
bojiši. O kako strastno, kako močno
me napadajo, brez nehanja, moji sovraž¬
niki, da bi mi vzeli gnado Božjo in pri¬
jaznost, brambo tvojo. Pa ti si moje
braniše, moje pribežališe, moj škit. Va¬
ruj me, in vojskuj se za-me, o usmiljena
Mati! da pod tvojim vodstvom srečno
premagam vse svoje sovražnike!

O Marija! tvoje presveto ime je
moja gotova bramba!

(Presveta, neomadežana Devica, kakor po per-
vem obiskovanji, stran 36.)

„Češeno hvaljeno naj vedno lio! presveto
Režnje Telo ! Amen.

Pa tud’ Marija, prečiš ta, neomadežana Mati-Devica,
hvaljena naj bo! Amen.

151

k

fSKV8V

v zakramentu

svetega Rešnjega Telesa.

(Tl zdihljeji so prav pripravni za sv. Obhajilo,
pred ali potlej; tudi pri sv. maši, ali vdliki teden, ali
pri popoldanski službi Božji, ali sploh pri obiskovanji
sv. Rešnjega Telesa.)

1 .

„ Pridite , sionske hčere, in 'poglejte kralja
Salomona s krono, s ktero ga je kronala njegova
mati dan njegovega asaročenja in dan veselja <sa
njegovo serce 1,1 . [Vis. pes. S. 11.j

O ve hčere, ki ste v gnadi Božji, ve
bogoljubne duše! pridite iz temote tega sveta,
in poglejte Jezusa, svojega Kralja, kronanega
s sramotno, bolečo, ternjevo krono, s ktero
ga je kronala njegova mati, to je, brezbožna
shodnica ali judovska cerkev, dan njegovega
zaročenja, to je, dan njegove britke smerti,
ko se je na križi zaročil z vašimi dušami.
Pridite zdaj in poglejte tu njega premilega,

152

preljubeznjivega, ki je prišel, da bi se zaro¬
čil z vami v tem zakramentu svoje neskončne
ljubezni.

O moj preljubeznjivi Jezus! toliko
si tedaj storiti mogel, da bi se sklenil
z nami v tem presvetem zakramentu!
Tako sramotno, pa tako britko smert si
si zvolil! O pridi, hitro pridi in skleni
se z mojo dušo! Res je bila popred
tvoja sovražnica, zdaj pa bo s tvojo gnado,
tudi nevesta tvoja. Pridi, o nebeški Že¬
nin! obljubim ti vedno zvestobo; pa tudi
ti obljubim, da te hočem ljubiti, kot res¬
nična nevesta, in da hočem le to misliti,
kar tebi dopade. Tebe edinega hočem
ljubiti, tvoj hočem popolnoma biti. O,
moj Jezus! ves, ves hočem biti tvoj.

2 .

„Moj ljubi mi je, ko šopek mire, ki mi v
nederji tiči“. ('Vis. pes. 1. 12.)

Ako se šopek mire odreže, teče iz njega
zdravilno mazilo. Naš preljubeznjivi Jezus
je hotel na svojem presvetem telesu ranjen
biti, ter vso svojo presveto Kri preliti, da
nam jo more podeliti v tem kruhu večnega
življenja.

153

O predragi šopek mire! o ljubezni
polni Jezus! pridi k meni. Ako te pre¬
mišljujem na križi ranjenega, te milujem;
ko te pa v tem presladkem Zakramentu
prejmem, si mi ljubcznjivši, prijetniši,
kakor naj žlahtneji grojzd žejnemu člo¬
veku. Pridi v mojo dušo, okrepčaj, na¬
siti jo s svojo sveto ljubeznijo. O ko¬
liko veselje me navdaja, če pomislim, da
bom zdaj prejel v svoje serce tistega
Zveličarja, kteri je zavoljo mojega zveli¬
čanja vso svojo Kri prelil, na križi umor¬
jen bil. O moj Jezus! ne dopusti, da
bi te še kdej pregnal iz svojega serca,
da bi te še kdej posilil, mene spet za¬
pustiti. Zmeraj te hočem ljubiti, zmeraj
s teboj zedinjen, sklenjen biti. Zmeraj
hočem biti Jezusov, zmeraj naj bo on
moj, zmeraj, zmeraj.

3 .

n Kadar je kralj na svojem lezišu , daje svoj
duh moja narda u . (Vis. pes. 1, 11.)

Kadar pride Jezus pri sv. Obhajilu v
kako dušo, o kako na tanko vidi in spozna
ta duša svojo revšino, svoje uboštvo; ker
razsvetljena je z lučjo, ki jo je prinesel se¬
boj nebeški Kralj. ' Kakor je narda revna

7  **

154

cvetica, tako se poniža tudi duša; in ravno
to poniževanje daje prijetni duh, ki toliko
dopada Božjemu Kralju. In to ravno zato
vabi tako dušo, da se sklene ž njim vedno
bolj in bolj.

Moja duša! ako želiš, da bi Jezus
v tebi prebival, dobro premisli svojo rev-
šino, svoje uboštvo, — kdo da si, in
kaj si zaslužila. Ponižuj se, kolikor le
premoreš; preženi iz svojega serca vse
svoje lastno čislanje, ktero Jezusa odvra-
čuje, k tebi priti in v tebi prebivati. —
O preljubi moj Zveličar! oh! pridi, pridi s
svojo nebeško svitlobo, in mi pokaži, da
popolnoma spoznam, kako reven, kako
ubožen, kako slab sem, da boš mogel z
dopadajenjem v meni prebivati in me
nikdar več ne zapustiš.

4 .

„IMslite dobro od Gospoda “. (J}1 o dr. 1 , 1.)

Zakaj, moja duša! si tako klaverna,
zakaj tako maloserčna! Saj vidiš neskončno
dobroto in ljubezen svojega Zveličarja? Za¬
kaj mu ne zaupaš ? — Zdaj, ko si priprav¬
ljena, sprejeti Jezusa Kristusa, se mora tvoje
mišljenje strinjati z neskončno dobroto tvo¬
jega Boga, ki se ti samega sebe popolnoma

155

da. Zaupaj! Res so njegove sodbe strahovite
napuhnjenim in terdovratnim; mile in ljubez-
njive pa so vsim ponižnim in skesanim, ki
ga ljubiti hočejo, ki njemu dopasti želijo.
Te sodbe izvirajo iz serca, ki je prenapol¬
njeno z očetovsko ljubeznijo in z Božjo do¬
broto. Ko jih je David premišljeval, je
zaklical ves vesel: „Na tvoje pravice se
popolnoma zanesem“. — „Tvoje pravice so
prijetne". — Spominjam se tvojih sodba od
nekdaj, in se tolažim". (Ps. 118.)

O, naš veliki Bog je čez vse Iju-
beznjiv in prijazen vsacemu, ki ga iše z
ljubijočim sercem. O kako dober je Bog
vsim, ki si prizadevajo njegovo voljo
spolno vati, njemu dopasti!

O moj Bog! moje upanje, moja lju¬
bezen! ne želim nič druzega in ne hre¬
penim po ničemur drugem, kakor le tebe
resnično in vselej ljubiti, le tebi do¬
pasti in spolnovati tvojo presveto voljo.
Daj mi gnado, da to v resnici storim,
in te nikdar več ne zapustim!

5.

„ Ut oj e serce čaje. Glas mojega ljubega je,
ki terlia  /“ govori nevesta. Ženin pa ji prani: „Od-
pri mi, moja sestra, moja prijatlica, golobica moja,
neomadeiana moja (Vis. pes. 5, 2.)

156

Tako kliče Jezus v presvetem Zakra¬
mentu in terka na serce tistega, ki njega
ljubi in iše. Odpri mi, duša moja! svoje
serce, ji pravi, da vanj grem in se sklenem
ž njim; da boš meni podobna, in po tej po¬
dobnosti „moja sestra; 11  da boš po pre¬
jetih mojih darovih „moja prijatlica; 11
da boš po svoji keršanski priprostosti „gol o-
bica moja“,  in da boš po čistosti svojega
serca, ki jo boš od mene prejela, „neoma-
dežana moja“.

In še dalje kliče: „ Odpri mi, ker moja
glava je polna rose, in moji lasje polni noč¬
nih kapelj (Vis. pes. 5, 2.) Kakor da bi ho¬
tel reči: Lej, ljuba duša moja! Vso noč tvo¬
jega pregrešnega življenja sem čakal — do
danes. Poglej me zdaj: Ne pridem, da bi
te tepel s svojo pravično jezo; pridem pa v
tej skrivnosti z lasmi prenapolnjenimi nebeške
rose, da bi v tebi nečisto ljubezen do stvari
pogasil, in zažgal ogenj svete, čiste ljubezni
do mene.

Jezus, lej! odperte so vrata v moje
serce. Pridi, le pridi, pa pridi urno, in
delaj v meni, kar ti dopade! Odpovem
se vsaki drugi ljubezni, da bom ves tvoj;
in stori z menoj, kar želiš; da me za
svoje svete namene vsega popolnoma pre-
narediš.

157

0 .

„Naj pride moj ljubi na svoj vert , in naj je
sad svojih jabelk li .  f Vis. pes. 5, I.)

S temi besedami vabi duša Jezusa,
ki ga v sv. Obhajilu želi prejeti. Pridi,
moj ljubi! v moje serce, kjer so bili
popred sovražniki tvoji, z gnado tvojo
pa so izgnani, in serce je za te priprav¬
ljeno. „Naj pride in je sad svojih jabelk".

Pridi in okusi sad tistih čednost, ktere
boš sam seboj prinesel! 0 Gospod, moj
Bog! očisti mojo dušo, ker to tirja tvoja
čast, čast tvojega veličastva; ozaljšaj jo,
da ima sladki sad, prijetni duh tvoje
ljubezni. Stori jo dopadljivo tvojim očem,
da ti bo vedno pripravno stanovanje, te
v se sprejeti.

7 .

„Na persih vas bodo nosili(la.  66, 12.)

Te ljubeznjive besede govori Jezus na¬
šim dušam v naj svetejšem Zakramentu. Pri¬
dite in nasesajte se na persili mojih Božjega
mleka, ktero vam ponujam v tem zakramentu,
v kterem vam dajem piti svojo lastno Kri.
— Kje je pastir, vpraša sv. Krizostom, ki bi
redil svoje ovce s svojo kervijo? Dojnicam

158

prepušajo matere svoje otroke, da jih redijo;
ti pa, o božji Pastir! hočeš v svoji preveliki
ljubezni napajati naše duše z lastno Kervjo.
— O kako prav in kako dobro je delala sv.
Katarina Sienska! Kadar je šla k sv. Obha¬
jilu, je tako hrepenela po Jezusu, kakor hre¬
peni lačno dete po maternih persih. Prav
ima tudi sveta nevesta v visoki pesmi, sle¬
herna pobožna duša, ld čez vse pozemeljske
sladkosti visoko ceni nebeške gnade, ki nam
tečejo iz presladkega serca Jezusovega v tem
naj svetejšem Zakramentu.

O Jezus! ti me hočeš v sv. Obha¬
jilu napojiti s svojo lastno Kervjo. Spo¬
dobi se, da ti zato tudi jaz darujem vse
veselje in sladkosti, ktere in kakoršne mi
ta svet dati premore. Darujem ti jih,
pa tudi te zagotovim, da raji preterpim
vse hudo, da sem le sklenjen s teboj,
kakor da bi vžival vse dobro, pa bil lo¬
čen od tebe. Dovolj, čez vse dovolj mi
je, da le tebi, o moj Bog! dopadam,
da le tebe razveseljujem. Saj ti sam si
tega vreden. Za se prosim le tvoje gnade,
le tvoje svete ljubezni; in dovolj sem
bogat. (Sv. Ignaci.)

159

8 .

„Jejte prijatli, in pite, in napite se, spre-
Ijubi  /“ (Vis. p. 5, 1.)

Kteri so še le postali prijatli Božji, in
so še le nastopili pot čednosti, taki si morajo
pri sv. Obhajilu, pri prejemi presvetega Reš-
njega Telesa, z vso močjo prizadevati, da jim
bo ta Božja jed teknila v večno življenje.
Kteri so pa na poti čednosti dalje prišli, ne
potrebujejo tolikega prizadevanja. Popolni pa,
ki so ljubljenci Božji, to je, v čisti ljubezni
Bogu vse vdane, od Boga preserčno ljubljene
duše, te se pri zavživanji te Božje hrane,
zavoljo močne ljubezni, tako rekoč vpijanijo,
tako da pozabijo vse posvetno, tudi sebe, in
so v Boga samega vse utopljene, ter nič dru-
zega ne mislijo kakor le, da bi Bogu do-
padle.

Preljubeznjivi moj Jezus! tako po¬
polnoma pač jaz nisem. Ti pa me lahko
storiš tako popolnega. Zavoljo velikih
pregreh in množili svojih pomanjkljivost
se ne morem šteti med tvoje ljubljence.
Lahko pa je tebi, da tudi mene deneš
med te srečne. O kraljeva ljubezen!
pridi in posedi vso mojo dušo. Napravi
in vterdi v moji duši kraljestvo svoje
ljubezni, da mi le ona zapoveduje, da
pa tudi le njo poslušam in sem le nji

160

pokoren. Vzemi me meni in pridruži
me sebi. Stori, da pozabim vse stvari,
vse pozemeljske veselja, da pozabim tudi
sebe in vse svoje želje, da ne poželim
nič druzega, kakor le tebe in kar je tebi
dopadljivega. O edina dobrota moja, o
neprecenjeni moj zaklad, moj Bog in
moje vse! To prosim, to želim od tebe
po zasluženji tvojega britkega terpljenja
in tvoje smerti.

ft.

„Podperajte me s cvetlicami, osujte me z ja-
belki; ker od ljubezni omedljujem 11 .  (Kis. pes. 2, 3.)

Duša, pozabljivši sebe in vse svoje,
omedluje in le misli, ker je slaba, kako da
bi s svetimi željami, ki so cvetlice, in z do¬
brimi deli, ki so sad ljubezni Božje, novo
moč dosegla.

O moj, tukaj v presvetem Zakra¬
mentu skriti Bog! Ker hočeš, da sem
ves tvoj, stori z menoj, kar ti dopade.
Naj vse pozabim, kar me ne pelje k
tvoji ljubezni. Pomnoži mi želje, da
tebi dopadem. Pa dodeli mi tudi, da to
cvetje ne ostaja le cvetje, temuč da sad
obrodi, da iz ljubezni do tebe veliko
storim, veliko terpim, ker si ti za me

161

toliko storil, toliko terpel. Daj mi gnado,
o Bog! da te ljubim, predenj smert pride;
pa da te ljubim resnično; ne le z besedo,
ampak tudi v djanji.

10.

Moj ljubi je bel in rudeikast, zbran izmed
tavžentov u . [Vis. pes.  . 5 , 10.)

Naš ljubi Jezus je ves bel v svoji
nedolžnosti in čistosti; je pa tudi rudeč-
kast v ognji svoje Božje ljubezni. O
moje nedolžno, neomadežano, v ljubezni
do mene goreče Jagnje Božje! kdaj ven-
der me boš storilo sebi podobnega! Kdaj
bom čist, kakor si ti čist, enak sneženo-beli
liliji. Kdaj se bom vnel v ljubezni do tebe,
kakor ti goriš v ljubezni do mene ? Odpo¬
vem se vsi drugi ljubezni, in zvolim si tebe,
naj veči, naj boljši dobroto. Bežite, ve
stvari! kaj hočete od mene? Poberite se,
naj vas ljubi, kdor vas iše! Jaz pa išem
in želim le Boga samega. Njegovo je
moje serce in moja ljubezen.

11 .

„Prikazala seje dobrota in ljubezen Boga,
našega Zveličarja. (Tit. 3, 4.)

Ko se je Sin Božji včlovečil, je pokazal
svojo dobroto vsemu svetu. Ko je pa priču-

162

jofe v tem zakramentu, o kam ga je peljala
njegova mila ljubezen? Sv. Avguštin pravi:
„Komur vere manjka, ali se mu ne bodo ne¬
umne zdele besede: Jejte moje Telo in pite
mojo Kri?“ O ljudje! hoče Jezus reči, da
bote vender spoznali, kako močno vas ljubim,
pridite in se nasitite z mojim lastnim Mesom.
O sveta vera! kdo izmed nas bi bil kdaj
kaj tacega želeti, kdo le misliti mogel, ako
bi ne bil Jezus Kristus sam tega hotel, sam
tega storil ? Kadar so slišali Kristusovi učenci
iz njegovih ust, da jim hoče dati svoje Telo
v jed, se jim je zdelo terdo to govorjenje,
kakoršnega niso mogli poslušati, še manj pa
verjeti. „To govorjenje je terdo, in kdo ga
more poslušati?" (Jan. 6, 61.) Zato so ga
celo nekteri zapustili, — in vender je to go¬
vorjenje gotova resnica, ki jo vsi verovati
moramo.

In kaj hoče Jezus Kristus za vse to,
kar nam je storil? Nič druzega ne, kakor
da ga ljubimo. Gospod Bog je nekdaj rekel:
„In zdaj, Izrael, kaj hoče Gospod tvoj Bog
od tebe, kakor da ga ljubiš, mu služiš iz
vsega svojega serca, in iz vse svoje duše?"
(5. Mojz. 10, 12.)

O preljubeznjivi moj Jezus! Kaj ti
vse obetaš, kaj ti vse ponujaš njemu, ki
te ljubi? Ti ga zagotoviš svoje na¬
sprotne ljubezni. „Ljubim nje, ki mene
ljubijo". (Prip. 8.) Obetaš mu, da ga

163

hočeš prijazno, ljubeznjivo objeti, ako
bi se bil tudi popred od tebe obernil.
„Spreobernite se k meni, in se bom k
vam obernil“. (Cah. 1, 3.) Obetaš, da
hočeš z Očetom in s sv. Duhom k njemu
priti, in v njegovem sercu stanovati.
„Kdor pa mene ljubi, bo ljubljen od mojega
Očeta... in bova k njemu prišla in pri
njem stanovala' 1 . (Jan. 14, 21, 23.) Kaj
bi bil še obljubiti zamogel, da bi ljudi
bolj k sebi vabil? O moj preljubeznjivi
Bog in Gospod! zdaj spoznam, da hočeš,
naj te tudi jaz ljubim. O moj Bog! naj
se to zgodi! Ljubim te, kolikor te moje
serce ljubiti premore. In če te ne lju¬
bim prav, uči me, kako naj te ljubim,
in daj mi gnado, da te ljubim, kakor ti
ljubljen biti hočeš!

12 .

„Ne glejte me, da sem zagorela, ker solnce
mi je barvo vzelo “. (Vis. pes. 1, S.J

Prevelika vročina mi je barvo vzela,
pravi sv. nevesta. Jaz pa, o moj pre¬
ljubeznjivi Jezus! moram reči: Moje

pregrešne nagnjenja so me ogerdile in

164

počernile. „Cerna sem, pa vender lepa".
(Vis. pes. 1, 4.) Tudi jaz moram to
spoznati: Cern sem zavoljo svojih djanj,

pa lep sem zavoljo tvojega zasluženja,
moj božji Zveličar! Cern, gerd sem bil
tisti nesrečni čas, kadar sem se ločil od
tebe; zdaj pa, s teboj sklenjen, me je
tvoja gnada, tvoja ljubezen lepo preno¬
vila. Česen in hvaljen bodi zato, o moj
Jezus! Ne pripusti pa, da bi še kdaj
zgubil svojo sedajno lepoto, ali da bi se
omadežal še kdaj! Ljubim te, o ne-
vstvarjena, neskončna lepota! želim in
hrepenim, da bi se ta lepota moji duši
zmeraj bolj in bolj vcepila, da bi vedno
bolj dopadel tvojim božjim očem, da bi
me ti vedno tudi ljubil.

13.

„Vleci me! %a teboj p o tečemo , %a duhom tvo¬
jih masiil u . [Vis. pes. 1, S.J

Ker se v tem sedajnem življenji, o
moj Jezus! ne morem k tebi v nebesa
povzdigniti, zato si pa ti z nebes prišel,
da se v tej skrivnosti neskončne ljubezni
s teboj skleniti morem. Vleci me tedaj
popolnoma k sebi, o neskončna dobrota

165

moja! Ne prosim te, da bi me zato po¬
tegnil k sebi, da bi se s teboj veselil,
radoval; prosim te pa, da me s svojo
sladkostjo potegneš na se zato, da bi
zanaprej nič druzega ne želel, nič dru-
zega ne počel, kakor da spolnnjem tvojo
presveto voljo. Saj se tudi spodobi, da
se v vsem vsega podveržem tvojim pre-
modrim naredbam. Terdno me združi
seboj, da bom, rešen pozemeljskih želj,
hodil s teboj po potu svetih čednost, in
našel mir v spolnovanji tvoje presvete
volje, da bom tukaj in tamkaj srečen.

H.

„Peljal meje  v vinski hram , in je ljubezen
v meni vredil u . (Vis. pes. 2, 4.)

Sveti Bonaventura pravi, da ta vinski
hram je sv. Obhajilo. Duša, ktera se tukaj
zedini z božjim Kraljem, pokuša in pije vino
ljubezni Božje, ki v nji slabi želje po stvareh,
nasproti pa oživlja v nji pravo ljubezen, da
sama sebe zmerno ljubi, svojega bližnjega v
djanji, kakor samo sebe, Boga pa iz vsega,
serca, čez vse.

O preljubeznjivi moj Jezus! o Go¬
spod in Kralj moje duše, peljal si tudi
mene v hram svoje ljubezni, namreč v

166

se, ki si se v tem zakramentu sklenil z
menoj. O moj Bog! čutim, da je dru¬
gačno moje serce, da se je prenaredilo.
Nekako sveto željo čutim v sebi, ki me
mirnega dela, mi nečisto ljubezen pristu-
duje, ter v meni sveto ljubezen do tebe,
o Jezus! vnema. O predobrotljivi Jezus!
ker si mi dovolil priti v ta presrečni
hram, ne dopusti, da bi ga še kdaj za¬
pustil. Vleci me zmeraj bolj od poze-
meljske ljubezni, in zveži me zmeraj
terdneje seboj, da se tako kdaj približa
tisti srečni dan, ko bom s teboj v ne¬
besih vekomaj zedinjen. In tam te bom
gledal od obličja do obličja, te vžival
brez nehanja, te ljubil vso dolgo večnost.

15 .

n Moj ljubi je šel doli na svoj vert k gredici
dišav, da bi se na vertu pasel, in lilij nateraal 11 .
(Vis. pes. 0,  /.)

Presladki Zveličar moj! stopil si iz
nebes v mojo dušo. S svojo gnado jo
naredi sebi v prijeten vert, kjer si boš
natergal lepih lilij (lepih čednost) in sadu
(dobrih del). Odpusti mi, ker sem te
bil zapustil. Sprejmi me, akoravno sem

167

ti bil nezvest; saj pridem skesan k tebi.
Daj mi tako čistost serca, kakoršno od
mene hočeš. Daj mi pa tudi moč, da
storim vse, kar tirjaš od mene. Daj mi
svojo sveto ljubezen, potem ti bom go¬
tovo tudi dopadel. Vsega se ti darujem
in hočem in želim le samo tebi dopasti.

1 «.

„On je ves zaželen 11 . ( Vis. pes. 6, IG.)

Jezus je dušam, ki ga ko svojega ženina
ljubijo, ves zaželen, naj jih že tolaži, ali pa
naj jim pošilja britkosti in težave; vselej jim
je zaželen; ker dobro vedo, da stori vse zato,
ker jih ljubi in zato, da bi ga one ljubile.

Zato, o Jezus! delaj z menoj, ka¬
kor ti je všeč. Ljubil te bom, zmeraj
in resnično te bom ljubil, ali me nebe¬
ško tolažiš ali pa mi britkosti in ter-
pljenje pošiljaš. Vem, da vse pride iz
tvojega preljubeznjivega serca, ktero mi
zmeraj le dobro hoče. Pripravljeno je
moje serce, m.oj Bog! pripravljeno je.
Poglej me! vse mi je ljubo, kar mi ti
poslati bočeš. Vedno bom hvalil svojega
Gospoda. Kadar sc mi bo dobro godilo,
pa tudi kadar se mi bo hudo godilo,
vselej te bom hvalil in ljubil, moj Bog,

168

moj Gospod! Ne hrepenim po tvoji to¬
lažbi, ker je ne zaslužim. Le to hočem,
kar ti hočeš. Ako je tebi ljubo, moj
Bog! sem zadovoljen z revšino in ubo¬
štvom. Jezus, moj Jezus! bodi si, kjer¬
koli hočeš, blizo ali dalječ, vedno si mi
ljubeznjiv, vselej zaželen. Nikoli ne bom
jenjal te ljubiti, te hvaliti in slaviti.

17 .

„Kdo je ona, ki pride pušave, polna ove¬
nel jenja, naslonjena na svojega ljubega? u  [Vis. pes.
S,  5 .)

Kje so tukaj na zemlji take duše, ki to
zemljo za pušavo imajo, ki so vse pozemelj-
sko slekle, le za Boga živijo, le od Boga
vedo, le njega ljubijo, le njemu v vsem do-
pasti želijo? Kje so, ki se povzdignejo čez
to zemljo in vživajo veselje, kakoršno okušajo
le one, ktere samo Boga išejo, le v njega
samega zaupajo?

Ktere so vender tiste srečne duše?
Morebiti one, ki se pogostoina s čisto,
resnično ljubeznijo z Jezusom v naj sve¬
tejšem Zakramentu sklepajo ? O moj Bog!
te so tiste srečne duše. Oh, da bi bil
tudi jaz njim prištet! da bi tudi jaz s
tvojo gnado se odtergal vsemu pozemelj-

196

skemu, da bi bil tvoje posestvo! Bodi
mi od zdaj zanaprej ta svet pušava! V
tej pušavi ne bom nič druzega želel, nič
druzega mislil, kakor le na tebe, moj
Bog! kakor da bi ne bilo tukaj nič dru¬
zega, kakor le ti, moj Bog, in jaz,
tvoja stvar! Na-te popolnoma zaupam.
V te naj bo obernjena vsa moja ljube¬
zen , o Bog mojega serca, o moje upanje,
o moja preljubeznjiva dobrota, o moje vse!

18 .

„Akoje zid, zidajmo na njo sreberne branila;
ako je ko vrata, zadelajmo jih s cedrovimi deskami
(Vis. pes. 8, 9.j

Kar pripoveduje tu ženin od svoje, svete
ljubezni polne neveste, to stori Jezus duši,
ko pride v sv. Obhajilu k nji. On vidi, kako
slaba je duša, da bi se peklenskim naklepom
ustavljati zamogla; zato jo vterdi, ji zida sre¬
berne branila, to je, razsvitljuje jo s svojim
Božjim razsvetljenjem. Vidi, da je podobna
červivim vratam, ki se poderajo; zato jo zadela
s terdnimi močnimi cedrovimi deskami, ki
nikdar ne strohnijo, to je: on jo napolni s
strahom Božjim, z velikim studom do vsega
posvetnega, ji da veselje do molitve, svete
želje, pred vsim pa svojo Božjo ljubezen, in
s tem jo poterdi v srečni stanovitnosti.

8». ur«. 8

470

Oh, moj Jezus! je li še kdo slabši,
nezvestejši, kakor jaz? Ti dobro veš,
kolikokrat me je sovražnik premagal in
se mojega serca polastil. Kolikokrat je
poderl moje vrata, to je, mojo voljo, in
je prišel v moje serce, ter me je oropal
tvoje prijaznosti, me vsega razdjal. Oh,
prosim te, vterdi me s svojimi navdihljeji,
s svojimi gnadami, da se mi ne zgodi
nikdar več taka nesreča. Moj ljubeznivi
Gospod in Zveličar! ko bi te utegnil še
kdaj žaliti, naj raji umerjem ta trenutek,
ko vender upam, da sem v gnadi Božji!
Nikakor nočem več živeti brez tebe, o
preljubi Jezus! Pa sam sebi nič več ne
zaupam. Dokler tukaj na zemlji živim,
sem spremenljiv; in ti lahko spet nezvest
postanem. Torej mi ti pomagaj, stoj mi
na strani, bodi mi milostljiv! — O pre¬
sveta Devica, o Mati usmiljena! sprosi
mi od svojega Jezusa gnado stanovitnosti.
S terdnim zaupanjem jo pričakujem od
tebe; s tvojo priprošnjo jo dobiti upam.

19 .

„Našla sem njega, ki ga moja duša ljubi;
prijela sem ga in ga ne iapustim u . (Vis. pes. S. 4 j

Tako naj govori vsaka duša, ki se z

171  .

Jezusom sklene v naj svetejšem Zakramentu.
Proč, vč stvari; bežite vse iz mojega serca;
ljubila sem vas nekoliko časa, tocla takrat sem
bila preslepljena. Zdaj pa se popolnoma od vas
odtergam, ne morem vas več ljubiti; ker sem
dobila druzega, ki je neskončne ljubezni vreden;
dobila sem v svoje serce Jezusa, ki je s svojo
lepoto toliko ljubezen v mojem sercu vnel,
da sem se mu popolnoma vdala. Vzel me je
ko svojo preljubljeno nevesto. Zato nisem
več sama svoja; in seboj ne morem zapovedo¬
vati. Spravite se torej, ve stvari, ve nimate
nič pri meni; pa tudi nikoli več nič imele
ne bote. Sem in hočem vedno biti le Jezu¬
sova. Tudi on je moj in naj bo na vekomaj
moj! „Prijela sem ga in ga ne izpustim“.
V svetem Obhajilu sem se sklenila ž njim, in
v ljubezni se ga deržim, in ne pustim, da bi
se kdaj od mene ločil.

O moj preljubeznjivi Zveličar! do¬
voli mi, da se te oklenem, tako, da se
nikdar več ne ločim od tebe. Glej, o
Jezus! moje serčne želje, glej bolj na
zdihovanje mojega serca, kakor na be¬
sede moje; ker tega nikakor dopovedati
ne morem, kar čutim v svojem sercu.
Ljubim te, o Jezus! — ljubim te, o Je¬
zus! — in želim te ljubiti, kakor zaslu¬
žiš ljubljen biti. To naj bo moje veselje,
to naj me upokoji, da te ljubim, da se

8 *

172

vedno prizadevam tebi dopasti. Zapovej,
o moj Bog! vsem stvarem, da naj me
pri miru puste, in ne poderajo mojega
'miru. Reci jim: „Zarotim vas, ne

zbujajte in ne predramujte  (moje)
ljube!"  (Vis. pes. 2, 7.) Kaj pa pra¬
vim? Če sam nočem, saj me vse stvari
ne morejo nikdar prisiliti, da bi te za¬
pustil. Zato te prosim: Le poterdi in

vterdi mojo voljo. Zedini moje serce s
svojim Božjim sercem, da želim le to
storiti, kar je tebi dopadljivega. Tako
upam, o moj Bog! tako naj se tudi
zgodi!

20 .

n Sever, vzdigni se, in pridi jug! prepihuj
moj veri in cede naj se njega dišave il .  (Kis pes.
4, 16.j

Beži od mene, škodljivi in pokon-
čavni veter pozemeljskega nagnjenja, in
pridi, o pohlevni in gorki jug ljubezni
sv. Duha, ki pihljaš iz serca mojega
Jezusa, skritiga v naj svetejšem Zakra¬
mentu. Ti prepihuj, ti ogrevaj moje
revno serce, ki si ga je Jezus zvolil za
vert, da v njem prebiva. Prepihuj ga

m

ti, moj Jezus (s svojo gnado)! potem
bo nov lep duh svetih čednost iz mene
izhajal. Tebi, o Jezus! je lahko mogoče
to storiti. To od tebe jaz terdno upam
zadobiti.

21 .

„Požel sem svojo miro s svojimi diiavami u .
(Vis. pes. 5, 1.)

Duša, ki je prejela Jezusa, naj le to
misli, kako bi si nabrala mire, da vedno diši
iz nje duh tistih čednost, ktere so nasledek
zatajevanja. „Jedel sem satovje s svojim me-
dom“. (Vis. pes. 5, 1.) Bogoljubna duša ni
zadovoljna s samim medom, ona hoče tudi
satovje; zato pravi svojemu Jezusu:

O Gospod! tvoje tolažbe me ne na¬
sitijo, ako se mi ti samega sebe ne daš;
ker le v tebi samem je vsa tolažba. Kaj
mi pomaga sladkost tvoje ljubezni, ako
se mi pa ne daš samega sebe, ki si za-
popadek moje ljubezni? Zatorej ti rečem,
o moj Jezus! Le ti sam si mi zadosti.
Zato sem pripravljen se odpovedati vsem
tolažbam, ako imam le tebe, svojega
Boga, svojo naj veči dobroto! Ljubim
te, moj Bog! pa ne išein svojega dobička,
ne svojega tolažila. Ljubim te, pa le

174

zato, ker hočeš ljubljen biti, in si vre¬
den, da te ljubijo vse duše, pošiljaj jim
že sladkosti ali britkosti.

22 .

n Nie mi ne bo manjkalo; na p arnik tje me
je postavil 1,1 . (P«. 22, J. 2.j

O predobrotljivi Jezus! kaj bi mi
manjkalo, ker me povabiš k mizi svoje
ljubezni, kjer me nasituješ s svojim last¬
nim mesom? „Gospod je moja luč, moja
pomoč; koga se bom bal?“ (Ps. 26, 1.)
Oh, spremljaj me s svojo gnado in s svojo
ljubeznijo, in potem delaj z menoj, kar
hočeš. Terdo delaj z menoj, celo, ka¬
kor da bi bil jezen na-me; pošlji mi,
kar hočeš, tudi nesrečo, celo smert;
vedno bom klical s pobožnim Jobom:
„Ako bi me tudi umoril, bom vanj za¬
upal". (Job 13, 15.) Če sem le tvoj,
če le tebe ljubim, sem prav zadovoljen,
če tudi še tako terdo delaš z menoj, če
me tudi popolnoma vničiš, če po tem tebi
dopadem.

175

23.

„Glej, na svoje roke sem te napisal; tvoji
zidovi so vedno pred mojimi očmi u .  £ lasaj . 49, 16.j

Lej! kako skerbi' Bog za dušo, ktero si
je zvolil. Na svoje roke si jo je zapisal, da
bi je ne pozabil. Celo pravi, da popred bi
pozabila mati svojega deteta, kakor bi on
pozabil duše, ki je v njegovi gnadi. „Ako
ga tudi ona pozabi, te jaz ne bom pozabil.
— Tvoji zidovi so vedno pred mojimi očmi 11 .
Vedno čuje s svojim Božjim očesom nad tako
dušo, da bi ji sovražniki kaj ne škodovali.
Naš dobri Bog nas obdaja s svojo voljo, ka¬
kor z nepremagljivim oklepom, ter nas varuje
vsili nevarnost: „kakor s škitom si nas kro¬
nal s svojo dobro voljo 11 . (Ps. 5, 13.)

O moj Bog, moja neskončna dobrota!
ki me bolj ljubiš, kakor vsi drugi, ki le
moje zveličanje želiš, tebi se vsega izročim.
Naj mi zgine vse posvetno upanje, ako si
le ti z menoj! Pa tudi jaz si moram pri¬
zadevati, da spolnujem tvojo presveto vo¬
ljo. Toraj: „0 Gospod! kaj hočeš, da naj
storim?" — Jaz druzega ne vem. Lej,
pripravljen sem storiti le to, kar je tvoji
presveti volji všeč! „ Gospod, tvoja
volja naj se zgodi!" Nočem druzega,
kakor le, kar ti hočeš; pa pomagaj mi,

17G

sicer ne premorem nič dobrega storiti.
Pokaži mi, ne le, kar hočeš, da naj
storim, ampak stori tudi v meni, da pre¬
morem to storiti. „Uči me, spolnovati
tvojo voljo 11 . O nebeški Oča! o da bi
tudi jaz v resnici mogel reči, kar je rekel
Jezus, tvoj ljubeznjivi Sin, ko je tti na
zemlji bil: „Jaz vselej storim voljo svo¬

jega nebeškega Očeta ! 11  To, o moj Bog!
in le to je, kar jaz želim. In to upam
od tebe, po zasluženji Jezusa Kristusa,
Sinu tvojega, in po priprošnji presvete
Device Marije!

24.

„Daj mi, moj sin! svoje serce. QPreg. 23, 26.')

Duša moja, lej! kaj želi Bog od tebe,
kadar pride te obiskat; on hoče tvoje serce,
tvojo voljo. On se ti vsega da, nič si ne
prihrani; kaj ni pravično, kaj se ne spodobi,
da se mu tudi ti vsega daš ter si prizadevaš,
vselej spolnovati njegovo sveto voljo? „6o-
spod se bo k tebi vernil, in se bo veselil nad
vso tvojo srečo (5. Mojz. 30, 9.) Spolnuj
tedaj Jezusovo voljo, da se te bo veselil, ka¬
dar te bo vnovič obiskat prišel.

O moj Jezus! prizadevati si hočem,
da ti v vsem dopadem. Podpiraj me le

177

s svojo gnado, in delaj z menoj, kakor
ti je dopadljivo.

„ Kaj bi bil mogel svojemu vinogradu se sto¬
riti, in nisem storil ?“ £/#. 5 , 4J

Le poslušaj, duša moja! kaj pravi tvoj
Bog: Kaj bi bil še več storiti mogel, in ni¬
sem že storil? Iz ljubezni do tebe sem člo¬
vek postal; iz Gospoda hlapec. Tako dalječ
me je gnala ljubezen, da sem hotel rojen biti
v hlevu, kjer biva le uboga neumna živina.
Ponižal sem se do smerti, do smerti na križi.
Kaj bi ti mogel še več storiti, da bi ti bil
pokazal svojo ljubezen, ko sem dal svoje živ¬
ljenje za te? — In vender! še dalje me je
gnala ljubezen moja. Po svoji smerti sem
hotel v tem zakramentu še hrana tebi biti.
In zdaj mi povej: kaj bi bil mogel še storiti,
da bi te nagnil, da resnično mene ljubiš?

Oh, moj Gospod, moj Zveličar!
resnico govoriš. In kaj ti hočem odgo¬
voriti? Nimam je besede. Predober,
neskončno radodaren si mi bil; jaz pa
sem ti bil le nehvaležen. Ne morem se
dovolj čuditi nad tvojo neskončno dobroto;
tudi ne vem, kako da sem tako nehva¬
ležen biti mogel. K tvojim presvetim
nogam se veržem in britko zdihujem:

178

Milost, o Gospod! milost, o Jezus! usmili
se me grešnika, ki sem ti tvojo neskončno
ljubezen povračeval s toliko nehvalež¬
nostjo. Mašuj se nad menoj, mašuj se
in tepi me; pa ne tako, da bi me za¬
pustil. Kaznuj me; pa ob enem me tudi
spreoberni. Ne dopusti, da bi te zopet
žalil. Daj, da te saj iz hvaležnosti lju¬
bim; in preden umerjeni, naj saj neko¬
liko povernem tvojo preveliko ljubezen.

26 .

n Deni me, ko pečat na svoje serce 1 -'. (Vis.
pes. 8, 6.J

Moj preljubi Jezus! v znamnje svoje
ljubezni si me globoko vtisnil v svoje
Božje serce; naj pritisnem tudi jaz
tebe ko pečat ljubezni na svoje serce,
saj sem ti ga z vsemi željami vred
dal, da bo tako zapečateno ter zaperto
vsi posvetni ljubezni, in da s tem poka¬
žem vsem stvarem, da je moje serce
tvoje posestvo, da le sam ti vsega v
lasti imaš. Pa, o moj Bog! slaba in
revna je ta moja volja, slaba in revna
obljuba in želja moja, ako mi ne po¬
magaš ti s svojo mogočno gnado. Jaz,

179

uboga in revna stvar, nič ne premorem;
samo da ti dam svoje ubogo serce, ti pa
delaj ž njim, kakor ti je drago. Lej,
tukaj pred tvojimi nogami je, tebi ga
darujem, in nočem ga več nazaj, če ga
ljubiš, ga boš tudi varoval. Naj ne bo
nič več moje, naj nimam nobene oblasti
do njega; sicer bi ti ga spet vzel.

O preljubezujivi moj Bog! o čista,
sveta ljubezen! naj živim samo zato, da
tebe ljubim, in s tem dopolnujem tvojo
voljo. Ker si že čudež storil, da bi v
tem zakramentu bil meni v duhovno jed;
stori še tudi ta čudež nad menoj, da se
ti vsega dam v posestvo, v lastino; pa
prav vsega, popolnoma, brez izjeme, tako
da tukaj na zemlji in vso večnost govo¬
rim: Ti si moj Bog, Gospod mojega

serca, moj preimenitni delež, moje ne¬
skončno bogastvo.

O Marija! Mati moja! upanje
moje! pomagaj mi, in potem bom go¬
tovo uslišan. Amen.

180

k

v

naj svetejšem Zakramentu.

Sv. Alfonza.

(Posebno lepa po sv. Obhajilu.)

O moj Jezus! ki si edino pravo živ¬
ljenje, ker si prišel v moje serce, stori
tudi, da odmerjeni temu svetu in živim
le tebi! o moj Zveličar! požgi s svojo
gorečo ljubeznijo v mojem sercu vse,
kar tebi ne dopade, in vnemi v meni
pravo željo, le tebi v vsili rečeh dopasti.

Daj mi pravo ponižnost, da ljubim
vse zaničevanje in zasramovanje; da ni¬
kdar ne želim pred svetom kaj veljati.
Daj mi duha zatajevanja, da se odpovem
vsemu, kar ne pelje k tvoji ljubezni, in
da mi bo ljubo vse, kar je zoperno mo¬
jemu poželenju. Daj mi, da se popol¬
noma vdam tvoji sv. volji, da rado-

181

voljno sprejmem bolečine in bolezni,
britkosti in težave; da mi ne bo hudo,
ako tudi vse posvetno zgubim, ako me
tudi vse zaničuje, vse zasramuje, da le
vem, da ti to hočeš. Vsega se ti dam,
da z menoj delaš po svojem dopadajenji.
Daj mi tudi to gnado, da večkrat ponovim
ta svoj sklep, zlasti ob smertni uri!
Daj mi, da ti takrat darujem vse svoje
življenje, z vsim svojim nagnjenjem, in
da ta svoj dar sklenem s tistim darom
tebe samega sebe, kterega si ti daroval
svojemu večnemu Očetu. O moj Jezus!
razsvetli me, da spoznam tvojo dobroto
in svojo dolžnost, te ljubiti zlasti zavoljo
tvoje ljubezni, ker si me tako ljubil, da si
za-me umeri, in da si se mi samega sebe
dal v zakramentu sv. Rešnjega Telesa.

Prosim te, razsvetli tudi vse never¬
nike, ki te ne poznajo, tudi krivoverce,
ki niso v tvoji sv. cerkvi, in vse greš¬
nike, ki ne živijo v tvoji gnadi. O Je¬
zus! daj se jim spoznati! stori, da te
ljubijo! Priporočim ti tudi vse uboge
duše v vicah; posebno pa te duše: I. I.
Polajšaj jim bolečine, okrajšaj jim njih
terpljenje, da te pred vidijo in vživajo;

182

stori jim to zavoljo svojega zasluženja,
in zavoljo zasluženja presvete Device in
vsih svetnikov.

O moj Bog! vžgi me s svojo sveto
ljubeznijo, da ne išem nič druzega, kakor
le tebi dopasti; da mi nič druzega ne do-
pade, kakor samo to, kar dopade tebi, in da
preženem iz svojega serca vse, kar se tebi
studi. Stori, da iz vsega serca reči za-
morem: Moj Bog, moj Bog! le tebe
hočem in nič druzega ne. O moj Jezus!
daj mi tudi gnado, da premišljujem tvoje
presveto terpljenje, ter vedno pred očmi
imam tvoje terpljenje in tvojo smert; da
se bom potem vnel v ljubezni do tebe,
in ti saj nekoličko po vernem tvojo ne¬
skončno veliko ljubezen. Daj mi tudi
preserčno ljubezen do naj svetejšega Za¬
kramenta, kjer nam kažeš svojo neskončno,
nezapopadljivo ljubezen.

Potem te še to prosim, daj mi tudi
pobožno ljubezen do svoje presvete Ma¬
tere Marije. Daj mi gnado, da jo zmeraj
ljubim, ji zmeraj služim, se zmeraj spo¬
minjam njene mogočne priprošnje, in da
tudi druge napeljujem, da ljubijo tvojo
Mater, da k nji pribežijo, in da zaupajo

183

na njeno moč. Meni in vsim daj, da
terdno zaupamo na tvoje zasluženje in
na Marijno priprošnjo.

Prosim te tudi, moj Bog! daj mi,
da srečno umerjem. To mi daj, da te
takrat z veliko ljubeznijo prejmem v sveti
popotnici, da te preserčno objamem, s
sveto ljubeznijo vžgan po tvojem obličji
hrepenim, in ko tako zapustim ta svet,
se pri tvojem pogledu veržem tebi k
nogam.

čez vse te pa zdaj še prosim, daj
mi gnado molitve, da se vedno priporo-
čujem tebi in tvoji presveti Materi, po¬
sebno pa, ko me nadlegajo skušnjave.
Tudi te prosim, zavoljo svojega zasluženja
mi daj gnado stanovitnosti, in svoje svete
ljubezni. Blagoslovi me, o moj Jezus!
blagoslovi mojo dušo in moje telo; bla¬
goslovi vse moje čutila, vse dušne in te¬
lesne moči. Pred vsim blagoslovi moj
jezik, da le to govori, kar je tebi v čast.
Blagoslovi moje oči, da nič ne gledajo,
kar bi me zapeljevalo ali kar bi tebi ne
dopadlo. Blagoslovi moje gerlo, da te
ne žalim s požrešnostjo ali pijanostjo.
Blagoslovi vse moje ude, da vsi tebi slu-

184

žijo, da te nobeden ne žali. Blagoslovi
mi spomin, da mislim le na tvojo ljube¬
zen, na tvoje dobrote. Blagoslovi moj
um, da spoznam, kako si mi dober, pa
tudi kako sem dolžan te ljubiti; da spo¬
znam, kaj mi je storiti, kaj opustiti, da
bom vedno delal po tvoji sv. volji. Bla¬
goslovi tudi mojo voljo, da noče nič dru-
zega, kakor le tebe ljubiti; da ne poželi
nič druzega, kakor le tebi dopasti; da
se ne veseli nič druzega, kakor le tvoje
časti.

O moj Kralj! pridi in gospoduj le
sam v mojem sercu, tako ga posestvaj,
da bo le tvoji ljubezni služilo in pokor-
šino skazovalo.

O moj Jezus! da bi se jaz mogel
tebi tako dati, kakor si se ti zame dal!

O Jagnje Božje! na križi darovano,
spomni se, da sem tudi jaz ena tistih
duš, ktere si odrešil s tolikim trudom,
s tolikimi bolečinami. Stori, da te ni¬
kdar več ne zgubim! Vsega si se mi dal,
stori, da.sc tudi jaz tebi vsega dam, in
nič druzega ne želim, ko tebi dopasti.
Ljubim te, o neskončna dobrota! pa lju¬
bim te le zato, da bi ti dopadel; ljubim

185

te, ker si vse ljubezni vreden. Nič mi
ni hujšega, kakor to, da sem tako dolgo
že na svetu, pa tebe nisem ljubil. O
moj ljubi Zveličar! daj mi čutiti, koliko
si ti terpel v vertu Gecemani zavoljo
mojih pregreh. Oh, da bi bil popred
umeri, preden sem te razžalil! O lju¬
bezen mojega Jezusa! ti si moja ljubezen,
moje upanje! Raji zgubim svoje življe¬
nje, raji zgubim tisuč življenj, kakor pa
da bi zgubil gnado tvojo! O moj Bog!
ako bi bil takrat umeri, ko sem bil v
grehu, bi te ne mogel zdaj ljubiti, čast
in hvala ti bodi, da si mi še dal čas,
in me vnovič kličeš, te ljubiti. Zdaj,
ko mi je še mogoče, te hočem iz vsega
serca ljubiti. Le zato imaš z menoj
tako dolgo usmiljenje, da bi te ljubil;
lej! zares te hočem ljubiti. Ne pripusti,
zavoljo svoje drage prelite Kervi ne, da
bi te še kdaj žalil! „Na-te, o Gospod!
sem zaupal, in na vekomaj ne bom osra-
moten“. Ne ta svet, ne bogastva, ne
posvetno veselje, ne čast, o ne vse to,
ampak le Bog, le Bog sam bodi moje
posestvo. Ti sam, o moj Bog! si mi
zadosti, ker si neskončna dobrota. G

186

moj Jezus! prikleni me na svojo ljubezen,
vzemi vse moje nagnjenja, tako da mi
ne bo mogoče, kaj druzega ljubiti, kakor
tebe samega. Stori, da preden umerjem,
sem ves tvoj.

O moj Bog! dokler živim, sem še
zmeraj v nevarnosti, te zgubiti. O da
bi se skorej zaznal tisti srečni dan, da
bom reči mogel: „Zdaj, o moj Jezus!

te ne morem več zgubiti".

O večni Oča! prosim te zavoljo Je¬
zusove ljubezni, ne oberni se od mene,
sprejmi me v svojo ljubezen, daj mi
svojo sveto ljubezen! Rad te hočem
imeti tukaj, da te serčno ljubim tamkaj.

O neskončna dobrota! ljubim te.
Pa stori, da to dobroto, ktero ljubim,
tudi prav spoznam. Daj mi ti sam ta-
košno ljubezen, kakoršno hočeš od mene!
Daj, da vse premagam, da le tebi do-
padem.

i87

Biruiga moHibirv

k Jezusu v naj svetejšem Zakramentu.

(Sv. Bonaventura.)

O presladki moj Jezus! rani naj
bolj notranje mojega serca s pišicami
svoje sladke ljubezni, da vedno hrepenim
po tebi, da omagujem od ljubezni in
hrepenenja po tebi; in da želim zato za¬
pustiti ta svet, da bi te nikoli več ne
žalil, in da bi bil vekomaj s teboj po¬
polnoma sklenjen. O angeljski kruh, ti
moj v zakramentu skriti Jezus! stori,
da bom vedno lačen tebe! O čisti stu¬
denec življenja, daj, da me vedno žeja
po tebi! Tebe želim, tebe išem, s teboj
samim hočem govoriti, daj mi te dobiti;
daj mi, da do konca svojega življenja
delam le tebi v čast in hvalo. Ti, moj
Zveličar! ti sam si moje upanje, moje
bogastvo, moja tolažba, moje veselje,
moje pribežališe, moja modrost, moj delež
in moj zaklad, k tebi samemu hočem obra¬
čati svojega duha in svoje serce. Amen.

188

k

nesne

Jezusu*

Pred sv. Obhajilom.

Se odperle so nebesa,

Lej! že Kralj nebeški gre;
Duša! vzdigni se ’z telesa
In nasiti si želje!

Truma angeljev se zbira
Tam na altarji, moli ga;

Tam studenec gnad izvira,

Lej, tam svoj’ga Ljubega..

Oh, ne čakaj, Jezus mili!

Pridi, pridi, ljubi moj!
Prosim, naglo se usmili
Mene, — skleni se z menoj!
Res, Gospod! da nisem vreden,
Da pod mojo streho greš;
Kak pa tebe sem potreben,

To naj bolj samo ti veš.

Saj ne morem več živeti,

Če ne prideš, o Gospod!
Tebe serčno čem objeti;

Jaz popred ne grem od tod.

Torej, Jezus ljubeznjivi!

Pridi in nasiti me,

Da v ljubezni nevgasljivi
Večno s tabo sklenem se!

Po sv. Obhajilu.

Zdaj, o duša moja! pevaj:
Jezus tvoj
Je s teboj.

Zdaj zročuj,

Zdaj zdihuj,

In v ljubezni se ogrevaj!

Zdaj vesela glas zaženi:

Jezus moj!

Res si moj!

In kot zdaj
Vekomaj —

Prosim — moraš biti v meni

In tak dolgo bom prosila:
Jezus moj!

Bod’ z menoj!

Da s teboj,

Ljubi moj!

Po nebesih bom hodila.

v čast naj svetejšemu Zakramentu,

g © p m IS © ©.

Oče naš. češena si Marija. Vero.

Človek vživa kruh angeljski, In
miza Gospodova mu je pogernjena.

V. Gospod, odpri moje ustnice.

O. In moje usta bodo oznanovale tvojo
hvalo.

V. O Bog, glej na mojo pomoč;

O. Gospod, hiti mi pomagat!

V. čast bodi Očetu, in Sinu, in sv.
Duhu!

O. Kakor je bila od začetka, in zdaj
in vselej, in na vekomaj. Amen.

Aleluja! (od perve preilpepelnične nedelje
do velike sabote pa namesto „Aleluja a  rekaj :

čast bodi tebi, o Gospod! Kralj
večne slave!)

Hvala ln prošnja.

Jezik, poj skrivnost častito, — Hvali
Jezusov’ Telo, — Sveto Rešnjo Kri prelito,

191

— Ki je svet odkupljen ž njo; — Ker je s
smertjo grozovito — Rešil Jezus vso zemljo.

Predpev.

O sveta večerja! kjer se Kristus
vživa, spomin njegovega terpljenja obhaja,
duša z gnado napolnuje in se nam za¬
stava prihodnje slave daje.

V. Kruh z nebes si jim dodelil,

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

V. Gospod, usliši mojo molitev,

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

Molitev.  O Bog, kteri si nam v
prečudnem Zakramentu spomin svojega
terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje
Kervi tako častiti, da sad tvojega odre¬
šenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš
in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti
sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Perva ura.

Oče naš. Češena si Marija.

Človek vživa kruh angeljski i. t. d. (ka¬
kor pri zornicah).

192

Hvala ln prošnja.

Od Marije, čiste D’vice — Nam je
grešnim rojen bil. — Hodil, oznan’val resnice,
— Pot nebeško je učil. — Iz ljubezni za ov¬
čice — Čudno sebe sam daril.

Predpev.

O sveta večerja i. t. d. (kakor pri
zornicah).

Tretja ura.

Oče naš. češena si Marija.

človek vživa kruh angeljski i. t. d. (ka¬
kor pri zornicah).

Hvala in prošnja.

Zadnji večer. počastiti, — Preden sam
v terpljenje gre, — Vse zapov’di dopolniti,
Še z učenci jagnje je. — Da se sam’ga sebe
vžiti — čudno iz lastne roke.

Predpev.

O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri
zornicah).

Šesta ura.

Oče naš. češena si Marija.

Človek vživa kruli angeljski i. t. d. (ka¬
kor pri zornicah).

193

Hvala in prošnja,

S kruha on, Meso, Beseda, — Res
meso z besedo st’ri, — Ino vino, kon’c obeda

— Spreoberne v svojo Kri; — Kar oko nad
tem ne ogleda, — Živa vera nas uči.

Fredpdv.

O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri
zornicah).

Deveta nra.

Oče naš. Češena si Marija.

Človek vživa kruh angeljski i. t, d. (ka¬
kor pri zornicah).

Hvala in prošnja.

Ti, o Jezus, nam premili! — Si nam
svoje dal Telo; — Da bi v tebi se vterdili,

— Nas nasitiš milostno. — Da s teboj se
veselili — Bomo, vzemi nas v nebo! —

Predpev.

O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri
zornicah).

Oče naš. Čečena si Marija.

Človek vživa kruh angeljski i. t. d. (ka¬
kor pri zornicah).

Sv. ur».

9

194

Hvala In prošnja.

Zakrament naj več’ svetosti — Počastimo
iz serca; — Verujmo nove skrivnosti, —
Stara šega ne velja. — Naj počutkom v njih
slabosti — Terdna vera vidit’ da.

Predpev.

O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri
zoniicah).

o> ti i d t <b

človek vživa kruh angeljski i. t. d. (ka¬
kor pri zornicah).

Hvala In prošnja.

Bod’ Bogu Očetu hvala, — Tudi častimo
Sinil, — Kter’ga Kri nas je oprala. — Slava
Duhu svetemu! — Večna čast se bo dajala
— Svethnu trojnemu Bogu!

Predpev.

O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri
zornicah).

ftklep.

Preljubi Zveličar, moj Bog in moj
Gospod! tebi naj bo ta molitev darovana!
O moj Jezus ljubeznjivi, ki si iz gole lju¬
bezni postavil ta zakrament; daj, da ga
vredno prejmem, preden se ločini iz tega.
sveta; in da te vekomaj vživam tam v
nebeškem veselji. Amen.

195

Litanij e

v čast sv. Rešnjemu Telesu.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oča nebeški, vsegamogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog!

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog,

Jezus, kteri si pri zadnji večerji sa¬
mega sebe svojim učencem zavžiti
dal,

Jezus, kteri si v presvetem Zakramentu
resnično pričujoč, z dušo in s te¬
lesom, s Kervjo in z Mesom, po
Božji in človeški natori,

Jezus, živi kruh, kteri si z nebes
prišel,

Jezus, kruh angeljev,

Jezus, kruh izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

9 *

usmili se nas!

1 %

Jezus, kruh čeznatomi, 'i

Jezus, skriti Bog in Zveličar,

Jezus, studenec vsih gnad,

Jezus, vedni in naj čistejši dar,

Jezus, nekervavi dar nove zaveze,
Jezus, nedolžno Jagnje Božje, I
Jezus, skrita mana, I

Jezus, Beseda, ktera je meso postala!

in vedno med nami prebiva, 8
O naj svetejši Zakrament,

Naj veči skrivnost Božja,

Spomin naj večih čudežev Božjih,
Prečudno znamnje naj veči ljubezni'.
Božje, j

Zakrament večne ljubezni, I

Skrivnost vere,

Dar sprave za žive in mertve , i
Naj veči moč v skušnjavah, j

Naj močnejši orožje zoper hudobnega!

sovražnika, 1

Naj imenitnejši vsih darov Božjih, 1
Presveti spomin Gospodovega terpljenja i
in njegove smerti,

Presveta Gospodova večerja, pri kteri
angelji strežejo,

Naj veči veselje pobožnim dušam,

Naj veči dobrota vernim kristjanom,

usmili se nas!

197

Naj slajši živež našim dušam,

Moč slabim,

Tolažba žalostnim,

Pomoč zapušenim,

Popotnica vsim, ki v večnost gredd,,
Zastava večnega življenja,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezi
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega, \

Vsega greha, I

Nevrednega prejemanja tega presve¬
tega Zakramenta,

Poželenja mesa,

Poželenja oči,

Prevzetnosti življenja,

Vseh pregrešnih priložnost in iievar-[
nost,

Skrivnih skušnjav in zalezovanja hu- ■
dobnega duha,

Vseh nesreč,

Nagle in neprevidene smerti,

Večne smerti,

Z ljubeznijo, s ktero si ta Zakrament]
postavil,

Z ljubeznijo, s ktero si pri zadnji
večerji svoje aposteljne obhajal,

Z ljubeznijo, s ktero tudi nas s svo-,

reši nas, o Jezus! usmili se nas!

198

jim presvetim Rešnjim Telesom po¬
življaš ,

Z ljubeznijo, s ktero se v tem pre¬
svetem Zakramentu za nas daruješ,

Z ljubeznijo, s ktero v tem daru
Božji pravici zadostuješ,

Z ljubeznijo, s ktero nevrednim kri-!
stjanom zanašaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem zakra¬
mentu tolikanj nečasti terpiš,

Z ljubeznijo, s ktero s stola svoje
milosti tako usmiljeno na nas gle¬
daš,

Z ljubeznijo, s ktero nas tako do¬
brotljivo poslušaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem presve¬
tem Zakramentu tolikanj gnad ska-
zuješ,

Z ljubeznijo, s ktero v tem presve¬
tem Zakramentu do konca sveta
pri nas ostaneš,

Mi ubogi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam vse naše grehe odpustiš;

Da nas v živi veri v ta presveti l .§
Zakrament poterdiš in obderžiš,

m

0

N

O

>CQ

CU

J~i

199

' Da v naših sercih terdno zaupanje v
ta naj svetejši Zakrament obudiš, \
Da v naših sercih gorečo ljubezen do
tega naj svetejšega Zakramenta po¬
množiš ,

Da naše češenje in našo pobožnost k
temu presvetemu Zakramentu po¬
množiš in ohraniš,

Da nam gnado daš, vselej z dobro
pripravo k tvoji Božji mizi pristopiti,
Da nam sad tega presvetega Zakra¬
menta obilno dodeliš,

Da resnično češenje tega naj častit-^
ljivšega Zakramenta med nami po-'
množiš, /

Da vso nečast od te naj častitljivši
skrivnosti Božje zavaruješ in od-
verneš, ,

Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,!
Da vsim nevernikom luč prave vere!

dodeliš, ]

Da naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš ,

Da naše serca s svojim milostljivim
obiskovanjem razveseliš in očistiš,
Da nam vselej veselje nad tim pre¬
svetim Zakramentom daš,

prosimo te, usliši nas, o Jezus!

200

Da vedno v nas ostaneš in mi v
tebi,

Da nas konec našega življenja s to
nebeško popotnico previdiš in
oveseliš,

Da nas poslednji dan k večnemu
življenju obudiš,

Da vsim dušam večni mir in po¬
koj dodeliš,

Da nas na sedežu svoje milosti do¬
brotno uslišiš,

Jezus, Sin Božji,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češena si Marija.

prosimo te, usliši nas,
Jezus!

201

V. Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je
spomin svojih čudežev storil.

O. Dal je hrano njim, ki se ga bojč.

V. Kruh z nebes si nam dodelil.

O. Ki vse razveseljenje v sebi ima.

V. S tvojega altarja, o Gospod! preje¬
mamo Kristusa.

O. Nad kterim se razveseljujeta naša
duša in naše telo.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

Molitev.  O Bog, kteri si nam v
prečudnem Zakramentu spomin svojega
terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje
Kervi tako častiti, da sad tvojega odre¬
šenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš
in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti
sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Duša Kristusova.

(Molitev sv. Ignacija Lojolanskega.j

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, odreši me!

9 **

202

Kri Kristusova, napoji me!

Voda Kristusove rane, operi me!
Terpljenje Kristusovo, poterdi me!

O predobrotljivi Jezus, usliši me!

V svoje svete rane, skrij me!

Od tebe ločiti se, ne pripusti mi!

Pred sovražnikom, brani me!

O moji smerti, pokliči me!

K tebi priti, reci mi!

Da s tvojimi svetniki hvalim te —

V tvojem kraljestvu vekomaj! Amen.

Razložena ravno ta molitev.

Duša Kristusova!  z vsemi da¬
rovi in gnadami sv. Duha ozaljšana Duša
Kristusova! posveti me z živo vero, s
terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo,
ktere ne konča ne britkost, ne težava,
tudi smert ne. O ti presveta duša Kri¬
stusova! bodi s svojo gnade-polno priču-
jočnostjo in s svojo močjo tudi z mojo
dušo, in posveti jo s pobožnimi mislimi
in željami. Bodi duša in življenje moji
duši; saj je brez tebe vse mertvo.

Telo Kristusovo,  ktero ni le
bilo dano v grenko smert, ampak je tudi

203

našim dušam zveličavna hrana, neumer-
joče zdravilo, in vedna daritev. 0 to
sveto Telo, naj tudi mene zveliča! O
glava Božja! zaklad nebeške modrosti in
nebeškega spoznanja, ti me vodi! O ve
blažene oči, s solzami tolikrat oblite, na
me se ozrite! O jezik Zveličarjev, ki
imaš besede večnega življenja, uči tudi
mene! O ve vsegamogočne roke! ki
ste z dotikljejem bolezni preganjale, slepe
ozdravljale, mertve obudovale, vzemite
mi vse slabosti, vse bolezni dušne
in telesne, ozdravite mojo slepoto, in
dajte mi gnado, da duhovno živim. O
ve presvete noge mojega Zveličarja, ki
ste prinesle zveličanje vsemu svetu, oh!
da bi zamogel, z Magdaleno vas objeti
in kuševati, da bi zadobil odpušenje vsili
svojih grehov! O ljubezni polne persi,
svetost Boga samega, altar svete ljubezni,
zedinite se z mojim sercem, in vžgite ga
s svojo ljubeznijo! Potem mi bo Kristus
življenje, smert pa mi bo dobiček.

Kri Kristusova,  ki si tekla iz
ljubezni do mene, napoji me, da bom
zmeraj pripravljen, dati ljubezen za lju¬
bezen, smert za smert, da bom priprav-

204

ljen, dati raji tudi svojo kri, kakor še
kdaj grešiti.

Voda Kristusove rane,  ki si
tekla iz odperte strani, oh, operi še mene!
Operi me bolj in bolj, očisti me mojih
pregreh, da bom vreden, iti skozi od-
perto stran Kristusovo, in objeti njegovo
presveto serce.

Terpljenje Kristusovo,  to
preveliko terpljenje, ki so ga zadolžile
vse pregrehe naše, o poterdi me v vsili
brhkostih, in dodeli mi moč, da serčno
prenašam vse zasramovanje in zaniče¬
vanje iz ljubezni do Gospoda svojega,
Jezusa Kristusa!

O predobrotljivi Jezus!  Ti
studenec in zapopadek vse dobrote, usliši
me, akoravno sem res velik grešnik; saj
ti, ves milostljiv in dobrotljiv, poslušaš
in uslišiš tudi grešnike.

V svoje svete rane skrij  me,
ktere si odperl obteženim v pribežališe,
da me sovražniki ne oropajo, in da ne
padem v roke razžaljenemu Bogu! V
teh svetih ranah sem gotov. In zato
bom hvalil na vekomaj tvoje usmiljenje,
o predobrotljivi Jezus!

205

Ne pripusti mi, od tebe se
ločiti, akoravno sem te, o Jezus!
obilno in hudo razžalil. Tega te prosim
po zasluženji tvojih presvetih ran, tvoje
drage Kervi, tvojega britkega terpljenja
in tvoje smerti. Ako bi se od tebe lo¬
čil, bi me zadele besede: „Bog ga je

zapustil; pojdite za njim in primite ga;
ker nobenega ni, ki bi ga branilZato
bom zmeraj zdihoval, o moj Jezus! Na
vekomaj ne pripusti, ločiti se od tebe!

Pred hudobnim sovražnikom,
ki kakor rjoveč lev hodi okoli in iše,
koga bi požerl, me brani in varuj, da
nikdar ne more reči: Premagal sem ga.

V smertni uri,  ko me bodo za¬
pustile vse stvari, ko bom s strahom in
grozo se podajal na dolgo pot iz tega
minljivega sveta v neznano neskončno
večnost, o takrat, o moj Jezus! me po¬
kliči; pokliči svojo zgubljeno ovco, ki je
tolikrat preslišala tvoj glas; o pokliči me
takrat, če tudi ne zaslužim se imenovati
tvojo ovco, ker tvoje ovce poslušajo tvoj
glas. Pokliči me takrat, ne po mojem
zasluženji, ampak po svojem usmiljenji.

206

Kaj mi bo pomagala tvoja rešnja Kri,
ako bom verzen v večno pogubljenje?

Reci mi, da pridem k tebi,  ki
si moja naj veči, edina dobrota! Ki si
me vstvaril za-se, naj tudi k tebi pridem.
Nič druzega ne želim, kakor le tebe.
Kaj bi bile tudi nebesa zame brez tebe?
Kaj bi poželel na zemlji, če ne tebe?
Ti si Bog, Bog mojega serca, ti si moj
delež, moj Bog na vekomaj. Amen.

Da s tvojimi svetniki hvalim
te;  če sem tudi nevreden take in tolike
svete družine, vender pa preserčno želim
in prosim po tvoji milosti, o Jezus! v
njih družbo priti, da bom tebe, svojega
Boga in Zveličarja, z njimi vred hvalil in
častil v tvojem kraljestvu na ve¬
komaj.  Amen.

Oh, moj Jezus! kdaj bom prišel v
tvoje kraljestvo in stopil pred tvoje ob¬
ličje? Oh, premili Jezus! daj mi k
tebi priti.

Molitev k Jezusu v naj svetejšem Zakra¬
mentu.

O moj Gospod Jezus Kristus! ti
pravi živi Bog in človek skupaj! Spo-

207

znam, da si tukaj resnično pričujoč; po¬
nižno te molim; terdno, nedvomljivo ve¬
rujem, da si tukaj v tem naj svetejšem
Zakramentu resnično bistevno pričujoč z
dušo in s telesom, s kervjo in z mesom,
kakor Bog in človek. O da bi te mogel
tako premišljevati, tako spoznati, tako
ljubiti, tako častiti in hvaliti, kakor te
toliko tisuč sv. angeljev s preserčno ra¬
dostjo premišljuje in spozna, ljubi, časti
in hvali — tam v svetih nebesih!

Oh, kako sem dolžan te hvaliti, ki
si iz gole ljubezni do mene prišel z ne¬
bes, ki si na altarji svetega križa za-me
se daroval, in ki si se v tem naj svetejšem
Zakramentu samega sebe mi zapustil, le
zato, da mi kažeš, kako serčno me lju¬
biš. — Oh, oh, gorje meni! ako ti ne
bom povračeval z ljubeznijo te tvoje ne¬
skončne ljubezni!

©©tj© ©edinosti.

Vera.

Moj Bog! verujem v tebe, pravega,
živega Boga, edinega v natori in trojnega

208

v osebah: Očeta, Sina in svetega Duha.
Verujem, da je Sin Božji, druga oseba
v sv. Trojici, za nas človek postal, ter-
pel in umeri; da je tretji dan od smerti
vstal, in da po svojem vnebohodu sedi
na desnici Boga Očeta in bo prišel sodit
žive in mertve. Verujem, da je Jezus
Kristus svete Zakramente postavil, da
nobeden brez vere in kersta, in potem,
kadar v greh pade, brez pokore zveličan
ne bo r  Verujem, da je gnada Božja
vsim potrebna. Verujem tudi, da ti, moj
Bog, vse dobro z dobrim, vse hudo s
hudim plačuješ, da nam naše zasluženje
samo skozi tvoje pomaga. Verujem ne-
umerjočnost človeške duše. Verujem zad¬
njič tudi vse, kar si ti po svoji katoliški
cerkvi zapovedal verovati, in da zunaj
tiste nobeden zveličan ne bo. Vse to pa
zato verujem, ker si ti to razodel, kteri
si večna modrost in resnica. V tej in
za to katoliško vero želim živeti in
umreti. O moj Bog, poterdi me s svojo
gnado v ti sveti veri!

209

Upanje.

Moj Bog! terdno upam po zasluženji,
terpljenji in smerti svojega Gospoda in
Zveličarja Jezusa Kristusa zadobiti od-
pušenje vsili svojih grehov. Zaupam s
tvojo gnado in pomočjo, tvojo voljo do¬
polniti, greha se varovati in-tako večno
veselje in zveličanje doseči. In vse to
upam zato, ker si ti, moj Bog! to ob¬
ljubil, ker si vsegamogočen, neskončno
dober in zvest v svojih obljubah, lcteri
ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti.
Moj Bog in Gospod! stori še veči to
moje upanje!

L j u h e i,  e h.

Ljubim tebe, moj Bog! iz celega
serca in čez vse, ker si ti sam v sebi
naj vekši, vse ljubezni in časti vredna
dobrota in lepota. Iz te ljubezni proti
tebi je meni močno žal zavoljo vsih
grehov mojega celega življenja, ker sem
s tistimi tebe, svojega Boga razžalil.
In sklenem od zdaj na dalje, tebe,
svojega Boga, nikoli več ne razžaliti,
tebi samemu želim služiti, tebi v vsih

210

rečeh dopasti; svojega bližnjega hočem
zavoljo tebe kakor samega sebe lju¬
biti; in tako želim v tej ljubezni živeti
in umreti. O Bog, vžgi v meni ogenj
svoje ljubezni, da bom v svojem serci
gorečo ljubezen proti tvoji dobroti vedno
obranil. Amen.

£Za obujenje Božjih čednost je Papež Benedikt
XIV. 1754 tele odpustke dodelil: 7 let in sedemkrat
40 dni, kadarkoli vero, upanje in ljubezen obudiš.
Popolnoma odpustek en dan v mescu, kadar sv. Za¬
kramente vredno prejmeš in navadile molitve za to
moliš, če te čednosti vsaki dan obudiš. Popolnoma
odpustek tudi ob smertni uri tistim, kteri so v živ¬
ljenji zvesto te čednosti molili. Tudi se zamorejo ti
odpustki dušam v vicah oberniti.)

Drugi del.

Sf&^igKČtoni®

molitve in pobožnosti.

213

'futrajiui molitev.

V imenu Boga f Očeta, in f Sina
in sv. f Duha. Amen.

Cešeno in hvaljeno naj vedno bo pre¬
sveto Rešnje Telo!

O moj večni Gospod in Zveličar! ki
si v sv. Rešnjem Telesu kakor Bog in člo¬
vek resnično pričujoč, ozri se na-me, ki s
ponižnim sercem pred tvojim Božjim ve¬
ličastvom klečim, in te preserčno prosim,
da me blagosloviš v začetku dneva, kte-
rega si mi dobrotljivo spet dodelil.

Hvalim te in te poveličujem zavoljo
tvoje neskončne lepote, ter se ti zahva¬
lim, da si me preteklo noč z očetovsko
ljubeznijo varoval in ohranil. Serčno že¬
lim biti le pri tebi; zato te častim pre¬
cej zjutraj. To svoje počešenje pa skle¬
nem z vsim drugim češenjem, kterega
boš danes prejel po vsem svetu: sklenem
ga z vsimi sv. mašami, ktere se bodo

214

darovale danes od solnčnega vzhoda do
zahoda.

Oča nebeški! kteri si iz ljubezni do
mene svojega Sina na ta svet poslal, in
kteri si vse pozemeljske stvari ljudem v
prid in veselje vstvaril; varuj me, da
nobene stvari v zlo ne obračam, na njo
serca ne navezujem, in zavoljo nje tebi
svoje ljubezni ne odtegujem. Naj me
vse stvari le k tebi napeljujejo, ker one
vse oznanujejo tvojo vsegamogočnost, tvojo
dobrotljivost, modrost in lepoto.

Gospod Jezus Kristus! moj prelju-
beznjivi Zveličar, naj bo tvoj zgled, tvoja
pokoršina proti nebeškemu Očetu meni
vedno pred očmi; da vse svoje življenje
ravnam po tvojem zgledu, da bo po tvojem
zasluženji vse moje djanje in nehanje ne¬
prenehoma molitev, tvojemu Očetu in tebi
prijetna služba.

Bog sveti Duh! molim te in te pro¬
sim, poterdi me s svojo gnado in posveti
vse moje namene, da bo dopadljivo tebi
vse, kar bom danes mislil in želel, go¬
voril in delal, meni pa teknilo v večno
življenje. *

Preljuba Devica Marija! v tvoje

215

materno varstvo zročim danes telo in
dušo, vse svoje djanje in nehanje. Prosi
milosti svojega Sina, da posnemam nje¬
gov zgled, da mu služim s čistim tele¬
som, in dopadem z očišenim sercem.

Angelj Božji, ki si moj varh! mene
tebi izročenega po zgornji milosti danes
razsvetljuj, varuj, vladaj in vodi! c 100

dni odpustek« za to molitevco.)

*■

Molitev svete Elizabete.

Kaj li me bo še danes zadelo! Moj
Bog! tega celo ne vem. To pa vem:
nič me ne bo zadelo, kar bi ne bil ti
že od vekomaj previdil, ukazal in sklenil.
To mi je dovolj, o moj Bog! to mi je
dovolj. Jaz molim tvoje večne in neiz¬
vedljive sklepe; iz ljubezni do tebe se
jim podveržem iz vsega serca, vse hočem
z vdanostjo tako sprejeti, kar in kakor
ti hočeš. Vse ti darujem in to daritev
sklenem z daritevjo Jezusa Kristusa, svo¬
jega Božjega odrešenika. Prosim te, ne¬
beški Oča! v njegovem imenu in po nje¬
govem neskončnem zasluženji, daj mi
gnado poterpežljivosti v moji britkosti in

21 «

v mojem terpljenji, in popolnoma vdanost,
ki smo ti jo dolžni v vsem, kar ti ho¬
češ in dopušaš. Amen.

Molitev k prečisti Devici,

ki so jo posebno priporočili sv. Oča Pij IX. za ohra-
njenje čistosti.

O Gospa moja! o Mati moja! tebi
se vsega darujem, in da se tebi vdanega
skažem, ti danes posvetim svoje oči,
svoje ušesa, svoje usta, svoje serce, sebe
popolnoma vsega. Ker sem tedaj tvoj,
o dobra Mati! varuj me, brani me, ka¬
kor svojo lastnino in posestvo.

Krajši molitev v skušnjavah.

O Gospa moja! o Mati moja, spomni
se, da sem tvoj! Varuj me, brani me,
kakor svojo lastnino in posestvo.

£100 ilni odpustka dobi, kdor moli zjutraj in
zvečer po angeljevem češenji pervo molitevoo. Popol¬
noma odpustek, enkrat v mescu, kadar sprejme sv.
zakramente z navadnimi molitvami, kdor jo moli vsaki
dan , 40 dni pa za drugo kratko molitevco.)

317

Večerna molitev.

Sv. Frančiška Salezija.

Moj Bog in moj Gospod! molim te
in te hvalim za vse dobro, kar si mi
danes zopet dal. Odpusti mi mojo sla¬
bost, ker nisem spolnil vsega, kar sem
davi sklenil.

Kako sem bil danes zopet tako po¬
sveten in mesen v mislih, tako neskerben
in raztresen v zunajnih počutkih, tako
malo pobožen v molitvah, tako neprevi¬
den. v govorjenji, tako neusmiljen do svo¬
jega bližnjega, tako nagel v jezi, tako
brez ljubezni v obsojevanji, tako hiter v
presovanji svojega bbžnjega, tako terd z
drugimi, tako mehak do samega sebe,
tako razuzdan v svojih nagnjenjih, tako
navezan na pozemeljsko, tako nezmeren
v veselji in tako maloserčen v skušnja¬
vah, nadlogah in terpljenji!

O Gospod! daj, da ohžaljujem svoje
današnje pregrehe, in pregrehe celega
svojega življenja! Očisti mojo dušo s
Kervjo, ktero si tudi za-me dobrotno
prelil. O Gospod, usmili se me!

Moj Bog in moj Gospod! ki nikdar

Bv, url. 10

818

ne počivaš, zatisni mi oči in varuj me
nocojšno noč vsih dušnih in telesnih ne¬
varnost.

O Marija, brez madeža spočeta Mati
Božja! nikdar ni bilo še slišati, da bi
bil kdo zapušen, kdor je pod tvojo hrambo
pribežal, tebe na pomoč klical, se tvoji
prošnji priporočal. S tem zaupanjem
navdihnjen k tebi, o devic Devica! pri¬
dem, k tebi, o Mati, pribežim, pred teboj
jaz grešnik zdihujem. Ne zaverzi, o Mati
Besede! moje besede, temuč milostljivo
me sliši in usliši.

Moj angelj varh! odpusti mi, ker
sem te zopet danes velikrat razžalil. Čuj
mi tudi nocojšno noč na strani in odvra¬
čaj od mene vse skušnjave, vse hudo!

Moj patron I. in vsi svetniki, pro¬
site za-me!

Hešeio m hvaljeno naj vedno ho
paesvoto Bošnje Telo! Amen,

219

Perva sveta maša.

V čast sv. Rešnjemu Telesu.

Pripravljanje.

Jezus Kristus! ti prečastiti veliki
duhoven! si svojemu nebeškemu Očetu
daroval, čisti, neomadežani dar za nas
uboge grešnike. Ti si nam zapustil
svoje meso v jed, in svojo kri v pijačo;
in spomin te tvoje neskončne ljubezni se
ponavlja v tvoji sveti cerkvi dan na dan;
in ta neprecenjena daritev se bo zopet
zdaj tu pred mojimi očmi opravljala.
Uči me, o Jezus! da bom pri tej ne¬
skončni daritvi pričujoč s tako pobožnostjo,
da se vdeležim njenega preobilnega sadu.
Nebeški Oča! daj mi pravo pobožnost,
da ti darujem z mašnikom tvojega pre-
ljubeznjivega Sina in ž njim tudi samega
sebe popolnoma. Naj me ta daritev pre¬
rodi in očisti; naj me doleti kaplja
Jezusove Režnje Kervi in ta naj me
zveliča!

10*

220

O Marija, Mati Jezusova! prosi
ti za-me, in svest sem si, da bo ta naj
svetejši daritev tudi meni v zveličanje.
Sprosi mi gnado, da me ne motijo po¬
svetne misli, da z zbranim duhom pre¬
mišljujem svete skrivnosti, da dopadem
tebi in tvojemu ljubemu Sinu Jezusu
Kristusu. Amen.

Začetek sv. maše.

Jezus, moj preljubeznjivi Zveličar!
Po svoji neskončni dobroti me vabiš v
svoje svetiše, da bi tukaj počastil tebe,
ki si pravi živi Kruh življenja, hrana
moji duši. O da bi bilo moje serce čisto,
tako, kakor so čisti angelji in svetniki
nebeški; kako vesel, kako srečen bi bil!
Ali grehi moji, oni me težijo, oni me
strašijo. Pa, o moj Jezus! saj skesa¬
nega, potertega serca ne boš zavergel.
Lej, serčno jih obžalujem, in zaupam na
tvoje neskončno usmiljenje; zato se pri¬
bližam ves ponižan tvojemu naj svetej¬
šemu obličju.

O ne zaverzi me, in na prošnje
Marije, ki je tvoja in moja preljubez-

221

njiva Mati, in na prošnjo vsih svetnikov
me vzemi med svoje služabnike, in na¬
polni me s prav gorečo ljubeznijo do
tebe! Naj bo moje skesano serce tebi v
prebivališe; potem bom ozaljšan z vsimi
čednostmi, vreden častiti in moliti to naj
svetejši skrivnost svetega Rešnjega Telesa.
Poln zaupanja, se ti bližam, in ti oblju¬
bim, da ti hočem biti vedno zvest, in te
resnično ljubiti. Ozri se milo na-me, in
očišen bom. Naj me prevzame tvoja pre¬
sladka ljubezen tako, da mi bo pusto in
ostudno vse posvetno veselje, ktero me
je do zdaj odvračevalo od tvoje ljubezni;
in tako bom ljubil le tebe, se veselil le
v tebi. Sliši in usliši me, o moj Jezus!
in usmili se me!

Gloria.

S svojim svetim Duhom, o Bog!
me napolni, da bom z angeljskimi kori
prepeval tvojo čast, da bom deležen ve¬
selja in miru, kterega nam le ti dati za-
moreš. Večna slava ti bodi tam v tvo¬
jem nebeškem veličastvu! Večna slava
pa tudi tukaj na sedežu tvoje neskončne

222

ljubezni — v naj svetejšem Zakramentu!
Naj se razširja tvoja čast in slava po
vsem svetu! In to češenje tvojega pre¬
svetega imena naj zbriše vso nečast, s
ktero so te žalili in te še žalijo tvoji
sovražniki! O naj se jaz nikdar ne dru¬
žim s tvojim sovražnikom, naj le vedno
živim in gorim za tvoje češenje! Pod-
peraj me s svojo mogočno roko, da ne
omagam. Ta nebeški kruh naj me po¬
življa, naj me krepča, da bom močan
zoper vse tvoje sovražnike, in da bom
zdaj in vselej tukaj in tamkaj živel le
za-te in s teboj vekomaj. Amen.

Molitev.

O Bog! kteri si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega terpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, sv. skriv¬
nosti tvojega Telesa in tvoje Kervi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. — Spomni se ljubeznjivo
vsih naših potreb in potreb vse svoje
sv. cerkve. Pomagaj po svoji neskončni
milosti tudi tistim, za ktere smo dolžni
moliti, da bomo vsi tebi zvesti se enkrat

m

veselili s teboj. Kteri živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha na
vekomaj. Amen.

Berilo in evangeli.

O moj predobrotljivi Zveličar! serčna
zahvala ti bodi, ker si me zvolil izmed
toliko družili, da spoznam tvojo sv. vero,
da se smem imenovati in sem tvoj
otrok. Zahvalim se ti pa še posebno,
ker me nasituješ s svojim sv. Telesom, me
napajaš s svojo sv. Rešnjo Kervjo v
večno življenje. O daj mi moč, da vedno
bolj in bolj spoznam resnice tvoje - sv.
vere, da te vedno bolj in bolj ljubim in
tako vreden postanem tvojih svetih ob¬
ljub. V tvoji sveti veri želim živeti in
umreti! tvoj hočem biti vekomaj. Amen.

Vera.

O moj ljubeznjivi Jezus! tvoja sveta
vera je tisti zaklad, kterega moram vedno
in naj bolj skerbno iskati. Za to tvojo
sveto vero sem pripravljen dati vse, še
celo tudi svoje življenje. Daj mi gnado,

224

da spolnim ta svoj sklep! Pomagaj moji
veri! Oživi in ohrani v meni posebno
terdno vero v tvojo resnično pričujočnost
v tem naj svetejšem Zakramentu; da vi¬
dim in spoznam tvojo neskončno ljubezen
do mene, da te potem tudi jaz tako lju¬
bim, kolikor te le kaka stvar ljubiti
more. Le tebe, o Jezus! naj želim, le
po tebi naj hrepenim, zdaj in vselej in
na vekomaj! Amen.

Darovanje.

Ko so se približali zadnji trenutki,
ki si jih še preživel med svojimi dra¬
gimi učenci, si jim hotel zapustiti veden
spomin svoje neskončne ljubezni. In kaj,
o moj Jezus! si storil zato? Ločiti se
si hotel, pa vender si hotel vedno biti
pri nas! O nezapopadljiva ljubezen tvoja,
ki je bila toliko znajdena! Kruh in vino
si spremenil v svoje Telo, v svojo Kri!
Lej, ljubeznjivi Zveličar! ravno zdaj se
zopet obhaja na altarji spomin te tvoje
neizrečene ljubezni! tvoj služabnik, tvoj
namestnik ponavlja to sv. daritev. O
sprejmi dobrotljivo te darove in z njimi

225

tudi naše serca. Skesane in ljubezni go¬
reče sklenemo s to daritevjo, da tebi
dopadejo in da gorijo le za tvojo čast.
Pripravi si jih ti, kakor tebi dopade;
prenovi jih s svojim sv. Duhom, in sprejmi
jih, ko prijetni dar, naj ti bodo posve¬
čene na vse večne čase, na prošnjo Ma¬
rije, naše ljube Matere, in na prošnjo
vsih nebeških prebivavcev. Amen.

Sauktus.

Z angeljskimi kori, z vsimi nebeškimi
duhovi se v ljubezni združimo, ter spo¬
znamo neskončno veličastvo tvoje in ti
pojemo večno čast in slavo. O Jezus!
ki si naše altarje sebi v prebivališe zvo-
lil, sprejmi milostljivo naše češenj e tukaj
na sedeži svoje ljubezni, svoje milosti, s
tistim dopadajenjem, s kterim ga spreje¬
maš od nebeških prebivavcev tam v ne¬
besih. S tega sedeža blagoslovi nas,
svoje otroke, da ti zvesto in vedno slu¬
žimo, le tebi dopadamo. Svet, svet, svet
je naš Bog in Gospod v naj svetejšem
Zakramentu! Tvoja čast, tvoja slava naj

10**

226

se razlega po vesoljnem svetu vekomaj.
Amen.

Fred povzdigovanjem.

O nebeški Oča! sliši in usliši naše
ponižne prošnje! Ozri se, o Jezus! mi¬
lostljivo na nas, in daj zmago svoji ljub¬
ljeni nevesti, sv. cerkvi, ktero si si pri¬
dobil s svojo lastno Ivervjo! Varuj jo,
razširi jo med nevernike in krivoverce,
spreoberni vse grešnike, daj pravo, sveto
gorečnost svojim služabnikom! Stori de¬
ležne te svete daritve vse, ki smo tukaj
pričujoči, ali ki so z nami v duhu zdru¬
ženi, ali ki so se naši molitvi priporočili,
in za ktere smo dolžni moliti. Tvoje za-
služenje naj bo vsim tolažba in pomoč.
Daj nam gnado, da ti zvesto služimo, da
delamo za nebesa, in vedno tebe hvalimo,
ljubimo in častimo. — O Marija, Kra¬
ljica nebes in zemlje! nesi ti te naše
prošnje, pa še svoje priloži, pred sedež
svojega ljubega Sina Jezusa Kristusa, in
uslišal jih bo. Lej, bliža se; prišel bo
na altar. Tj e na altar, pred njega, deni
vse te prošnje, deni tudi naše serca! O
Marija! ako jih ti položiš pred njega,

227

jih bo milostljivo sprejel. Ljubljena Mati
prosi za nas! Amen.

Povzdigovanje.

O Mana nebeška! Jezus v sv. Reš¬
ujem Telesu, tu na altarji pričujoč! Ve¬
rujem v tebe — upam v tebe — ljubim
samo tebe — tvoj sem živ in mertev;
zdaj in vekomaj. Spoznam svoje hudobije.
Serčno jih obžalujem. O Jezus, ne za-
verzi me!

O Rosa nebeška! Jezusova presveta
Rešnja Kri! operi me, zveseli me, zveli¬
čaj me! O naj te nikdar več ne žalim!
Naj te vedno častim in hvalim; ker po
tebi mi je došlo rešenje in zveličanje!
Naj te časti nebo in zemlja vekomaj.
Amen.

Po povzdigovanji.

Zares! strašno bi nehvaležen bil,
ako bi še kdaj grešil, o moj Rog! ko
vidim in spoznam, koliko si ti storil
za-me, koliko in kako me ti ljubiš. O
naj tega prav res nikoli več ne pozabim.
Naj bo britkost tvojega terpljenja in tvoje
smerti vedna hramba moji duši! V tvoje

228

svete rane naj se zatekam! Tvoje pre¬
sveto Telo in tvoja presveta Kri naj mi
bo moč in edino veselje! Kako bi mo¬
gel žaliti še kdaj tako ljubeznjivega Go¬
spoda; kako povračevati toliko ljubezen
s svojo gerdo nehvaležnostjo? O moj
Jezus! ne pripusti nikdar tega, ter pod¬
piraj moj terdni sklep s svojo vsegamo-
gočno gnado!

Usmili se, o Bog! tudi ubogih duš
v vicah. Reši jih iz terpljenja! Pokropi
jih s svojo presveto Kervjo, da bo po-
gašen hudi ogenj, da bodo potolažene
njih uboge serca. Operi jih vsega greha
in vse kazni, da očišene stopijo pred
obličje tvoje, in da tudi prosijo za nas,
kakor mi zdaj za-nje prosimo; da se ne
zgubimo v tem nevarnem popotvanji, te-
muč da pridemo vsi srečno v njih družbo
— v večno veselje, kjer te bomo ljubili
in častili vekomaj. Amen.

Oča naš.

O blagor meni, da te, moj Bog!
smem imenovati svojega Očeta! srečen
jaz, ker vem, da tudi meni je priprav-

229

ljen prostor tam v nebesih, kjer ti večno
kraljuješ! Kraljuj pa tudi čez naše serca
in vedno gospoduj čez nje, da ti zvesto
služimo in ti vselej dopademo. Ne glej,
kako smo te žalili! o glej le zasluženje
Jezusa Kristusa, ki je Jagnje Božje, za¬
klano v odpušenje naših grehov. In to
Jagnje je zdaj tukaj na altarji! O naj
opere njegova predraga kri tudi mene,
in naj zbriše vse moje grehe! Amen.

Zavži vanje.

O preljubeznjivi Jezus! Umeri si za
nas, da mi živimo. Ti nas požiljaš in
krepčaš še vedno s svojim presvetim Te¬
lesom. Terdno verujem, da si resnično
tukaj pričujoč. Ponižno te molim in ča¬
stim. Nisem vreden, da bi se približal
tvoji sv. mizi; pa vender upam, da me
ne boš zavergel. V duhu saj se sklenem
s teboj. Daj mi svojo gnado, svojo po¬
moč, da premagam vse skušnjave. O
moj Jezus! žal mi je; žal mi je; serčno
mi je žal, da sem grešil. Pa obljubim
ti, da hočem zapustiti ves greh, in po
svoji moči tudi zadostiti zanj. — O le

230

pridi, le pridi v moje serce! Saj te lju¬
bim, in te vedno bolj ljubiti želim. Nik¬
dar me več ne zapusti. — Marija! o
ljubljena Mati, pomočnica moja! prosi
za-me! Daj tudi meni Jezusa, kakor si
ga dala nekdaj Simeonu; in tudi jaz po¬
tem rad umerjena, ker smert me bo le
preselila iz te solzne doline v mojo pravo
domovino. O Marija! o Jezus! Amen.

Konec sy. maše.

Nebeški Oča! sprejmi milostljivo to
daritev, kjer sem samega sebe z Jezusom
tebi daroval. Odpusti mi, ako nisem bil
dovolj pobožen pri tej sv. daritvi; pa
dodeli mi gnado, da vedno bolj častim
in hvalim to sv. skrivnost.

Ti pa, o moj Zveličar! daruj se
vedno za nas uboge grešnike svojemu ne¬
beškemu Očetu, da nam skazuje svojo
milost. Preden pa se ločimo od tvojega
obličja, še blagoslovi nas, da bodo vse
naše dela nam teknile v večno življenje.
Tvoji smo, tvoji biti želimo. Amen.

O Marija! blagoslovi nas še ti, da
zvesti ostanemo Sinu tvojemu. Ne jenjaj

231

prositi za nas, da se ne pogubimo, temuč
da pridemo srečno k tebi v svete ne¬
besa, in s teboj častimo in ljubimo tvo¬
jega in svojega Boga na vekomaj! Amen.

Druga sveta maša.

Sv. Alfonza Ligvorijana.

V imenu Boga f Očeta, in f Sina,
in sv. f Duha. Amen.

Presveta Trojica! v tvojem imenu
hočem biti pri tej sveti in veličastni da¬
ritvi, da te po dolžnosti častim in molim.

Božji Zveličar! daj mi skleniti se v
duhu s tvojim mašnikom, da večnemu
Očetu darujem predrago daritev, ki je
dana za moje zveličanje, in dodeli mi
tiste občutijej e, kteri bi me bili vnemali,
ko bi bil na Kalvarii pri kervavi daritvi
tvojega terpljenja.

Pristop.

(Ozri se v britkosti svojega serca na mnoge

grehe, ki si jih storil v svojem življenji. Spomni

232

se zlasti tistih grehov, kteri te naj bolj ponižujejo.
Potoži Bogu vso svojo revo in prosi ga, da ti
odpusti grehe, in da ta sveta daritev skliče Božje
preveliko usmiljenje na tvojo preveliko revo.)

O moj Bog! spovem se ti vsih gre¬
hov, ki sem jih storil. Vpričo Marije,
naj čistejši izmed vsih devic; vpričo vsih
svetnikov in vsih vernikov spoznam, da
sem kriv, da sem silno kriv. Zato pro¬
sim Marijo, preblaženo Devico, in vse
svetnike, molite za me pri Bogu.

O moj Bog! milostivo usliši mojo
molitev, in dodeli mi odvezo in odpu-
šenje vsih mojih grehov!

Gospod, usmili se nas!

(Obudi v sercu veliko zaupanje v Božjo
dobrotljivost, ki ti daje tako gotov pomoček, pri
Bogu doseči milost.)

O Bog, stvarnik naših duš! usmili
se dela svojih rok. Usmiljeni Oča! hodi
milostljiv svojim otrokom. Začetnik na¬
šega zveličanja! ki si bil za nas daro¬
van, vdeleži nas zasluženja svoje smerti
in drage Kervi, ki si jo za nas prelil.

Preljubeznjivi Zveličar, sladki Jezus!
imej usmiljenje z našo revo in odpusti
nam naše grehe!

m

Slava.

(Obudi v sercu veliko željo, skazati Bogu
vso čast, in bližnjemu vse dobro, kar je v tvoji
moči. Veseli se s svetimi angelji vred, da tudi
ti spoznavaš skrivnost sv. vere. Tvoje serce naj
se napolnuje z velikimi in visocimi mislimi od
veličastva Božjega in njegovega Sina Jezusa Kri¬
stusa.)

Čast Bogu na visokem, in mir lju¬
dem na zemlji, ki so svete volje. Hva¬
limo te, častimo te, molimo te, povišu¬
jemo te. Zahvaljujemo se ti zavoljo tvo¬
jega velicega usmiljenja.

Bog, nebeški Kralj! Bog, vsegamo-
gočni Oča! Gospod, edinorojeni Sin, Je¬
zus Kristus! Gospod, Bog, Jagnje Božje,
Sin Očetov! Ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sveta,
sprejmi našo molitev! Ki sediš na des¬
nici Očetovi, usmili se nas! ker ti sam
si svet, ti sam Gospod, ti sam Najvikši,
s sv. Duhom, v veličastvu Boga Očeta!
Amen.

Molitev.

Dodeli nam, o Gospod! po prošnji
Marije, prečiste Device, in svetnikov, ktere

234

častimo, vse gnade, ki te jih mašnik,
tvoj služabnik, prosi za se in za nas.
Ž njim združen molim za vse tiste, za
ktere sem dolžan moliti, in te prosim, o
Gospod! daj meni in vsim pomoč, ki je
potrebujemo, da kdaj dosežemo večno
zveličanje, v imenu našega Gospoda Je¬
zusa Kristusa. Amen.

Berilo.

(Misli si, da živiš v času očakov in prero¬
kov, ki so neprenehoma zdihovali po Odrešeniku.
Imej tudi njih hrepenenje, obudi v sebi njih željo
in tiste čutila, ktere so takrat oni imeli. Tudi
ti čakaš ravno tistega Zveličarja; ali ti si veliko
srečnejši, kakor oni, zakaj gledal ga boš pri¬
čujočega.)

O moj Bog! med toliko in toliko
ljudmi, ki žive v nevednosti, si me po¬
klical k spoznanju prave vere. Glej, z
vsim sercem sprejmem tvojo Božjo po¬
stavo; z vsim spoštovanjem poslušam,
kar si nam oznanoval po svojih prerokih,
in vse to sprejmem s tisto pokornostjo,
ki sem jo dolžan besedi Božji, in vese¬
lim se iz vsega serca, da so se spolnile
te obljube.

m

O moj Bog! zakaj ni moje serce
enako sercu svetnikov stare zaveze? Za¬
kaj nimam enake želje, tebe spoznati in
častiti, kakoršno so imeli očaki in pre¬
roki? Zakaj nimam serčne želje apostelj-
nov, tebe ljubiti, ter samo le tvoj biti?

Kvangcli.

(Evangeli, ki ga boš zdaj poslušal, naj ti
bo pravilo tvoje vere in tvojega obnašanja, pra¬
vilo, ktero nam je dal sam Jezus Kristus in ktero
smo obljubili spolnovati s kerstno obljubo, —
pravilo, zoper ktero se velikrat pregrešimo, in po
kterem bomo kdej sojeni ostro in brez usmiljenja.)

O moj Bog! ne bodo me učili mo¬
jih dolžnost preroki, ampak tvoj edino-
rojeni Sin sam. Njegova je beseda, ki
jo bom zdaj slišal. Ali kaj mi bo po¬
magalo, o Jezus! če tudi verujem, da je
tvoja Beseda, če pa vender ne ravnam
svojih del po tem spoznanji? Kaj mi bo
pred tvojim sodnjim stolom pomagalo, da
imam vero, če pa nimam dobrih del, ki
izhajajo iz ljubezni do tebe?

Verujem, o moj Bog! in vender ži¬
vim, kakor ko bi ne veroval, ali kakor
da bi veroval drugemu evangeliju, kteri je

236

tvojemu naravnost nasproti. O moj Bog!
ne sodi me, ker so moje dela vedno na¬
sprotne moji veri. Verujem, o moj Bog!
daj mi moč in serčnost, da bom tudi
spolnoval, kar verujem. Saj bo vsa ta
čast tebi šla, o moj Jezus!

Vera.

(Poterjuj se zdaj v sv. veri. Karkoli nam
sv. cerkev verovati zapoveduje, se opera na be¬
sedo Božjo ; je po prerokih oznanjeno, v sv. pismu
razodeto, s čudeži poterjeno, v nezmotljivi sveti
katoliški cerkvi shranjeno, po sv. mučencih spri-
čano, in po vsih pravih kristjanih, ki se zvesto
deržijo naše svete vere, poočiteno.)

Verujem v enega Boga, Očeta vse-
gamogočnega, stvarnika nebes in zemlje,
vsili vidnih in nevidnih reči, in v enega
Gospoda Jezusa Kristusa, Sinu Božjega,
edinorojenega, kteri je rojen iz Očeta od
vekomaj, kteri je Bog od Boga, luč od
luči, pravi Bog od pravega Boga, ki je
rojen in ne storjen, kteri je z Očetom
enega bitja, po kterem je vse vstvarjeno,
kteri je zavoljo nas ljudi in zavoljo na¬
šega zveličanja z nebes prišel (tukaj se
pripogni z desnim kolenom), in je meso

237

nase vzel po sv. Duhu iz Marije Device
in se včlovečil. Tudi je bil križan za
nas pod Poncijem Pilatom, je terpel in
bil v grob položen. Tretji dan pa Je
vstal od smerti po besedah pisem. Šel
je v nebesa. Sedi na desnici Očetovi,
in bo spet prišel s častjo sodit žive ino
mertve; njegovemu kraljestvu ne bo konca.
Verujem v svetega Duha, Gospoda in
oživljavca, kteri se iz Očeta in Sina iz¬
haja, kterega z Očetom in Sinom vred
in enako molimo in častimo; kteri je po
prerokih govoril. Verujem eno, sveto,
katoliško in apostoljsko cerkev. Spoznam
en kerst v odpušenje grehov. Verujem
vstajenje mertvih in prihodnje življenje.
Amen.

Darovanje.

(Spomni se nezapopadljive sreče, ki ti je
došla, ker moreš v tej daritvi Boga naj bolj po¬
polnoma častiti, se mu tako zahvalo vati, da je
tvoja zahvala enaka njegovim darem, ker moreš
svoje grehe izbrisovati, ter za - se in za druge vse
gnade prejeti, ki jih le potrebuješ. Dobro obra¬
čaj vse drage trenutke tega milostnega časa.)

Neskončno sveti Oča, vsegamogočni,
večni Bog! če ravno sem celo nevreden

238

pred - te priti, se vender prederznem, tebi
ta čisti dar po mašnikovih rokah daro¬
vati s tistim namenom, s kterim je naš
Gospod Jezus Kristus postavil to sveto
daritev, in ki ga še zdaj ima, ko se vno¬
vič na tem altarji za nas daruje.

Darujem ti ta dar, da spoznam tvoje
naj viši gospodstvo čez me in čez vse
stvari; darujem ti ga v izbrisanje svojih
grehov in v zahvalo za vse dobrote, ktere
si mi tako preobilno delil.

Darujem ti poslednjič, o moj Bog!
ta visoki dar, da od tvoje neskončne do¬
brote zase, za svoje roclovince, dobrot¬
nike, prijatle in neprijatle dobim tiste
drage zveličavne gnade, ki se morejo
grešnikom dati samo zavoljo zasluženja
Jezusa Kristusa, kteri le sam se sme ime¬
novati pravični, in ki je hotel za nas vse
biti spravna daritev.

Spomni se tudi, o Gospod! vsih ver¬
nih duš, in zavoljo zasluženja svojega
Sina jim daj kraj hladu, luči in miru.
Skaži milost, o moj Bog! svojim in mo¬
jim sovražnikom. Usmili se vsih never¬
nikov, vsih krivovercev in vsih grešnikov.
Blagoslovi nje, kteri me preganjajo-; in

239

odpusti mi moje grehe, kakor jim tudi
jaz odpustim vse. karkoli mi hudega de¬
lajo, ali bi mi radi delali.

Predglasje.

(Vzdigni se v duhu v nebesa k sedežu
Božjemu. Časti tamkaj Gospoda v sv. strahu pred
njegovim neskončnim veličastvom, in hvali ga z
angelji in kerubini, kteri obdajajo sedež Božji. —
Glej, bliža se srečni trenutek, ko bode Kralj an-
geljev in ljudi na altar prišel!)

O moj Bog! daj mi svojega svetega
Duha, loči moje serce od vsili pozemelj-
skih stvari, da bom le na-te mislil. O
kako zelo sem dolžan, te vselej in po¬
vsod hvaliti, o Bog nebes in zemlje, ne¬
skončno veliki Gospod, vsegamogočni,
večni Oča!

O moj Bog! res je dolžnost, prav
in dobro je, da se z Jezusom Kristusom
sklenemo in te neprenehoma molimo. Po
njem časte zveličani duhovi tvoje veli¬
častvo , po njem ti hvalo dajejo nebeške
moči in se tresejo svete groze. Dodeli
nam, o Gospod! da svojo slabo hvalo zdru¬
žimo s hvalo svetih angeljev, in da z
njimi sklenjeni veseli glas ženemo:

240

Svet.

Svet, svet, svet je Gospod, Bog
vojskinih trum! Nebo in zemlja ste polni
njegovega veličastva! čast tebi na viso¬
kem! Česen bodi, ki pride v imenu Go¬
spodovem! čast tebi po višavah!

Tiha maša.

(Pomisli, kako bo Jezus zdaj prišel na al-
tar, kakor na prestol neskončne milosti, kjer smeš
tudi ti vpričo biti, da potožiš Jezusu vse potrebe,
da ga prosiš in vse od Boga prejmeš. Ali nam
bo pač Bog še kaj odrekel, ker nam je dal svo¬
jega edinorojenega Sina?)

Ponižno te prosimo, premilostivi Oča!
po Jezusu Kristusu Sinu tvojem, Gospodu
našem, sprejmi in posveti te prečiste da¬
rove, ktere ti darujemo za tvojo sveto
katoliško cerkev, da ji mir daš, jo va¬
ruješ, v edinosti ohraniš, in po vsem svetu
vladaš: pa tudi za tvojega služabnika na¬
šega papeža I, in našega škofa I, in za
našega cesarja I, in za vse, kteri se
derže prave katoliške in apostoljske vere.

Prav posebno ti priporočujemo, o
Gospod! vse, za ktere smo dolžni moliti;

341

vse, kteri so pri tej presveti daritvi pri¬
čujoči, zlasti pa I. I. In da ti bo naše
češenj e še bolj všeč, bodi združena naša
molitev z molitevjo prečiste Device Ma¬
rije, Matere našega Gospoda in Zveli¬
čarja Jezusa Kristusa; bodi združena z
molitvami vsih tvojih aposteljnov in mu¬
čencev in vsih svetnikov tvoje veličastne
cerkve v nebesih. O moj Bog! da bi
jaz zdaj imel tisto gorečo željo, s ktero
so sv. očaki hrepeneli po prihodu Mesi-
jevem! o da bi vender imel njih vero in
ljubezen! Pridi, moj Gospod Jezus, pre-
ljubeznjivi Odrešenik sveta! pridi in'stori
naj veči skrivnost. Glej! Jagnje Božje
kmalo pride, ki odjemlje grehe sveta.

Povzdigovanje.

(Glej, tvoj Zveličar in Sodnik Jezus Kristus
pride na altar. Molči nekoliko časa in čudi se
temu, kar se na altarju godi. Ponovi gorečnost
in prepusti serce čutilu spoštovanja, zaupanja in
otročjega strahu Božjega.

Včlovečena Beseda! Gospod Jezus
Kristus, pravi Bog in pravi človek! ve¬
rujem, da si tukaj pričujoč. Molim te z
vso ponižnostjo svojega serca, ljubim te

Sv. ur«.

243

iz vsega serca; in ker danes iz ljubezni
k meni prideš, se ti tudi jaz hočem
vsega posvetiti.

Češena bodi, predraga Kri! ki si jo
ti, o moj Jezus! prelil za vse ljudi.
Upam, da tudi za-me  ni bila zastonj
prelita,. Daj mi gnado, vdeležiti se za-
služenja, ktero si mi s prebritko smertjo
pridobil. Preljubeznjivi Jezus! glej, svoje
serce ti darujem v zahvalo za neskončno
dobroto, ki te je nagnila, da si iz lju¬
bezni do mene življenje daroval svojemu
nebeškemu Očetu.

Sklep tike maše.

(Poln ljubezni premišljuj svojega Jezusa na
altarji, premišljuj skrivnosti, ki jih tukaj ponav¬
lja. Daruj mu serce in telo. Daruj se vsega
nebeškemu Očetu, in prosi ga, naj milostivo sprejme
molitve , ktere mu ta preljubi Sin za-te opravlja.
Moli tudi ti za druge.)

O moj Bog! kolika bi bila pač moja
nehvaležnost, ko bi vnovič v greh privo¬
lil, od kar sem vidil, kar se je tukaj
zdaj godilo. O moj Bog! nikdar ne smem
pozabiti, česar si me opomnil po tej vi¬
soki skrivnosti, namreč bolečin, ki si jih

243

prestal v svojem terpljenji. Nikdar ne
smem pozabiti, da je tvoje ranjeno telo,
da je tvoja za-me prelita kri na tem al-
tarji resnično pričujoča. Glej, neskončno
veličastni Bog! zdaj ti resnično darujem
čisti, sveti in brezmadežni dar, ki si nam
ga ti sam hotel dati, in ki so bile vse
druge daritve le njegova slaba predpo-
doba. O veliki Bog! tukaj je resnično
več, kakor v vsili daritvah, ktere so ti
darovali Abel, Abraham in Melkizedek.
Edina daritev, vredna tvojega altarja, je
naš Gospod in tvoj Božji Sin Jezus Kri
stus, nad kterim imaš vse dopadajenje
od vekomaj.

Ponižno te prosimo, vsegamogočni
Bog! naj bodo vsi, kteri se z ustmi ali
sercem vdeležujejo te presvete daritve,
s tvojimi dobrotami napolnjeni. Dodeli,
o moj Bog! da bodo tudi duše vernih,
ki so zaspali v miru sv. cerkve, teh tvo¬
jih dobrot deležne, zlasti I. I. — O Go¬
spod! zavoljo te daritve jih reši vsega
terpljenja. Neskončno milostivi Bog! tudi
nam grešnikom, ki smo tvoji služabniki
in upamo v tvoje veliko usmiljenje, daj
gnado, da se bomo k de j združili s tvo-

11 *

244

jimi svetimi aposteljni in mučenci in z
vsimi svetniki, da te bomo z njimi zdru¬
ženi vse večne čase ljubili in hvalili.

Oča naš.

(Zdaj smo z Jezusom vnovič na Kalvarii. —
Ostanimo pod križem v serčnem žalovanji, kakor
Marija Magdalena, v zvesti ljubezni, kakor sveti
Janez, s terdnim upanjem svojega Zveličarja en¬
krat v veličastvu gledati, kakor drugi učenci.
Ozirajmo se sem ter tje od deleč na nje, in ob¬
jokujmo svoje grehe, kakor sv. Pavel.)

O moj Bog! kako srečen sem, da
si ti moj Oča! O, kako me razveseljuje
misel, da bodo nebesa, kjer zdaj ti kra¬
ljuješ, kedej tudi moje prebivališe! Vla¬
daj, o Gospod! vse serca in voljo vsih
ljudi. Daj svojim otrokom dušno in te¬
lesno hrano. Glej, jaz odpustim vsim
ljudem iz vsega serca, odpusti tudi ti
meni. Poterduj me v skušnjavah, in
podperaj me v terpljenji tega revnega
življenja; varuj me posebno greha, naj
večega zlega. Amen.

Jagnje Božje.

(Bog, ki je tako veličasten v nebesih, tako
mogočen na zemlji in tako strašan v peklu, je

245

na altarji kakor pohlevno in milostljivo jagnje.
Pride pa izbrisovat grehe vsih in zlasti tvoje.
Kako močno naj ti povišuje ta misel zaupanje,
kako močno naj te tolaži!)

Jagnje Božje! ki si bilo za-me za¬
klano, usmili se me!

O presveta daritev, ki si bila daro¬
vana za moje zveličanje, reši me!

Božji Srednik, dobodi mi milost pri
svojem Očetu, svoj mir mi daj!

Obhajilo.

(Za duhovno obhajilo obudi vnovič vero v
pričujočnost Jezusa Kristusa. Obžaluj tudi svoje
grehe in imej goreče želje, svojega Zveličarja z
mašnikom v svoje serce sprejeti. Prosi Jezusa,
da to hrepenenje milostivo sprejme in se s pode-
litevjo svojih gnad s teboj sklene. Ako pa hočeš
v resnici sv. Obhajilo prejeti, moli obhajilne mo¬
litve, ki jih zadaj nahajaš.)

O moj preljubeznjivi Jezus! kako
rad bi bil med tistimi srečnimi kristjani,
ki smejo vsaki dan k tvoji mizi pristopiti!

O kako dobro bi bilo za-me, o moj
Jezus! ko bi te smel zdaj v svoje serce
sprejeti, da bi te po dolžnosti počastil,
in ti potožil svoje potrebe, in se vdele-
žil gnad, ki jih deliš njim, ki te resnično

246

prejmejo! Ker pa zdaj nisem vreden te
milosti, o moj Bog! pridi ti moji veri na
pomoč. Odpusti mi vse grehe; zakaj
glej! studim jih iz vsega serca, ker jih
ti sovražiš.

Sprejmi mojo resnično željo, s te¬
boj se skleniti. Očisti me z žarkom svoje
gnade in daj, da te bom smel skorej v
svoje serce sprejeti. Zdaj te pa prosim,
o moj Bog! dodeli mi tiste gnade, ktere
po mašnikovem obhajilu dobivajo vsi verni,
kteri so pri tej sveti daritvi.

O moj Bog! pomnoži po tem pre¬
svetem Zakramentu mojo vero, poterdi
moje upanje, očisti v meni ljubezen, ki jo
imam do tebe; daj, da bom le po tebi
hrepenel, da bom le za-te živel. Amen.

Poslednje molitve.

(Skerbi, da boš prinesel Jezusu dar za dar.
Daruj mu tedaj iz ljubezni do njega samega sebe,
lastno ljubezen, strah pred ljudmi, vso nevoljo in
vse nagnjenja, ki te zaderžujejo v spolnovanji tvo¬
jih dolžnost.)

O moj Bog! ti prideš darovat se
za moje zveličanje; glej! tudi jaz se ho¬
čem darovati za tvojo čast. Glej, tvoja

24?

daritev sem, ne prizanašaj mi. Rado-
voljno hočem sprejeti vse terpljenje, ktero
mi boš poslal. Vse nadloge hočem spre¬
jeti iz tvojih rok, in jih skleniti s ter-
pljenjem svojega Jezusa! Poslednjič terdno
sklenem, naj manjši greh sovražiti, in se
ga varovati, zlasti pa se ogibati tistih
grehov, v ktere me hudo nagnjenje naj
močneje vabi. O moj Bog! tvoje zapo¬
vedi hočem zvesto spolnovati, in raji vse
zgubiti in preterpeti, kakor le eno tvojih
zapoved prelomiti.

Mašnikov blagoslov.

O moj Bog! blagoslovi te svete sklepe!
blagoslovi nas vse z roko svojega maš-
nika, in daj, da bo tvoj blagoslov vedno
nad nami.

V imenu Boga f Očeta, in f Sina,
in sv. f Duha. Amen.

Poslednji evangeli.

O Božja Beseda! edinorojeni Sin
Boga Očeta, prava Luč sveta, ki si z
nebes prišel, in nam pot tje pokazal;

248

nikar ne pripusti, da bi bil enak nesreč¬
nemu ljudstvu, ki te ni liotlo spoznati
Mesija. O moj Bog! nikar ne pripusti,
da bi tako oslepel, kakor uni nesrečni,
ki so raji hotli biti sužnji hudobnega
duha, kakor pa otroci Božji, v ktere si
jih hotel preroditi.

Včlovečena Beseda! molim te z vso
ponižnostjo. Le v tebi je vse moje upa¬
nje, in zvesto pričakujem, da, ker si moj
Bog, in sicer Bog, ki se je včlovečil za¬
voljo našega zveličanja, mi boš dal gnade,
ki jih potrebujem v svoje posvečenje tu¬
kaj na zemlji, da te bom kdej vso več¬
nost v nebesih imel. Amen.

249

Spovedne molitve*

(Sv. Alfonza Ligvorijana.)

(Misli si, da je ta spoved poslednja v tvo¬
jem življenji. Pripravljaj se za njo kakor človek,
kteri je na smertni postelji, in že prav blizo groba.
Prosi Boga, naj ti pomaga vest dobro izprašati,
in naj ti razsvetli um, da boš svoje grehe prav
spoznal.)

O Bog in Oča vse svetlobe! raz¬
svetlil si vse ljudi, kteri pridejo na ta
svet, pošlji vender v moje ubogo serce
žarek sv. ljubezni in pravega kesanja,
da bom mogel zoper tebe storjene grehe
prav spoznati, obžalovati in se jih izpo¬
vedati.

Ti pa, Mati mojega Boga! ki si to¬
likanj ljubeznjiva vsim grešnikom, kteri
žele svoje grehe resnično obžalovati, stoj
mi na strani s svojo milostjo in gnado,
ki vse premore, ti, o Marija! moje edino
upanje za Bogom!

Moj sveti angclj varil! pomagaj mi
s svojo pomočjo spoznati vse razžaljenja,
kterih sem se zoper svojega Boga kri¬
ti**

250

vega storil. Vi svetniki in izvoljenci ne¬
beški! prosite za-me, da obrodim vreden
sad pokore. Amen.

Klicanje k sv. Duhu.

Grešnik sem, o moj Bog! Nisem
spolnil, kar sem ti bil obljubil pri zadnji
spovedi. Zopet sem se povernil v poprejš¬
nje grehe, in morebiti sem še veliko
družili grehov storil. O moj Bog! kako
zelo me vest peče! zopet moram klicati
v tvoje neskončno usmiljenje. Rad bi iz
vsega serca se danes spreobernil; rad bi
zopet dobil tvojo ljubezen; ali sam iz
sebe nič dobrega ne premorem. Zato
prosim tebe, o sveti Duh! tvoje božje
pomoči. Razsvetli me, da vse svoje grehe
spoznam in si jih ne zakrivam. Spre-
oberni mi serce, da svoje grehe iz serca
studim in terdno sklenem, resnično po¬
boljšati se. Poterdi me, da pri spovedi
vse storjene grehe odkritoserčno razode¬
nem, iz napčne sramožljivosti nič ne za¬
molčim ali ne prikrijem, in da tako vre¬
den sad pokore obrodim. O sveti Duh
vsih milost! ne zaverzi prošnje nesreč-

251

nega grešnika. Prosim te po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem, usliši mojo moli¬
tev ! Amen.

Kratko izpraševanje vesti.

Ali sem radovoljno imel, ali privolil

v in isti:

Nečimerne — napuhnjene — nečiste —
poželjive — nevošljive — škodoželjne —ne-
poterpežljive — jezne — maševavne — na-
tolcevavne s prederzno sodbo — žalivne —
bogokletevske — dvomljive v veri?

v besede:

Poželjive — nečimerne — ošabne —
prevzetne z bahanjem — lažnjive s krivo pri¬
sego — jezne — prepirljive s preklinjanjem
in rotenjem — bogokletevske — opravljive
— obrekljive — zaničevavne — zasramo-
vavne — prilizevavne — zapeljive — ne¬
sramne — pohujšljive?

v d jan ja:

Postopati — čas slabo obračati — za
denar igrati — pri igri kregati se — golju¬
fati — dolžnosti zanemarjati — dolžno molitev
ali dobro delo opustiti — sveto mašo, pri-

252

digo zamujati — nedelje in praznike slabo
obračati — pri molitvi iz lenobe raztresen
biti — post prelomovati — zanikernost v
opravilih — bližnjemu škodovati — napuh-
njen, gizdav biti — neusmiljenje do ubozih
— nečistost s seboj ali z drugimi delati — jeze
ne zatirati — nezmčrno jesti in piti — ne-
vošljivost — lenoba v službi Božji — tujega
blaga ne poverniti — bližnjemu vse škode ne
popraviti — nepokoršina do staršev in pred¬
nikov — druge zapeljevati ali pohujševati —
tujih grehov se vdeleževati.

Pred spovedjo k Jezusu in Marii.

Molitev sv. Alfonza.

O moj Jezus! toliko si terpel, vso
svojo Kri in svoje življenje si dal, da bi
te ljubil. Jaz pa, da bi stregel svoji
lastni ljubezni, sem ti to le z nehvalež¬
nostjo povračeval. Oh! kolikrat sem se
od tebe obernil in zgubil tvojo gnado.
Vedil sem sicer, da me grehi pred teboj
ostudnega delajo, oh! vedil sem, pa sem
jih vender storil! O moj preljubi Odre¬
šenik! ozdravi me zavoljo drage kervi,
ki si jo za-me prelil. „ Prosimo te te-

daj, pridi na pomoč svojem služabnikom,
ktere si z drago kervjo odrešil!"

Žal mi je iz vsega serca, da sem
tvojo neskončno dobroto razžalil. O moj
Bog! pomnoži mi to žalost, to kesanje.
Daj mi tako žalost zavoljo mojih grehov,
da bom do smerti obžaloval, ker sem
tebe žalil. Ko bi mogel zdaj umreti, bi
te nič več ne mogel ljubiti. O moj Bog!
ker mi še priložnost daješ ljubiti te, te
hočem resnično ljubiti, in nič druzega
nočem ljubiti, kakor le tebe. Ljubim
te, moja naj viši dobrota! ljubim te iz
vsega serca; in ker te ljubim, ti daru¬
jem vso svojo voljo. Daj mi gnado, da
te bom v prihodnje zmiraj ljubil, in po¬
tem stori z menoj, in ukazuj z menoj,
kakor ti je všeč. Zakaj, glej! vse sprej¬
mem. Daj mi gnado, da v vsih skuš¬
njavah, v vsih nevarnostih se k tebi za¬
tekam; in le pri tebi pomoči išem.

O Marija, Mati moja! dobodi mi to
gnado, da se v skušnjavah vselej k Bogu
in k tebi zatekam, ker pri Bogu vse pre-
moreš.

Spomni se, o preusmiljena Devica!

i. t. d. kakor stran: 116 .

254

Molitev.

Papeža Pija VI.

O Bog! ki ti je lastno usmiliti se
vselej in prizanesti, ne glej na število in
hudobijo mojih grehov, ampak na veli¬
kost svojega usmiljenja. Oh, ne za verzi
potertega in ponižanega serca! S tvojo
pomočjo hočem svoje življenje poboljšati,
vseh nevarnost in grešnih priložnost ogi¬
bati se; celo raji umreti, kakor še kdaj
grešiti. Pokori me, o Bog in Gospod!
ki sem te tolikrat in tako zelo razžalil;
pokori me, kakor ti je všeč — vse sem
zaslužil. Le to te prosim po tvojem pre¬
ljubem Sinu, ki je umeri za nas greš¬
nike, nikar me ne zaverzi na vekomaj
spred svojega obličja; ne odreci mi gnade,
še v tem življenji vreden sad pokore ob¬
roditi, da enkrat v nebesih z vsimi sve-
temi spokorniki tvoje preveliko usmiljenje
vekomaj hvalim in častim. Amen.

255

Po sporedi k Jezusu.

Molitev sv. Alfonza.

Moj Bog! dovolj dolgo si me pre¬
našal. Ne boš dalje na-me čakal. Vsega
se ti darujem. Tolikrat si me že opo¬
minjal, svetu odpovedati se in le tebe
ljubiti; tudi danes me kličeš. Glej, tu¬
kaj sem, sprejmi me v svoje naročje;
zdaj se ti dam popolnoma vsega. O
čisto Jagnje! ki si se na križi, na Kal-
varii za-me darovalo; očisti me ti po¬
prej s svojo kervjo, odpusti mi vse raz-
žaljenja, ki sem ti jih prizadel, in vnemi
me potem s svojo sv. ljubeznijo. Ljubim te
čez vse, ljubim te iz vsega serca! Kaj
bi pač še na zemlji najdel, kar bi bilo
bolj vredno moje ljubezni, kakor ti? Kdo
me je na zemlji bolj ljubil, kakor ti? —
Mati Božja, moja besednica Marija! prosi
za-me, in stori, da resnično in za vse¬
lej poboljšam svoje življenje. V tebe
upam. Amen.

256

Molitev k Materi Božji.

Sv. Anzelma.

Hvaljen bodi Gospod Bog, ki me
je opral v kervi svojega Sina, in je na
tvojo priprošnjo, o Marija! raztergalvezi
mojih grehov, ki so mi zdaj odpušeni!
Zdaj smem v miru iti. Vsi ljubi svet¬
niki naj s teboj vred namesto mene Boga
neprenehoma časte in hvalijo zavoljo nje¬
gove dobrotljivosti in njegovega neskonč¬
nega usmiljenja. Oh! ko bi mogel zdaj
z opravljanjem svoje pokore Gospoda
ravno tako neskončno častiti in veseliti,
kakor sem ga s svojimi grehi onečastil
in razžalil! O presveta Devica! ki si tako
neizrečeno dopadljiva v očeh Najvišega,
združi moje zadostovanje z neskončno
vrednim zadostenjem svojega Sina Jezusa
Kristusa, in pokaži ga s svojim obilnim
zasluženjem očem Božje pravice. Sprosi
mi gnado, da obrodim vreden sad po¬
kore. Sveta Marija! sprosi mi pri svo¬
jem ljubem Sinu dobrega duha in mo¬
drost svetnikov, da bo moje življenje po
vseh postavah in zapoyedih Božjih brez
graje. Amen.

257

Molitev sv. Frančišku Salezija.

O Bog, usmili se me zavoljo Jezu¬
sovega zasluženja!

Moj Bog! stopim pred tebe, ves
ubog in brez vsega zasluženja. Nič ni¬
mam, s čimur bi ti mogel zadostiti za
svoje pregrehe. Pa darujem ti zaslu-
ženje Jezusa, tvojega ljubega Sina, ktero
je neskončno veči, kakor vse razžaljenja,
ktere smo ti jaz in vsi drugi ljudje kdej
prizadjali. Večni Oča! darujem ti ceno
rešenja, ktero je Jezus Kristus umirajoč
na križi za-me dal.

O Gospod! glej na Jezusovo obličje,
sliši glas njegove kervi, ki prosi za-me
usmiljenja. In če moje oči zdaj nimajo
solza za objokovanje mojih grehov, pa
glej na solze svojega edinorojenega Sina
in na vse kervave kaple, ki jih je v
življenji in ob smerti za-me prelil.

Odpusti mi tedaj, o moj Bog! moj
napuh, in mojo nečimernost zavoljo ne¬
izrečene ponižnosti svojega preljubega Sina.
Zavoljo njegove presvete resnice in lju¬
bezni mi odpusti vso hudobijo, in zavoljo

258

njegove popolnoma ubožnosti vso lakom¬
nost. Zavoljo deviške čistosti njegovega
telesa mi odpusti vso nečistost mojega
serca in mojih počutkov. Zavoljo lakote
in žeje, ktero je terpel v pušavi in na
križi, mi odpusti vso nezmernost in samo-
goltnost. Zavoljo sladke krotkosti in po¬
ide vnosti brezmadežnega Jagnjeta mi pri¬
zanesi, kar sem se pregrešil z jezo, z
upornostjo in z maševanjem. Zavoljo
njegovega skerbnega prizadevanja in truda
za moje zveličanje mi odpusti vso lenobo
in mlačnost. Zavoljo vsega njegovega
zasluženja in zavoljo njegovih neskonč¬
nih popolnamost mi odpusti brezštevilne
pomanjkljivosti in pomote moje. Amen.

269

Obhajilne molitve.

®Qiiyi© ©edtodsti.

f era.

Verujem v tebe, pravi trojedini Bog,
Oča, Sin in sveti Duh! kteri si vse
vstvaril, kteri vse ohraniš in vladaš, kteri
dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Veru¬
jem, da se je Sin Božji včlovečil, da nas
je s svojo smertjo na križi odrešil, in
da nas sveti Duh s svojo gnado posve¬
čuje. Verujem in terdim vse, kar si ti,
o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus
učil, kar so aposteljni oznanovali, in kar
nam sveta, rimska, katoliška cerkev za¬
poveduje verovati. Vse to verujem, ker
si ti, o Bog! večna in neskončna resnica
in modrost, ki ne moreš ne goljufati,
ne goljufan biti. O Bog, pomnoži mojo
vero.

Upam in se zanesem na tvojo ne¬
skončno dobroto in milost, o Bog! da mi
boš po neskončnem zasluženji svojega
edinorojenega Sina Jezusa Kristusa v tem
življenji spoznanje, pravo obžalovanje in
odpušenje mojih grehov, po smerti pa
večno zveličanje dal in dodelil, tebe od
obličja do obličja gledati, ljubiti in brez
konca vživati. Upam tudi od tebe po¬
trebnih pripomočkov, vse to doseči. Upam
to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si
vsegamogočen, zvest, neskončno dobrot¬
ljiv in usmiljen. O Bog, poterdi moje
upanje!

O moj Bog! ljubim te iz vsega svo¬
jega serca, čez vse, ker si naj veči do¬
brota, neskončno popolnoma, in vse lju¬
bezni vreden. Ljubim te tudi zato, ker
si do mene in do vsili stvari neskončno
dobrotljiv. Želim iz vsega serca, da bi
te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji
naj zvestejši služabniki ljubili, in te še

ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo
nepopolnoma ljubezen; povikšaj jo v meni,
o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker
te tedaj resnično in iz serca ljubiti že¬
lim, in si zavoljo tega veliko prizadevam,
mi je iz serca žal, da sem tebe, svojo
neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim,
tebe svojega stvarnika, odrešenika in po-
svečevavca razserdil. Žal mi je, da sem
grešil, da sem tebe, svojega vsegamogočnega
Gospoda, svojega naj boljšega Očeta, razža¬
lil. Terdno sklenem, vse grehe in vse grešne
priložnosti zapustiti, storjene grehe čezdalje
bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo
sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet
za svojega otroka, in dodeli mi gnado,
ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po ne¬
skončnem zasluženji tvojega Božjega Sina,
našega Gospoda in Zveličarja, Jezusa
Kristusa. Amen.

Cerkvena molitev.

O predobrotljivi Jezus Kristus! jaz
grešnik se nič ne zanašam, na svoje lastno
zasluženje, ampak zaupam v tvojo milost
in dobroto ter s strahom in trepetom

262

pristopim k mizi tvoje presladke večerje.
Serce in telo imam namreč z mnogimi
grehi omadežano, duše in jezika ne skerbno
zavarvanega. O milostni Bog! o grozno
Veličanstvo! v britkostih tedaj jaz revež
pribežim k tebi, studencu usmiljenja. K
tebi bitim, ki potrebujem zdravja. Pod
tvojo brambo se podam; in ker pred te¬
boj Sodnikom ne morem obstati, te Zve¬
ličarja imeti zdihujem. Tebi, o Gospod!
svoje rane pokažem, tebi svojo revšino
odkrijem. Vem, da so moji grehi mnogi
in veliki, zavoljo kterih se bojim; upam
pa v tvoje usmiljenje, ktero nima konca.
Ozri se tedaj na-me z milostljivimi očmi,
o Gospod Jezus Kristus, večni Kralj, Bog
in človek, ki si se dal križati zavoljo
nas ljudi. Usliši me, ki v te zaupam;
usmili se me, ki sem poln revšin in
grehov, ti, čigar studenec usmiljenja se
nikoli ne usuši. Bodi češena, o zveli¬
čavna daritev, za-me in za ves človeški
rod na križi darovana. Bodi češena blaga
in predraga Kri, ki si tekla iz ran mo¬
jega križanega Gospoda Jezusa Kristusa,
in omivaš grehe vesoljnega sveta! Spomni
se, o Gospod! svoje stvari, ki si jo s

263

svojo kervjo odkupil. Žal mi je, da sem
grešil; želim popraviti, kar sem hudega
storil. Vzemi tedaj od mene, o premili
Oča! vse moje grehe in hudobije, da na
duši in na telesi očišen, morem vredno
okušati Presveto. Dodeli, da ta sveta
daritev tvojega Telesa in kervi, ki jo jaz
nevredni prejeti mislim, mi vse moje
grehe zbriše, me vsih pogreškov popol¬
noma očisti, vse nesramne misli od mene
odžene, in vse dobre občutljeje v meni
poživi, tebi dopadljive dela obuduje, pa
tudi dušo in telo zoper zalezhe mojih sov¬
ražnikov prav močno brani. Amen.

Marija, prečista Devica! angelj varh,
in vsi svetniki in svetnice Božje! pridite
mi na pomoč, da bom sveto Rešuje Telo
vredno prejel.

Zdihljeji k Jezusu.

Presladki moj Jezus! ti sam me
kličeš: „Pridite k meni vsi, kteri se tru¬
dite in ste obteženi, in jaz vas bom po¬
živil (Mat. 11, 28.) Težko, željno me
pričakuješ v tem presvetem Zakramentu.
Loj, o moj Jezus! že sem tukaj! Sprejmi
me, in s sveto ljubeznijo me naveži nase!

264

Presladki moj Jezus! ti prijatel na¬
ših duš! Lej! pred tvojimi durmi sem
in terkam. O ne zaperaj mi jih zavoljo
mojih pregreh; saj mi je žal; obžalujem
jih, zavoljo tvoje ljubezni, iz vsega serca.
Odpovem se vsim nečimernostim in že¬
ljam tega sveta.

Presladki moj Jezus! ti blišoba več¬
nega Očeta, ti naj lepši med človeškimi
otroci, angelji se veselijo tvojega pogle¬
da; pri tvojem ljubeznjivem sercu, kije
bilo s sulico prebodeno, te prosim, od¬
vzemi mojemu sercu vse, kar ne dopade
tvojim prečistim očem, in ti sam ga pri¬
pravi, da bo prijetno stanovanje tebi,
vredno tvoje neskončne lepote.

Presladki moj Jezus! po tebi hre¬
penijo vse tebe ljubijoče duše. Oh, vne¬
mi tudi moje, tebi darovano serce z og¬
njem svoje ljubezni; pogasi v njem vse
pozemeljsko poželenje, ter ga napolni s
svojim Duhom, da bom v resnici reči
zamogel: „Živim, toda ne jaz; živi pa v
meni Kristus". (Gal. 2, 20.)

Presladki moj Jezus! ti mi velevaš,
da ne smem prazen priti pred obličje
tvoje. Pa kaj ti hočem dati? Vzemi

265

te darove, ktere mi je dala tvoja do¬
brota: moje dušne moči, moj spomin, moj
um, mojo voljo; od zdaj naj bodo tebi
posvečeni. Jezus! nič naj ne ljubim,
kakor le tebe; v vsem naj se zgodi ne
oj a, ampak tvoja sveta volja!

Presladki moj Jezus! vstvari mi čisto
serce, da vredno prejmem tvoje presveto
Telo, tvojo predrago Kri; da bom tako v
ljubezni s teboj sklenjen, da bom v res¬
nici reči zamogel: „Ne smert, ne živ¬
ljenje, ne kaka druga stvar me ne bo
ločila od ljubezni Božje, ki je v Kri¬
stusu Jezusu, Gospodu našem". Amen.

O preblažena Devica Marija! o sveti
Jožef! in ti moj zvesti angelj varil, in
ti moj izvoljeni patron sv. I.! pojdite z
menoj k Gospodovi mizi, poravnajte s
svojim zasluženjem moje pomanjkljivosti,
da bom vredno prejel Jezusa; prosite ga
gnad, ktere so meni naj bolj potrebne,
da ga bom kdej z vami vred od obličja
do obličja gledal in vžival, hvalil in ča¬
stil. Amen.

Sv. ura.

12

266

Po sv. Obhajilu.

(Po spisih sv. Frančiška Salezijana in Alfonza
Ligvorijana.)

O nezmerna Ljubezen, preponižni
Jezus, skriti Bog! molim te, ki v meni
prebivaš. Preslabo je eno serce — te
ljubiti, premalo e n jezik — te hvaliti.

O moj Odrešenik, koliko hvaležnost
sem ti dolžan, da mene, revno stvar, tako
prečudno obišeš? Nobene manjši ne, ka¬
kor da se tebi darujem in te goreče pro¬
sim ; odsihmal le ti sam živi v meni.

O Ljubezen, o naj svetejši Ljubezen!
Zdaj pa nobenega greha več ne! Moj
Odrešenik, moj gost! daj, da tvoje do¬
brote in tvojega usmiljenja nikoli več ne
pozabim. Bodi tavžentkrat česen in hva¬
ljen, o Gospod! Dodeli mi gnado, se ti
tako zahvaliti, kakor se tebi spodobi.

O moj Bog! ti si k meni zato pri¬
šel, da bi mene seboj zedinil, in mi za-
služenje svojega terpljenja obilniši dode¬
lil, da bi me posvetil. Stori tedaj v
meni vse to, zavoljo česar si prišel; daj
da sad tvojega prihoda nad menoj ne bo
zgubljen.

267

O Jezus! ti veš kaj mi manjka, ti
poznaš moje slabosti; dodeli mi poniž¬
nost, čistost serca; stori, da bo moja volja
sklenjena s tvojo sveto voljo; daj mi moč
zoper hudobne navade, in poterpežljivost,
da bom mogel iz ljubezni do tebe prenašati
vse terplienia in britkosti, ki me še uteg¬
nejo zadeti.

O moj Odrešenik! po tisti neskončni
ljubezni, ki te je na zemljo vlekla in je
storila, da si na križu umeri, mi dodeli
gnado, da v tebi zamerjem, da boš ti
vekomaj živel v meni.

O Bog moje duše! Ti si mi nad vse
dobrote tega sveta, ti si mi več kakor
jaz sam sebi (ti si moje vse). Tebi se
popolnoma izročim, in v ljubezni in sve¬
tem strahu se podveržem vsim tvojim
pravičnim in modrim naredbam, in zgodi
se mi po tvoji sveti volji in dopadljivo¬
sti; upam pa tudi kdej gledati tvoje božje
obličje in tvojo popolnoma lepoto.

Moj Bog in moje vse! nič nočem
iskati razun le tebe, ker v tebi samem
zamorem vse najti. O preljubeznjivi Oče!
daj, da bo moja naj veči skerb, tebi

12 *

268

vredno služiti, kakor si tudi ti za moje
zveličanje tako preobilno skerbel.

Vsegamogočni Jezus! vse vzemi od
mene, kar zaderžuje, da se ne more tvoja
moč in dobrota skazovati v meni; ozdravi
me vse nečistosti in nezvestobe, in napolni
me s svojo gnado in modrostjo.

Moj Bog! daj, da naj te gledam s
pomočjo žive vere, ter te spoznam in
ljubim. Pokaži mi svojo voljo, da jo
spolnujem; pokaži me meni, da se spo¬
znam in ponižam ; pokaži mi poslednjič v
večnosti svoje božje in zveličavno obličje.

O sveta Mati mojega Zveličarja!
pridobi mi gnado pri svojem Sinu, da
bom pokoren vsim njegovim navdajanjem,
in uči me vsili tistih čednost, s kterimi
si si ti veliko dopadajenje Božje prido¬
bila na zemlji. Amen.

Molitev za sv. odpustke.

Lej, o dobrotljivi in presladki Je¬
zus! pred tvojim obličjem se veržem na
kolena, ter te serčno prosim in milo zdi¬
hujem, vtisni mi globoko v serce žive
občutljeje vere, upanja in ljubezni, z res¬
nično žalostjo čez moje grehe in s terd-

269

nim sklepom poboljšati se. Ko z živim
občutljejem in veliko bolečino tvoje pe¬
tere svete rane premišljujem, in v sercu
prevdarjam, se spomnim tistih besedi, ki
so tekle iz posvečenih ust kraljevega pre¬
roka Davida: „Prebodli so moje roke in
noge, in šteli so moje kosti

(Kdor po vredni prejemi sv. zakramentov to
»nolitev pobožno in skesano pred britko martro moli,
dobi popolnoma odpustek, ki se lahko tudi dušam v
vicah daruje. (Pap. Klemen VIII. f  in Leon XII.
1825 .)

Za povišanje sv. cerkve.

O Bog, naj višji Pastir in Oče vsili
vernikov! ki po svojem sv. Duhu celo
telo sv. cerkve ravnaš in posvečuješ, ki
si po Jezusu Kristusu častitljivost svo¬
jega imena naznanil vsim narodom; ohrani
delo svojega usmiljenja, da bo tvoja sv.
cerkev rastla v vsem dobrem, se razšir¬
jala, po vsem svetu, in da vsi ljudje tvoje
naj svetejši Ime vedno stanovitno spozna¬
vajo in poveličujejo.

Pa svojo sveto cerkev milostno vla¬
daš in ohraniš. — Te prosimo, usliši nas!

2 očenaša, češ. in čast bodi . . .

270

Za papeža.

Naj višji in večni Pastir, Gospod
Jezus Kristus! priporočim ti ponižno na¬
šega svetega Očeta, papeža L, tvojega
namestnika na zemlji. Brani ga zoper
sovražnike, ti se zanj vojskuj, ti ga to¬
laži in podpiraj. Usliši pa tudi njegove
molitve in spolni njegove želje, ki išejo
tvoje časti in blagim svete cerkve. Vodi,
razsvitljuj, poterjuj, varuj, podpiraj ga,
da bo sveto cerkev vsak čas vredno vla¬
dal. Amen.

Da pastirja apostoljskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri ohraniš. —
Te prosimo, usliši nas!

Dvakrat Oča naš, češ. in čast bodi . . .

Za zatcrtje krivoverstev.

Jezus, prava luč, ki vsacega raz¬
svetliš, ki na ta svet pride, in nočeš, da
bi se kdo pogubil; glej milostljivo na duše,
ktere je prekanila zvijača hudobnega
sovražnika. Dodeli jim, da bodo vse zmote
spoznali in opustili in se povernili k edi-

27i

nosti tvoje resnice, ki živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha,
Amen.

Da sovražnike svoje sv. cerkve po¬
nižaš in spreoberneš. — Te prosimo,
usliši nas!

3 očenaša, češ. in čast bodi . . .

Za edinost keršanskih poglavarjev.

O Bog! ki mir deliš in edinost lju¬
biš ; dodeli vsim keršanskim poglavarjem,
svojim služabnikom, pravo edinovoljnost,
odpravi vse vojske in razdertja, da ti bodo
tvoji verniki v pravi prostosti svoje vere
služili. Po Jezusu Kristusu. Amen.

Da keršanskim kraljem in poglavar¬
jem mir in pravo enovoljnost dodeliš —
Te prosimo, usliši nas!

Oča. naš, češ. in čast bodi , . .

272

273

Sveti križev pot

svetega očeta

Leonarda Porto -Mavriškega.

B>®p@van)J© §v©t©g§i križevega

moj dobrotljivi Jezus! ljubim te
čez vse, ker si večna dobrota in ne¬
skončna milost. Žal mi je iz vsega serca,
<la sem kdej tebe, o naj veči dobrota!
razžalil. Darujem ta sveti križev pot
tebi v čast, v spomin tistega težavnega
pota, po kterem si zavoljo meneubozega
grešnika bodil. Vsili odpustkov se želim
vdeležiti, kteri so za sveti križev pot po¬
deljeni; torej tudi želim tako vse opra¬
viti, kar in kakor je v zadobljenje od¬
pustkov storiti potreba. Prosim te, o

13  **

274

Jezus! dodeli mi gnado in moč, da bi s
svetim križevim potom v tem življenji
tvojo milost, v prihodnjem pa večno ve¬
selje mogel zaslužiti. Amen.

(Zdaj daruj Bogu odpustke za tiste, za ktere
mu jih darovati želiš, da hi jim v prid bili.

Pri nekterih štaeijonih se zadobe popolnoma
odpustki; ker pa nobeden ne more zase več kot en
popolnoma odpustek zadobiti, torej pervi popolnoma
odpustek sebi v prid oberni, druge pa za duše v vi¬
cah Bogu daruj; ali za dušo ranjcega očeta ali raujce
matere, brata, sestre, prijatla ali k^erega druzega.)

Oh, pridite stvari!
Kaj, glejte, se godi!
On, ki nas vse živi,
Strašno za nas terpi.

275

1. štacijon.

Jezusa v smert obsodijo.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svojega
nedolžnega Jezusa, s ktero je krivično
sodbo brez vsega ugovarjanja poslušal
in sprejel. Tvoji grehi so tiste lažnjive
in krivične priče, ktere so sodbo podpi¬
sale. Hudobnost tvojega jezika, s kterim
si se večkrat zoper Boga in bližnjega
pregrešil, je sodnika oslepila, da je ne¬
dolžnega Jezusa v smert obsodil. Oberni
se tedaj k njemu, jokaj in zdihni bolj s
sercem, kakor z ustmi:

276

O moj ljubeznjivi Jezus! kako ne¬
zmerna je tvoja ljubezen proti meni ubo¬
gemu grešniku! Boš li tedaj za nevredno,
hudobno stvar ječo, verige, tepenje ter-
pel? in v tako grozovito smert obsojen?
Oh! to je zadosti, da mi rani moje serce,
da objokujem vse pregrehe, ktere sem s
svojim jezikom storil. Tedaj jih obža¬
lujem in kličem k tebi: O Jezus! usmi¬
ljenje; prosim te, usmiljenje in milost, o
Jezus!

Oča naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Razgajžlan, zapij evau,

In kronan, zasramVan,

Pred sodbo je peljan,

Nedolžno v smert izdan.

277

2. štacijon.

Jezus vzame križ na rame.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli s kakšnim veseljem in ra-
dovoljnim sercem objame dobrotljivi Jezus
sveti križ, in kako poterpežljivo prenaša
tepenje in suvanje malopridnega ljudstva!
Ti pa poln' nevolje in nepoterpežljivosti
bežiš pred križem, kar je le mogoče!
Kaj ne veš, da se ne more brez križa ne¬
beško veseljezadobiti? Oh! objokuj svojo
slepoto,- oberni se k svojemu Gospodu,
zdihni in reci:

278

Ne tebi, o Jezus! ampak meni se
spodobi križ. O težki križ! ki so ti ga
moji grehi naložili. O ljubeznjivi Jezus!
dodeli mi gnado in moč, da bom objel
vse križe, ktere sem s svojimi grehi za¬
služil. Stori, da bom voljno objel svoj
križ, in se tako ločil od sveta; daj mi
tako ljubezen do križa, da bom vselej s
tvojo služabnico, sv. Terezijo, vošil in
želel: Terpeti ali umreti; umreti
ali terpeti.

Oča naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Glej, križ mu nalože
Na ranjene rame
Oli, Jagnje Božje grč,

In nese vsih dolgč.

3. štacijon.

Jezus pade pervič pod križem.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus
zavoljo tolikanj prelite kervi ves oslab¬
ljen pervič na zemljo pade. Oh! kako
ga s pestmi bijejo, z nogami taptajo in
sujejo! Vender ni pritoževanja ali nevo-
lje iz njegovih ust slišati. Ti pa tarnaš
in tožiš, če le majhen križ občutiš, ali
zoperno besedo slišiš. Oh! sovraži svojo
nepoterpežljivost, svoj napuh, in svojo
nečimernost. Zdihni k Jezusu:

280

O ljubeznjivi Jezus! poglej me pre-
ubozega grešnika pred tvojimi nogami.
Oh, kolikrat in v kako velike pregrehe
sem padel! Kolikokrat sem se v globo¬
čine pregreh pogreznil! O Jezus! stegni
in podaj mi svoje roke! Pomoči, o Je¬
zus! pomoči pri tebi išem, da bi ves čas
svojega življenja nikoli nikoli smert-
nega greha ne storil, in bi tako v svoji
zadnji uri zveličanja upati zamogel!

Oča naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Opešal je v močeh,

Podre ga križ, naš greh;

Vtopljen v sveta dolgeh
Leži potert na tleh.

281

4. štacijon.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečino
je občutilo serce Jezusovo! Oh, s kakšno
grenkostjo in žalostjo je bilo napolnjeno
Marijno serce, ko sta se srečala! Poslu¬
šaj, o nehvaležna duša! „Kaj ti je sto¬
ril moj Sin?“  ti kliče Marija. „Kaj
hudega ti je storila moja Mati?“
te vpraša Jezus. Oh! zapusti že enkrat
svoje grehe, zavoljo kterih midva toliko
žalost in britkost terpiva. O grešnik!
kaj praviš na to ? Reci tedaj in zdihni v
svojem serci:

282

O Božji Sin Marije! o presveta Mati
mojega ljubeznjivega Jezusa! ves raztert
in ponižan klečim pri vajnih nogah. Jaz
sem tisti izdajavec, s svojimi grehi sem
brusil meč, kteri je vajno serce ranil.
Oh! iz serca mi je žal. Prosim vaji,
odpustita mi! Milost, o Jezus! milost, o
Marija! po svoji veliki milosti mi dopu¬
stita, da nikdar več ne bom grešil, temuč
da bom vajno grenko terpljenje in žalost
noč in dan premišljeval in objokoval.

Oča naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Oh, žalosten spomin!

Ker sreča Mater Sin,

Nji gre meč bolečin
Do serca globočin.

283

5. štacijon.

Simon €irenejski pomaga Jezusu križ nositi.

V. Moli m o te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon,
kteri si nečimernosti sveta in sladnostim
svojih počutkov ves vdan, ki svojih kri¬
žev ne nosiš radovoljno, ampak le, ker
se jih hraniti ne moreš, z veliko nevoljo.
Oh! zbudi si že enkrat serce, in usmili
se svojega tako obloženega Zveličarja.
Sprejmi radovoljno vse križe in nadloge,
ktere ti bo poslal tvoj ljubeznjivi Oča.
Terdno skleni, ne samo vse zopernosti s
poterpežljivostjo prenašati, ampak tudi
svojemu Bogu zanje hvaležnega se ska-
zovati. Prosi ga takole:

284

O ljubeznjivi Jezus! hvalim te za
toliko priložnost, ktero mi daješ, da bi
za-te terpeti in za-se kaj zaslužiti mogel.
Oh, moj Bog! daj mi, da bom vse, kar
se mi bo v tem življenji težkega prigo-
dilo, s poterpežljivim sercem prenašal, in
potem večnega veselja se vdeležil. Stori,
o Jezus! da bom tukaj s teboj jokal in
terpel, potlej pa s teboj v nebesih go¬
spodoval.

Oča naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon, prosim te,

Ne brani križa se!

285

6. štacijon.

Veronika poda Jezusu potni pert.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in prevdari v tem pertu sveto
obličje Zveličarjevo! Ljubi Jezusa! in po
tej ljubezni si njegov obraz v serce vtisni.
O kako srečen boš, ako boš živel z Je¬
zusovim obrazom v svojem sercu, in ž
njim v večnost šel. Da bi tedaj to
gnado zadobil, prosi svojega Boga in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim te,
vtisni v moje serce sveti obraz svojega
obličja, da bom brez nehanja na-te mis¬
lil, noč in dan tvoje grenko terpljenje

286

premišljeval in svoje grehe objokoval. O
Jezus! s kruhom tvojega terpljenja ho¬
čem nasitovati svojo dušo, in moje oči
bodo vselej solze točile nad mojimi pre¬
grehami.

Oča naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

S pertom Veronika
Obriše Jezusa,

Spomin zato ji da
Terpljenja britkega.

287

7. štacijon.

Jezus pade drugič pod križem.

V. Molilno te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in
tvoj Gospod, zopet na zemlji leži, ves
oslabljen od velike bolečine, utrujen in
zaničevan od sovražnikov. Premisli, da
je tvoja prevzetnost Jezusa poterla, in
ga na zemljo vergla, ker je prenesti ne
more. Oh, zapusti svojo ošabnost, ne
bodi več tako napuhnjen. Spokori se in
skleni ponižnejši biti. Reci s skesanim
sercem:

m

O prečastitljivi Jezus! akoravno vi¬
dim, da na zemlji pod težo križa ležiš,
vender te molim in častim, kakor svo¬
jega mogočnega, večnega Boga. Prosim
te, poteri moj napuh; vzemi iz mojega
serca vso ošabnost, da bom spoznal svojo
nečimernost, da bom vse zasramovanja
prejemal s tolikanj tebi ljubo ponižnostjo,
da bom potem tudi s teboj povikšan v
nebeškem kraljestvu.

Oča naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Slabosti ves prevzet

Pod križem pade spet;

O jenjaj, grešni svet!

Ponavljat’ greh preklet’.

289

8. štacijon.

Jezus tolaži jeruzalemske žene.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli v svojem serci, kolikanj ti
je vender treba jokati in žalovati. Per-
vič, ker tvoj ljubeznjivi Jezus toliko za¬
voljo tebe terpi; drugič, sam nad seboj,
ker si tako nehvaležen in ga ne nehaš
žaliti. Kako moreš, premišljevaje nje¬
gove grozovite bolečine še terdovraten
ostati! Poglej, kako milostljivega se Jezus
revnim jeruzalemskim ženam skazuje!
Zaupaj tedaj vanj in zdihni s sercem :

Sv. u>«. 13

290

O ljubeznjivi Jezus! Oh! kako je to,
da se moje serce ne raztopi v solzah ve¬
like žalosti? Solze, oh Jezus! prosim,
solze prave pokore in serčnega obžalo¬
vanja mi daj, da bom z objokanimi očmi
in skesanim sercem zadobil tisto milost,
ktero si ubogim ženam skazal. Oh, Je¬
zus! ne obračaj od mene svojih milost¬
ljivih oči. Poglej me ubozega grešnika,
da bom tudi jaz ves potolažen na zadnjo
uro te viditi mogel.

Oča naš. Oešena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Usmiljene žene!

Ne jokajte za me!

Točite za se le

Spokornih sere solzč!

291

9. štacijon.

Jezus pade tretjič pod križem.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh! s kako veliko bolečino je Je¬
zus že tretjič pod križem padel! Pre¬
misli: Jezusa, krotko, nedolžno ovčico,
Judje, neverniki kakor stekli volkovi
tepo, sujejo, sem ter tje po terdih kam¬
nih vlačijo! O nesrečni greh, ki samega
Sinu Božjega tako grozovito terpinčiš!
O grešnik! ni morebiti tvoj ves poterti
in kervavi včlovečeni Bog vreden tvojih
solz? Oh, reci tedaj ves objokan:

13 *

292

O vsegamogočni Bog! ki nebo in
zemljo z enim perstom deržiš, kdo te je
tako neusmiljeno vergel? Oh! noben drugi
ne, kakor moja pregreha, v ktero sem
tolikrat zopet padel. Moja hudoba ni
jenjala grešiti, in zato se je množilo tvoje
terpljenje. Toda poglej, o Jezus! pred
teboj zdaj klečim s skesanim sercem, in
terdno sklenem, svoji hudobiji konec sto¬
riti. Z objokanimi očmi ti terdno in
zvesto obljubim: Nikdar več nočem gre¬
šiti; o Bog! nikdar več, nikdar več ne.

Oča naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži;

Naj vender se zbudi,

Kdor še v pregrehah spi.

293

10. štacijon.

Jezusa slečejo in mu želča piti dajo.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako Jezusu, ki
je po svojem životu ves ranjen in stepen,
še grenkega želča piti dajo. Poglej, kako
on tvojo nesramožljivost, nespodobno ob¬
našanje in nečimernost v obleki s svojo
nagoto plačuje, z želčem pa tvojo po¬
žrešnost. Ali moreš svojega Jezusa brez
milovanja pogledati? Oh, verzi se k no¬
gam svojemu Jezusu in reci:

294

O žalostni Jezus! kako velik razlo¬
ček je med teboj in med menoj! Ti si
ves ranjen, poln grenkosti, in ves s kervjo
oblit; jaz pa ves nečimern, poln slad-
nosti in veselja, ali saj tak želim biti.
Oh! jaz nisem na pravem potu. O Jezus!
pelji me ti na pravo stezo. Stori, da mi
bodo vse sladnosti tega sveta grenke in
zoperne, da bom namesto njih želel tvoje
terpljenje občutiti, in da tako vreden po¬
stanem s teboj večno veselje vživati.

Oča naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Ko pride na goro, ,

Ga slečejo gerdo,

Pijačo mu dajo,

Ostudno in grenko.

295

11. štacijon.

Jezusa na križ |>rihiji^jo.

V. Molimo te. o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, ktero
je občutil dobrotljivi Jezus, kadar so mu
rabelj ni ude, kite in žile z žeblji pre¬
bodli. O, kako je to, da tvoje serce kar
žalosti ne poči, ker vidiš, da tvoji grehi
tako neusmiljeno more tvojega Zveličarja?
Saj zdaj toči solze, obžaluj svoje grehe
in reci: .

296

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! vlij v moje serce strah in ljube¬
zen do tebe! In, ker so moji grehi tisti
žeblji, ki so tebe na križ pribili, stoji s
svojo gnado, da bodo vse moje hude želje
in občutki na tvoj križ nabiti in tamkaj
umorjeni, da bom v življenji in ob smerti
s teboj križan, tudi s teboj v nebesih
večno kraljevati zamogel.

Oča naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! nsmili
se nas!

Na križ ga polože,

Razpno roke,-noge,

Žeblji mu zdaj nove
Še rane narede.

297

12. štacijon.

Jezus unierje na križi.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tukaj oči in premišljuj svo¬
jega na križ pribitega Jezusa. Poglej
vse bledo obličje Božje. Poslušaj, kako
prosi odpušenja tistim, kteri ga križajo in
žalijo. Razbojniku obljubi nebeško kra¬
ljestvo, svojo Mater izroči Janezu, svojo
dušo priporoči nebeškemu Očetu; posled¬
njič pa umerje z nagnjeno glavo. Tedaj
je moj Jezus umeri! Res umeri je na
križi in zavoljo mene. O duša moja!
kaj boš zdaj počela? Oh, ne hodi proč,
ako ne s ponižnim in skesanim sercem.
Objemi križ in zdihni k Jezusu:

13 **

298

O moj ljubeznjivi Zveličar! vem in
spoznam, da so moji grehi tisti rabeljni,
kteri so tebe tako neusmiljeno umorili.
Nobene gnade nisem vreden, ker sem
tebe križal. Pa kako veliko veselje in
upanje občuti moja duša, kadar te slišim
tudi za tiste prositi, kteri so te križali.
Kaj hočem tedaj za-te storiti, ko si ti
toliko za-me storil ? Poglej, o Jezus! pri¬
pravljen sem in voljan, vsim odpustiti,
kteri so me kdaj razžalili. Res, moj
Bog! zavoljo tvoje ljubezni odpustim vsim,
iz serca jih objamem, in jim želim vse
dobro. In tako tudi upam ob svoji smertni
uri slišati vesele besede tvoje: „Š e d anes
boš z menoj v raji“.

O Ca naš. Češena si Marija. Casfc bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Na križi tam visi,

Oh, sveta teče Kri!

Za grehe vsih ljudi
Zveličar smert stori.

299

13. štacijom

Jezusa s križa snamejo in ga Marii v na¬
ročje poiože!

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako oster je bil meč, ki
.je prebodel serce žalostne Matere, ko je
svojega mertvega Sina na naročje vzela.
Vidila ga je vsega ranjenega in kerva-
vega. O kakšno žalost in bolečino je
ona takrat v svojem sercu čutila! Kteri
meč pa je bil tako oster, ki je prebodel
njeno serce! Oh, greh je bil, kteri je
Jezusu življenje vzel in Marijno serce
tako močno ranil. Objokuj tedaj ta gro-

300

zoviti greh. Skleni svoje solze s solzami
svoje žalostne Matere, in zdihni k nji
tako:

O Kraljica vsili mučenikov! kdaj
bom vreden, da bi prav zapopadel tvojo
žalost in bolečino ? Kdaj bom zadobil
gnado, tvojo žalost v svojem sercu nositi
in s teboj terpeti ? O velika Gospa!
sprosi mi, da bom noč in dan žaloval
nad svojimi grehi, kteri so tebi tako ža¬
lost napravili, da bom ves skesan in spo¬
korjen v zaupanji in ljubezni do tebe
umeri, in po smerti s teboj večno živel.

Oča naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Marija! k teb’ hitim,

Tvoj’ga Sinu,častim;

Z vama, dokler živim,

Rad jokam in terpim.

301

14. štacijon.

Jezusa v grob polože-

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje
in jokanje Magdalene, Janeza in družili
pobožnih duš, ko jim je bil Jezus odvzet
in v grob položen. Zlasti pa si v serce
vtisni težavo in grenko žalost Marije,
njegove Matere, ko je iz svojega naročja
ljubeznjivega Sina dala. Premišljevaje
njeno tedajno žalost in njeno terpljenje

302

se moraš res sramovati, da si pri obi¬
skovanji tega križevega pota tako malo
milovanja občutil. Oh, zbudi svoje serce
saj zdaj pri zadnjem štacijonu. Kušni s
častjo kamen svetega groba; položi v
duhu vanj serce, in reci svojemu mert-
vemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! kteri si po ta¬
kem kervavem potu šel iz ljubezni do
mene, častim te v grob položenega in te
molim. Oh, v svojem serci te serčno
želim zapertega imeti, da bi, s teboj skle¬
njeni, po tem križevem potu k novemu
življenju vstal, in se v tvoji gnadi iz tega
sveta ločiti mogel! Po zasluženji tvojega
terpljenja, ktero sem premišljeval, nn
dodeli, da bo na zadnjo uro tvoje sv. Rešnje
Telo moja popotnica, da bodo moje zadnje
besede: Jezus! Marija! Jožef! in da svoje
zadnje zdihovanje sklenem s tistim zdi-
hovanjem, s kterim si ti na svetem križi
svojo sveto dušo zdihnil. Daj mi z živo
vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo lju-

m

beznijo s teboj in zavoljo tebe umreti,
in potlej s teboj na večne čase živeti.
Amen.

Oča naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Za naš greh mertvega
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojega serca!

(S® @ D i t © v.

Nebeški Oča, večni Bog! po tisti
ljubezni, s ktero si svojega Sina Jezusa
Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in
s ktero je on po svojem britkem ter-
pljenji in grenki smerti mene odrešil, ti
darujem ta sveti križev pot, kterega sem
s tvojo gnado opravil. Vzemi to pobožno
opravilo k povikšanju svoje časti, v za-

804

hvalo za vse, meni in drugim podeljene
gnade, za odpušenje grehov vsega sveta,
za pomoč revnim dušam v vicah; zlasti
pa, za ktere sem v začetku prosil. O
milostljivi nebeški Oča! poglej na. obličje
Kristusa, svojega Sina, usliši glas njegove
svete Kervi, in bodi milostljiv meni ubo¬
gemu grešniku. Amen.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar
Jezus Kristus, in njegova žalostna Mati
Marija!

O Jezus! hvala zdej

Ti bodi in vselej;

Skoz svojo smert nam daj!

Te ljubit’ vekomaj!

305

IžPospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oča nebeški, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se
nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!
Sv. Marija,

Sv. Mati Božja,

Sv. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

za nas Boga prosi!

m

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališe grešnikov,

/

/

za

nas Boga
prosi!

307

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angeljcv,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznovavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vsili svetnikov,

Kraljica brez madeža izvir¬
nega greha spočeta,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
us m il i  se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oča naš. (Jesena si Marija,

za nas Boga
prosi!

308

Mt®Mihr©o

I. K presvetemu Rešujemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruli z nebes si jim dodelil,

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog, kteri si nam v prečudnem
Zakramentu spomin svojega terpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega Telesa, in tvoje Kervi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v
sebi čutimo.

'I,  K sveti Devici Materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
Božja porodnica! ne zaverzi naših pro¬
šenj v naših potrebah, temuč reši nas
vselej vsih nevarnost, o častitljiva in bla¬
žena Devica, naša Gospa, naša srednica,
naša besednica, naša pomočnica! S svo¬
jim Sinom nas spravi; svojemu Sinu nas
priporoči; svojemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!
O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

309

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabnikom,
prosimo Gospod Bog! da vedno zdravje
na duši in na telesu vživamo; in da
bomo po častitih prošnjah presvete Ma¬
rije, vselej Device, sedajne žalosti rešeni,
in večnega veselja deležni.

Mešena Kraljica.

Česen a bodi Kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češena! K tebi vpijemo, zapušeni Evini
otroci. K tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej dolini solz. Oh, oberni tedaj
naša pomočnica! svoje milostljive oči v
nas, in pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenji Jezusa, blaženi sad svojega Telesa;
o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka De¬
vica Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!
O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog! kisi dušo
in telo častite Device Matere Marije, da
bi vredno prebivališe tvojega Sina biti

310

zaslužila, s pripomočjo svetega Duha pri¬
pravil ; daj, da bomo, ki se njenega spo¬
mina veselimo, po njenih milostljivih
prošnjah prihodnjih zlegov in večne smerti
rešeni.

3. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, kte-
rega je postavil Gospod čez svojo družino.
V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Naj nam prosimo, Gospod! zaslu-
ženje ženina tvoje presvete Matere Ma¬
rije pomaga, da, kar naša slabost ne pre¬
more, nam bode po njegovih prošnjah do¬
deljeno,

4. Za vse potrebe.

Molimo.

Ponižno, o Gospod! te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi;
in ohrani po prošnjah svoje izvoljene
Matere, ljube Device Marije, in vsih svo¬
jih svetnikov, nas, svoje služabnike, naše

311

dobrotnike in naše pohištvo v vsi sveto¬
sti. Tudi očisti vso našo rodovino in
naše prijatle hudobe in grehov, in na¬
polni jih z lepimi čednostmi. Dodeli nam
mir in zdravje; odverni od nas vidne in
nevidne sovražnike, in odženi vse hude
želje. Daj nam zdravo vreme in dobro
letino; skazi milost našim prijatlom in
neprijatlom, in obvaruj to faro z v simi,
kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa, povodnji, in dodeli mi¬
lostljivo vsim vernim kristjanom, živim
in mertvim, v nebeškem kraljestvu večno
življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega
papeža L, našega škofa L, našega svet¬
lega cesarja L, in vso našo duhovsko in
deželsko gosposko, in vse keršansko ljud¬
stvo vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj
blagoslov pridi z nebes doli na nas, in
bodi vselej nad nami. Po Gospodu na¬
šem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬
tega Duha, Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč, ostani vselej pri nas!

O. Amen.

Oča naš. Češena Marija. (Petkrat.)

312

¥

gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oča nebeški, vsegamogočni Bog,

Sv. Gabriel, i

Sv. Rafael, )

Vsi sv. angelji in arhangelji, za nas
Boga prosite!

Vse svete verste zveličanih duhov, za nas
Boga prosite!

Sv. Janez Kerstnik, za nas Boga prosi!
Sv. Jožef, za nas Boga prosi!

Sin, vsega sveta rešnji Bog,
Sveti Duh, resnični Bog,
Sveta Trojica, en sami Bog,

Sv. Marija

Sv. Mati Božja,

Sv. devic Devica,
Sv. Mihael,

za nas Boga
prosi!

313

Vsi sv. očaki in preroki, za nas Boga
prosite!

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marka,

Vsi sv. aposteljni in evangelisti, za nas
Boga prosite!

Vsi sv. učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sv. nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

Sv. Štefan, )

Sv. Lavrenc, [za nas Boga prosi!

Sv. Vincenc,

Sv. ura.

14

314

Sv. Fabijan in Sebastijan, I

Sv. Janez in Pavel, f za nas Boga

Sv. Kozina in Damijan, 1  prosita!

Sv. Gervazi in Protazi,

Vsi sveti spričevavci, za 11% Boga prosite!
Sv. Silvester, j

Sv. Gregor, j

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin, 'za nas Boga prosi!
Sv. Hieronim, l

Sv. Martin, ]

Sv. Nikolavž,

Vsi sv. škofje in spozuovavci, za nas
Boga prosite!

Vsi sv. učeniki, za nas Boga prosite!

Sv. Anton, \

Sv. Benedikt, f

Sv. Bernard, \  za nas Boga prosi!

Sv. Dominik, j

Sv. Frančišk, )

Vsi sv. mašniki in leviti, za nas Boga
prosite!

Vsi sv. mnihi in pušavniki, za nas Boga
prosite!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

za nas Boga
prosi!

315

Sv. Neža, J

Sv. Cecilija, '  za nas Boga

Sv. Katarina, 1 prosi!

Sv. Anastazija,

Vse sv. device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas
Boga prosite!

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Go¬
spod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle neprevidene smerti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smerti,

Skoz skrivnost svojega sv. včlovečenja,
Skozi svoj prihod,

Skozi svoj kerst in sv. post,

Skozi svoj križ in svoje terpljenje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,

14 *

reši nas, o Gospod!

316

Skozi svoje sv. vstajenje, \

Skozi svoj čudoviti vnebohod, ( g

Skozi prihod tolažnika sv. Duha, Dg
V dan sodbe, j S

Mi grešniki, ^

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sv, cerkev vladaš in ohraniš,
Da sovražnike sv. cerkve ponižaš,

Da našega cesarja obvaruješ,

Da keršanskim kraljem in oblastnikom
mir in pravo enovoljnost daruješ,
Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir|
in edinost daš,

Da nas vse v svoji sv. službi poter
diš in obderžiš ,

Da naše misli k nebeškim željami
povzdigneš,

Da vsim našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

Da duše naše, in naših bratov, bliž¬
njih in dobrotnikov večnega pogub¬
ljenja rešiš,

Da sad zemlji daš in ohraniš,

Da vsim vernim dušam večni pokoj
dodeliš, 1

O

P*

GG

O

O

t»

a

a?

o

o

p

p*

m

Da nas uslišiš, prosimo te, sliši nas!

Sin Božji, prosimo te, sliši nas!

Jagnje Božje, ki grehe sveta, odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oča naš (i. t. d. tiho).

V. In nas ne pelji v skušnjavo:

O. Temuč reši nas liudiga. Amen.

l. K presvetemu Rešuj emu Telesu,

(Kadar je izpostavljeno.)

v. Kruh z nebes si jim dodelil,

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O  Bog, kteri si nam v prečudnem
Zakramentu spomin svojega terpljenja za-

318

pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega Telesa, in tvoje Kervi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v
sebi čutimo.

2. Za odvcrnjeiijc vsili nadlog in
nevarnost.

Vsegamogočni, večni Bog, nebeški
Oča! poglej z očmi svoje neskončne mi¬
losti naše reve in nadloge. Usmili se vsili
vernih kristjanov, za ktere se je tvoj
edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar
Jezus Kristus grešnikom voljno v roke
dal, in je tudi svojo drago Kri na lesu
svetega križa prelil. Po tem Gospodu
Jezusu odverni, milostljivi Oča! zaslužene
šibe, sedajnein prihodnje nevarnosti, punte,
vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni in
žalostne revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili se
svojega služabnika I., našega Papeža, in
vodi ga po potu večnega življenja, da bo
s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, že¬
lel in z vso močjo storil.

O pastir in vladar vseh vernikov!
glej milostljivo na svojega služabnika,
našega škofa L, ki si ga pastirja naši

319

škofiji postavil; dodeli mu, da tistim, čez
ktere je postavljen, z besedo in z dja-
njem k dobremu služi, in tako s čedo,
ki mu je izročena, večno življenje do¬
seže.

Bog, varil vsih kraljestev! dodeli
svojemu služabniku, našemu cesarju L,
spoznati in častiti tvojo moč, s ktero se
sovražnik premaga, da, bo, ker je s tvojo
voljo cesar postal, tudi v tvojem varstvu
vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in go¬
sposke, da nas bodo na vse to napelje¬
vali, kar zamore k tvoji Božji časti, k
našemu zveličanju in k miru in sreči
vsega keršanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoje prijatle in neprijatle,
za zdrave in bolne, za vse žalostne in
revne kristjane, za žive in mertve.

Vsegamogočni, večni Bog! ki gospo-
spoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš
vsih, ktere iz vere in dobrih del za svoje
spoznaš, pohlevno te prosimo, da vsi, za
ktere smo se namenili moliti, kteri so še
pri življenji, ali pa so se že s sveta lo-

320

čili, na prošnjo vsih tvojih svetnikov, od
tvoje dobrote odpušenje vsih svojih gre¬
hov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo edi¬
nost v veri brez vsega razdertja in lo¬
čitve. Preoberni naše serca k pravi po¬
kori in k poboljšanju našega življenja.
Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj
nam goreče želje po vsi pravičnosti, da
ti bomo, kakor tvoji pokorni otroci, v
življenji in v smerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Go¬
spod ! vse naše djanje in nehanje, naše delo
in opravilo, naše življenje in naša smert.

Daj nam tvojo milost tukaj vživati,
in tamkej z vsimi izvoljenimi doseči, da
te bomo v večnem veselji in zveličanji
hvalili in molili. To nam dodeli, o Go¬
spod, nebeški Oča! po Jezusu Kristusu,
svojem ljubem Sinu, Gospodu našem in
Odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje,
v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč, ostani vselej pri nas!
O. Amen.

Oča naš. Češena si Marija. (Petkrat.)

321

Nektere molitve in dobre dela,
s kterimi se lahko odpustki
zadobijo.

(Iz bukev: »Vedno češenje«.)

Opomba. Rimski papeži tirjajo, da se
molitvice, za ktere so odpustke dodelili, po¬
božno in s skesanim sercem molijo.

Zvezdica * konec molitvice pomeni, da
se odpustek tudi dušam v vicah oberniti za-
more.

Besede: „ob mescu popolnoma 11
pomenijo, da kdor molitvico celi mesec moli,
saj po enkrat na dan in sv. Zakramente vredno
prejme, zadobi popolnoma odpustek, če tudi
sicer moli, kar se k zadobljenju odpustkov
navadno tirja.

Kdor vsaki dan le nekoliko časaoberne
za te molitve, o kako veliko odpustkov se
lahko vdeleži!

1. Kdor obudi tri Božje čednosti’: Vero,
upanje in ljubezen, zadobi vselej 8 let 135
dni odpustka. * — (ob mescu popolnoma) *.

2. Za molitev: „Naj se zgodi vselej
naj pravičniši, naj častitljivši, naj ljubez-
njivši volja Božja, in naj ji bo čast in
siava v vsili rečeh". ioo dni enkrat na
dan *.

14 »*

322

3. Za molitev: »Svet, svet, svet je
Gospod vojsknih trum; vsa zemlja je
polna tvoje slave! Oast bodi Bogu Očetu,
Sinu in sv. Duhu!" 100 dni enkrat na
dan *. In trikrat na teden po 300 dni *.

4. „Nebeški Oča! darujem ti pre¬
drago Kri Jezusa Kristusa v zadostenje
za svoje grehe, in za potrebe sv. cerkve!“
100 dni vselej.

5. »Jezus! Marija!"  25 dni vse¬
lej; ob smertni uri popolnoma odpustek.

6. „Bodi česen in hvaljen vsaki
čas naj svetejši in Božji Zakrament!“ —
Med povzdigovanjem 100 dni *; —ob mescu
popolnoma. — Drugekratipo 100 dni. — Ve¬
liki četertek in potem 8 dni, če se moli tri¬
krat: po 300 dni.

7. Pred podobo Jezusovega sladkega
serca: „0 moj ljubeznjivi Jezus! jaz I.
ti darujem svoje serce, da ti skažem svojo
hvaležnost, in da zadostim za svoje grehe,
in se ti vsega popolnoma darujem, in s
pomočjo tvoje gnade sklenem, za naprej
ne več grešiti". 100 dni vsaki dan *; ob
mescu popolnoma.

8. „Jezus, Marija, Jožef! darujem
vam svoje serce in svojo dušo". — „Je-

m

zus, Marija, Jožef! stojte mi na strani o
mojih smertnih težavah!“ — „Jezus,
Marija, Jožef! naj z vami spravljen umer¬
jeni !“ 300 dni vselej. — 100 dni za vsaki

zdihljej posebej.

9. »Usmili se me, o Jezus!“ 100
dni vselej!

10. »Oešeno bodi sveto in neoma-
dežano spočetje prečiste Device Marije!“
100 dni.

l l. „0 brez madeža spočeta Devica
Marija, prosi za nas Očeta, čigar Sina si
od svetega Duha spočetega svetu rodila!“
100 dni vselej.

12. „0 Marija! brez madeža spo¬
četa, prosi za nas, ki k tebi pribežimo!“
100 dni.

13. „Angelj Božji, ki si moj varil,
mene tebi izročenega po zgornji milosti
danes razsvetljuj, varuj, vodi in vladaj.
Amen “. ioo dni *; ob mescu popolnoma.

14. Moli za umirajoče 3 Očanaše v
čast terpljenja in smertnih težav Jezusa Kri¬
stusa, in tri Češena si Marije, v čast Marij-
nih britkost, ktere je občutila pri smertnih
težavah Jezusovih. 300 dni vselej *; ob mescu
popolnoma.

324

15. Oča naš, češena si Marija,
in besede: „Sv. Frančišk Ksaveri, prosi za
nas!" 100 dni * — za ude bratovšine za
razširjanje sv. vere.

Za vsako drugo dobro delo, ki se v na¬
men misijonov stori: 100 dni.

16. V čast Marijnih žalost sedem če¬
šena si Marij, in vselej zdihljej: „O Marija,
sveta Mati, sprosi mi gnado, da si vtis¬
nem v svoje serce rane svojega Zveli¬
čarja!" 300 dni *; — ob mescu popolnoma.

17. Kdor se prikloni, kadar moli:
„Čast bodi Bogu Očetu" i. t. d. 30 dni.

18. če se podoba sv. Križa pobožno
kušne: 1 leto.

19. če se moli molitev sv. Bernarda:
„Spomni se, o Devica" i. t. d. 300 dni
vselej.

20. če se moli pesem: „Pridi, sv.
Duh!“ 100 dni vselej. 300 dni o binkoštih
in v osmini *; ob mescu popolnoma.

21. Kdor moli roženkranec sv.Brigite;
od vsacega zerna 100 dni *; ob mescu po¬
polnoma, in še druge odpustke.

22. Če se moli pred podobo sv. Jezu¬
sovega serca, ki je očitno izpostavljena v če-
šenje: 8 let 135 dni.

m

23. Za lavretanske litanije 300 dni
vselej; popolnoma ob petih Marijnih pogla¬
vitnih praznikih.

24. Za: čast bodi Bogu i. t. d. zju¬
traj, opoldne, zvečer v zahvalo sv. Trojici za
gnade, ktere je dodelila Marii prečisti Devici:
300 dni *; ob mescu popolnoma; vselej po
100 dni.

25. V zadostenje za nečast, ki se dela
Marii Devici in svetnikom, moli: „češena
bodi Kraljica!“ i. t. d.; zvečer: „Pod tvojo
pomoč" i. t. d. in zraven tega: „Dovoli, o
sveta Devica! da prepevam tvojo čast.
česen bodi Bog v svojih svetnikih in v
vsih svojih delih. Amen“. ioo dni, za en
teden 8 let 135 dni, za dva mesca popol¬
noma.

26. če se moli zvečer psalm: „Iz
globočine" i. t. d. in se pristavi: „Bog jim daj
večni mir in pokoj" i. t. d.; kdor tega ne
zna, naj moli Oča naš in „Bog jim daj
večni mir" i. t. d. 100 dni *.

27. Litanije za srečno smert: 100 dni*.

28. Angeljsko češenje: 100 dni; ob
mescu popolnoma.

29. Kdor pol ali saj četert ure pre¬
mišljuje, in sicer celi mesec, dobi popolnoma
odpustek.

326

30. Kdor pred sv. Rešnjim Telesom
poklekne: 200 dni.

31. Vsaki dan Marijnega mesca (maj-
nika) 300 dni *; ob mescu popolnoma, kdor
Marijo očitno ali pa tudi doma na tihem časti.

Posebni odpustki za ude bratov šine
Matere Božje.

1. Za spraševanje vesti zvečer: 7 let*.

2. Kdor gre o delavnikih k sv. maši:
7 let *.

3. Kdor ubozega bolnika obiše: 7 let *.

4. Kdor. gre v kako pobožno zbirališe,
ali k službi Božji, k pridigi ali kakemu du¬
hovnemu govoru: 7 let *.

5. Kdor moli za koga, ki je v smert-
nih težavah, ali kadar mu zadnjo uro zvoni:
7 let *.

6. Za spravo med sovražniki: 7 let *

7. Kolikorkrat svoj sklep ponoviš: 40 dni.

Veliko duhovnega dobička ima, kdor ška-

pulir nosi, ali če ima pri sebi roženkranec,
ali podobo križanega Jezusa, ali kako blago¬
slovljeno svetinjo; ali če je ud kake od cerkve
poterjene bratovšine. — 60 dni odpustka imajo
udje bratovšine vednega češenja sv. Rešnjega
Telesa vsaki dan za vsako dobro delo.

m

Stele pešal.

H n s n <\

i.

Kirie.

I^red Bogom pokleknimo,
Povzdignimo serce:

V nebesa zdaj pošljimo
Vse misli in želje.

Ta dar presvete maše
Sprejmi od nas, o Bog!

Naj zbriše grehe naše,

Naj varje nas nadlog.

Mi grešniki spoznamo,

Žalili smo Boga,

O težko vest imamo,

Pokoja nam ne da,

Marija, vsi svetniki,

Pomoči pros’mo vas;

Smo grešniki veliki,

O Kriste, vsmil’ se nas!

Gloria.

Bogu bod’ čast in livala!

Na zemlji mir ljudem;
K’ je milost Božja dala
Rešenje vsem stvarem.
Bog! hvalo ti pojemo,
Prišel si greh odvzet:

Ti slavo, čast dajemo;

Ti sam, o Bog! si svet.

Evangeli.

Bog "am nam oznanuje
V življenje srečno pot,
Temoto razsvetljuje,

Nas varje grešnih zmot.
Kristjani, poslušajmo,

Kaj Jezus nas uči;

Po njem se vsi ravnajmo,
On zglede nam deli!

Darovanje.

Sprejmi Bog, Oče večni!

Za nas prečisti dar
Ga grešniki nesrečni.

Damo na tvoj altar
Za svoje hudobije,

In celega sveta;

Naj nam jih čisto zmije,
Nam tvojo milost da.

V ponižnosti pošljimo
Ta sveti dar v nebo,

329

Gospod Boga prosimo,

Da mu prijeten bo.

Da naj mu bo češenje,

V zahvalo ino čast,

Nam vernim pa v življenje,

In sveti cerkvi v rast.

Sanktus.

Svet, svet, svet Bog nebeški,
Oblast imaš čez vse!

Ves svet in rod človeški
Ti hvalo, čast daje.

Naj vedno hvaljen bode,
Česen, povikševan,

Odrešit vse narode
Od Boga nam poslan!

Po povzdigovanji.

O angelji, hitite,

In pridite z nebes!

Z nam’ sveti kruh molite,

Ni več kruh, Bog je res.

Počutkom vsim telesa,

Je. Jezus tukaj skrit,

Da b’ skorej šli v nebesa
Ga gledat in častit!

Zavživanje.

Moj Jezus! tebe vžiti
Iz serca zaželim;

Pa k teb’ ne morem priti,
Ker tolikrat grešim.

Operi dušo mojo,

Slabosti njene veš;

Pokaži milost svojo,

Da v duhu v mene greš.

Konec.

Svet dar smo dokončali,
Odpeli čast Bogu;

Očetu darovali
Njegovega Simi

Mertvim in živim sprava
Za grehe naj bo to;

Naj nam bo vsim zastava,
Da pridemo v nebo.

II.

Kirie.

Bog, pred tvojim veličastvom
Molimo iz praha te,

S svoje milosti bogastvom
Se ozri v nas grešnike.

Dar ta naš ti naj dopade,
Jagnje je brez madeža;

Jezus, vir nebeške gnade,

Ki odjemlje greh sveta.

Glorla.

Čast Bogu na visokosti!

Sveto je njegovo ime;

331

Po stvarjenja širokosti
Naj ga vse stvari časte,

Bodi hvaljen! bodi moljen!

Večni, trojedini Bog!

V tvojo večno čast odvoljen,
Naj ti služi zemlje krog.

Evangeli.

Evangeli je resnica,

Varuje nas grešnih zmot,
Nam je luč, nam je vodnica
Skoz življenja temno pot.
Nauk večnega življenja
Ti, o Jezus! sam imaš;

Luč modrosti, razsvetljenja,
Učenik, nam vernim daš.

Ofertori.

Večni Oča vse dobrote!

Mil’ poglej na ta altar,

Za brezkončne grehov zmote
Ti damo prijeten dar.

Svet’ga kruha ino vina
Dar ponižno darovan,

To je blagor tvoj’ga Sina
Za žive in mertve dan.

Sanktus.

Z angelji na glas pojemo
Sveto pesem, o Gospod!

Vse češenje ti dajemo:

Svet, svet, svet, Bog Sabaot!

Da b’ za tvojo čast se vneli,
Nam, o Bog, dobrotljiv daj!

Bomo tvojo hvalo peli
Tu in tam, na vekomaj.

Benediktus.

Bodi moljeno, češeno
Rešuje Jezusa Telo!

Nam v zveličanje rojeno,

In na. križu dar’vano.

Bodi moljena, častita
Jezusova rešnja Kri,

Ki za naš greh si prelita,

In za grehe vsih ljudi.

Agnus Bel.

Mili Jezus, Božje Jagnje!

Nosiš grešnikov dolge,

Naj se tvoja milost nagne,

Svoj svet mir mi daj v serce:

Da se sklenem z vernim duhom
V Zakramentu zdaj s teboj;

Poživljen z nebeškim kruhom
Bodem živ in mertev tvoj.

Ite missa est.

Žegnaj, Bog nas troj edini,

Z močno, milostno rokd,

V greha in skušnjav dolini
Varuj nas nesreče z njo.

S svojo milostjo ostani

Vselej, o Gospod! pri nas;
Kon’c življenja nas ohrani,
Nam odkri svoj svet’ obraz.

III.

Kirie.

I^red stolom tvoje milosti
Tvoj verni ljnd kleči:

In tebe, Bog, v ponižnosti
Svojega serca časti.

Štor’ milost tem, kater’ žele

V solzah oprat’ lastne dolge.
Odpusti Oča grešnikom, .

In skaži se dobrotljiv nam ,

Dobrot — ljiv — nam,
Dobrotljiv skaži se nam.

Crlorla.

čast bod’ na visokosti
Bogu na vekomej,

In mir po širokosti
Na zemlji bod’ vselej.

V ponižnosti pojemo

Teb’ hvalo, trojni Bog!

Od tebe le prejmemo
Eešenje iz nadlog.

334

Evangelt.

Iz tvojih ust izide
Svet’ evangelium,

Na dno leto se snide
Vsih kristijanov um;

Modrost nas sama viža,

Resnica nas uči:

Kdor se pod njo poniža ,

Ta srečno prav živi.

Kredo.

Gospod, pred tabo s trepetanjem
Te tvoja verna stvar spozna!

In verje z živim spoštovanjem
Na tebe pravega Boga:

Tud’ verje v tvoj’ga ljub’ga Sina,
Spočet’ga od svetega Duha,

Ko Jesova ga korenina

V deviškem cvetju je scvetia.

Darovanje.

Tvoj mašnik zdaj daruje,
Gospod, lete dari:

Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje,
In s sercem kvišk’ puhti.

Čist kruh je ino vino
Za grehe naše dar,

K tvoj’ga Sina spominu
Je obložen altar.

VzenT, Bog! leto dar’vanje,
Dobrotljiv’ Oča naš,

335

Omeči to zdih’vanje,

Da nam spet gnado daš.

Le smert in kri presveta
Tvoj’ga ljub’ga Sinu

Nam da up, da bo vzeta
Ta prošnja gor’ v nebo.

Sanktus.

Poj: Sveti, sveti, sveti
Je Bog in naš Gospod,

Z angelji pojte: Sveti
Si ti, Bog Sabaot!

V nebesih in na zemlji
Vso hvalo, čast vselej

Stvari, Bog! svojih jemlji
Zdaj, in na vekomej.

Po povzdigovanji.

Poglej, o Oča, z visokosti
Ves milostljiv na ta altar!

Ti na-nj postavhno po dolžnosti
Zdaj tebi dopadljivi dar;

Ta dar je sam tvoj Sin edini,
Iz zgolj ljubezni darovan:

Za nas prisojen umornini
Strašno na križu bil zaklan.

Obhajilo.

Gospod, jest nisem vreden,

Da b’ tebe dans zavžil,

Al’ reci, da bom vreden,

Ter bodem zopet živ.

V duhu tebe prejeti
Iz serca jest želim,

Daj, Ženin naš presveti!

Da gnado zadobim.

Konec.

Daritev smo končali,

Ta dar je, Bog, tvoj Sin
Mi smo vsi skup spoznali
Tvojih darov spomin.

Skoz njega smo prejeli
Eešenje ’z naših vez.

Zdaj zadnjič nam dodeli
Svoj žegen iz nebes..

IV

KIrie

red tabo na kolenih,

O Bog, te molimo,

In polni želj ognjenih
K tebi zdihujemo.

Daritev svete maše

Si daj, o Bog, dopast',
In zdihovanje naše
Povikšaj tvojo čast!

Telo je to, vzemite,

Telo in moja Kri;

337

Nikdar ne pozabite,

Kaj Jezus vam stori.

Za vas on hoče umreti
(O človek, pomni to!),

Da da ljudem živeti,

Da jim odpre nebo.

OHorla.

Čast, hvala in hvaležnost
Je tvoja b’la in bo:

Nepokoj in betežnost,

O Bog! odverni jo.

Daj nam miru in tebe,
Bog! vedno deržat’ se;

V teb’ iskati tebe;

Vesel’ častiti te.

Evangeli.

’z ust Božjih se iz-haja
Svet evangelijum,

V serce se nam vsaja,
Nam razsvetljuje um.

Bog govori, Bog večin,
Pri Bogu ni laži,

O srečin, trikrat srečin,
Kater se ga derži.

Kredo.

Bog Oče, mi spoznamo,
Da vse je tvoja stvar,

Kar je in kar imamo,
Dobrote tvoje dar;

Sv, ura.

16

Od tebe, Oča! ide
Sin rojstva večnega,
Spočetje njega pride
Od Duha svetega.

Sosesko keršenikov
Al cerkev verjemo,

Tud občestvo svetnikov,
Zedinstvo v en’ telo.

Tud grehov odpušenje
Na temu svetu zdaj,
Života res vstajenje,

Po tem pa sveti raj.

Darovanje.

Naj, Bog, dopade tebi,
Kar ti darujemo;

Scer kruh je sam na sebi
In vino zgolj samo;

Pa ’z kruha in iz vina
Bo kmalo, kar zdaj ni,
Edin’ga tvoj’ga Sina
Telo in prava Kri.

To naše darovanje,

O Bog! ne zverzi ga;
Vse misli in vse djanje,
Vse serca, v dar jih na
O daj, da bomo zvesti
Ti, Oča, v vsih rečeh,
Odvzem’ znad naše vesti
Težilo vsih pregreh.

m

Sanktus.

Povzdignimo, kristjani,
Vsi svojo pesem zdaj,
Zapojmo skupej zbrani:

Svet, svet na vekomaj!
V nebesih in na zemlji
Se vidi njega moč;
Nevercem zmoto jemlji,

O Bog! in uma noč!

Po povzdigovanji.

Molimo klečijoči
Boga zakritega,

Oko ga ne razloči,

Pa vera znat’ ga da.
Zdaj tukaj brez pogleda,
O Bog! te vidimo,
Zadosti je beseda,

Da tebe verjemo.

Zavživanje

Vel’k čudež se odkriva,
Vel’k čudež se godi,
Gospod se zdaj vživa,
Tud’ vera ima oči.
Podoba je scer vina,
Podoba kruha vsa,

Ne vid’ se nič spremina,
Telo in Kri je pa.

O sredin, kdor verjame,

, Da tukaj Jagnje je,

15 *

Katero nam odvzame
Vsih grehov butare.

Le to je jed, to vera
Kristjane poduči,
Ljubezni je brezmera,

Od ktere duh živi.

Ite Mišma est.

Ker smo zdaj mašo sveto
Spodobno slišali,
Povz’mimo čast odpeto
In hvalo z angelji.
Dopade naj mu djanje
Opravljen’ga dani,

Vir gnade bod’ darvanje,
In dolžna čast Bogu.

Deržimo pomoč’ Božje
Se skoz in skoz terdno,
Le ta naj nam orožje
Pred vso hudobo bo.
Brez greha daj nam stati
Pred sodbo zadnji dan;
Po angeljih nas zbrati,

Na njega desno stran.


341

Od sv. rešnjega Telesa.

Sion hvali rešenika
Svoj’ga kralja, učenika
(V veselih pesmih hval’),

Kar le moreš, dan ga sledenj,
Jezus je vse hvale vreden
(Tvoje hvale bo premal’).

Danes, Sion, čast napravi,

Ker se tu pred nas postavi
(Živi kruh, ki nas živi),
Kter’ga bratje dvanajsteri
Vžili pri zadnji večerji,

(V tega verjemo tud’ mi).

Z enim glasom ga častimo,
Vsim ljudem ga oznanimo,
(Duh vesel naj gor puhti).
Jezus pervič svoje obhaja,
Cerkev to na znanje daja,
(Danes hvalo ponovi).

Na to mizo nov’ga kralja
Novo Jagnje se postavlja,
(Staro Jagnje gre na stran).
Jezus pride, staro mine
Spred resnice senca zgine,
(Dolga noč odžene dan).

342

n.

UVidi molit, o kristjan!

Od ljubezni svete vžgan,

Kjer Jezus je v Zakramentu
£z ljubezni dan.

Tukej so svete reči:

Jezusa Telo in Kri;

Duša, ktera njega vživa,

Se ne pogubi.

Bod’ česen, Odrešenik!

V nadlogah pomočnik,

Svojim vernim, tebi zvestim
Varli in učenik.

Posvečuj nas ti zares,
Čudapolni kruh z nebes!

Ti otmi nas vsili nevarnost
Duš ino teles.

Spokorjenja daj solze,

Grehov zbriši nam dolge;

Vera, upanje, ljubezen
Naj v nas gore.

Kadar umerje telo,

Vzemi dušo ti v nebo,

Da se bomo veselili
Vekomaj s tebo.


343

iii.

@em kristjani pritecite
Polni vernega duha,

Na kolena pokleknite,

Dol pred našega Boga;

Pod podobo je častito
Tukaj Božje Jagnje skrito:
Česen bodi vsaki čas
Jezus, ki si odrešil nas!

Angelji in vsi svetniki,

Dol stopite na zemljo,

Nam bodite pomočniki
Rešnje prav častit’ Telo.

Z enim duhom ga hvalimo,

Z enim glasom ga častimo:
Česen bodi vsaki čas,

Jezus, k’ si odkupil nas!

Pamet je preslaba naša,

Prav spoznati to skrivnost,
Gnada Božja doprinaša,

Kar ni naša v stan’ slabost ;
To je čista, žlahtna mana,
Vernim dušam v hrano dana,
Jagnje Božje je letam,

Ki odjemlje grehe nam.

Grešniki, sem pritecite,

Tu je milosti altar,

Jezusa zvesto prosite,

On bo vslišal svojo stvar;

Grenke solze prelivajte,

Svoje grehe obžalvajte,

In prosite vsi Boga,

Da vam svojo gnado da.

Vsak naj kliče: Bog! daj meni
Gnado, da se spokorim,

Po pregrehi zapušeni
Tebe hvalim in častim;

Daj mi enkrat srečno vmreti
In doseči raj tvoj sveti,

S tabo bom se veselil,

Tebe hvalil in častil.

IV.

praznika svetega
Dans veselimo se,

Prav iz unetega
Serca naj hvala gre.

Staro preide naj,

Vse novo bodi zdaj,

Misli, djanje vsak prenavljaj.

Dansi praznujemo
Zadnje noči spomin,

Ker se spomnujemo,

Kako je Božji Sin
Svoje prijatle zbral,

Jagnje jim jesti dal,

S tem zapoved judov dostal.

345

Včenci zavživajo
Velikonočno jed,

Zadnjič dobivajo
Režnje Telo prejet’.

Jesti jim ga daje,

Pa razdeli se ne,

Vsak posebej cel’ga prejme.

Kadar prejamejo
Slabi njega Telo,

Se ga navzamejo,

Moč jim je prava to;
Kelih jim tud’ zroči,

Da jim ga, in veli:

Vsi ga pite, moja je Kri.

Tak’ je postavljeno
Njega Telo za dar;
Dušam pripravljeno,

Da ga zavživa stvar.
Mašniki to store,

Da od njega žive,

In ga vrednim vernim dele.

Zdaj od nebeškega
Kruha naš duh živi,

’z kruha človeškega

Se nam prav’ Bog stori.
Čudi se, o kristjan!

Jezus je vsim jed dan,

Bod’ si reven in zanievan.

IB**

346

Dansi te prosimo,

Trojni, edini Bog!

V sercih te nosimo,

Vari nas vsili nadlog.

Živi nas slabe zdaj,

K tebi nam priti daj,

In te vživat’ na vekomaj.

V.

®ezik, poj skrivnost častito,
Hvali Jezusa Telo,

Sveto rešnjo Kri prelito,

Ki je svet odkupljen z njo,
Ker je s smertjo grozovito
Rešil Jezus vso zemljo.

Sin Marije, čiste D’vice,

Nam je grešnim rojen bil,
Hodil, oznan’val resnice,

Pot nebeško je učil;

Iz ljubezni za ovčice
Čudno sebe sam daril.

Zadnji večer prečastiti

Preden sam v terpljenje gre,
Vse zapov’di dopolniti
Še z učenci jagnje je;

Da se sam’ga sebe vžiti
Čudno iz lastne roke.

’z kruha on, Meso, Beseda,
Res meso z besedo stri,

Ino vino kon’c obeda
Spreobeme v svojo Kri;

Kar oko nad tem ne ugleda,
Živa vera nas uči.

Zakrament nar več’ svetosti
Počastimo iz serca:

Vervajmo nove skrivnosti;
Stara šega ne velja.

Naj počutkom v njih slabosti
Terdna vera vidit’ da.

Bod’ Bogu Očetu hvala,

Tudi častimo Sinu,

Kter’ga Kri nas je oprala ,
Slava Duhu svetemu;

Večna čast se bo dajala
Svetinu trojnemu Bogu.

VI.

Razumeti kdo je v stani
Čudo, ktero se godi?

Živa vera nam oznani,

Kar je skrito pred očmi:

Pod podobo bel’ga kruha
Je Zveličar naš zares:

Mašnik moli, vzdigne duha,
Ga pokliče iz nebes.

"Vino njega Kri postane,

Ktera zbriše grehe nam,

Če le serca so mu ndane
Odpusti on grešnikam.

Na altarji se daruje
Za dolge vsega sveta,

Bog in človek skup kraljuje,
Vred z Očetom vse nam da.

Truplu daje jesti, piti;

Kar pa je še več, ko to,-

Naše duše nam nasiti

S svojim Mesom in Kervjo.

Toda skerbni bod’mo vedno,
Da nam v smert ne bo ta jed:

Da jo vžijemo le vredno,

Prav se presodimo pred.

Na kolena se verzimo,
Premišljujmo to skrivnost;

S sercem, petjem ga častimo,
Sveta nam je ta dolžnost.

Naj bo hvaljen za dobrote,

Ker neskončno ljubi nas;

Se spoznamo grešne srote,

Smo žalili.ga vsak čas.

Oh, kako smo vender srečni!
Bog poniža sam se k nam!

Premogočni, Stvarnik večni
Se stvarčm da vžiti tam!

Hrepenimo po kreposti,

Ti pa, Jezus! moč nam daj,

Da pri svoji preslabosti
Tebe ljub’mo vekomaj.

VII

H,ešnje vidimo Telo
Pod podobo kruha tam;

Jezus, živi Bog je to,

Pravi sveta vera nam.

’z raja je nebeškega

Do rodu človeškega

Sam prišel terpet, umret,
Vsim nebesa nam odpret.

Po vstajenji svojem je
Spet k Očetu šel v nebo;

Pa ostal pri nas je še,

Pustil svoje nam Telo,

V Zakrament postavljeno,

V dušno jed pripravljeno,

Da je moč za slabe nas,

In življenje vedni čas.

Sam prijazno govori:

Prid’te k meni vsi ljudje!

Tživajte Meso in Kri,

Duše vaše da žive.

Če ga vredno vživamo,

V njem zares prebivamo,

Vzel nas k sebi v sveti raj
Bo Zveličar vekomaj.

Padi toraj pred altar,

In ponižaj se do tal,

Prčsi milost, revna stvar!

Da se t’ bo sam sebe dal.

Iz stanu prerevnega,

Iz serca pohlevnega
PrOsi milo: o Gospod!

Bodi z mano ti povsod!

VIII.

Sveto rešnje Jezusa Telo!

V sveti Zakrament postavljeno,

V hrano dušno vsim ljudem pripravljeno,
Ki sladkost in moč ima,

Nam življenje večno da;

Hvaljeno, češeno bode naj!

Ljubljeno in moljeno na vekomaj!

Vsemogočni, večni Bog je to!

Angelji pred njim trepečejo,

In pred njega tron na tla se mečejo;

Vsi svetniki ga časte
S strahom vsi nad njim sterme.

Molijo Gospoda vse stvari;

Oh, molimo ga ponižno tudi mi!

Ljubeznjivi Jezus naš je to!

Na kolena predenj padimo,

Vedno ga častiti zdaj se vadimo;

Vsi prosimo usmiljenja
Iz serca ponižnega,

Da nam da Mogočni žegen svoj,

Da na zadnje pelje nas v nebo seboj.

Pred sv. rešujim Telesom.

i.

Ifukaj, duša, se ponižaj
Molit svoj’ga Jezusa,

S terdno vero se približaj
In sprejmi v ljubezni ga.

Lej, v ljubezni svoji sveti
Se ti samega dari,

S svojo milostjo objeti
V Zakramentu te želi.

Dal za tebe je življenje,

Je na križu kri prelil,

Da bi tebi odrešenje
In zveličanje dobil.

Tukaj pa želi skleniti,

O nevesta, se s teboj,

Tebi vir življenja biti,

Biti večno ženin tvoj.

Toraj, duša, se ponižaj
Tukaj pred Zveličarjem,

352

S spoštovanjem se približaj
In serčnim zaupanjem.

Da zaceli tvoje rane,

Da podpira ti slabost,

Vekomaj s teboj ostane
Vse veselje, vsa sladkost.

Pred sv. rešnjim Telesom,

u.

ponižno tukaj pokleknimo,

In z vernim sercem počastimo
Usmiljen’ga Zveličarja;

Ker v Zakramentu je pred nami,

Da bi z gorečimi željami
Častili in molili ga.

Bod’ moljeno in počešeno,

Nam iz ljubezni dodeljeno,

Presveto Jezusa Telo!

Bod’ dušam moč in posvečenje,
Zastava terdna jim v življenje,

O Jed, popotnica v nebo!

Bod’ moljena, o Kri častita!

Za grebe vsili ljudi prelita
Iz svete Jezusa strani!

Naj cena tvoja nam odmije
Vsili grehov naših hudobije;

V skušnjavah nam serčnost deli.


Sveto Serce Jezusovo

ifam v Kruhu vse svetosti,
Nebeškega sladu,

V zastavi in skrivnosti
Ljubezni in miril
Spoznano, hvaljeno,
Češeno, ljubljeno

Naj Jezusovo serce
Pri vsili nas vedno bo.

Že pred nas je ljubilo
Serce Zveličarja,

Bo vse nam dodelilo,

Kar tukaj pros’mo ga.
Spoznano, i. t. d.

Stoji nam vsim odperto
Usmiljeno Serce;

Spokorno in razterto
Tud’ milost upat’ sme.
Spoznano, i. t. d.

V serca presveti rani,

Ki nam odperto je,

Se našim dušam hrani
Svet mir, zveličanje.
Spoznano, i. t. d.

V to Serce zakleniti

Se hoč’mo zadnji čas,

K’ bo hotel Jezus priti,

Še v Zakramentu v nas.
Spoznano, i. t. d.

O Jezus! naj omije
Nas Serca tvoj’ga Kri,

Naj grehe nam pokrije,

In milost dodeli.

Spoznano i. t. d.

-^ 0 ) 0 /—

Pred sv. Obhajilom.

io odperle se nebesa;

Glej! že Kralj nebeški gre,
Duša! vzdigni se s telesa!

In nasiti si želje.

Truma angeljev se zbira,

Tam na altarji moli ga;
Tam studenec gnad izvira,

Glej tam svoj’ga Ljubega.

Oh ne čakaj, Jezus mili!

Pridi, pridi, Ljubi moj!
Prosim, naglo se usmili
Mene, skleni se z menoj!
Kes, Gospod! da nisem vreden ,
Da pod mojo strehe greš.
Kak’ pa Tebe sem potreben,

To nar boljše sam ti veš.

Saj ne morem več živeti,

Če ne prideš, o Gospod!
Tebe serčno čem objeti;

R.es! popred ne grem odtod !
Toraj, Jezus ljubeznjivi,

Pridi in nasiti me!

Da v ljubezni nevgasljivi
Večno s tabo sklenem se!

Pot proti nebesom.

poznate dom? na zemlji ne leži,

Od kter’ga britko serce govori,

Kjer vtihne mil’ glas, solze ne teko
In dobri srečo, slabi moč dobo.
Poznate ga? Le nanj
Mi mislimo ves čas sedanj’.

Poznate pot? je ternjeva steza;
Naprej ni moč, skerbi popotnika;
Spotakne se, pogleda v prahu gor;
Okrajšaj, Oča! tek, omagam skor;
Poznate jo? ta gre
Tje gor, kjer upa vse serce.

Poznate ga? prijate] je z nebes,
Človešk otrok, in več še, Bog je res;
Naprej je šel on ternjevo stezo,
Popotnikom pristopi milostno.
Poznate ga? Le ta
Prot nebu srečno nas pelja.


356

Hrepeneli,je po Jezusu.

'd kam, Gospod!

Gre tvoja pot?

Kam stopnje te peljajo?

Se že mrači,

Se dan temni
Tn zvezde že migljajo.

Zveličar moj!

Pri men’ obstoj,

Te čem pod streho vzeti;

Ees hišica
Je srotica,

Pa željna te sprejeti.

Straši me noč,

Sovražna moč,

Gospod pri men’ ostani!

Kjer ti stojiš,

Noč razsvitliš,

Strahovi so pregnani.

Vkup bodeva
Večerjala,

O sreča nezrečena!

Živ kruh mi bo
Tvoje Telo ;

Men’ duša oživljena.

Pri men’ obstoj
Preljubi moj!

357

Ki v limbarjih prebivaš,

S cvetlicami
Posteljem ti

Serce, da v njem prebivaš.

Po sv. obhajilu.

^daj, o duša moja, pevaj:
Jezus tvoj
Je s teboj;

Zdaj zročuj,

Zdaj zdihuj,

In v ljubezni se ogrevaj!

Zdaj vesela glas zaženi:

Jezus moj!

Res si moj!

In kot zdaj
Vekomaj —

Prosim — moraš biti v meni!

In tak dolgo bom prosila:
Jezus moj!

Bod’ z menoj!

Da s teboj,

Ljubi moj!

Po nebesih bom hodila.


358

Naj slajši Serce.

Herce naj ljubeznjivši

V nebesih in na sveti!

Kdo da mi grešnem’ sinu,

Od tebe pesem peti? —

O Jezus! tvoje sladko Serce

Naj ljubijo, časte

Vse ljudstva, vsi jeziki,

Vse angeljske verste.

Ti Serce si pohlevno,

Si Serce Jezusovo;

Ti Serce si vse krotko,

Si Serce Jagnjetovo.

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

Ti Serce si ponižno,

Oh! daj spoznat’ mi tebe,

Da tebe vsak čas išem,

Ne išem sam’ga sebe.

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

Ti Serce si vse čisto,

Nad belo lil’jo belo;

O da b’ tud’ moje Serce

V nedolžnost’ obelelo!

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

Ti Serce si dobrotno,

Dobrotno vsim ubožnim,

Dobrotno vsim dobrotnim,
Dobrotno vsim nedolžnim.

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

Ti Serce si ljubljivo,

Ti ljubiš vse goreče,

Ti ljubiš vse proseče,

Ti ljubiš te ljubeče.

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

Ti Serce si ljubljivo!

Kdo te dohvalil bode?

Ti ljubiš mlade, stare,

Ti ljubiš vse narode.

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

O Serce, sveto Serce!

Si vse ljudi rešilo;

Človeško ktero Serce
Ti to bo povernilo?

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

O Serce, sladko Serce!

Z roso nebes napajaš
Pravične in nedolžne,

Zveličanje jim dajaš.

O Jezus! tvoje sladko Serce itd

O Serce, dobro Serce!

Vse grešne k sebi vabiš;

Vse hudo, kar so storTi,
Poboljšanim pozabiš.

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

O Serce, ljubo Serce!

Zakaj te svet ne ljubi?

Unemi ga v ljubezni!

Nikar ga ne' pogubi.'

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

O Serce, milo Serce!

Zakaj te star’ ne ljubi?

Ogrej ga k nov’ ljubezni!
Nikar ga ne pogubi!

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

O Serce, sladko Serce!

Zakaj te mlad’ ne ljubi?

Serce mu vžgi v ljubezni!
Nikar ga ne pogubi!

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

O Jezus! v vsih sercih
Ljubezni iskro vterni;

Zgubljene vse ovčice
Na pravo pot zaverni!

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

Dolžni smo vsi te ljubit’,

Ker vsih dolge si vmival,

Za vse britkosti terpel,

Oh! kri za vse prelival.

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

O Serce naj sladkejši!

Mi vsi v stotere glase

361

Te hvalimo, častimo
Zdaj in na večne čase.

O Jezus! tvoje sladko Serce itd.

Dobri pastir.

Ufi, o Jezus! o premili!

Naš pastir naj boljši si!

Kak bi vendar ne ljubili
Zvesto te z vsili moči?

Doli k nam si se ponižal,

In ovčic iskat prišel;

Ljud brezdušni te je križal,

Za naš greh si smert terpel.

Kak uboge me ovčice
Tebi to vernile bi? —

Svoje damo ti dušice

V duhu čiste vdanosti.

Zvesto bomo poslušali
Tvojih ust presladki glas,

Tvojo voljo spolnovali
Kadi bomo vsaki čas.

Oh prijetno je hoditi,

Pasti v tvoji cedi se!

Kak je sladko ti slediti
In ljubiti večno te!

Pasi nas, o Jezus mili!

V cvetji svojega medu;

8v. ura.

16

m

Daj, da bi sladkosti pili
Pri studencu večnemu.

In ko steče čas se paše,

V dom nebeški pelji nas —
Gori v prebivaljše naše
Gledat mili tvoj obraz.

--'O

Vesela pesem Jezusu.

<1 Jezus! ves moj blagor ti!
Ljubezen sladka čez moči,
Serce po tebi vse gori,

Ko v tebi le se zveseli;

Ne zmaga zlato solnce te,

Ti vmakne mila luna se,
Prijazna zar’ja zad ti je,

In tudi svitle zvezdice.

Tak čisto lil’je ne cveto,

Ne blage rož’ce tak lepo,
Duha vijoPce ne daj<5,

Ne nagelji tako ljubd;

Tak sladka ni nobena stvar,

Ni toljko drag nikald dnar,
Tak mil’ prijatel ni nikdar,
Kot sere ti mili Gospodar.

Ni proti tebi višjega,

Lepota zemlje zgine vsa,

Duhov temni se množica,

Zbledi luč neba svitlega. —

V ljubezni pesem podarim,

Jo v Serce tvoje izročim,

Se s trumo angeljev združim,
Veselo z njimi te častim.

Ti dušo mojo sam živiš,

Seboj v ljubezni zaročiš,

Mi toljko radost dodeliš,

Serce obilno zveseliš.

O ljubi Ženin, sladki cvet!

Si dražji mi kot celi svet;

Za te vse slasti štejem v smet,

In raji križ si zvolim spet.

Po tebi le so želje vse,

Ki zame v smert podal si se;
Porčsi s svojo gnado me,

Ko s sercem, z ustmi prosim te!
Serca veselje ti sladko!

Ki si me ljubil tak močno,

Ko steče mi življenje to,

Me pelji v večni mir, v nebo!

Vera, upanje in ljubezen.

V

Utiivo verjem, terdno upam,
SerCno ljubit’ te želim.

16 *

Daj mi, Bog! tvoj glas sprejeti.
Zmotam pa serce zapreti;

Sej iz rok ljubezni tvoje
Je prišlo življenje moje;

Vero, upanje povikšaj,

Da v ljubezni ves gorim.

Živo verjem, i. t. d.

Tri osebe so v skrivnosti,

Le en Bog v svoj’ svetosti,

V bistvu so moči enake,
Čudne dela so od vsake.

Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

V tebe, Oča na višavah!

Bom zaupal v težavah;

Tvoja roka me podpira,

Če me svet, pekel zatira.
Vero, upanje i. t. d.

Živo-verjem, i. t. d.

Jezus, tvoje odrešenje
Naj me varje pogubljenja,

Je nebesa odklenilo,

Upanje nam uterdilo.

Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

Ti me, sveti Duh, podpiraj,
Strah v sercu mi zatiraj:

Da se vterjen ne preganem
Živ ud Jezusov ostanem.
Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

Kadar ura mi odbije,

In me temni grob zakrije,

Ko trohljivost ž’vot razdere
Naj se v mojem sercu bere
Ljubi Oča! tebe ljubim,

Tebe ljubit’ hrepenim.

—

Marijne prsmi.

^jfeš, o Marija!

Moje veselje,

Veš moje želje?

Ljubil bi te;

Zmiraj pri tebi
Hotel bi stati,

Ljubljena mati, '

Zverzi me ne!

Kaj pa ti hočeš,

Moja Kraljica,

Sladka Devica!

Da ti podam?
Drugega nimam,

Prosim pohlevno,

Vzem’ serce revno,

Rad ti ga dam!

Pa ti, Kraljica!
Si ga že vzela,
In si ga vnela,
Za te gori!
Mati preblaga!
Ti ga ohrani.
Hudemu vbrani,
Reši ga ti!

‘-'' 00 **'"

'dflas iz serca zaženimo,
Mater Božjo poslavit,

Da pusti nam, jo prosimo,
Jo priserčno počastit’;
Ona je nebes Kraljica,

Ona naša pomočnica.

Naj jo hvaTjo vse stvari
Bod’ češena, D’vica ti!

Je prišla, za nas rojena,
Lepšat in osrečit svet,
Kakor lil’ja zasajena,

Lepšal jo je dviški cvet.
Je živela le v samoti,

Le v ponižnosti, tihoti.

Naj jo hvaPjo i. 1 d.

Z božjo milostjo navdana
Polna od Boga dobrot,
Mati Božja bila zbrana,

In veselje nas sirot.

36?

Jezusa nam je rodila,

Nam zveličanje dobila
Naj jo hval’jo i. t. d.

O, poslušaj zdaj, Marija !

Mile prošnje nas otr6k,

Nas zatira hudobija,

O, poslušaj ti naš jok:

Daj Boga za uas prositi,

Vselej te žel’mo častiti.

Naj jo hval’jo i. t. d.

Spomin na sv. Višarje.

g

Rešena Kraljica,

Češena mi bod’!

O čista Devica,

Češena mi bod’! —

Pred tebe, Marija!

Tje v duhu hitim,

Po tebi, Marija!

Sereno hrepenim,

Češena Kraljica! itd.

Pa nekaj predraga!

Nazaj me derži:

Devica preblaga
Oh! greh me teži.

Češena itd.

Sem deleč zabredel
Od tebe moj up!
Globoko je vjedel
Pregrehe me strup.
Češena itd.

Kak hočem jest vstati
Brez tvoje moči?
Usmili se, Mati!

Oh, reši me ti!
Češena itd.

Pomagaj, Marija!

O prosi za me!
Pomagaj, Marija,

Da pridem pred te!
češena itd.

Vse upanje svoje
Postavim na te
Le Dete ti svoje
Poprosi za me!
Češena itd.

Kaj ne? o Devica!

Da upati znam,

Da tebe, Kraljica,

Za Mater imam.
Češena itd.

Sej ti si Devica,
Dobrotljiva vsa!

Si nam pomočnica,
Kot nekdaj si lila,
Zatorej, Marija!

Češena mi bod’!
Na veke, Marija!
Češena mi bod’!


lHarija ljubeznjiva!

Ti moje si veselje,

Vse moje serčne želje,
So, vedno te častit’.

Če se me žalost loti,

Al grozne bolečine,

Mi vsa nadloga mine,
Ko k tebi pribežim.

Ime presveto tvoje

V serce si čem. vsaditi,
In sabo ga nositi

V sercu, kjerkoli bom.
In ko zavoljo greha
Mi serce v strahu bije,
Samo ime Marije

Mi serce vpokoji.

In kadar bom vmiral
Bom klical Ime Marije,
To mi tolažbo vlije

V prežalostno serce.

37 «

Marija! iz serca zdihnem,
Ko zora zjutraj vstaja,

In solnce ko zahaja,

Marijo kličem spet.

Ko me sovražnik skuša,
Zavpijem: Oh, Marija!

In ta peklenska zmija
Prestrašena zbeži.

To sveto Ime Marije
Klicaje, bodem srečno
Tii živel, ino večno
Se tamkej veselil.

Usmiljena Marija!

Ti si mi zvesta Mati,

Zato se ni mi bati,

Te klicat’ na pomoč.

Zatorej bom klical
Marijo v vsaki sili.

Ker ona se usmili,

Kot Mati ljubljena.

€> Marija, naša Mati!

Čez valove, od nevihte gnane,
Tje v dežele, potnikom neznane,
V te zaupajoči gremo.

O Marija, varuj nas!

O Marija, vodi nas
Po pravi poti v sveti raj!

O Marija, naša Mati!

Če nesreča nam bo kon’c kazala,

Up naš pobijala terda skala,

Takrat Mater nam se skaži!

O Marija, itd.

O Marija, naša Mati!

Kadarkoli bomo v hudi sili,

K tebi se, Marija! obernili,

S svojim plajšem nas zakrivaj!

O Marija, itd.

O Marija, naša Mati!

Kakor veš in znaš, nas varno vodi,
Skerbna, mila Mati, z nami hodi!
Spremljaj nas do konc življenja!

O Marija, itd.

Te« Marija, o Mati premila!

Kad bi jest pesmico novo zapel,

Rad bi razlil ti vse serčne čutila,

Revež ne vem le, kako bi začel.

Veš, o Marija! kako čem začeti'?

Šel bom na griček, in tam bom začel
»Slava Marii, oj slava prelepi!«

Tak, o Marija! bom tebi zapel.

Klical bom tamkej, na griču krog sebe,
Klical bom brate, naj z mano pojo;
Klical bom sestre, naj slavijo tebe,
Mladi in stari naj slavo ženo.

372

Divje zverine naj tebe častijo,

Voda v potoku naj tebi Šumija,
Tički preljubi naj ti žvergolijo,
Veterc po gojzdu naj tebi pihlja.

Hribje, planine, gorice, doline,
Travniki, logi, široko polje,
Gojzdi, ravnine in sterme meline,

Vsi naj te z mano, o Mati! časte.
Naj se razlega po silni daljavi,

Naj se odmeva in vedno glasi
Krog in okrogi v obnebni višavi,
»Slava Marii!« naj večno doni.

—'©S/—

Hjna zvezda prikazala
S temnih se oblakov je;

Lepši kot danica zala,

Lepši, kakor zvezde vse;

Cio stvarjenja bliš nar veči
Nje lepoti ni enak;

Solnca žar svetlogoreči

Je prot’ nji le temen mrak.

Glej, Marija imenuje
Zvezda se izvoljena,

Ktere prihod oznanuje
Srečen dan zveličanja;

Ta je zarja lepa tista,

K’ sveti v rajskem žaru se,

Bolj ko zlato solnce čista,
Lepši, kakor zvezde vse.

Solnce nekdaj ni svetilo,

Zvezd na nebu tud ni b’lo,
Pride čas in spremenilo

V prah se zopet vse to bo,
Njena pa lepota zala
Vsili preseže časov tek,

Je vse veke presijala,

Tn cvetla bo z veka v vek.

Predin Oča trikrat sveti
Vstvaril je nezmirni krog:,
Niso bli še časi šteti,

Bla je večnost le in Bog;
Predin vodam je tečaje,

Predin luč je zemlji dal,

In postavil morju graje,

Še nebes obok ni stal.

Ti Devica si prosveta
Bila že izvoljena,

Bila v Večnemu spočeta
čista vsa, brez madeža.
Kadar delati naravi
Je podstavo bil začel,

Kadar sivo na višavi
Je oblake gor pripel;

Ko nezmerni so svetovi
Nastopili daljno pot,

Po besedi se njegovi
Vse gibalo je povsod:

Takrat ti pri njem si bila,

Z njim ravnala si že vse;

V njem se vedno veselila,
In pred njim igrala se.

Blagoslov je ves Gospodov
Se nad te obilno zlil,
Blagoslov pa vsih narodov
Spet iz tebe je priklil;
Toraj vse te srečno števa,
O velika ti Gospa!
Tvoja slava se odmeva
Po okrajnali vsih sveta.

'd Marija! lepši cvet!

Ko je kdaj imel ga svet,
Izmed vsih devic si zbrana,
Mati milosti nam dana,

Da pred Jezusom stojiš,
Grešnikom pomoč deliš.

Sveta Mati vsih dobrot!
Spomni se nas, revnih srot
V sercu maternem nas n6si,
In pred Bogom za nas prosi;
On z veseljem vse stori,
Kar ga prosiš, Mati, ti.

Nam pomoč, Marija, daj,
Da poboljšamo se zdaj;
Prosi božjega Sodnika,

Njega milost je velika,

Da nam on odpustil bo,

Storil milostno sodbo.

Grešnik! grehe objokuj,

Vredno zanje zadostuj;

Če se bomo spokorili ,

Ino Jezusa ljubili,

Bo Marija zadnji čas
Milost sklicala nad nas.

kristjani! Marijo častimo,

Nebeška je ona Gospa;

Jo s petjem veselim hvalimo,

Rodila je Kralja sveta;

Iz serca jo toraj prosimo lepo,

De naj nam pri Bogu besednica bo;
Če človek pomoči želi,

Pri nji jo gotovo dobi.

Marija, presveta Devica!

Ki polna si Božjih darov,
Preblaga nebeška Kraljica!

Kraljica presrečnih duhov!

Poglej nas na zemlji pregrešnih sirot,
Ki tare nas breme pretežkih pomot;
Mi kličemo, da bi nas Bog,
Odrešil iz naših nadlog.

O Mati naj bolj dobrotljiva!

Ki revežem pomoč deliš,

Oči, ki jili solza zaliva,

Vsa rada tolažiš, vedriš!

O prosi preljubega svoj’ga Sinu,
Zveličarja našega, Kralja miru,

Da milo na nas so ozre,

In grehe zanese, nam vse.

Ko duša se bode ločila
Od tod iz telesnih slabost,

O prosi, Marija premila!

Da pride v nebeško sladkost,

Kjer gleda, kar tukej ne gleda oko,
Posluša, kar tukaj ne sliši uho,
Uživa veselje serce,

Kjer Bog mu spolnuje želje.

——

J^a Bogom častimo
Marijo narprej,

Iz serca zdihnimo
K svoj’ Materi zdej,
K’ je danes iz sveta
Nje duša lepo
Od angeljev vzeta,
Nesena v neb<5.

Ta kor apostoljski
Je bil na ta dan
V veliki britkosti
K tej Materi zbran.

Njih jok in zdih’vanje
Kdo zrekel ga bo?

Njili silno žal’vauje,
Ker jemlje slovč.

Čimu je jok taki?

Jim odgovori,

Moj duh, kot vsaki,

V nebesa želi;

Bom svet zapustila,

In pojdem od vas:

Pa gori prosila
Bom Sina za vas.

Na to je molila,

In dušo zroči;

Je glavo nagnila,
Zaperla oči.

Učenci žal’vali,

Zakrili obraz,

Usmili, so djali,

Se Mati ti nas!

Duhovi šumejo,

Ti gredo naprot’,

In tebe nesejo

Med petjem od tod.

Mi bomo zdilhvali
Za tabo britko;

Oči povzdig’vali
Do tebe v nebo.

378

Tam gori vživala
Boš krono zares,
Kraljica postala
Si zemlje, nebes.
Cio angeljski kori
So v tvoji oblast’,
In z volj enih dvori
Bazlegajo čast,

Mi tudi recimo:

Češena naj bo;

Se priporočimo
Marii zvesto;

Če bomo le vredno
Marijo častil’,

Tud’ bomo potrebno,
Pomoč zadobil’.

Pogledaj, o Mati!

Vse voljno serce,
Ti hvalo dajati
Od dneva do dne.
O stoj nam na strani
V dolini solza,

Nas grehom ubrani
Zavoljo Boga.

O daj nam, Marija!

Posebno pomoč,

Ko ura odbija,

Da duša se loč’:

Pomagaj, da srečno
Končamo ta svet;

Da bodemo v večno
Veselje sprejet’.

Molitev.

Bog! milosti v bodi
Zavolj hudobij,

Del naših ne sodi,

Ker cene v njih ni.

Sej pros’ za nas Mati,
Le na-njo poglej:

Kar nočeš nam dati,
Naš’ Materi daj.

lHvalo pojte, dol, višava,
Travnik, polje in gošava!
Hvalo dajte d’vic Devici,
Ona je nar lepši stvar.

Ve vodice šumljajoče,

In ve tiče pevajofie:

Hvalo dajte vse Marii,
Pojte in častite jo!

O Marija, slava tvoja
Je presladka radost moja:
Hvaljen bodi na višavi
Večni Bog, začetnik tvoj!

380

Ti si solnce imen’vana,

Ker v ljubezni vsa si vžgana;
Lima si, ki zalo sveti,

Od nebeške Čistosti.

Vsa brez madeža Devica —
Bela lil’ja si cvetlica,

Duh nebeški te obdaja,
Ljubeznjiva vsa si ti;

Nar bolj pa je ljubeznjivo,
Tvoj’mu Bogu dopadljivo,

Da ko si vsa lepa čista ,

Si pri tem ponižna vsa.

Devica lepa, bogomila!

Vselej milost si ljubila,

Lej, tvoj Sin te toljkanj ljubi,
Tudi ti se usmili nas!

Oh usmili se, usmili, —
Zlast’ ob naši zadnji sili
Se ozri na reve naše,

In nikar nas ne zapust’!

Moji preljubi Slovenci.3

Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa

V vod.5

Duhovno obhajilo .13

Krajši duhovno obhajilo.16

Molitev pred slednjim obiskovanjem naj svetejšega

Zakramenta.17

Pervo obiskovanje .. 26

Še eno kratko duhovno obhajilo . . . . 23

Počešenje Matere Božje .24

Molitev po vsakem obiskovanji k Materi

Božji.  25

Drugo obiskovanje.27

Tretje obiskovanje.31

Ceterto obiskovanje.35

Peto obiskovanje.38

Šesto obiskovanje.. • 42

Sedmo obiskovanje.  46

Osmo obiskovanje.53

Deveto obiskovanje. & 4

Deseto obiskovanje.68

Enajsto obiskovanje. 63

Dvanajsto obiskovanje.68

Stran.

Trinajsto obiskovanje .TO

Štirnajsto obiskovanje.• . . . 75

Petnajsto obiskovanje.79

Šestnajsto obiskovanje.84

Sedemnajsto obiskovanje.87

Osemnajsto obiskovanje.93

Devetnajsto obiskovanje ..96

Dvajseto obiskovanje.100

Enoindvajseto obiskovanje. 105

Dveindvajselo obiskovanje.109

Triindvajseto obiskovanje.113

Štirindvajseto obiskovanje.116

Petindvajseto obiskovanje.131

Šestindvajseto obiskovanje.135

Sedemindvajseto obiskovanje.. 139

Osemindvajseto obiskovanje.133

Devetindvajseto obiskovanje . 138

Trideseto obiskovanje.  143

Enointrideseto obiskovanje. 146

Sereni zdihljeji k Jezusu v zakramentu svetega

Rešnjega Telesa. 151

Molitev k Jezusu v naj svetejšem Zakramentu . 180

Druga molitev k Jezusu v naj svetejšem Zakra¬
mentu .187

Pesem k Jezusu.188

Dnevnice v čast naj svetejšemu Zakramentu . 190

Litanije v čast sv. Rešnjemu Telesu ... 195

Duša Kristusova.301

Razložena ravno ta molitev.303

Molitev k Jezusu v naj svetejšem Zakramentu . 306

Božje čednosti.307

IDraga d®L

Navadne molitve In pobožnosti.

Stran.

Jutrajna molitev ..213

Molitev svete Elizabete.215

Molitev k prečisti Devici.216

Krajši molitev v skušnjavah.216

Večerna molitev .   217

Perva sveta maša.. 219

Druga sveta maša •.231

Spovedne molitve.219

Obhajilne molitve .259

Po sv. Obhajilu .266

Sveti križev pot.273

Lavrctanske litanije.305

Litanije vsih svetnikov . .  312

Nektere molitve in dobre dela. s kteriini se lahko
odpustki zadobijo.321

Svete pesmi

Mašne:

I. Pred Bogom pokleknimo.327

II. Bog, pred tvojim veličastvom ....  330

III. Pred stolom tvoje milosti .333

IV. Pred tabo na kolenih.336

Od sv. Rešnjega Telesa:

I. Sion hvali rešenika.341

II. Pridi molit, o kristjan.342

IH. Sem kristjani priteeite.343

IV. Praznika svetega.344

V. Jezik, poj skrivnost častito ....  346

VI. Razumeti kdo je v stani.347

VII. Rešnje vidimo Telo.349

VIII. Sveto rešnje Jezusa Telč.350

Stran,

Pred sv. Rešnjim Telesom:

I. Tukaj, duša, se ponižaj.351

JI. Ponižno tukaj pokleknimo.353

Sveto Serce Jezusovo.353

Pred svetim obhajilom. 354

Pot proti nebesom.355

Hrepenenje po Jezusu ........  356

Po sv. obhajilu.357

Naj slajši Serce.358

Dobri pastir.361

Vesela pesem Jezusu.363

Vera, upanje in ljubezen.363

Marijne pesmi:

Veš, o Marija.365

Glas iz serca zaženimo.366

Oešena Kraljica.367

Marija ljubeznjiva.369

O Marija! naša Mati.370

Tebi Marija, o Mati premila.371

Ena zvezda prikazala.373

O Marija, lepši cvet.374

Kristjani, Marijo častimo. 375

Za Bogom častimo . 376

Hvalo pojte, dol, višava.379

Natisnil J. R. Milic v Ljubljani.



V