36 '""■anki in razpravi. AK HI VT XV Wz Ije.vaia svoje delo kot regionalno združenje, morajo biti izpolnjeni našli dni. pogvii: a) najmanj polovra članov MAS i/ kategorije A in B, ki delujejo na področju regije, mora pupadati temu regionalnemu zdruze-nju; b) v=aka arh ivska institucija, ki se želi priključiti temu regionalnemu zdruzenju, mota pred tem postati članica MAi- c) Jtatut. delovii i program in aki ivnosn regionalne^ združenja moraju biti v skladu s statutom MAS; d) generalna skupščina MAS mora ra predlog izvrinuga komiteja odobriti ustanovitev (ali ponovno ustanovitev) regicnalnega zdiuženja z navadno veČino glnsov Oitaia telesa MAS 46. Komiteje ustanavlja irvršni komite na pobudo komitije za programski managemtnt aii gene ralnt skupščine. Komitejem so dodeljena specifična področja delovanja in referente, k pa jih ne morejo opravljati brez dovoljenja izvršnega komiteja ali generalne skupščine. Komiteji so lahke razpuSČeni s sklepom izvr^niga komiteja, razen tistih, ki so bili ustanovljeni na pobudo gereralne skupščine. Ukinitev le-teh lahko sledi samo s sklepom in pc predhodni odločitvi generalne skupščine. 2t SAMMFNFASSUNG Neue Organisierung der. lnicrmuona'cn Archivratcs Zdcnki Rajh Damit lach allen Äiderungen, die in Europa nieh dc:r Jahre 1988 durch geiuhrt wurden, die Arbei'.ibcdiflgungen des Internationalen Ar-hivrates (weiter IARi veibtascrt und verändert werben, traf dieser die untscheindutiß, seine Struktur zu Indern und wieder ¿ber die den Regeln der "Widung Und Fir 'nzicrung ■Lachzudenken und sie den ne*jcnistand;nen Verhältnissen anzupassen. Die bisherig. Struktur und Ai^er'spnuds von IAR hat sich als ungeignei erwijscn. Mcnrere Komitees entschieden jber dieselbe Sache, indem die breitere Mitg'^-dersehafl an den R-md des lin'xheidungsprozesst gescliobin wurde. Die Krit:!c bezoe sich me istens an die Tätigkeit des Durch 'ühr ingkemitees Mit Hinsicht die lirwähtnen T'tsachen wurde- der Vorech-jg gemreht, daß das Durchs Ttngskomiiee cufe neue organisiert wird. Es wi*d auci. die jährliche Tr ifhmg der Delegierten der Kaiagoric A und B, die eine Art des AjfciLhtsorganr der Tätigkeit des AusiuhrungskomiU is bcdcuiLii solite. Aufs neue h?ben rieh die Kommission :n organisiert, die mil ihrer \rbeit die Tutligkeit ¿es Ai'sluhnngskomitfes ei^uizen wtrden, ft wurc'cn jedoch dai Bure und dac lAR-Selm tariat aufgehobe Die Andcing ¡reilie airh die Komitees,, die nach der Mt-Jiung der M.iglie^erschait ihre Arbeit nicht iaehiieh genug erledig toben und hiben Bnfheindungen getroffen, die nicht iür die ganze Miigiiederschai. armch .nbar waren. Das Ergebnis der Änderungen sollten fruchtbarere Treflungen der lAR-Kfiiper sein, die in ihre Arbeii eine gi.lßere Zatu der Einzelnen einschiießen wurden, zugisi-h wuroen die Körpermitglfede* na-Ji der neuen Orgc nisierungsschr ma klarere und genau definienc Verpflichtungen bekomme: . Die neue Organisi iru.igsstrukau sollte cjch zum sehne Leren Anpassen auf die neuentstanden'; VerhJtnisse beitragen. Razvojna pot orgam>:ac je Rdečega križa v Mariboru ob fonc^h Pokrajinskega arh /a Maribor Slavica Tovsak Žc leta 1879 je bilo na slovenskem prostoru ustanovljeno prvo društvo Rdečega križa, ki je obstojalo do 7 11 iyi8, ko je društvena upriva padala ostavko in se reorganizirala v slovenski Rdiči križ (dalje RKJ. S tem je prenehala delovati kot podružnica avstrijskega RK na Dur.aju Do zloma predaprilske Jugoslavije se organizi cijsko stanje nt bistveno spremenilo. V vojnem Času je dobila organizacija RK novi rmisel -n novo vsebino. Na ustanovnem estankn jugoslovanskega Rdečega križ?., marca 1^44 v mesteeu Drvar, so bile dane smernice- da naj se KK čimprej orgt- ARHIVI XV 1992 Clank a ra.7orrve 37 r mra v posameznih republikan nekdanje Jugoslavije, V tsikih razmer?h je v mesecu juniju 1944 potekal ustanovni sestanek PJC za Slovenijo, Ustanovnemu občnemu zboru 18 junija 194/ so prisostvovali' dr. Drago MaruŠic (bivši ban ui minister, član SNOS), Jake AvŠič (namestnik komandanta Glavnega štabu NOV in PHS), Vida Tomšič (članica SNOS), Andrej lic (župi.ik), dr. Bogdan Breeelj (šef vojaške bolnišnice). Prisotni M) bili tudi zastopniki inozemskih vojaških misij. V fondih Pokrajinski 'ga arhiva Maribor hranimo giadivo, iz katerega je razvidna povojna razvojna pot AK na maribeskom obmičju, Naj-obsežn;jši fond predstavlja gradivo Okrajnega odbora RKS Maribor (1955-1965), 8,4 tekočih metrov. Zaključeno celoto predstavljajo Še naslednji fondi: Okrajni odbor RKi, Maribor-mesto (1945-1955), 3.5 tekočih metrov, Okrajni odber RKS Mitribor-okolica (1946-1955), 2 tekoča metra, Okrajni odbor RKs Murskr. Sobota (19461962), 2 tekiča metra, Okrajni odber RKS Slovenj Grailec (19461955), 2 tekoča metra, Okrajni odbor RKS Piuj (1946-1957), 05 tekočega motra. Prvi arhivski podatki kažeio, da e 8. maja 194^ dr Vrečko s svojo ekipo prevzel ves aparat bivšega n jmškega RK (Oeutsches rotes Krcuz) ter organiziral zdravniško in bolmcarsko pomoč v nustu. To so Hit; prve. več ali manj "»amoiniciativne akcije, ki so spontano potekale do 16. maja 1945. Te^a dne je v Mnribon; potekal pripravljalni sestanek za ustanovitev ok-rožn;gu odbera PK Na poziv Mastnega odbora OF so se ttdeleienci zbrali v Gregorčičevi uhri m se Že dogo vaijal; o ustanovitvi posamjznih odsekov, ki bi pričeli z izvajanjem določenih nalog. Nacrtc vano je bilo delo sanitetnega in prehranjevalnega odseka, odseka za nabavo oblačil ter odseka za propagando iii podmladek. Dvanaist dni zatem, to je 28. maja, je bil dokončno u-tanovljen Okrožni odbor RK m Maribor. ČaLa za nadaljnje ukrepe je bilo malo, saj je bil Maribor mesto ruševin, povsod .e vlad,?] nered, ljudje sc potrebovali pomot, nasvete, iskali so rrvojce. pogr :šane Prebi bistvo se je "borilo z lakoto, nalezljivimi bol znimi, vse več je bilo nerešenih stanovanjskih vprašanj. K vsemu temu se je pndruivla še nizks zdravstvena in higijemka prosvetljenost ljudi Zato je Okrožni odbor RK dal pobudo al formiranje okrajnih odborov, ki bi l?hko pričeli s konkretnimi m neposrednimi akciiami. One 16, julija 1945 je bil v telovadnici mtščanske Šole v Cankarjevi ulici ustanovni cbcni zbor *a okraj Maribor-meuto. Izvoljen je bil Mastni odbor RK Temu je sledfa ustanovitev Okrajnega odbcia PK Maribnr-okoliea, Okrajnega cibora RK Slovenj Gradec, Okrajne- ga odbora RK Ptuj m Gkra,nt;ga odboia RK Murska S obe'a. To je bile nujno, saj je pričala prihajati pomoč iz tujine. Takt je kanadski RK poslal 17 zabojev sanitetnega materiala in posteljnega perila. Glavni del te pošiljke je bil namenjen vojnim bol-niSnioam za ranjence preostali del pa civilnim ambulantam Vojna dediščina le-teh je bila v Mariboru dokaj skromna. Poleg ambulante na Koroški cesti sta delovali še ambulanti na Glavnem trgu in Korcikem kolodvoru. Oa bi bila pomoč kljub ttmr učinkovitejša, je bila dodeljena taborišču na Teznem in na Studencih še pomoč v obliki sanitetnega osebja in drugih prostovoljcev. Če se vir .m nazaj na organbacTsko shemo, moram povedati, da ta še vedno ni bila v celoti prilagojena organiza -iji politične oblasti. Zato je sledila ustanovit sv krajevnih odborov oziroma na področju m^sta mestnih četrti (kv irtov), kar približno ustreza velikosti današnjih krajevnih -skupnosti. Na področju mesta so obstojali krajevni odbori koroške, kolodvorske, tezerske, mag,.al Miške studenške, pobreŠke, fran nškanske, meljske, stolne, krcevinske četrti. Omeniti velja še krjevne odbore v Sp. Radvarju, Novi vasi, Limbušu, Brezju in Kamnici. Nova vas in Sp Radvame sta se kmalu zatem združili v en krajevn1 odbor. Predvidela je b:la tudi priključitev krajevnih odborov Kozaki, Hoče, Reka, Pohotje Dokončna slika krajevnih odborov se je izoblikovala do decembra 1945. V času us*?navijanja novih organizacijskih oblik RK je bil ustanovljen za Mariborčane zelo pomemben poiwedovaino-uvform?cijski od^ek, a ga je ustanovil MO RK «e 18. julija 1*45. Ta je uspešno nadomestil dotedanji Štab za repatra cijo in je imel v bistvu isto fui.ikc.jsko nalogo, saj je sprejemal poizvedbe za pogrešanimi, interniran«, partizani, izseljenci. Pozneje je prevzel tudi nalogo poizvedovanja za pogrešanimi vojiki bivie nemške voi ;ke. Nastavljena je bil tudi kartoteka padiih borcev in ujetnikov ter pripravljen seznam grobov padlih v ¿ujim. V prvem letu je bilo v zvezi z navedet imi akcijami opravljenih 48(X1 radijskih poizvedb in odposlanih okoli 22.1)00 po wd ovalnih dopisov. Velike potrebe sc narekovale organizacijo prvega «amarhanskega tečaja, ki se je kasneje preimen-val v tečaj prve pomoči Prvi slušatelji so dobili osnove zdravstvene vzgoje že 1. avgusta leta 1945 Ti tečaji sc imeli svojo vrednost, saj je bilo nujno potrebno dvigniti higi; ;nsko raven prebivalstva, k« je bila na zelo r zki stopnji. Zan.di tega sc bili pogosfi izbruhi nalizljrih bolezni pa tud1 smrtnost otrok je naraščala. V letu 1945 je na obeh "amaritanskih tečajih opravilo izpit 40 tetaj likov. Sam, vrit.anke so de- 38 Članki .11 razprave ARHIVI XV 1992 levale v zbirni bazi na Studencih in v bogoslovju, S posebno ekipo so se uspešno poitavile v bran pegavici, ki je takrat kosila med mariborskim prebivalstvom. £e v letu 194S j« bil organiziran na vseh 11 Šolah tudi podrmadek RK. Kmalu se je s pnklučitvijc okoliških vari k mestu število osnovnih 5oI povečalo še za Šest. Kot zanimivost r.aj omenim Se organizaejo rešrvafno-plavalnega tečaja, na kale roga se ni prijavil nihče, in šofernke^a tečaja, kier je opravilo izpit 7 kandidatov. Kanadskemu RK, C sem ga že ornem*!, so se izvajanju humanitarni; pomoči p idru"ala skoraj vra nacionalna društva RK na svetu fzlasti UNRF \ in CARB> Izkazali so se na^i rojaki v Ameriki, ki so takoj pc osvobodita pcsla^ nad 125 vagonov obleke, perila, ndej, pleric, opreme za dojenČk-, mila, sladkorja mletca v praha, kor.servirare hrane, riža, čokolade, ribjega o7,a vita Tlinskih preparatov, obvez, gaze, zdravil (od penicilina do streptomicira), insulin, sulf^mid, kirurški in-tnimente, rentgenske aparate, opremo za klinike Tako so bile do konca leta 1948 razdeljene ogromne količine različnima materiala posameznikom in ustanovam. Velike hrane se je porabilo za izboljšanje obrokov v šolskih kuhinjah, bolnišnicah, otroških domovih. Prva seja Okrajnega odbora RK Maribor-mesto je bih 26. februarja 1946 na Koroški cesti Št. 5 Da bi potekalo delo bolj urejeno in sistematično, so se dokončno oblikovali posamezni odseki: sanitetni odsek, finančno-gospodarski odsek, adm-iistraiivr odsek, podn ladek RK in propagandni odsek. Iz poročil okrajnih tajnikov v oktobru 1946 je rszvidno, da sc del"vali naslednji okrrjni odbon Maribor-mesto z 10.110 Člani, Maribor-okuliea s 40 krajevnimi odbori m .'>518 Člani, Slovenska Bistrica s 36 kn jevn:ml odbori in 1000 član, PtUj z 8657 člani, Ljutomer z 19 krajevnimi odbori in 1579 člani, Murski-, Sobota s 44 krajevnimi odbon m 3518 člani Dolnja Lendava s 37 krajevnimi odbori in 2190 Člani, Prevale z 48 krajevnimi odbor: in 62*76 člani ter Gornja Radgona Konferenca je pokazala, dn obstajajo določene slabosfi pri delovanju posameznih k^a jevr.ih cdborov. Po navodilih Glavnega odbora RK*l so se odbori RKS hiiro prilagodili novi upiavni razdelitvi LRo (zakon je sprejel SNOS 10. sept. ly46), Pri LTvajanjU nalog je bila zlasti aktivna mag-dalcnska četrt. Da bi okrepili delovanje nekaterih manjših organizacijskih obiik, so 1. oktobra odpadle tri Krajevne enote' IimbuS, Hoče in fomnica, Košaki so se zdrržili s kole dvorsko četrtjo, Brezje pa s Pobrežjem. Omembe vredna je akcija vseh okrajnih odborov v letu 1946 Kljub lastni borbi ^a obstoj, Številnim problemom, lo so pestili krajevne organizacije in okreje, so vse organizuijske enote sprejele pob"do za pomoč albanskemu narodu, ki ga je prizadelo hudo neurje in poplave. Da bi omilili naravno ujmo, ki je rušila mostove, odnašala živino, uničila jeserski pridelek, so se povsod ustanavljali odbori za pomoč albarskemu ljudstvu. Podobnih akcij je bilo karneje še več. Leto 1947 ie pomenilo leto reorganizacij tudi r.a področju RK Na območju MO RK so se ukinjale Četrti m ustanavljali rajoni; najmanjše enote sc se imenovale terenski odbon. Dne 29. 7 1*47 je bil na skupščini RKS sprejet sklep o zdriž:tvi kolodvorske m koroške četrti v 1 rajon z desetim: terenskimi odbori. Ta je imel svojo prvo sejo že 6. avgusta v Aškerčevi ulici. Kon. s leta je imel 1400C čJanov OF m le 600C članov RK Podatka pričata, da je bilo še pr;malo storjeno za pridobivanje članstva -n pravlno pojmovanje RK v najširšem smi«lu. Dne 31, julija 1947 je nastal iz magdaler.ske, studenške in radvanjske četrti ter Nove vasi H rajon z osmim1 terenskimi odbon. Dokončna re-orgar iz?' ja je bila izvedena do 31 avgusta 1947 Dne 5. avgjsta je nastal še III. rajon s scdmmi tereni. Terensk' odbori kot najnižje enote riso bili registrram na notranjem odreku in so pr idstav-Ijali pomoč rajonskim odborom, kar pa ne pomeni, da predsednik, oziroma tajniki terenskih odborov niso bili zasiopani v njih. Volilni sistem je bil urejen tako, da se je volil na vsak»h ¿00 prekoračenih Ilanov en delegat, za mestno skupinno pa po en aeiegat na vsakih 30C pre ■ koracenih članov. V vseh odborih so bili tudi zastopnilu drupih množičnih organizacij (npi LMS, OF, AFT). Tako se je o delu RK poročalo na vseh masovnih sestankih družbenopolitičnih orgarizacij. RK se je s svojim programom vključil Udi v propram prve pet h tke. Z moralno in materialno podporo ;e sodeloval tudi pr gn dri] mladinske progr Šama >Sarajevo Konec leta 194"1 je bilo na mariborskem območju 12.161 članov RK. ali z dragim, besedami 30% vseh volihvh upravičencev. Terenskj odbe ri sc vse bolj dobivali kompe-. tence za reševanje prošenj, npr za obdaritev, za sprejem v šolsko kuhinjo, podmladek RK. počitniško kolonijo. Si ^r pa so prejeli posebne vzorce za mesečna pcročfla, k) so h oddajaK raj m-skemu odbviu do 5. v mesecu. Uspehi novi, organiziranosti so se kmalu pokazili, vendar v razlienih rajonih različno. Tako so na prvem raionu hitro ¡poznali smisel novega delovanja; na II. rajonu se je v^Čja aktivnost pokazala šelt v letu 1^48. Da je pre?snova v terenski in rajonski odbor v pivi fai vplivala neugodno: se je odražalo npr. pri raznih akjijah. ki sc bile iz peijane v okrnjeni obliki iri Šibk. pov ezav na ARHIVI XV 1992 Člamci in razprave 39 rdaciji rajon-terenski odbor. Največ težbv je imel ITT. rajon, kjer so se tererski odbori oblikovali najpozneje Ti procesi oblikovanja «o spremljali tudi druge J krame odbore. Okrajni odbor RK Ptuj je imel untanovm sestanek 18. julija 1946. Te^a leta je bilo na območju okraja 4416 članov RK To Stavilo je do leta 1952 preraslo na 91 »4 Članov D^javnrst organhacije je bi1 a v prvi fczj usmerjen® v socialno pomoč, ko pa je pričela dobivati nove naloge na področju zdravrtvene službe, se je v skfadu z razvojem celotnega sistema tudi tu p ikaznla ootn ba po vtčji decentralizaciji. Nove metode in način dela naj bi prit jgni'z v svoj okvr čim širši krog čJanstva. Vs&bina in oblika dela RK sta se sčasoma zopet spreminjali. Prebivalstvu v M? rilroru je naraščalo, vje večji je bil odstotek z^pc slonih v industriji. Pokazala se je izrazita potreba po novih kadrih, saj je bilo treba nuditi pomoč ob nizgodab, vzgojiti zdravstveno osebje, dvigrrti higi :nski nivo, posvetiti posebno skrb obolelim za TBl, sodelovati pri ustanavljanju o t reških domov organizirati podmladek RK na ornovnih in sre-injih šolah. Pri vseh teh nalogah so odigrali pomembno vlogo rajoni. Že leta 1948 so se med njuni organizirala tekmov: nja, ki so prerasla v tekmovanja med okrajnimi odbori. Vsak rajon oz/roma okraj si je prizadeval nabrati čim več delovnih ur pri delovnih akcijah, množičnih manifestacijah, množičnih cepljenjih, razdeljevanju propagandnega materiala, organizaciji posvetovalnic za matere, pripre vi množičnih sestankov, usposabljanju pomožnega zdravstvenega kadra, nabiranju zdravilnih zelišč, delovanju pcdmladkar-'ev. Prav na tem področju so b3i doseženi precejšnji uspehi. Osnovne Sole Mpljc, Cankarjeva I, Cankarjeva IIr Gospo.,vetska in Center fo imele 1228 učencev, od tega 856 podmladkarev; srednje šole: I. gimnazija, III. gimnazija, IV. gimnazija, klasična gimnizija, učiteljišče, ekonomski tehnikam, srednja kmetijska £ola pa so imele 304"7 dijakov, od tega 1965 članov RK Uspešno sta delovali tudi dve šolski kuhinji in sicer prva na Glavnem trpu za lBO socialno Šibkih otrok, draga pa v VetrinjJd ulici, katere kapacitet? je bua do 250 otrok. Sedež MO RK se je v tem letu preselil z RotovŠk iga trga 9 na Valvasorjevo ulico 31. Delo RK ,,e b!lo vse. bolj koordinirano z Upravo sodalnegi fonda in socialnim skrbstvom. Dvaki^t je bila v Mariboru na obisku delegacija švedskega RK »Spišite deco«, ki je spremljala transport hrane za bosanske otroke. V letu 1948 je RK prrvzel razdelitev pomoči Mednarodnega dečjega fonda (dalje MDF). To dele jt opravljal tn Ha in v tem času so te-rei^ki odborniki ter aktiviru organizirali prek 20 mle inih kuhinj na terenu, čeprav MDF m bil v sklopu RK. so tajniki opravljali vsa administra 'ivna dula, pripravljali posebne sezname m po mapali pri delitvi materiala. Zaradi preobsežnega drla se je MDF po treh letih (natančneje 1 3. 1950) popolnoma izločil iz RK Oktobra litega leta je predal tudi glavno skladišče MDF. Celotno delovanje tega fonda je po terenih prevzeia ortjanizar ija Antifa^istične fronte žena (dalje AFŽ). Ta je prevejel« tudi nadzor nad terenski mi mlečnim; kihinjami V arhivkih dokrmfntih zasledimo v letu "948 tudi podatke o prvi počitniški koloniji, ki je de lovala ped jkriliem mariborskega RK. V Sv. Florjan pr Doliču so prihajali otroci iz vse Slovenije slan od 7 dc 15 let. Z- njim' m bi'i organiiJtiin razgovori o vzgojnih navadah, brali so cfnevnr časopise in prek njih spoznavali sve tevne prebleme, program KPJ, lokalne dogedke u NOB. Organizirane sc bil° interesne dejav nosti v ob:iki krožkov (npr. zgt dovinnld, zemljepisni, prirodopnm, risarski). Obe izmeni otrok sia opravili okoli 200 delovnih ur v obliki pc-moči kmetom pn žetvenih delih, pri pregledu kr^mpiriŠL itd. Otroška kolonija je bila financirana z denarno akcijo in z zoranim denrijem raznih prireditev. Iz programa za leto 134i je nizvid^n načrtni in sistematični pristop k dejavnostim RK Okrajni odbor RK je plan razdelil na zdravstveno prosvi tno d^-lo (med drugim naj bi vsak rajonski odbor uredil poljudnr-zdravstveno knjilnico), izobraževalno dtle (sem sodi organizacija desetih tečajev prve poiroČ: po 35 tečajnikov, tečajev zdravstv nih aktivistov, predavanja o osebni in splošni higieni, tečajev o negi dojenčkov); socialno dejavnost (organizacija počitniških letovanj, aktiviranje že omenjene kuhinje v Vetrinjski ulici), propagandno dejavnost in ustanovitev sekcije za borbo proti TBC. Slednja je bila ustanovljena 29. uprla 1949 in je že 27. maja pripravila prvo razstavo o TBC v beii dvorani na Pprtizanjki cesti. Obiskovalci so si delo sekcije lahke ogledali v okv'ru štirih oddelkov navodfa za zdrave, navodila za bolne, anato.nski kotiček, Maribor v borbi proti fBC. Razstavo je obukalc 14.000 Hudi in je bi'a pripravljena s posebnim iLimenom število novondkritih obolenj je naraščalo, do konca leta 1948 pa je zaradi tuberkuloze umrlo že 700 oseb. Kot preventivni uterep je sekcija pripravila številna predavanja o tej nevarni bolezni oo terenih delovnih kolektivih, predavanja so bila opremljena s filmi :ti slikovnim materialom. Pod njenim okriljem so manjše enote nastajale tudi v delovnin kolektivih, np:. v Maribcrski livarni, pri Državnih železnicah. Prav na teh sestankih so najpogosteje obravnavali teiek stanovanjski in i^noi.ni položaj tuberkuloznih bolnikov, katrrim je lahko veliko pomapala prav delovna sredina. 40 Članki .11 razprave ARHIVI XV 1992 Po vseb rajonih je bila izveden? nabirama ak cija, katere ci'j je bi, pokloniti knjižnico pljučnemu oddelka splošne btiniSnice Na sestanke sekcije so bili prite^nj m tudi zastopriki mnr žičnih organizacij. M;d vidnejše uspehe- sekcije šteje tudi orjaniziranju dodatnih bolniških nakaznic za pljučne bolnike, s«j je bu kljub vsestranski podpori zastrašujoč podatek, da je leta 1950 v Sloveniji umrlo 731 ljudi za tuberkuloze Sicer pa je RK v letu 19^0 svo,) dejavnost motino okrepil na zdravstvenem polju. Prvi so se tečaji prve pomoči prt nesli v domove uče.ieev v gospe darsUii, po liniji podmladka pa so se na vseh Šolah ustanavljali higien iki aktivi ¡Higienski kotički so portali nepogrešljivi del opreme sleherne urilniee (milo. umivainiK in dvt brisari). Še nekaj b;sed o delovanju PK v okraju Slovenj Gradec. Ta je imeJ 4U kiaj^vnih odborov s 7785 dani. Kijub vise ki Številki v pivih povojnih letih ui dosegal zavidljivi uspehov. Zlasti so se ^labo ¡tkazale organizacije v Crnecah, Gortini Golavatuki, Sv. Antonu, Legnu; nekoliko us-peinejSi so bili podmlsdknrji (4414 članov), la so zbrali kar 40" kg zdravilnih zelišč k drugega materiala. V letu 1951 lahko na tem področju še vedno zabeležimo 68 pnmerov t:fusa To ,.e bila dtjdišeina velike epidemije iz leta 1945, ko je badle te nalezljive bolezni zanesla v te kraje umikajoča se okupatoijeva vojska. Nov premik' v organizacij jke m smislu so leta 1951 pr?n :sli spremembe tudi manborskemu okramemu odboru. V m:secu marcu m aoriiu ie v skladu z dnif'mi DPO iz treh rajonov nastalo sedem rrjonov in iz 26 terenskih cdborov 59 terenskih m 7 vaiikih odborov. Okrajni, rajonski in terensk o dbon so bili v fazi vse ve&ega osamosvajanja. Doslej so bili slednji boij v pomoč raionikim odbor« im ir- kot taki ni tudi finančne niso bili samostoini (Glavnemu odboru RK se je sedaj odv:jJo le 25% celotnega dohodka). MO kK je doživel ie eno preselitev, namreč v Sodno ulico 9. Do ukinitve rajunov, to je do leta 1955, se obstoječe str nje ni več bistveno spreminjalo. T. rajon je imel sedež na Rotovsekrr *rgu, H rajon v Cankarjevi ulici, m. rajon je poleg 12 terenov obsegal Se Zg. Radvaije, Sp. R, dvunje, Berovo vas in Rožno dolino- IV rajon je ime1 z deve t mi terenskimi cdbon sedež na Studencih, V rajon je deloval s šertim. tererskimi edben na PobreŽjUj VI. rajon je obsegal ob-nočje Tezna in najmlajši je bil VIL rajon s sedežem v Kainn ri (ustanovljen je bil šele v mesecu aprilu). Volilni sistem je bil orgLniziran tako, da. re je v terenske odbore volilo 5-9 o^nornikov, za rajnike odbore pa se je na v lakih 50 Slanov volil en delegat. Za volitve v mestno skupščino se je obdržal dosedan kijuČ, to 'e en delegat na 200 članov. Rajonske skupščine so po takšm volilm stnmi štele 60-70 delegatov mestna skupščina pL 9C Podmlad ;k RK je medlem d opotajevol m nadaljr. razvijal svoj program na 40 šo'ah (9 gimnaz ] učiteljišče, kmetijski tehnikum, ekonomski tehnikuir 15 isravnih šol ter 13 industrij skin i gospodarski šol) licenci in dijaki so spoznavali zaravstveno-prosvetno vzgojo, pomen tovar £tva. ljubezen do domovine, smisel d opisovan a z vrstniki iz tujine. Na seji MO RKS Maribor, 10. decjmbrn 1951 je bil sprejet uklep o tem, da se kuhinje PRR predajo Svetu za kulturo in prosveto: kljnb temu sklepu pa je MO RK Še naprej plačeval hrano socialno ogrož nim otrokom Do leta 1955 se je število podmadkaijev povzp;lo na 24.298 članov in so biK razporejeni v 111 organizaijah PRK. Njihovo delo.se je vse bolj navezo/alo ni ostale izvenšolske aktivnosti (taDornike, p:vske zbore, folkbroe skupine). Mnoge Šole, zlasti jsnovne, so pridno skrbele za higi-osice kotičke in zdravstvena predavanja o borb' proti TBC, alkoholizmu, kajenju. Osnovne smeroiee za delo KK v letu 1952 so bile usmerjen j v ak.ijc za izboljianj^ higienskih razn- ir, zdravstveno -prusvet io delo, pomoč "drav-stv;ni služb% borbi proti TBC Že prva «sanacij ka dela so zajemala čiščenje m beljenje rtanovanj ikih prostorov, ureditev toaletnih prostorov., skrb za zdravo pitno vodo, ureditev kanalizacije in obcestnih jarkov, boi proti mrčesu. To nabgo so najprej prevzemali socialno-zdr-vstveni sveti m aktiv5 kjer st bili vključeni pred^avriki RK, mladine in AFŽ Pn zb:ranjL sredst :v in materiala za asananje so sodelovali tudi prebivalci, obtestm organi, podjetja m ustanove Tudi v kasrej^ih letih so vašcani zaostalejŠih m pasivnih krajev z veliko požrtvovalnostjo, z lastnimi ^naninimi in materiali imi sredstv* množjčne sodelovali v omenjenih akcijah Najbolj je prisio to dc iiraza kadar je bilo treba rešiti probbm pitne vode Les, pesek, dovoz, odvoz pa tudi prostovoljno delo je bilo možno o realizira ti brez veejih problemov. V desetletju po letu 1950 se je uspešnost delovanja kom'sije za male asanadje večkrit potrdila. Poskrbela je ¿a pregled petin za*ale, da je skoraj polovica vzorcev vode neprimernih za uživanje in da je težko najti vodnjak, ki bi odgovarjal higienskim pi.edp-som. Pri delovanju vseh okrajev v letu 1953 je potrebno omeniti 5e eno dejavnost. Organizacija FK FL"RJ je vnesla v svoj d''lovni program kor eno izmed prioritetni), nalug zbiranje pre ¡tovolj-nih "nenagrajeuih darovalcev krvi, ki bi jo upo rabili v transbizijuke namene. Odziv na prvi odvzem k»vi v Mamoru je bil izjemen; 5. 2. 1953 so se pozivu odzval-' Številni prostovoljci iz Predilnice in tkalniee, Mariborske tekstilne tovarne, Tovarne avtomobilov, Delavnice Boris Kidrič in drugih delovn:h organizacij. Take je bilo do 10. 42 Članki ji razprava ARHIVI XV 1992 aprila 1954 registrir¡ mih 1089 piustovljnih krvodajalcev, ki so darovali prek pel toje krv V tednu Rdečega knža v letu iy53 si je Mestni odhor RK Maribor zadal nalogo, da pri&u z akcijo obiranja sredstev ¿a gradnjo '■iladinskegL oknvališČa. Glavn "dobr RK Slovenije je sio:r imel takJno postr,anko v Savudriji, vei-d ar je bila ta last nek.»,ga avstrijskega dmčtva in je piipadala GO le do leta 1955. Zalo je žc v letu iy54 zazivelr? v akciiah RK v Manbo-u ideja o nakupu zemlji, ren-tralne zgradbe in jedilnice v Punatu na otoku Krku. S tem so bili dani temelji za razvoj mia-dinjkr;f»a počitniškega doma n hknti pc ikrblieno za letovanje bolnih in zd/avstveno ogro? snih otrok. Še vedno pa sta obstajali ml adir ski postojanki v Doliču in R-bnira na Foboij" Komisijam, ki so že delovale do leta 1954, to je zdravstveni komisiji, gospodariko-rnanČni komisiji, komisiji za boj pmti TBC, sekc.ji PRX ter kom-siji za tran ifuzijo odroma krvodajalstvo, se je tega leta priključila še komisija ?a bo, proti alkoholizmu. Sklep o formiral ju komisij- je bil spreiet na ÍO RK. 18. 10. 1954 m že ob ustanovitvi je bilo jasno, da čaka dtlo kom-sne dolgotrajna m težka nalrga. Ne sanio, da ¡¡o napori njenih članov cesto bnsz pravega množičnega odmeva, tudi JirŠi družbenopolitični faktoiji niso storili svojega koraka V priti tei trditvi govori predlagrna akcija RK o uvedbi 5% davka na alkoholne pijače, S tako zbranimi sredstvi bi se dale že v samir občinah veiiko narediti proL temu zlu sodobnega Časa, v repu-blišk m merilu pa bi bil to prispevek k tak i potrebni izgradrji dom? za zdrcvlje.je alkoholikov. Vendar je bil ta davek uveden malone, zbrana sredstva pa se niso koiistha povsed v prave namene, saj so se stekala v redni proračun. V Ljubljani je bil ricer ustacovlj-n poseben sklad, vendar se je denar trobil v prvi vrsti za ai-anarap m pokriv in i 'tguh nov izgrajene ml kar e, preostali denar pa se je porabil »a regresiranje cen mleka in investiranje v mlečne restavracije. Že v letu 1954 so tekli prv" ra2guvori o združitvi MO RKS Maribor z Okranim o^bor^m RK? M-ribor-okolica. S tem naj bi se odstrani" zid, ki lori me to od vasi na ei strari, na drug stran< pa je melo rr jsto na razpolago več kadra (zdiavstvenega, kul umo-prosvetnega), ki b. lahki pomagal okolici p ri dvigu zdravstvene ii kulturne ravni. Priprave na združit _rv so se zaključile naslednje leto m 6. avgusia 1955 je hilo 1. zasedanje okrajnega pleni:ma RK za Manbor merto, Maribor-okcliea m Slovenj Gr?dec. Formalno izveduna idn'Ütev je bila še st mesec, 15. avgusta 1955, in je potikala v skladu z načeli upravne m družbene decentrahzar e. Nastalo je 15 novih občinsitih r dborov, bHe občmske, krajevne in terenske orgainzanji; pa so se preimenovale v osnovne organizacije Rdečega križa Formiranie novih občinskih odborov je b;lo rnijno. saj je prestavljala nova ibčina snmostojno enoto, ki naj bi v bližnji bodočnosti prevzela funkcijo okraja. Na podn. čju do tedanjih okrajev ManDor-mrstc, Maribor-okolica in Slovenj Gra dec s* nastale komune zgorojjmežiška s sedežem v '"rni, lpodnjemeŽiSka s sedežem v Ravnah na Koroškem, mishnjska s sedežem v Slovenj Gradcu, zgornjedravska s sedižem v Dravogradu, srednjedravska s sedežem v Vahredu, spodnje-dravka s sedežem v Rušah, šentiljska s sedežem v Šentilju, lenaHSka s sedežem v Lenartu, gra-diškn s sedi žem v Gradišču, slovenj ebutriška s sed ž m v ¡Slovenski Bistri ri, r.-čka s sedežem v Ralah, Marfbor-Center s sedežem v Centru, Mr ribok-Tr-bor s sedežem na Taooni, Maribor Tozno s sedežem na Tuznem, Maribor-Košaki s sedežem v Ki Sakih. Ker je postajal problem alkoholizma v^e bolj perjč tud' v naslednjih letih je 21-ČIanskr komisija v letu 1957 pripravili izjemno poglobljen program za boj proti aikohr'izmu. Pripravila je navodila za usposobitev sušilnic sadja, propagirala je konzerviranje, organiziral vrrto tečajev za vku-havanje ¿adja (uvajanje sistema loncev E1GEN-BER), priporočala gostirskim obratom, naj 'majo "talno na zaiogi vse vnte brezalkoholnih p.jač Gostinci naj b! dab ¿voj prispev sk ¿udi s tem, da ne bi točili alkohola "injem n osebi_ra, vs: ostali ustrezni odbori pa naj bi akuvro pomagali pr i-staravljanju brezalkoholnih mlečnih restavracij. Po sklepu plenuma Okrajnega odbora RKs Ptuj dne 10. 6. 1957 m plmuma Okrajnega odbora RKa Marmor z dne 22. 6 1957 se je Okrajni odbor RKS Ptuj z občinskimi odbori RKS Bori, Cirkovc-, Dertemik. Juršinci, Go-rišni.-a, Lrsšje, Ptuj, Videm, Središče, Ormoi, Kidričevo in drugimi priključi] k Okrajnemu odboru RKS Maribor. Dve leti zatem je bila slika delovanja Okra -nega odbora RKS taksna: V mejah okraja se je udejstvovnlo 21 občil 'skih odbore v. ki so imeli svoje predstavnike v 41-članskem plennmu, 19-?!anskem izvršnem odboru in 5 članskem nnd-zornem odboru. Okrajni odbor je imej pi delu pomoč 10 kc mi 'j s 128 Član Sicer pa so se vsi občinski odbori vse bolj isamosvajah, pomofi okrajnega odbora je bila vedno bolj inštruktažna Da bi to postale tudi orgar oacijsko močnejše enote, se leta 1959 združijo obemski odbor Ko-šaki m Šentilj, Ravne m Čroa, Tezno m Ri če. Ptuj, Goriinica in Lešje, Ormož t Središče Radlje in Podvelka, Slovenska Bistrica m Polj-čane. Šestdeseta letB so pomenila krepuev dftla KK na vseh področjih Večjih organiza .jskil spre- ARHIVI XV 1992 Članki in razprave. 43 m ;mb ni bilo, le eno združitev je £e treba omeniti. Pleoarna seja ob z društvi Okrsmega odbora RKi> Maribor in Okiajnrga c dbor? RKb Murskr Pobota je potekala v .sindikalni dvorarr' Okrajirega ljudskega odbora Mar bor 27. 12, 1962. Okrajni odbor RK Maribor je v taksni sestavi deloval do 30. 4 1965 To je leto, ko so bili okraji ukinjeni in p'istili povsem prosto pot r-zvoju občinskih odborov. Obrinski nrjbori Marib< n-Tabur. Maribor-Tezno m M; ribor-Center p j sc z' kljutili svojo pot delovan ja z združitvijo v eno sam občino Maribor leta 1466. Literatura 1. Zborni) Okrajnega vtabora RK M?ribor M"fibor 1968 Z Ivica Žnidarfič" O Sctkih razvoji. RK. Dri nas, Maribor 1986 3. Ivira znidariič* KK za humanizem, razvoj in mir, I^abl/ana 1988 . 4. Mi riborslri VeEernik jutTa, 194114 str. 3 5. Mariborski Vfiemik jutra, 1934/8 str. 3 6. Vc&r (prfiofa) 1954 str. 3 ZI JSAMMcN^ASSUNG D r E ntw^klungswe der Organi* 'tion deu Roten Kr euzes in Maribor auf der Gründl ige d er Bestände des Lanc arrhh Mtribor Slavjcu TovSak Gl "ich nfeh d^ Bc&er ig dvatskog narodno^ kazalii a - FNK) Gostovanje je spre mljal snemi lec zagrebSke Crc^tie. Filmski dokum'Ot o tem gostovanju je bil ko* filmski prispevek prd oasiovom Sprejem članov