URN_NBN_SI_DOC-SZRHV2AP

BEREM, BEREŠ, BEREMO: Z G O D O V I NA BRANJA NA SLOVENSKEM Anja Dular Oddano: 5. 9. 2011 - Sprejeto: 7. 12. 2011 Pregledni znanstveni članek UDK 028(091)"15/18" Izvleček Namen: V članku so predstavljene bralne navade na Slovenskem v preteklih stoletjih in ugotovitve, ali so bile podobne kot v drugih avstrijskih deželah in evropskih državah. Metodologija/pristop: Pregledali smo tematsko različne tekste - učbenike, katekizme, molitvenike in priročnike, predvsem uvodna besedila, kjer se avtorji obračajo na bralce, jim svetujejo, kako naj berejo, pojasnjujejo, komu so dela namenjena in poudarjajo pomen premišljevanja o prebranem. Rezultati: V zgodnejših tekstih priporočajo glasno branje, kar lahko razumemo tudi za nadaljevanje tradicije ljudskega slovstva. Bistvena razlika pa je v tem, da v 16. stoletju kot bralke nastopajo ženske, medtem ko so pripovedovalci ljudskega blaga predvsem moški. Večja pismenost, večja knjižna produkcija in tudi bolj dostopno knjižno gradivo v 18. stoletju povzročijo, da knjige niso več le privilegij peščice. Tako je vse več litera- ture namenjene tudi tihemu, individualnemu branju. Zanimivo je, da opozarjajo na pomembnost premišljevanja o prebranem. Med priporočili najdemo veliko namigov, kdaj naj ljudje vzamejo knjigo v roke. Večinoma so za to primerne ure počitka, nedelje in prazniki. Knjige pa so za ljudi lahko pomenile tudi odmik iz realnega življenja, ob njih so pozabili na vsakdanjik. Tako so že v 17. stoletju opozarjali, da je literature preveč, da zavaja ljudi in njihove misli na napačna pota. Tako s stališča cerkvenih moralnih naukov kot tudi iz vsakdanjih potreb knjige lahko postanejo neprimerna razvada. Največ kritik je doživelo leposlovje, romani, potopisi, ki so jih rade jemale v roke predvsem ženske. Omejitve raziskave: Čeprav je bilo v preteklih stoletjih med bralci na Slovenskem precej literature v drugih jezikih, predvsem nemščini, smo se omejili na slovenska besedila, ker so bila dostopna najširšemu sloju populacije. Izvirnost/uporabnost raziskave: Študija zapolnjuje vrzel v poznavanju zgodovine branja na Slovenskem. Ključne besede: branje, zgodovina, slovenščina, 16-19. stoletje DULAR, Anja. I read, you read, we read: the history of reading in Slovenia. Knjižnica, 55(2011)4, pp. 89-106 89