J 28
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XXI 1998
oblasti izbrali zelo premeteno lakitko Oblast so delali neprivlačno lako, da je maral npr. palrimonialni gos pod n;( nekaicre naj pomembne j še liinkcije naslavljali šolane pravnike. Drugi način c bil, da so oincjuvali možnost, tla bi si / izvajanjem javne oblasti gospodje povečevali dohodke, tako, tla je izvajanje oblasti vse bolj postajalo breme. Posamezna gospostva so se zalo prostovoljno odrekala izvajanju javni; oblasti.
V poglavju o reformah ohlasti po s mri i cesarja Jožefa 11. avtor ugotovi, tla se jt ustav proces pri Še nedokončanih reformah, tla so bile nekatere reforme omiljene, daje bila delno obnovljrna stanovska avtonomija, da pa vrnitve na stanje pred lere/ijanskimi reformami kijnh nekaterim zahtevam ri h. o.
t .na izmed manj poudarjenih reform za vlade J (i žela u je bila centralizacij palieije. ki je bila znova vzpostavljena pod cesarjem l;rancem 11 Istemu ministrstvu je bila na samem začetku 19. sioletj-podrejena še eenzura. Ker sta b:li zadnje desetletji' 18. in prvi dve 19. stoletja v /namenu francoske revolucije, je bilo v leni času več razjirav p reformah kot samih sprememb. Pomembno znamenje nove tlohe pa je bilo. tla je bilo med uradniki vse več ljudi meščanskega porekla, čeprav so v(xhlnc funkeije še obdržali plennci.
Posebno poglavje je posvečena strukturi oblasti v obdobju, ko je bil večji tlel slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo. Za francosko državo to ni lu obdobje miru. pa u;di najbolj radikalno obdobje revolucije je bilo že mimo, lako da spremembe niso bile lako velike, kol bi pričakovali. Nastala je povsem nova tlržavnopravna tvorba, toda sestavljena j ¡j bi'a iz delov, ki so v veliki meri ohranili staro strukturo. Tako so se celo pri določitvi ozemelj di.UriVtov, ki so bila osnova nekdanja okrožja, ozirali na nekdanjo sestava zemljiških gospostev. Nove so b>.e predvsem najnižje enote, komuni, ki pa niso bile avtonomne so biii meri, njihovi predstojniki, imenovani. M tre najpomembnejših riesl v Ilirskih provincah je imenoval eelo cesar. Se bolj da'goročne posledice pa ji imela odprava palrimonialnega sodstva, ki je |->rezivela obdobje Ilirskih pro' inc.
Zadnje poglavje je posvečeno predmarčr dob1 Konzervah.izeni dobe seje kazal tudi v počasnem obnavljanji i organizacije oblasti iz tlobe pred rran-eozi. Številne iredbe o novi oblasti nrethVi so imele značaj provizorijev. Tako sta bili na sedanjem slovenskem ozemlju dve ureditvi: ena na ozeml u rek danjih Ilirskih provinc in druga na območjih, ki niso prišla poti francosko oblast in kjer so nekatere reforme počakale do marčne revolucije.
Kot ob koncu pove avtor, sla kot trajna pi dobitev absolutizma ostala centralno voden državn. apar ,i. v katerem so prevladovali pravniki, in enotna državna zakonodaja. Upravne in sodne ozemeljske enote pa so
se deloma ohranile.
Knjigo popestri več ilustracij osebnosti, pravn lisko" in zemljevidov iz obravnavanega ohdobia.
Velika av lorjeva zasluga je, da se loteva obdobja, ki je bile za oblikovanje modernega icm; sodstva in uprave in s leni tudi moderne države odločene in . v nekaterih vidikih vpliva še na našo dobo. Pri tem ie
a^lor spletno krmaril med pastmi, ki jih punuja grathvo. Na prvem mestu je tu problem terminologije, in 10 v dveh smislih. Pc eni strani jc moral za številne organe ustvarjat: slovenske izraze p"i čemer e dodatni problem, tla nemški avtorji v poimenovanjii niso tako natančni, kot bi to od njih pričakovali saj po gosto za isti organ uporabljajo različne izraze. Drugi problem pa je na platnicah navedeno mesto iz Vilfanove Pravne zgodovine o po m poznem načinu iz ražauja.
Nij večja vrednost knjige je sistematičen prikaz siritkiare oblasti za slovensko ozemlje, kakršen doslej širši javnosti i b dostopen. V leni sm slu je dra goeeno dopolnilo Vilfanove Pravne zgodovini' Slovencev. Hvalevredna je avtorjeva samokonirola, saj nekaiei;i nbiavnavana mesta kar kličejo po komentarju, a se je avior lam znal omejiti na nekaj jedrnatih stavkov.
VItid i ni ii Siiuic
Ivan Nemanič - FilmsKo gradivo Slovenskega arhiva pri Arhivu RepubliKe Slovenije, 2. doptnjena izdaja, ARS 1998, 575 strani
Ponat knjige "Fi.msko gradivo slovenskega film skega arhiva p Arhivu Slovenije" Ivana Ncmaniča, sežeie iz dveh že zdavnaj razprodanih zvezkov v enega, zaokmž.ujc pi-no pcdlago za raziskavo in razlago slovenskih filmov, shranjenih v Arhivu. Ta in ventar, pophan v 'menovaneni in v še treh drugih temeljnih del,h slcga avtorja - Filmskih zapisih Božidarji! Jakca, Pihnil? Metoda in Milke Badjura, Film skein gradivu 19(15/1993 jc hkrati zgled in razgled po slovenskem filmu Razgled zalo, ker izpod enega peresa lahko premoirimo velik del pomembnih domačih ulmski'1 del n z enega zorišča z enim pogledom zaobsežemr vso nest rosi slovenskih Ime v in kakovosti posameznih filmskih ustvarjalcev Zgled zato kci so p.ieujoča dela postav, la v Loka merila vsemu, kar bo - upamc vsaj - še zapisano v pri liotl nosi i, obsegajoč ludi 1 :,mska tlela na tclevb i in pri drugih izdelovalcih filmov, pa seveda lut vsemu, kar se bo ohranilo na drugih nosilcih slike in zvoka S podporo sodobnih naprav za zapis, zbiranje, razvr ščanjc in shranjevanje podatkov bi to ne smelo več hiu prezahtevno
Vsa štiri tlela so opremljena z izčrpnimi štnoijami iz slovenske filmske zgodovine in s EJiijami o n "nih najpomembnejših dejavnikih z vsei, i pomeinbn ni veljavnimi viri in navedki izvora uslm i prieevan jn podatkov. Najprej v opombah k "Uvodu"J nato k vsakemu razdelku, k vsakemu filmu posbej, po razlagi kratic, seveda. Pa se skozi vso množico resnih in strogih črk in besed kdaj pa kdaj zasve i turi doni islek, skorajda hudomušen namig, bleščeča opomba, ki bralca preseneti kot preblisk in Izziv. In V priča, da
126
O ce n ej n poročila o pu hI ikacijah m razstavah
ARHIVI XXI 199H
je te inventarje pisal človek, ki n, le natančen popisovelc in zapisovalce, ampak tudi ljubitelj, če že ne kar zaljubljenec v slovenski 'ilm. Tako po zajetnem "Popisu filmov" še kako zmore nid predrago-ccna in prepotrebna kazala k sta j:b izdelala Maiša sodelavca Vbdiroir Snnčič in Eojz Tršan. To so kazalo krajev, kazalo pravnih oseb, kazalo oseb, odgovornih za nastanek enote, kazalo stvarnih gesel 1er i>a koncu knjige še ahecedn seznani filmov, v katerem je vsak film označen z dveroa šleviloroa Enim, ki kaže na vrstni red filma v pričujoči knjigi, in še enim. ki pove, kako je film označen v računalniški evidenci filmskega gradiva v Arhivu Republike Slovenije - Slovenskem filmskem arhivu.
Take je v.sakomur, \ išče kraj. osebe, dogodke lahkč poiskan vse, kar želi. Skoraj vse. Osebno, morebiti kar preveč osehno - in zato sc vnaprej opni vičujem pogrešam nekaj znanih oseb, k; bi po mojem mncn]ii vendarle že lahko bile imenovane. Tako v popisu filmov kakor tudi v kazalih Tiste na primer., ki so nas:opilc v tretji touki šestindvajsetega "Obzornika" Na tej in na drugi strani sodniškega katedra. Cinizem velikega kolesu zgodovine ]e najbrž kriv, da so tokrat tako sodniki kot obsojenci, rablji in žrtve, nastopajoči in gledalci, postali bolniki iste holezni, ki sem jo nekoč imenoval "Palamedov sindrom"
In če sem že pri opozorilih, naj brez. slabih namenov omeniro šc dve.
Prepričan sem, da sc bosta morala sestavljalea kazal tako in drugače otepati več kc: polovice Slo-venccv, ki sc imenujejo Slovenke, ker vlog pnsa-meznie, ki so sodelovale pri nastajanju enot, pri označevanju nisita prestavila v ženski spol. ampak sta jim prilepila kar moško ohlik;>.
Druga oponina zadeva uporabo nazhov "snema lec" in "kamerman" Je že res, da je med kraticami za navedek, kdo je kaj snemal, uporabljena erka K", menim pa, da to ni dovoljšen razlog za to, da filmske sncmalee preksiimo v "kumermanc". V gledališkem besednjaku Me;tnega gledališča Ijnbiianskega : leta IQfil je zapisan samo snemalce. Slovar Slovenski ga knjižnega jezika pozna oba izraza, pove pa. da jd kamerman lisii veščak, ki rokuje s tclcvi: ijsko kamero, snemalce pa lahko snema s fi'msko kamero, televizijsko kamero ali magnetofonom. Zavzemam se za to, da h ¡¡h vsi tako ločevali. Pa še v tem primeru Dastanc poplna zmeda, ko skušamo z eno besedo označiti sncmlaea, ki drži v rokah clckionsko kamero, snema pa nn filmski nač n. Zmeda ni seveda nič posebnega, saj se v eeloti, na vsem filmskem in televizijskem področju šc nismo domenili n;< za osnovne pojme. Živ bog ne vê več, kaj jc film, kaj televizija! kaj televiziji film. kaj filmska tehnologija in kaj elektronska tehnologija.
Bedi dovolj in - kljub opozorilom praznično. In naj se na konen v imenu vseh uporabnikov še enkrat zahvalim za delo, ki nam bo v marsičem olajšalo tudi prihodnje ustvarjanje.
¡H<>r KaŠir
Četrti zvezek inventarja filmskega gradiva Arhiva Republike Slovenije, pripravil Ivan NemaniČ, ARS Inventarji, 1998, 298 strani
V e^st mi je, da lahko predstavim četni zvezek inventarja filmskega gradiva Arl.iva Republike Slovenije. ki ga je, kol ludi prve tri, pripravil gespod Nemarne O tem inventarju bi rad spregovoril v dvojni vlogi- kol pogost nporabnik zbranega filmskega gradiva in kot nekdo, cigar dela bodo najbrž nekoč zašla med poliee te potrebne ustanove.
Naj tnrej povem najprej nekaj besed kol tako imenovani uporabnik
Ne morem ;i kaj, da ne h na samem začetku omenil pokojnega profesorja i ranccta Brcnka. Pisalo se je lelo 1965. leto prod sprejetjem znamenitega zakona o arhivskem gradivu in arhivih. V svojem seminarji je lakoj od začetka študi ja napa j pokazal vse - in pi. tem mi. lim dobesedno vse dokumentarne filme i/ takrat nega trnovskega bunkerja Triglav filma Tudi filme, za katere nekateri trdijo, da so bič projektorja lahko ugledali šele v tako imenovani demokraciji. Pa smo, študentje n šc kdo, že takrat lahko videli "Domobransko prisego' pa "Prolikomuni aično zborovanje", rrii)io tega v Kinoteki tudi "Zmagoslavje volje" m Še kaj. Zato sem bii nemalo presenečen, da je sredi osem deselib let sicer nadvse vztrajen in temeljit zgndo-vini)pi:,ee kar zažarcl ob tpuznaiiju. da so na filmskem traku ohranjene podobe judi, s Katerimi seje ukvarjal takrat že dobnh štirideset let! Povedano pomeni, da v zavest prestevilnih Slovencev še i>i prienrljalo vedenje o pomembnosti pričevanja filmskih del: da se ludi vešeaki ne domislijo pregledati ■ poi»eni prebrati in ogledali s'i filmskih del ki so ž.e od leta 198?. zapisana v prvei» zvez.ku i>vonlarjy in ohranjena na filmskih trakovih Cela vr.sta nesporazumov, zamer, polresnic ■n dnevno uporabmh laži izvira iz popolnega nepoznavanja tega pomembnega dela slovenske kulturne dediščine. Izvira iz nepoznavanja in veasm mdi Damernega preziranja, ki ga še podpihujejo glasniki tist;Ii sodobni) kulturno političnih "trendov", ki bi naj r;.je vide'< da bi se zgodovina začenjala z vsako strankarsko veselico ii> njej sledečo izjavo posebej.
Zakaj pripovednem, oli sicer prazničnem dogodku, te malo žalostne zgodbe?
Zato, ker niti najmanj nc kaže, da sc bodo vremena na tem področju kaj kmalu zjasnila S celi) vrsti) zapi 'ar. i h polresnic in pollaži se le kreni šc vedno prevladujoče mnenje, da sodobni mediji radio, film, televizija - nc dohajajo že uveljavljenih izraznih zvrsti, prr.ilvscm seveda literarnih. Prav re.si)o se takšna mnenja pniavh-ijo celo v gradivih s katerimi naj bi se predstavljali Evropi. V gradivih, ki si) boli podobna parolletu o slovenski kulturi kakor resni analiz, stanja in veljavni oeeni vrednosti našega dela. V gradivih, k; predlagajo naj, ob vstopu v informacijsko tisočletje, ecio Šolanje najpomembnejših poklicev za soc bne medije prepustimo kar tiijeen..
Pa se ni čuditi, saj za resne analize in povzetke manjka piav ti.slo. kar je vsaj za del enega izmed Davedenih medijev zdaj pred nami: navidez -preprost,