32
Novičar iz domačih in ptujib dežel.
Iz Dunaja, — Po kratkem bivanji na Dunaj i se je Njih Velič. cesar sopet podal v Pest, kjer imate delegacije svoje delo dovršiti do 4. svečana. Novih ministrov pa še zmirom ni. Vsaki hip poči drug glas; zdaj da bo ta, zdaj uni5 Schmerling še zmirom zvonec nosi; v nobenega ni zaupanja, da bi v pravi kolovoz spravil dvalistično državo. „Ustavoverci", ki gotovo sopet pridejo do krmila, so se sicer z Beustom v delegaciji tako kregali, da bi se misliti utegnilo, da ne morejo stopiti v ministerstvo; al na koncu ravsa in kavsa je rekel Beust, da on ni nikomur sovražnik; zmirom tedaj šviga švaga čez dva praga!
Iz Vorarlberga. — V „Vorarlb. Volksbl." popisuje dr. Greusing pogovor, ki ga je imel s cesarjem, ko je bil v Insbruku na Tirolskem. Deputacija, ki je k cesarju šla, je obstala iz grofa Zeila, A. Rhomberga, Natterja, Ebenhofa in dr. Greusing. Vsak posebej je bil pri cesarju. Dr. Greusing mu je odkritosrčno razodel vse, kar teži srca Vorarlberžanov in Tirolov, kteri v vladajočem „liberalizmu" ne vidijo sreče za Avstrijo. Cesar ga je milostljivo poslušal in mu naposled s toplo besedo rekel, da pripoznava upravičenost našega nasprotsva (opozicije), ktere naj v postavnih mejah nikdar ne popustimo, in je priporočal z društva katolična. — Dobro! da je dr. Greusing to očitno razglasil, in ker je očitno razglasil, mora tudi po vse resnično biti, sicer li si pošteni mož ne bil upal z odločno besedo na dan.
Iz Hrvaškega, — „Zatočnik" prinaša brez števila telegramov iz vseh okraj in jugoslavenskih, ki čestitajo pogumnim borilcem trojedne kraljevine:   Mrazoviču,
Vončini in Miškatovicu. — Ban Rauch se je podal v Pest, da bi ga rešili časti banstva, kteri je od-kljenkalo za zmirom na Hrvaškem.
Iz Pesta. — Delegacija avstrijska, ki je sopet 8 dni praznovala, začne danes spet delovanje; magjar-ski delegaciji se še zmirom nič ne mudi; naj vojni minister jej privoli, da magjarski vojaki svoje bivališče imajo na Ogerskem, pa vladi dovoli vse kolikor zahteva. Avstrijska delegacija je bolj skopa in je že marsikaj izbrisala, in tako bode od onih 60 milijonov, ki jih vojni minister zahteva za nenavadne stroške vojaške, zbrisala 24 milijonov in dovolila le 36 milijonov. Obveljalo bode nazadnje to, kar soglasno sklenite obe delegaciji.
Iz Nemčije, — Nemci imajo cesarja! 18. t. m. se je dosedanji kralj pruski Vilelm, po dovoljenji druzih nemških vladarjev in svobodnih mest, ki so v severni nemški zvezi, in vpričo njih v Versailles-u na Francoskem dal za „nemškega cesarja" oklicati. Tako si je kralj Vilelm na glavo posadil krono nemškega cesarja, ki je od 60 let sem ni nihče nosil. V svojem razglasu obeta novi cesar, da bode ,,množivec" cesarstva. Verjamemo mu to; najpred bode Francozom pograbil Alzacijo in Loreno, potem pride sčasoma nemška Avstrija na vrsto!
Iz francosko-pruskega bojišča, — Strašno so se spet pretekli teden mesarili in klali na bojišču; na tisoče in tisoče je Francozov in Nemcev padlo 18. 19. in 20. dne t. m. posebno pred Parizom in St. Quentinom; Francozi so nemško armado enekrat hudo potolkli, vendar vkljub vsemu žrtovanju ne morejo nič zdat-nega doseči; bati se je zdaj, da vendarle Pariz, zdaj ravno 4 mesece že oblegan, pride v pest požrešnemu Prusu. Koliko nesreče pa nemški narod trpi po tej grozoviti vojski, ki jej ni para v zgodovini, kaže se iz tega, da samo v enem pruskem mestu, Achen imenovanem, je 1200 rodovin, ktere morajo iz deželnih miloščin rediti, kjer so njeni očetje ali sinovi v vojski ali pa že v boji smrt storili.
Iz Londona, — S konferencijo, v kteri imajo zastopniki vseh velicih vlad obravnati oporeko ruske vlade zarad črnega morja in še nektera druga vprašanja , ne bode manj nič, ker pruska vlada ne dovoli zastopniku francoske vlade J. Favre-u potnega lista, da bi mogel v London priti. Pruska vlada ne priznava ljudovlade francoske, zato bode „cesar" Vilelm menda podrl vso konferencijo.