182
Na svet večer. Prvi del.
,,Kržtek po ziini je dan, naenkrat nas nofi je objela! — Hnj! kako so roke in noge vsled mraza premrte! Hvala Bogii! da drv imamo obilo za zimo,                        .
Da si zakurimo peč, da v gorkej se grejemo sobi. — Sreoni otroci ste vi, ki, kaj je mraz, še ne veste;
,__      Zbrani ste krog peči, vam pač je gorko in prijetno, Ker vam stara je mati, saj vem, pripovedovala Mnogo prijetnih pravljic in vi poslušali ste verno, Vam je dobro, a nij vam znano, na kakovšnem poti Naš France je zdaj, ki danes domor se povrne. Da bi kaj slabega vsaj na poti se ne pripetilo." — Te besede skrbne govorila je mati vstopivši, Mrzle je grela roke pri dobro zakiirjenej peči.                         .'
Za pečjo oglasi njen sinček se nežni in pravi:        " "      '   '    " BMati, kaj ne, pride, nocoj še gotovo ga v sredi Vidimo našej.   Kako veselil sem se dolgo in srčno! Jaz počakal ga bom, prcmagal ne bode me spanec. Videti moram nocoj ga, in ono, kar bode prinesel, Prazen ne pride domov, kaj ne, o mati ? — prinesel Mnogo igrač rni bo; — na koldsih bo konja prin^sel, Da vozaril bom z njim po tleh tu gori in doli." Sioček govoril je to, a hčerica zdaj se oglasi:        !••->?• -t . ,,;¦ BČakala bom ga i jaz, ne bodein se spanju udala. Jelite, meni igrafi, slaščic bo obilo prinesel Saj marljiva sem zmir in posliišna sem, jelite mati?" —      m,, Za kolovratom že sedela je mati in prela Ker gospodinja brez dela ne sme posedati dolgo. Ustavila zdaj je kolo, da popravila si je vreteno.          '      ¦    •'
•      In otrokom mej tem govorila besede je take:         ,           "j
BOj ti ljuba mladost! igrače roje ti po mislih Vedno, a nikdar kaj druzega ni ti na mari. Kaj pa bo, če povem, nemirna da večkrat sta bila '      In da ravsala mej sabo sta tudi se včasi." — Djala je mati tako, a mislila v serci drugače. To je imela lastnost, da redno hvalila nij dice .Dobro redoča, da brž bi se deca prevz^la.                    j  ¦    ,
Mati previdna marveč je grajala rada otroke, Da oni po popolnosti zinir hrepeneli so večjej. Ipak pri vsem tem bila ljubeča in dobra je mati; Tudi s pohvalo nij skopa bila, ko hvale potrebna Zdela se jej je mladost, da t pridnosti Tztrajna ostane. Tiho fepela do zddj na zapečku je materna mati In poslušala je to, kar pravila raati je skrbna Svojim otrokom.   A zdaj poTzame i ona besedo: BStara že mnogo sem let, živim že dolgo na sveti, Staro se krči telo, v dve gubi polagoma lezem,
¦ji       Vender pa zmir še prosim Boga, naj on mi dodeli, Da ne vzame me smrt 5e toliko časa, da spolni Želja se sladka, ki v dnu srca gojim jo žo dolgo. Srečna je hiša zares, da, srečna zares rodovina — Ki se ponaSati sme, da iz nje rodil se dnhovnik, Ynet za božjo čast in za izveličanje dušuo.
183
Vedno jaz molim torej, da spolni se želja mi ta-le:
Našega Franca naj yaruje Bog, da srečno premaga
Vse zapreke, ki stavijo v bran se dosegi namena.
On naj ohrani mu moč telesno, in um mu razsvetli,
Vniči sveta zapeljivost, da iz pravega pota ne kren«.
Meni za toliko let podaljša dolgost naj žiTljenja,
Da ga ridela bom, ko stal pred oltarjem bo svetim,
ln daroval na njem daritev presvete bo maše.              > .
Ako bom to doživela, potem bom rekla veaela:
Kar sem želela, dopolneno je; zato me pokliči                i*
K sebi. ker kar sem želela. se yse je zgodilo." —
Starka umolkne sedaj; vnnk pa se njeni oglasi: Tega pa nh; umreti nikdar ne smete o mati. Ako bo smrt prišla, ne bodem jaz pustil je v hišo, Vzeti vas ona ne sme; — kdo pravil povesti nam bode, " Ako zakopljejo vas v globoko podzemeljsko jamo ?"         '"
l>61go sedeli so še; ugibali strari so še mnoge; Vsak po svojih željab. govoril to je in ono. Sinek in hčerka, oba sta čakala s srcem nemirnim, i)& prišel že skoraj bi brat ter prinčsel fgračic. Starka pobožna težko ga je <!akala, da se prepriča, Jeli pobožen še zdaj ? — li njene spolnuje nauke. Mati predica vrti kolo, pogovarja se s starko. Kmalu pa vstavi kolo in te spregovarja besede: MTreba, da v kuhinjo grem, da jedO kaj gorkih priprarim. Kiov na vozu sedi, premrazi se, lačen postane. Ura je bila devet; zdaj kmalu zaslišimo zvonca, Ki oznanjajo nam prihod očeta in sina. To je rekla; pezdir iz predpasnika Se si otrese, Z roko poseže za peč, da vzame trsko posuJeno. Trsko ob luči prižge, poda se v kuhinjo kuhat, Da ko pridejo brž z okusno jedjo jini postreže. Deklica nežna pa zdaj poprosi, naj stara bi niati Pravili znano sicer povest, a zelo zanimho, Zgodbico namreč, kako mož divji lovil je otroke, Ki pa rešili so se, ker so bili pobožni in pridni.        *
Komaj začela povest je stiirka, oba sta glavici Na koleni nagnila, sladko sta brž zadremala,                   ,
Ko varuhinja to opazi, pripravi podglavje, Nanj oba položi, da sladko na mehkem bi spala; Sveti stori jima knž Da Oelo, na ustui, na prsi. V hišo ko spet gospodinja prišla je, se zdržat' ne more Lahnega smeha.   Za peč ugašeno trsko si apravi, Da jo rabila bo spet, ko drugič je bode potreba. Materi pa govori dobrovoljne besede: BTaks je, glejte, mladost, in taki vsi njeni so sklepi. Trden je njuni bil sklep, da nocoj zaspala ne bosta, Dokler ne pride domov brat, ljiibljeni, pričakovani. Spaaje objelo oba je sladko, naj po^ivata v niiru! Eekla je to, potem se obe pogovarjate mnogo 0 gospodinjstvu, o važnih stvaršh, ki zadevajo hišo.
Drugi del.
BCiiješ sestrica me ti! — glavo zaspano privzdigni, Ki ga čakala sva, sedaj douia je iu kinalu
184
V Mšo prišel bo.   V spanji na pol sem slišal, da zunaj
Z materjo oče so naš goTorili, preljubi in dobri,
Veš kaj, pojdiva ven, da pozdraviva milega brata!" —
Kekel je to, znebivši se spanca, do vrat se približal
Deček je ie, da smukuil čez prag bi k svojemu bratu.
Stara pa mati, ki zmir za telesni in dušni je blagor
STojih nnnkov skrbela, sedaj oglasi se z besedo:
BOj ne hodi mi ven, ostani le v gorkej stanici!
Saj odšel ti ne bo, prišel brez tebe bo r hišo.
Treba, da človek je zmir skrban za zdravje preljnbo.
Ako mi greš iz hiSe na mraz, zgodi se ti lahko,
Da se hudo prehladiš, potem bolan mi boš ležal.
Toraj le urno nazaj, posliišaj me, kaj sem ti rekla!" —
Bekla je to in deček roko je od kljuke odtegnil,
Ki jo pritisnil je že, hoteč odpreti si yrata.
Dobro prepričan je bil, da kar reko mu preljuba
Materna mati, da to je vse resnifino in dobro.
Vstala seatrica Se nij, zato prizadeva si mnogo,
Da jo popolnem zbudi, da i ona bi bila yesela. —
Duri mej tein se odpro in y hi5o zdaj stopijo mati
Lnč v desnici držeč, v levici pa culico malo.
Z materjo prišel je brat. — Kako mu z veseljem naproti
Deček hiti in krog vratu se ga trdno oklene.                 ,.
Nem je ta pozdrav iskreno ljubečih se bratov,                .
Bratoma vender v srcž globoko je segel obema.
Kmalu pa deček začne govoriti mej dmgim i to-le:
BVidel te dolgo že nijsem in pričakoral sem te dolgo,
A sedaj te imam, od sebe ne bom te več pustil. —
Tega pa ti ne veš, da, kar doma te nij bilo,
Lepega mnogo sem se naučil, — poznavati črke;
Tisto okroglo poznam, ki se kot „0" izrekuje,
Tisto vže tudi poznam, ki pičico ima nad sabo.
Zmir priden sem bil, zato pa ti mi pokaži,                     '
Kaj iz Ljubljane seboj si lepega meni prinesel."
To je deček govoril, a sestrica zdaj se približa,
Še zaspana na pol, oči z rokama si maue.
Dostikrat videla nij še svojega drazega brata,
In zato se ga nagledati dolgo ne more.
On jej poboža obraz, potem pa obema je rekel,
Da lepega mnogo iiua. da Tse jima bode pokazal.
Staro i mater sedaj pozdrdvi in z njo pogorarja
0 stvareh se različnih, kako je po mestih velicih,
In kako je na kmetih.   V spomin si ona pokliče
Čase minole nazaj, in ker doživela je mnogo,
Mnogo mu praviti ve, kako so časi različni.
Pr&vi mu, da nekdaj je prijetnejSe bilo na sveti
Kot je sedaj v teh slabih, zelo popačenih časih.
Pravila take stvari mu dobra, prOetna je žena,
In hvalfla preteklost, saj to je v naravi človeškej,
Da grajajoč sedanjost, ozira le t čase se druge.
V hišo prišel sedaj je oče, za njim gospodinja,
PriSla iz kuhinje je, prinesla je gorke večerje.
Ko povžili so jed, sedeli v družinskem so krogn
Dolgo še v noč, trenotki in ore so tekle jim hitro;
Ogledovali stvari so, nakupljene v mestu velicem.
Knjig iz mesta dijak prin&el je svojemu oii,
185
Da kaj brati imfel ob praznieih bode božičnih.
Željnim otrotom sedaj pokaže darila prelepa,
Moogo premifinih podob, ki izrezati še jih bo treba.
Tn je pastir, lti na rog si trobi, da daleč se čuje
Glasnega roga odm^T, ki poznajo posliišne ga orce,
Ter mu na klic slede, pod nogo je psiček prezvesti.          . '   . .     . *.-i
Hlevček s presveto je tam družino in kralji iz jutra.
Dolgo družioa še to oglediije. poda pa k pokoji
Slednjič z veselim se vsak spominom in z upom blažilnim.
___________                                      Fr. Krek