POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM -POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno. Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo: Ljublja- na, Prešernova ulica 54. Štev. 25. V Ljubljani, dne 10. marca 1933 Leto VI. Nj. Vel. kralj za naš prapor Predsednik NSZ tov. Rudolf Juvan je prejel naslednji dopis: »Br. 181 Beograd, 17. februara 1933 V Gospodine, Na molbu Narodne strokovne zveze u Ljubljani, Njegovo Veličanstvo Kralj blagovoleo je podariti 10.000 dinara kao Svoj prilog za društvenu zastavu, koja će se razviti prilikom 25 godišnjice proslave te ustanove. Izveštavajući Vas o ovome, molim da izvolite to saopštiti Vašim drugovima iz Narodne strokovne zveze s tim, da će Vam Uprava Dvora dostaviti označenu sumu. V. d. Ministra Dvora, M. ANTIĆ« EST o kraljevskem daru sprejema narodno delavstvo z velikim navdušenjem in globoko hvaležnostjo in vdanostjo Nj. Vel. kralju. Naše delo je deležno priznanja na Najvišjem mestu in v ponos nam bo, da se bomo lahko zbirali pod zastavo našega ljubljenega narodnega kralja. 23 milijonov za brezposelne Pretekli teden je zboroval1 banovinski svet v Ljubljani, M j-e bil pomemben za delavstvo, isaj |je sprejel izredni proračun, katerega dohodki so namenjeni ilzklijiuično za omiljenije brezjposellnostil Po sklepu banovinskega sveta naj bi se potom posebnih davščin zbralo 23 milijono dinarjev, ki bi se na podlagi posebnega pravilnika razdelili po vseh občinah dravske banovine in uporabili za javna dela, kjer bi bili brezposelni zaposleni, v kolikor bi se ne izplačalo brezposelnim podpore v denarju in živilih. O stanju brezposelnosti v dravski bano-vinli in o nuljni pdtirelbil,, da se pomaga brezposelnim je poročal na se® banovinskega sveta maš tovariš Ivan Tavčar, ki je med drugim ,izvajal: Tiolčnega Števila brezposelnih delavcev in nameSčencev v dravski banovini ne vemo. Za ocenitev števila brezposelnih nam služijo statistični ipodatki! OUZD; in Bratovskih skladnic, Borz idela lin-: občin. Gotovo pa ne pretiravamo, če rečemo, da nima polnega zaslužka do eksistenčnega minimuma, ali je pa brez zaslužka najmanj 50.000 delovnih oseb. Ako je od teh samo polovica družinskih očetov s povprečjem štirih družinskih elanov, dobimo 150.000 oseb, katerih eksistenca je najresneje ogrožena. Ali z drugimi besedami povedano, skoraj vsak osmi prebivalec dravske banovine nima danes •onega, kar bfi mo- ral imeti, da bi kri,!1 stroške za hrane, obleko lin stanovanje. Strašna socijalna slika splošnega obubo-žanja ,se nam odpira. Položaj je tem težji, ker brezposelnosti samo z ukrepi v okviru naše države ne moremo1 odpraviti. Kajti vzroki so globlji in širši, ker segajo v krizo svetovnega gospodarstva, torej v razmere izven našega obimočija. Kakor se pa zavedamo (resnosti položaja, ne smemo izgub iti optimizma v boljšo bodočnost. Prav posebno pa ne smemo! opustiti ničesar, da vsaj omilimo brezposelnost, če jo že preprečiti ne moremo. Ves narod moramo mobilizirati, vsa sredstva zbrati, da prebrodimo majhuijšo dobo. Nihče ise ne sme izmikati, a® (izgovarjati, da ne more pomagati. Nobene žrtve ne smejo biti prevelike, kadar gre za to, da smo z delovnim ljudstvom v njegovih najhutiših urah. Kdaj smo bolj pozvani kot danes, da vršimo svojo pravo na-cijonalno, državotvorno in socijalno dolžnost. Že redni banovinski proračun predvideva v raiznih pozicijah 1,400.000 dinarjev podpor za brezposelne delavce in nameščence ter podpor prebivalstvu, ki je drugače zašlo v težavne sdcijailtae razmere. Pa to še ni dovolj spričo velike potrebe. Izven okvira rednega banovinskega proračuna hočemo zbrati v bednostnem fondu še tekom tega leta znesek 23 milijonov di- narjev za omiljenje in pobijanje brezposelnosti. Ta liz redni fond naj bi debil svoti e dohodke iz izrednega prispevka delodajalcev od dejansko izplačanih mezd in prav takega prispevka od delojemalcev, ko se oprošča prispevka najskrajnejši eksistenčni minimum, dalje iz izradile doklade na davek od dobička podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, Jz (izrednega davka na tantSeme, nagrade, sejne in1 dežurne dnevnike, provizije upravnih in nadzorstvenih svetnikov in ravnateljstva podjetH zavezanih javnemu polaganiju računov, iz talkse na zaposlitev inozemskih državljanov, lizi kuluka, ki ga plačujejo javni nameščenci in končno iz doklade na dohodnino na obresti pri denamlih zavodih. Iz tako zbranega denarja se boi po posebnem pravilniku podpiralo brezposelne v de-nartlu in živilih, poleg tega se bodo pa izvršila taka investicijska dela, katerih glavni del so mezde, da bo čimveč brezposelnh prišlo do zaslužka. In tudi vse to še ne bo doVolj. Vzgledu banovine morajo slediti občine, da tudi iz svojih sredstev dajo vse kar zmorejo za brezposelne, slediti pa morajo tudi še prostovoljne nabiralne akcije socijalnih in dobrodelnih organizacij. Ko bodo- tako vsi storil svojo dolžnost, upamo, da bo brezposelnlito vsaj za najhujše pomagano. Naravno pa je, da moramo ocenjevati 'Skrajne napore prebivalstva dravske banovine pomagati brezposelnim tudi is te strani, da se bodo nabrana sredstva uporabljala skrajno ekonomično in da se morajo za vsako ceno preprečiti vse zlorabe izdanih podpor. Izvedla se bo zato naljrligorOzmeljša evidenca ibrezipioiselinilh im odločno (ter brezobzirno se bo- nastopalo proti deiomržnežem in poklicnim prosjakom. Prebivalstvo prosilmo, da v tem pogledu pomaga oblastem in tudi s svoje strani pomaga odstraniti vse oine elemente, ki bi poskušali odjedati kruh onim, katerim je v sled njihove dejanske bede ma-menjen. s Na vse one, ki bodo poklicani, da prispevajo v okviru posebnih banovinskih doklad k omiljenju največje bede, ki je kdaj zadela naš narod, naslavljamo apel, da do p rineš o te 'Svoje daftatve dobrovoljno in v zavesti, da izvršujejo svojo človečansko dolžnost, ki mora biti vedno najbližja! narodu, iz katerega so izšli in ki jim je dal tudi vse, kar danes imajo. Za ohranitev socijanega miru gre, za bratsko sožitje vseh stanov naroda, gre za izkazovanje resnične ljubezni do bližnjega, ki jo bo poplačal narod s tisočerimi sadovi dela takrat, ko bo zopet lahko svobodno razmahni! svoje ustvarjajoče sile! Več izobrazile Želirno več izobrazbe v -socialno-poliitič-nih vpraša'a'jrh, v stvareh socialne zaščite. Poleg prirojenega razumevanja za socialne probleme današrij'iih Protestiramo Z vseh strani nam prihajajo pritožbe proti zadržanju predstavnika Delavske zbornice pri volitvah obratnih zaupnikov. Gospod, ki je zastopal to na pol oficijelno delavsko institucijo, je povsod nastopal kot predstavnik mar-ksistidne liste. Narodna strokovno zveza bo Storila primerne korake, da se taki nastopi tega gospoda docela onemogočijo. Protestirati pa mioramo odločno, da se Delavska zbornica izrablja v strankarske namene. Kdor ne zna biti objektiven, naj ostane doma. Najresnejše opozorilo onim, ki se jih tiče Iz Maribora prihajajo stalno pritožbe proti vsakodnevnim napadom na naše člane. Nemška podjetja odpuščajo delavce samo iz razloga, ker so organizirani v narodni delavski organizaciji. Prav zadnje dni je tvrdka Ba-cher odipustiila našo članico, ker je organizirana pri naši organizaciji. Afront nemških podjetnikov proti našim članom podpirajo z vso silo marksisti, ki ščuvajo podjetnike proti vsemu, kar je nacionalnega. Pri tem se poslužujejo najneverjetnejših izmišljotin, češ, da se delavstvo organizira v nacionalni strokovni organizaciji, ker hoče popolnoma uničiti Nemce. To so sicer smešne, ampak obenem prav resne stvari. Podružnica zbira vse take napade in bomo v svojem času spregovorili na merodajnem mestu prav resno besedo proti tem napadom. Kemični delavci v Hrastniku se organizirajo Kemični delavci v Hrasitiniku so izrekli željo po strokovni organizaciji. Mala peščica jiih je sedaj organiziranih pri marksistih, medtem ko večina sploh ni organizirana. V zadnjem času se pripravlja ustanovitev podružnice NSZ v Hrastniku, v katero bodo predvsem Vstopili delavci kemične tovarne v Hrasitniku. V kratkem se bo vršil tozadevni sestanek. Misel naših tovarišev v Hrastniku toplo pozdravljamo. Izredno lepo člansko zborovanje jeseniške podružnice Podružnica na Jesenicah je sklicala za v nedeljo 22. I. dopoldne člansko zborovanje v Sokolski dom. Z ozirom na važnost dhevnega reda se je tega sestanka udeležilo izredno veliko članstva. Občni zbor je otVoril podružnični predsedlnik tov. Kralj, fci je uvodoma pozdravil predsednika NSZ tov. Rudolfa Juvana in sporočil, da je članski sestanek sklican z otiroim na bližajoče se volitve obratnih zaupnikov in pa da članstvo sliši poročilo centralnega predisedlnika. Predsedlnik tov. Juvan je potem v daljšem govoru poročal o aiktudinih delavskih vprašanjih in se predvsem bavil z lokalnimi jeseniškimi vprašanji in z valitvami obraitnih zaupnikov. V svojem nadaljnjem govoru je žigosal početje tikzv. punktašev, ki so pričeli pravo gonjo proti državnemu edinstvu. Nadalje se je govornik bavil z vprašanjem Delavskih zbornic, borz dela in drugih socialnih zavodov. Podal je sliko o delovanju teh zavodov in podčrtal naloge, ki bi jih te institucije morale vršiti. Njegovo precej obširno poročilo so vzeli zborovalci z odlobravatijem na znanje. Govorili so še drugi govorniki iz vrst domačega članstva, nakar je bila soglasno sprejeta resolucija proti punlktašem in škofovski poslanici in je nato tov. predsednik Kralj zaključil lepo uspelo člansko zborovanje. IX. E-edm občni zbor podružnice v Stražišču V nedeljo 12. februarja se je vršil v Stražišču 9. redni občni zbor naše podružnice. Občni zbor je ob 13. uri otvoril predsednik tov. Tomaž Kavčič, ki je pozdravil prav številno zbrane člane in članice ter posebej delegate centrale. Za tem je podal prav lepo predsedniško poročilo, katerega so zborovalci soglasno odobrili. Tajnik tov. Oman Valentin je podal kratko, a jedrnato tajniško poročilo, ki je pokazalo prav lep napredek podružnice. Finančni minister podružnice tov. Franc Hafner je poročal o stanju blagazjne, v kateri ima podružnica skoro 4000 dinarjev, kar je v da- našnjih dneh lep znesek. Nadzorstvo je poročalo, da je pregledalo poslovanje blagajnika in našlo vse v najlepšem redu ter predlaga blagajniku absolutorij in zahvalo. Oboje je bilo soglasno sprejeto. Vršile so se nato volitve novega odbora. Soglasno in z navdušenjem je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik tov. Tomaž Kavčič, podpredsednik tov. Leo Kovačič, tajnik tov. Valentin Oman, blagajnik tov. Franc Hafner, odborniki tov. Ludvik Česen, Janez Hafner, Vinko Bernik, Ana Ovin, Miha Kramar, namestniki tov. Anton Oman in Janez Oman, nadzorstvo tov. Nikolaj Gros, Fortu-nat Rechberger in Jožef Kavčič. Po volitvah je pozdravil zborovanje tajnik tov. Kravos, ki je podal tudi izčrpno poročilo o aktuelnih delavskih vprašanjih. Bavil se je tudi z dogodkom v »Jugobruni«, kjer so stopili v stavko delavci enega oddelka, 27 po številu, ker so hoteli prisiliti podjetje, da takoj odpusti enega izmed naših članov iz dela. Stavkujoče vodijo marksisti, ki so iz političnega nasprotstva hoteli imeti žrtev iz naših vrst. Ker pa je naš član dober delavec, ki ni zagrešil nobenega dejanja, radi katerega bi ga moralo podjetje odpustiti, je podjetje odpustilo vseh 27 stavkujočih. NSZ je takoj pod-vzela korake, da se zapeljani delavci vzamejo nazaj v tovarno. Tov. Kravos je obsodil one, ki v svoji politični mržnji gredo tako daleč, da zahtevajo od podjetja, da v teh težkih časih odpusti političnega nasprotnika in potem zapelje nedolžne ljudi v stavko radi tega. NSZ ne pozna fanatizma, ki bi preko podjetja zahtevala žrtve. Obljubil pa je, da bo NSZ vzlic vsemu pokazala, da stoji za onimi, ki so bili po marksistih zapeljani. Tajnik se je zahvalil predsedniku podružnice tov. Kavčiču, ki je v tej zadevi pokazal vso ljubezen delavca do sodelavca. Vzlic temu, da so marksisti stopili v stavko in zapustili delo radi našega člana in so bili potem od podjetja odpuščeni, je predlagal, da se jim pomaga in pozabi na to, da so hoteli uničiti družinskega očeta, ker je njihov politični nasprotnik. Druga najnujnejša skrb za brezposelne Osnovni isodalni in gospodarski problem celega sveta je vprašanje, kako izimainijšati Število ibrezposetoiih odnosno, kako. na drug način dati brezposelnim vsaj skromno možnost preživljanja. Brezposelnost je barometer [svetovnega gospodarskega stanja in izraz večje ali manjše krize v posameznih državah. Vsa velika modrost, gospodarska, politična in finančna uglednost velikih državnikov je pri kraju, alko niso sposobni, da ugodno rešijo ali vsaj ublaže problem brezposelnosti v svojih idržavah. Pojav brezposelnosti, zlasti v taki obsežnosti, v kakršni se kaže danes, je dokaz, da v gospodarskem kolesju ni vse v redu, da sedanji gospodarski red ni sposoben dajati ljudem trajno kruh in zaslužek, ta pojav kriči po temeljitih reformah vsega gospodarskega življenja, po preustrojitvi cele človeške družbe in reda, po katerem se danes ravnajo dejanja ih nehanja te družbe. Morda si bodo posamezne idržave mogle še en čas pomagati z raznimi vsakoletnimi »injekcijami« v obliki pomožnih akcij, v obliki organiziranja večjih ali mamjiših javnih zasiftiih del, v obliki otvoritve izrednih kreditov za podpiranje brezposeln ih, — toda trajno ta zdravila ne morejo več učinkovati. Ker je bolezen celega gospodarskega organizma že preveč napredovala in se je pregloboko zagrizla v bistvo življenje tega organizma. Vse, kar se danes v akcijah za podlpiranje brezposelnih ali za odstranitev ali vblažitev brezposelnosti stori, pa naj bodo to državne, lokalne ani celo mednarodne akcije, je igračkanje s problemom in zastiranje oči pred pravim dej-s-tivom. Toda problem ise pojavlja v talki otrašni grozoti in v Itaki neizprosni in neviđeni limtenziteti, da vse še tako umetno in prebrisano slepomišenje mimo jedra stvari, ne bo Tešilo »lepih« starih konservativnih gospodarskih oblik življenja sodobnega človeka. Bliža se nov duh. Predsednik ameriških držav g. Hoover je pred leti Imenoval posebno komisijo, katero iso sestavljali najbolj resni in učeni gospodarstveniki in sociologi, da preštudira sedanje gospodarsko stanje še vedno zelo bogate Amerike in da na podlagi tega študija nato Izdela svoje mišljenje v pogledu reform, katere so potrebne za podvig in zaščito gospodarskega življenja. Komisija je .vztrajno delovala več let in je sedaj izro-'čila vladi svoj izdelek. In [glejte preseneflji- Slike upravnega odbora Po svoji zadnji seji se je upravni odbor sfficai. Slike so gotove in prav lepo izdelane. Dobijo se v tajništvu NSZ. Velike po 30 Din, male po 6 Din. Podružnice naj z naročilom pošljejo tudi denar. Na naročila brez denarja se ne bo oziralo. Občni zbor je pozdravil tudi stražiški župan g. Anton Križnar, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da se delavstvo složno bori za svoje pravice. Obljubil je, da bo vedno podpiral težnje narodnega delavca in da bo tudi kot župan podpiral brezposelne delavce, katerih je vedno več. Besede g. župana so sprejeli zborovalci navdušeno. Zastopnik podružnice iz Kranja tov. Žerjal je pozdravil občni zbor v imenu kranjske podružnice in se bavil potem z nekaterimi lokalnimi zadevami. Ko je spregovorilo po nekaj besed še nekaj zborovalcev, je predsednik tov. Kavčič zaključil prav lepo uspelo zborovanje. Zanimiva so bila izvajanja tov. Poličarja, ki je orisal borbo marksistov potem, ko je bila vložena lista NSZ za volitve obratnih zaupnikov. Naše posamezne kandidatte so napadali, jih opljuvali, jim grozili in jih psovali. Tudi njega so napadli, mu razbijali okna in potrgali polkna ter ga sramotilno risali na zidovih, vse to pa ni pomagalo, da ne bi narodno delavstvo nastopilo pri volitvah. Tudi dejansko so se lotili naših ljudi in jih pretepali. Ko je dospelo vse na vrhunec in so marksisti v svoji slepi strasti po nadvladi vrgli na cesto 27 ljudi, pa so ravno isti ljudje, ki so naše napadli, hodili okrog napadenih in jih prosili, naj pomagajo in pozabijo vse napade. Tako podana slika je pokazala vso nizkotnost marksistov, ki se ne strašijo nobenih sredstev za dosego nadvlade pri delavcih. Podružnica v Stražišču je s tem svojim občnim zborom pokazla, da se zaveda velike misije, ki jo ima med delavstvom. vo dejstvo: v najbolj individualistični državi, tam, kjer je svoboda gospodarskega življenja bila osmovino načelo vsega življenja v državi, v kateri je kaipiltalliizem dosegel največji razmah in kateri vse države sveta dolgujejo ogromne isivote, so največji učenjaki brez olepšavama morali priznati, da je gospodarsko življenje itreba osvoboditi spon 'gospodarskega liberalizma in kapitalističnih metod — da je treba gospodarsko življenje na celi črti in do vseh potankosti socializirati ter s tem osvoboditi človeka od surove nadvlade stroja in drugih kapitalističnih produkcijskih isredstev. iGospo-dansfco uveljavljanje je preurediti tako, da bo ono sposobno, da trajno daje kruha in ] obstoj delovnim silam naroda. Svet je tako 1 širok in tako strašno bogat, da je nerazumljivo in neodpustljivo, da je 25 milijonov ljudi lačnih in brez dela, pri tem pa kapitalisti zažigajo žične sklade in mečejo kavo v j m0rje! — Zato se mora najti drug način sožitja na zemlji, v katerem Itaka čudna, so- ; cialno strašna nasprotja ne bodo mogoča. Če klic po temeljiti preureditvi gospodarskega življenja v smeri temeljitejšega in trajnejšega uvaževanja koristi in potreb delovnih ljudi velja celo za Ameriko, koliko bolj mora ‘ta zahteva veljati za gospodarsko Občni zbor podružnice NSZ v Medvodah Podružnica NSZ v Med/vodah je imela v nedeljo 5. t. m. svoj redni letni občna zbor v gostilni Ane Mrak v Goričanah. Občini zbor je bil prav diobro obiskan in ga je vodil predsednik tov. Čeme. Po otvoritvenem govoru je podal tov. predsednik tudi poročilo o delu podružnice. Poročala sta nato tov. tajnik in blagajnik ter sta bili njiju poročili soglasno odobreni. Na predlog revizijskega odbora je bil podan tov. blagajniku absolutorij. Pri volitvah je bil izvoljen nasledinji odbor: predsednik tov. Simon Tunik, podpred-sednik Mihael Gaber, tajnik Franc Bukovec, blagajnik Ivan Križaj, odborniki Franc Kr-mel, Feliks Tratnik in Franc Keber, preglednika računov tov. Franc Peternel in Alojz Gabrovec. Po volitvah se je razpravljalo o proslavi 291etni'ce in je bil napravljen sklep, da se vse članstvo iz Medvod in bližnjih krajev korporativno udeleži proslave v Ljubljani. Pobirali so se tudi prispevki za prapor centrale. Ko so se rešila še nekatera druga Vprašanja, je tov. predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Občni zbor NSZ v žireh Naša marljiva podružnica v žireh je imela v soboto, dne 21. I. 1933 svoj redni letni občni zbor, ki se je vršal ob 20. uri v dvorani Sokolskega doma. Občni Zbor je bil izredno lepo obiskan in mu je prisostvoval tudi za- | stopnik centrale tov. Kravos. Predsednik tov. Rudolf Drmota je otvoril občni zbor in podal svoje predsedniško poročilo, ki se je soglasno odobrilo. Za njim je poročal podružnični tajnik tov. Franc QMak, ki je podali prav lepo pregledno sliko o delu podružnice. Podružnični blagajnik tov. Fran Jesenko je poročal o njegovem resoru in s tem spopolnil poročila odbora. Na predlog revizorjev je bil podan odboru in blagajniku absolutorij. Občni zbor je na predlog tov. tajnika izkazal čast umrlemu članu tov. Jerneju Kokalju s tem, da so vsi zborovalci vstali raz sedežev in mu zaklicali »slava!« šibkejšo iBvroipo. Najizrazitejši predstavniki sedanjega družabnega reda m vsi vneti zagovorniki gospodarske svobode v kapitalistični produkciji morajo radi ali neradi priznati, da postoječi gospodarski sistem ne osrečuje narodov, da on povzroča čimdalje večje obubožavanje narodov. Zagovorniki gospodarskega liberalizma vedlno glasneje kličejo: idržava pomagaj, mi ne moremo več naprej. In res, poseg države v gospodarsko življenje naroda je vedlno pogostejši in intenzivnejši — zato mi več ovire, 'da je ta poseg tudi itak, ida do bistva spremeni lice sedanje gosp. slike v državah in v narodih. -Naravno je, da brezposelni ne moreijo in ne smejo umirati v obcestnih jarkih. Toliko je vendarle že napredovala socialna kultura narodov od časov temnega .srednjega veka sem. Države za brezposelne skrbe na različne načine. Tozadevni izdatki gredo v velike milijarde — v pretežni večnii na neproduktiven način. Skrbstvo za brezposelne je popolnejše tam, kjer ono sloni na oblikah zavarovanja, ker ima tu zavarovanec pravo, da svoje zahtevke tudi iztoži. Primitivna in nesocialna je pomoč seveda tam, kjer se nudi v obliki miloščin navadno pod naslovom »pomožnih akcij«. Seveda, tudi miloščine dosegajo visoke zneske. Delegat centrale tov. Kravos se je potem v daljšem govoru bavil z vsemi delavskimi vprašanji, sođaM-mi institucijami in punkta-cijami dr. Korošca. Ob koncu svojega govora je predložil resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen nasledinji odbor: predsednik tov. Rudolf Drmota, podpredsed-nik Franc Kavčič, tajnik Franc Oblak, blagajnik Franc Jesenko, odborniki: Matevž Ivanov, Alojz Kolenc, Anton Končan, Vinko Gladek in Anton Bogataj; nadzorstvo tov. Pavel Zajc in Delfin Mrevlje, za njuna namestnika pa tov. Matevž Oblak in Jernej Peternel. Po volitvah se je vršil razgovor o proslavi 25-,letnice obstoja NSZ ter se je sklenilo, da pohitijo člani iz žirav v kar največjem številu na to proslavo. Tudi se je sklenilo uvesti zbirko za prapor. Občni zbor je zaključil tov. predsednik Drmota potem, ko se je članstvu zahvalil za izkazano mu zaupanje. Občni zbor podružnice NSZ v Kranju Podružnica v Kranju je imela na Svečnico svoj redni letni občni zbor, ki se je vršil v Sokolskem domu. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan in mu je prisostvoval tudi predsednik NSZ tov. Juvan iz Ljubljane. Občni zbor je vodil tov. Žerjal, M je podal tudi predsedniško poročilo. Sledila so poročila ostalih odbornikov in so vsa pokazala izredno lep napredek mlade podružnice. Po poročilih odbora je pozdravil občni zbor tov. Juvan, ki je potem imel tudi daljši govor o delavskih vprašanjih. Prav odločno je nastopil tudi proti punktašem in vsem onim, ki rovarijo proti državi. Obsodil je tudi zadržanje cerkvenih krogov napram Sokolstvu in predlagal tozadevno resolucijo, M je Mia soglasno sprejeta. Po poročilih je bil izvoljen nov odbor, kateremu na čelu stoji predsednik tov. Cigler Karel. Odbor se je na svoji prvi -seji naslednje konstituiral: predsednik Cigler Karel, podpredsednik Derča Ivo, tajnik Verčoin Vlado, Vsi ogromni izdatki iza brezposelne skušajo adraviti samo posledice, katere povzroča sedanji gospodarski red. Ako bi se ti zneski uporabljali iza odstranitev vzrokov teh posledic, bi se jedra stvari iskrtonejše in učinkovitejše .dotaknili. Začeli bi se hitrejše približevati postopni reorganizaciji celotnega gospodarskega sistema. Brezpogojno drži eno: kdor na bodočnost države in naroda misli resno, mora vprašanje brezposelnosti pričeti reševati kot sestavini del in nujno posledico današnjega gospodarskega im pravnega reda in mora poiskati vzroke brezposelnosti ter te pričeti sistematično odstranjevati. Tej osnovni potrebi se mora prilagoditi celotna državna gospodarska in finančna politika. S to politiko mora biti izraževana prva in najvažnejša skrb iza problem brezposelnosti. Vsako letino i»miiloščinarstvo« po pomožnih akcijah in iizredlnih kreditih potom izrednih davščin na najširše sloje naroda, problema niti za ped ne premakne iz mrtve točke. če je danes prva Skrb v tem, da nujno lačne nasitimo, mora tej skrbi meposredho in takoj slediti draga temeljitejša skrb: s trajnejšim učinkom. blagajničaifka I. Pogačnik Polonca, blagajničarka II. Blažun Amalija, odborniki: Žerjal Drago, Tomc Rezika, Poličar Miha, Jereb Miha, Križnar Anton, Regberger Ana in Ana Cvenkel; revizorja Žižmond Viktor in Prinčič Andrej. Na občnem zboru se je med drugim razpravljalo tudi o proslavi 251etnice, ki se bo vršila v maju v Ljubljani in se je apeliralo na članstvo, da se te proslave udeleži v kar največjem številu. Tudi se je razpravljalo o položaju delavstva v Kranju in so bili v svr-ho zaščite delavcev napravljeni potrebni sklepi. Podružnici je na lepo uspelem zborovanju le čestitati. Občni zbor podružnice NSZ v Mariboru Podružnica v Mariboru je imela svoj redili občni zbor v nedeljo 5. februarja dopoldne v društvenih prostorih v Delavski zbornici1. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan in mu je prisostvoval tudi centralni predsednik tovariš Juvan. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da podružnica izredno dobro napreduje. Ugotovilo se je pa tudi, da nekaterim nemškim pod jetnikom ni všeč, da se delavstvo organizira v nacionalni strokovni organizaciji. Dogodilo se je več primerov, ko so nemška podjetja odpustila delavce samo iz tega razloga. Naši delavci se morajo zaščititi pred nemško objestnostjo. Tudi se je na občnem zboru kritiziralo delo uradnika ekspoziture Delavske zbornice, ki je preveč angažiran za gotovo strokovno organizacijo in je skoro več njen tajnik kakor pa tajnik Delavske zbornice. Proti temu se je sklenila Vložiti protest na merodajnem mestu. Po poročilih odbora, ki so bila vsa soglasno odobrena, je bila odboru izrečena zahvala za njegovo delo in podan absdlutorij. Predsednik tov. Juvan je pozdravil občni zbor in imel daljši govor o položaju delavstva s posebnim ozirom na mariborske razmere. Njegov obširni govor so vzeli zborovalci z vidnim navdušenjem na znanje. Pri Volitvah novega odbora je bdi izvoljen novi odbor, kateremu na čelu stoji priznani delavski voditelj tov. Tone Bajt. Podružnici želimo tudi v bodoče kar največ uspehov. Občni zbor podružnice NSZ na Lokah Tudi naša podružnica na Lokah je imela svoj občni zbor. Vršil se je v nedeljo 5. t. m. in je bil prav dobro obiskan. Centralo je na njem zastopal blagajnik tov. Davorin Stopar, ki je po poročilih odbora imel daljši govor, v katerem se je dotaknil različnih delavskih vprašanj. Po vseh poročilih, katera so zborovalci soglasno odobrili, je bdi znova izvoljen dosedanji odbor, kateremu članstvo popolnoma zaupa. Podružnični občini zbor je potem razpravljal o stanju rudarjev in sklenil naprositi centralo, naj znova pokrene vprašanje preskrbe rudarjev iz Zagorja in okolice, ki silno trpi pod današnjimi težkimi razmerami. Obravnavalo se je potem nekaj lokalnih vprašanj in tudi o proslavi' 25ietnice. Storjen je bil sMep, da se po možnosti udeleži vse članstvo majske proslave v Ljubljani. Občni zbor podružnice v Senovem Podružnica v Senovem je imela svoj občni zbor v nedeljo 19. febr. dopoldne ob 10. uri v rudniški restavraciji. Občnega zbora se je udeležilo še precej članstva in ga je vodil predsednik tov. Miha Brilej, ki je uvodoma pozdravil župana tov. dr. Benedičiča in zastopnika centrale tov. Kravosa ter vse navzoče zborovalce. Za njim sta poročala tajnik tov. St rman in blagajnik tov. Guček. Vsa tri poročila so bila vzeta z odobravanjem na znanje in se je na predlog revizorjev dal odboru in blagajniku absolutni!j. Nato je v daljšem govoru poročal o aktualnih vprašanjih tajnik tov. Kravos, ki se je dotaknil predvsem perečega rudarskega vprašanja in niza drugih važtth delavskih vprašanj. Za njim je pozdravil občni zbor župan dr. Franjo Benedičič, ki je poudaril nujno potrebo, da nacionalno dealVsitVo strne še bolj svoje vrste, kar mu bo gotovo le koristilo. Kot soustanovitelj podružnice NSZ želi, da bi podružnica raz-mahnila svoja krila im pridobila čim več novega članstva. Govor priljubljenega župana tov. dr. Benedičiča so zborovalci vzeli z navdušenjem na znanje. Sledile so nato volitve novega odbora in so bali soglasno izvoljeni v odbor: za predsednika tov. Miha Brilej, za podpredsednika Avgust Vizovšek, za tajnika Franc Strman, za blaga jniika Miha Guček, za odbornike: Franjo Vrečko, Alojz Bračun, Franc Vojitovsky, Fr. Grilc, Viktor Zupanc in Aniton Omerzel, za revizorja Viktor Sadar in Drago Pečnik, njuna namestnika Ignac Jurges in Ignac Poznič. Predsednik tov. Brilej je zaključil lepo uspeli občni zbor z pozivom, naj se članstvo pripravlja na pohod v Ljubljano ob priliki 25-letnice našega pokreta. Popoldne ob 14. uri se je vršilo predavanje o jugoslaviji v telovadnici šole. Predaval je tov. Kravos. Dvorana je bila nabito polna in je predavanju prisostvovalo okrog 300 ljudi. Ustanovitev naše podružnice v Kamniku Naši zavedni delavci v Kamniku so si ustanovili svojo podružnico Narodno strokovne zveze na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo 25. januarja t. 1. Ustanovni občni zbor se je vršil v gasilskem domu in se ga je udeležilo izredno lepo število kamniškega delavstva, predvsem onega iz smodnišnice. Občni zbor je otvoril tovariš Franc Šimenc, ki je podal kratko poročilo o delu pripravjalnega odbora. Za njim je govoril sreski veterinar g. Ravtar, ki je pozdravil zbrano delavstvo in izrekel svoje zadovoljstvo, da dobi tudi Kamnik organizacijo narodno zavednega delavstva. Zastopnik centrale tov. Anton Varšek je pozdravil ustanovno zborovanje kamniškega delavstva in poročal o aktu-elnih delavskih vprašanjih ter dokazoval nujno potrebo strokovnih organizacij. V imenu centrale NSZ je obljubil novi podružnici vso podporo in ji želel obilo uspeha pri delu. Pročitana so bila nato društvena pravila, katera je občni zbor soglasno osvojil. Pri volitvah odbora je bil za predsednika izvoljen tov. Franc Šimenc, ki je od vsega početka pokazal veliko razumevanje za strokovni pokret delavstva. Ob koncu zborovanja je bila soglasno sprejeta resolucija proti Koroščevim punktacijam in proti napadom na Sokola. Našo novo podružnico prav iskreno in toplo pozdravljamo in ji želimo obilo uspeha. Ravno-tako toplo pozdravljamo vse naše nove tovariše iz Kamnika. Srbski In hrvatski bratje se pripravljajo Glavni odbor J ugosl o venskih nacionalnih radničkih sindikata v Beogradu nam sporoča, da se vršijo žive priprave za izlet delavcev v Ljubljano ob priliki proslave 25-leirauee. že sedaj je mnogo prijav, posamezne podružnice pa zbirajo prijave še naprej in pričakujejo, da pride prav lepo število gostov na našo proslavo. 5. marca se je vršilo v ta namen posebno zborovanje v Beogradu in so temu zborovanju prisostvovali delegati iz vse države. Na zborovanju je poročal delegat NSZ o postanku narodno strofcovfnega pokreta pri nas in zantiresirat naše brate o naši veliki proslavi. Stavbinski delavci so si ustanovili v okviru NSZ svojo posebno stanovsko organizacijo Stavbinski delavci so imeli pri podružnici NSZ v Ljubljani svoj poseben odsek, M je štel iz dneva v dah večje število članstva in se je jelo članstvo oglašati tudi iz drugih krajev naše banovine. Vse to je odboru odseka dalo misliti, da bo^treba poskrbeti za stav-binsko družino posebno organizacijo in se tako osamosvojiti. Po kratkih predpripravah je odsek sklical za v nedeljo, dne 22. januarja v predavalnico' Delavske zbornice ustanovni občni zbor Zveze zidarjev, tesarjev in delavcev gradbene stroke. Občni zbor je bil nenavadno dobro obiskan in je bila predavalnica veliko premajhna, da bi mogla sprejeti vase vse zborovalce. Mnogo njih je ostalo na hodniku, mnogo jih je pa tudi moralo oditi. Ob določeni uri je otvoril ustanovno Zborovanje tov. Simon Galjot, ki je pozdravil zborovalce in podal sliko o delu pripravljalnega odbora odnosno odseka. Prečit alna so bila nato nova Zvezina pravila, katere je občni zbor v celoti osvojil. V imenu NSZ je ustanovno zborovanje pozdravil tajnik tov. Kravos, ki je izrekel svoje zadovoljstvo, da so tudi stavbinski' delavci dobili enkrat svojo posebno organizacijo. Obljhlbil je, da bo NSZ kot doslej1 pomagala stavbinskemu delavstvu. Ob koncu svojega govora je predlagal resolucijo proti punktacijam in proti napadom na viteško sokolsko organizacijo. Resolucijo so zborovalci soglasno odobrili. Nato je bil izvoljen naslednji odbor nove-Zveze: predisedinik tov. Simon Galjot, podpredsednik tov. Fekonja, odborniki tov. Humar, Vižintin, Petaros, Zabukovec, Košir, Futač, Žnidaršič, Rojšek, Vlaž in Rafael Pavlin, Uršič, Koren, Vikler in Jakončič, v nadzorstvo pa tov. Devetak, Oberdank in Bene-detič. Po izvolitvi odbora so se razpravljala še notratolja društvena vprašanja, nakar je novo izvoljeni predsednik tov. Galjot zaključil izredno uspeli ustanovni občni zbor. Iskreno pozdravjamo v naših vrstah novo Zvezo in vse članstvo te nove organizacije. Iz tajništva Tovarišu Gradišniku, Guštanj: Tvoj dopis prejeli, pa ga ne moremo objaviti zaradi zakona o tisku. Sicer pa je škoda Vsakega polemiziranje z marksisti. Pojdite miimO' preko vseh napadov in se ne ozirajte na grobi jamstva faliranih marksistov. Končni obračun bo pokazal, da ste imeli vi prav. Pozdravljeni! Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. Urejuje Ivan Tavčar. Za Narodno tiskamo odgovoren: F. Jezeršek..