UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulioa št. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne ir od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo.	: : :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9-—, četrtletna * 4'50, mesečna K l-50; za Nemčijo celoletno K 21'60; zb : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30‘—.	: :
] Posamezne številke po 6 vin.
Štev. 207.
V Ljubljani, v torek dne 13. februarja 1912.
ZARJA izbaja vsak dan razen nedelje in praznik«* ob pol 11. dopoldne.	\	*.	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi nlici Stev. 6, H., te uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečtf. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 2B vin,, poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema npravniStm
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se na »prejemajo,
——Reklamacije lista so poštnine prost«.	■
Leto II.
Socialno zavarovanje.
Socialni nazori dr. Kreka.
Zadnji teden se je sešel pododsek za socialno zavarovanje. Imel je dve seji, potem pa se ieodgodil do 20. t. m. Do tega časa obišče na Predlog poslanca sodruga dr. Wintra Splošno delavsko bolniško in podporno blagajno in pa dunajsko okrajno bolniško blagajno, da se seznani z organizacijo, z uredbami in s poslovanjem teh zavodov. Če pojdejo člani pododseka z odprtimi očmi tja, se gotovo lahko dosti nauče v teh blagajnah. Zlasti se bodo lahko prepričali, da je avtonomna podlaga delavskega zavarovanja zelo zdrava in da bi bilo nespametno za-Pravljati ogromne svote za tiste okrajne urade, ki so vladi tako pri srcu, a nimajo druzega namena, kakor da se izvije delavstvu uprava njegovih zavarovalnic iz rok.
Ali če bo hotel pododsek opraviti koristno delo, bo moral začeti od temelja in predvsem naiti za zavarovanje boljšo podlago nego jo Priporoča vlada. Že na prvi seji se je pokazalo, da ni s temeljnimi načeli vladnega načrta nič. Posamezni člani so vložili celo vrsto predlogov, ki se vedoma ali nevedoma dotikajo osnove načrta. Samo zastopnik vlade sekcijski načelnik dr. Wolf zagovarja predlogo tako kakršna je, lr| bi imel najrajši, da se ne bi izpremenila v njej nobena črta. Med odsekovimi člani pa je našel enega samega pomagača, ki se seveda čisto slučajno imenuje dr. Krek.
Duševni vodja naših klerikalcev, ki ima le j-0 smolo, da ne sme nič voditi, je napel v odseku čisto posebne strune. On je navdušen pristaš vladnih načel v socialnem zavarovanju. Pred vsem je za to, da se spoji zavarovanje samo-stalnih z delavskim zavarovanjem. Ravno tako »nu silno ugajajo glasoviti okrajni uradi.
Ali nikar ne misliti, da govori dr. Krek kar tjavendan. Za svoje stališče ima argumente, in Prav posebno ga vodi — da bi človek obstrmel! 7~ želja, da koristi socialistom. Ne vemo. kako Je socialističnim poslancem iz drugih krajev pri Srcu, kadar slišijo tako lepo petje iz Krekovih jst.. Mi, ki smo mu precej bližji sosedje, nimamo te sreče, da bi praktično opazili kaj njegove ve-!lke ljubezni do socialnih demokratov. Na Kranjskem, kjer je njegov vpliv gotovo večji kakor Dunaju, bi bil že večkrat lahko v dejanju pokazal svoje socialno mišljenje; ali doslej ga vidimo vedno le na braniku klerikalizma, ki ga "lice zlasti tedaj, kadar se je zaletel v kakšno Zagato, pa potrebuje kaj več inteligence, da bi 1,111 Pomagala na prosto.
,, V pododseku za socialno zavarovanje je dr. Krek priporočal, naj se sprejme vladni načrt tak, kakoršen je, za podlago posvetovanja. Svoj Predlog je opravičeval s tem, da pride vsa predloga v nevarnost, če se bo na njej kaj izpreme-niIo. Čuditi se moramo Krekovemu nazoru, ker se spominjamo, da se je dostikrat bahal za demokrata. Njegovo mnenje o vladni predlogi se Pa nikakor ne bo moglo imenovati demokratično. Zakona vendar nima sklepati vlada, temveč Parlament. Saj ni tako, da ba moral državni zbor sprejemati vledne nazore, ampak narobe: državni zbor ima določiti podlago, na katero se Postavi socialno zavarovanje, in vlada ima izvršiti tisti zakn, ki ga sklene državni zbor.
Dr. Krek je tudi član kranjskega deželnega zbora. Tu so klerikalci sklepali že razne zakone, o katerih bi človek lahko izrekel jako dvomljivo sodbo. Ravnokar se bavi z izpremembo ljub-
ljanskega volilnega reda — z jako krivično izpremembo, s katero se vsaj doslej tudi vlada ni strinjala. Nismo pa slišali dr. Kreka, da bi bil vprašal, kaj misli vlada. Tukaj je bilo njegovo stališče: Mi sklenemo, in vlada ima ubogati.
Kako prihaja torej dr. Krek v zavarovalnem pododseku do takih pomislekov? Vprašanje je vendar tako: Ali je podlaga načrta zdrava ali ne? Če je, tedaj bi se morala sprejeti zaradi svoje dobrote, ne pa iz postranskih razlogov. Če pa ni, se mora odkloniti, in nobeni obziri ne morejo prisiliti vestnega poslanca, da bi glasoval za načrt, o katerem ni prepričan, da je dober.
Seveda — dr. Krek bi — rad potolažil svojo vest. O okrajnih uradih ne more reči, da bi koristili onemu namenu, za katerga jih priporoča vlada. Ali naš klerikalni socialni politik gleda v bodočnost. Doma hvali bolj srednji vek; toda na Dunaju govori drugačiim ušesom, pa se zato rajši kaže v bolj moderni luči. Okrajni uradi bodo po njegovem mnenju, bolje rečeno po njegovih besedah središča za vso socialno politiko in bodo izdelali temelje za vsakovrstne socialne naloge, celo za zavarovanje proti nezaposlenosti. Prav lepo je, da kaže dr Krek toliko zanimanja za problem brezposelnosti; ali v vladnem načrtu niso o-krajnim uradom odkazane take naloge, in za tako socialno delo tudi ne bodo sposobni. Dr. Krek to čisto dobro ve, ker ni neumen.
Vse to pa ni nič v primeri s čudovito ljubeznijo, ki jo razkriva Krekovo srce socialistom. Te je namreč rotil, naj sprejmejo zakonski načrt po vladnem predlogu, češ da se bo potem njih stranka še mogočneje razvijala, pravi, da je zavarovanje za bolezen in nezgode ojačalo socialne demokrate, in če se vpelje skupno starostno zavarovanje za sa-mostalne in delavce, tedaj postanejo tudi sa-mosialni zavarovanci po vrsti rdečkarji.
Toliko simpatije ne bi bili nikoli pričakovali od dr. Kreka. Ali nekaj se v tem vendar ne vjema. Če bi prijatelj tako rad videl socialistično stranko še močnejšo, tedaj bi se nam zdelo najbolj logično, da bi dal dober zgled, pa jo najprej okrepčal s svojim pristopom. Seveda bi bilo to okrepčanje tako problematično kakor njegovi dobri sveti. In če ne bi bil dr. Krek tako nesposoben za vsako zvijačnost, kakor je, tedaj bi človek lahko mislil da hoče pravzaprav le speljati socialne demokrate na led. Kajpada je ta namen že zaradi tega izključen, ker dr. Krek menda ne presoja socialistom take zabitosti.
Klerikalni sociolog se smatra za dobrega poznavalca kmečkih razmer. Ootovo po pravici. Ravno vsled tega pa mora vedeti, da ni le velikanska razlika med kmečkimi in delavskimi, ampak tudi med kmečkimi in kmečkimi razmerami. Od srca privoščimo kmetom in malim obrtnikom starostno zavarovanje. Ali po enem kopitu se ne da izdelati vse. Doslej se delavcem še ne godi tako dobro, da bi mogli s svojimi prispevki plačevati deficite, ki bi jih neizogibno imelo zavarovanje samostalnih, če bi se spojilo z delavskim zavarovanjem.
Za interese socialistov naj si pa dr. Krek ne beli preveč glave. Rdečkarji ne zahtevajo socialnega zavarovanja zato, da bi pomnožili svoje vrste, temveč zato, ker je to njih programatič-na zahteva in ker hočejo, da se zboljša položaj proletariata. In ni jih strah, da se bodo njih vrste množile kljub takemu zboljšanju in kljub zagonetnim simpatijam dr. Kreka.
emile zola:
Rim.
(Dalje).
Hitri uspeh Sacca, tega pustolovca, ki je bil Povsod, ki je vedno v kalnem ribaril, mu je bil gnusen; zdel se mu je kakor začetek konca. Saj K® je sin Luigi spravljal v obuf; ali c» se po-nnsli, da ni Luigi # svojo veliko inteligenco, s svojimi vendarle prav lepimi sposobnostmi nič, v tem ko se je Sacco, ta aluedenec, ta večno Poželjivi uživalec priplazil v zbornico in je zdaj "a najboljšem potu, da vtakne ministrsko listnico v i»p! Sacco je bil majhen, rjav, suh mož, z velikimi okroglimi očmi, s predstoječimi kostni v licu in izrazito brado; vedno je plesal in pričal. Sijajna je bila njegova zgovornost! vsa ■lena sila je bila v glasu — v čudovito repkem in blagem glasu. In laskal se je, in vse 'zrahljal, zapeljaval, pa gospodoval.
, »Cuj me, Stefana, povej svojemu možu: Cdmi svet, ki mu ga morem dati, je ta, da postane zopet majhen uradnik. Tam bo morda lah-K° opravljal koristne službe.«
Starega vojaka je žalilo in togotilo, da je Ulk mož kakor Sacco vdrl v Rim kakor bandit, v ta Rim, ki ga je bilo treba osvojiti s tolikim Ptemenitim trudom. In Sacco ga je zdaj osvajal Zase, ga je jemal tistim, ki so ga bili pridobili s težko muko; imel ga jele, da se naslaja ob njem !.n zadovolji svoje nebrzdano poželjenje po mo-?'-y Pod laskujočo zunanjostjo se je skrivala odločnost, ki je bila pripravljena požreti vse. Po Zr,iagi, ko je bil plen še gorak, so prihrumeli volkovi. Sever je bil ustvaril Italijo, jug se je Pognal proti plenu, planil nanj in je živel od njega kakor od ropa. In togota uničenega junaka Je bila predvsem osnovana na jasneje in jasneje Se izražajočem nasprotju med severom in jugom: Sever — delaven in varčen, premišljen, političen, učen in povsem zavzet za moderne 'ofcje; ju g— neveden in len, vdan le nekosred-
neinu življenskemu veselju, otročje nereden v svojih dejanjih, uživajoč v praznem blišču lepih, zvočnih besed.
Stefana se je mirno smehljala, gledajoča Pi-erra, ki se je bil umaknil k oknu.
»O stric, saj le tako govorite! Ali kjub temu nas imate radi. Ze več kakor enkrat ste mi svetoval kaj dobrega in zelo hvaležna sem Vam zato. Tako tudi pri tisti reči z Attili-jem...«
Govorila je o svojem sinu, lajtnant« in o njegovi ljubavni pustolovščini s Celijo, malo princeso Buongiovanni, o kateri so se zabavali vsi črni in beli saloni.
»Attilio — to je druga reč!« je zaklical Orlando. »To je moja kri kakor ti; in kar čudovito je, kako najdem samega sebe v tem fantu. Da, prav tak je, kakršen sem bil v njegovih letih — lep, hraber in sanjav. Vidiš, da delam sam sebi poklone. Toda res, Attilio mi je pri srcu, zakaj on je bodočnost, on mi vrača upanje ... No, kako je s tisto rečjo?«
»Oh striček, zelo nas jezi njegova komedija. Govorila sem že z Vami o tem. Skomizga-gavali ste in dejali, da nimajo starši pri takih rečeh nič drugega opraviti kakor pustiti, da spra vijo zaljubljenci svoje zadeve sami v red ... Toda povsod govore, da navajamo svojega sina, naj ugrabi malo princeso, da lahko poroči njen denar in naslov; tega pa vendar nočemo.«
Orlando si je dal duška od srca.
»To so pravi pomisleki! Ali ti je tvoj mož naročil, da jih poveš meni? Ze vem, da bi tvoj mož pri takih prilikah rad igral človeka z nežnimi občutki... Ponavljam ti, da se smatram tudi za tako častnega kakor je on, pa če bi imel sina, kakršen je tvoj, tako odkritosrčnega, tako dobrega, tako naivno zaljubljenega, bi mu dal, da poroči kogar hoče in kakor hoče. Buongio-vanni! Ljubi Bog, za obitelj Buongiovanni z vsem njenim plemstvom in denarjem, kar ga še imajo, bo velika čast, če dobi tako lepega fan-
Nova bavarska vlada.
Ravno pred deželnozborskimi volitvami je odstopila bavarska vlada, ki je v jeseni razpustila deželni zbor. Demisioniralo je ministrstvo grofa Podewilsa baje zato, ker je hotelo varovati svobodo regentovega odloka brez obzira na rezultat, ki ga prineso volitve. Ta pretveza je bila precej šepava. Zakaj če bi bila imela demisija doseči ta namen, bi se bila morala izvršiti toliko časa prej, da bi se bil še pred volitvami sestavil novi kabinet.
Ali volitve so bile dne 5. februarja in dne
5.	februarja je demisionirala vlada. V dveh treh urah se pa tudi na Bavarskem ne sestavi novo ministrstvo, zlasti v takih razmerah ne. In res je trajalo skoraj ves teden, preden se je zbobnal novi kabinet.
98 Cent rum
5» 4 M
S 7 Cen trum
. Ueuer ičndtagmm * *
ša Ja
I
Ministrsko predsedstvo je prevzel baron Hertling, ki bo vodil tudi zunanjNadeve; pravosodje ima Thelen, notranje zadeve pl. Soden. nauk pl. Knilling, finance pl. Brenning. železnice pl. Seidlin, vojsko pa grof Horn.
Baron Hertling je član centruma, zagrizen klerikalec, -tn njegov kabinet ima izrazit reakcionaren značaj. To se navidezno vjema z izidom volitev, pri katerih je centrum za silo rešil svojo večino. Ali v resnici le za silo. Zakaj nazadoval je z glasovi in nazadoval z mandati. Baron Hertling ima baje namen urediti viado na odločno klerikalni podlagi. Če bo hotel uresničiti to idejo, se njegovemu ministrstvu ne bo dobro godilo. Taka brezobzirna politika bi bila mogoča, če bi se mogla vlada opirati na čvrsto nazadnjaško večino. Centrum je za enajst mandatov slabejši, kakor v zadnji zbornici. To prihaja že v poštev. V tem položaju bi brezobzirno klerikalna politika kmalu
povzročila take konflikte, kakršnim vlada ne bi bila kos. Baron Hertling bo moral torej nekoliko pihati svojo kašo. če mu bo kaj na tem ležeče, da ostane na krmilu do prihodnjih voli te v.
Zakaj le do tistega časa imajo klerikalci gotovost, da so v večini. Potem se bo krušenje centruma nedvomno nadaljevalo. Svoje trdnjave v mestih je klerikalna stranka izgubila že pri teh volitvah in če bi bili volilni okraji enako razdeljeni, bi bil že sedaj njene slave kraj. Pri prihodnjih volitvah bo gotovo utonila.
Naša slika kaže primero, kako močne so bile posamezne stranke v zadnjem in v sedanjem deželnem zboru bavarskem.
Šolske družbe in drugo.
Piše dr. Josip Ferfolja.
(Nadaljevanje.)
Kaj pa je z mirno asimilacijo? Jaz za svojo osebo sem takoj za to in jo bom podpira! oz. ne bom ničesar ukrenil proti njej povsod tam, kjer bom izprevidel, da je izvedljiva in da pospešuje vresničenje mojega socialističnega ideala. In kaj je na vsezadnje ta ideal: odprava vseh privilegijev, gospodarskih, socialnih, kulturnih, ustanovitev sreče in zadovoljnosti med ljudmi. Moji programi mi kažejo sredstva, kako dosežem oz. se približam svojemu cilju. Na potu so razne zapreke, med temi tudi nacionalni boji. Ne morem se jim izogniti, moram jih rušiti, drugače ne morem naprej.
Najbolje bi bilo, ako bi vsi narodi govorili en sam jezik. Jaz bi bil prvi pri tem. Vem pa, da je to nemogoče.Kajti, če bi si v duhu predstavili, da bi bilo mogoče umetnim potoni naučiti vse narode govoriti en edini jezik in pri tem pozabiti na svoje prvotne jezike, dolgo ne bi to trajalo. Ce_z malo časa bi imeli tu spet staro babilonijo. Diferenciacija narodov po jezikih in narodnostih je torej nekaj naravnega. S tem naravnim dejstvom je treba računati. En gotov jezik, eno gotovo kulturo je treba gojiti tudi proletarcu. Pravico ima vsakdo, da si zbere katero hoče.
Najlažje se razvijajo kulturno veliki narodi. Mali narodi se morajo razmerno veliko več truditi, če hočejo tekmovati z velikimi. Enostavnejše bi bilo, če bi manjši narodi se prilagodili večjim, ako bi sprejemali jezik in kulturo večjega naroda. '1 u smo pri takozvani mirni asimilaciji.
Rekel sem že, da sem njen pristaš, zato ker umevam kot socialist narodnostno in kulturno vprašanje vse drugače kot narodnjak.
Meni je jezik, literatura in narodnost sploh le sredstvo v dosego večje izobrazbe, večje kulture. Tedaj relativna vrednota. Poslužujem se le slučajno slovenskega jezika, ker me je slovenska mati rodila in vzgojila, ker sem svojo otroško in deško dobo preživel v krogu enako-govorečih ljudi, ker mi je to ozračje vsled naravne in neizogibne poti dalo kulturno smer za celo moje življenje.
Jaz ne bi imel ničproti temu, če bi se bili vsi Slovenci rodili kot Nemci ali Italijani. Ne delala bi nam narodnost toliko preglavic, kot nam jih, lahko bi tem uspešneje stremeli za višjimi cilji.
Mene ne skrbi prav nič, kakšen jezik bodo govorili Slovenci črez petsto let, nimam nič proti temu, če se Ljubljana ponemči čez sto let ali še prej. Ako nas močnejša tuja kultura s po-
ta s tako žlahtnim srcem za zeta.«
Zopet je dobilo Stefanino Hce izraz mirnega zadovoljstva. Gotovo je bila le prišla po to pritrdilo.
»Dobro, stric, to povem svojemu možu in on bo zelo uvaževal Vaše besede; zakaj četudi ste zelo strogi z njim, Vas vendar odkritosrčno spoštuje... Kar se tiče ministrstva ... moj Bog, morda sploh ne bo nič iz tega. Sacco se bo odločil, kakor bodo kazale razmere.«
Vstala je in nežno objela starca za slovo kakor prej, ko je bila prišla. Hvalila je, kako dobro da izgleda, da je zelo lep in mu izvabila smehljaj, ker je imenovala neko damo, češ ta je še zaverovana vanj. Potem je z lahnim poklonom odzdravila nememu pozdravu mladega duhovnika in odšla skromnega in razumnega obraza.
Orlando je trenotek molčal in pogreznjen zopet v svojo otožnost upiral pogled v vrata; nedvomno je mislil na nejasno, mučno sedanjost, tako različno od slavne preteklosti. Nenadoma se je obrnil k Pierru, ki je še vedno čakal.
»Ostali ste torej v palači Boccanera, ljubi prijatelj! Oh, tudi od tam prihaja taka nesreča!« Š
Ko mu je pa duhovnik ponovil svoj razgovor z Benedeto in njene besede, da ga še vedno ljubi in da ne pozabi na njegovo dobroto nikdar, naj se zgodi karkoli, je bi! ginjn. Glas se mu je tresel.
»Da, dobra duša je to; ona ni hudobna. Toda kaj storiti? Lugija ni ljubila, on pa je bil morda malce preveč nasilen ... Te reči niso tajne, odkrito lahko govorim z Vami o njih, ker jih pozna na mojo žalost cel svet.«
Orlando se je zatopil v svoje spomine. Pripovedoval je, kako se je pred poroko veselil čudovitega bitja, ki je postala njegova hči, in bi obdalo invaliden stol zopet z mladostjo in dražestjo. Vedno je uganjal kult lepote, strastni
kult ljubimca, čigar edina ljubezen bi bila vedno ostala žena, če ne bi bila domovina vzela, kar je bilo najboljšega na njem. In Benedetta ga je resnično oboževala, hodila je vsak čas k njemu, ostajala pri njem po cele ure v siromašni mali sobi, ki se je potem bleščala v sijaju božanske milobe, katero je prinašala s seboj. Oživljal se je zopet v njenem svežem dihu, v čisti dišavi in laskajoči ženski nežnosti, s katero ga je obdajala in brez restanka negovala. Ali takoj potem, kakšna strašna drama! Srce mu je krvavelo, ker ni vedel, kako bi spravil zakonca. Sina ni mogel dolžiti, če je hotel biti priznani, ljubljeni soprog. Začetkoma, po prvi nesrečni noči, po spopadu dveh bitij, ki sta oba vztrajala na svoji neomejeni pravici, je upal, da bo mogel odvesti Benedeto nazaj v Luigijeve roke. Ali ko mu je v solzah priznala, svojo staro ljubezen do Darija, in povedala ves svoj nepričakovani gnus ob misli, da bi žrtvovala svoje devištvo drugemu možu, je razumel, da nikoli ne popusti. Tako je preteklo celo leto; pribit na svoj naslanjač je preživel leto dni, v tem ko se je pod njim, v onih neskončnih prostorih, iz katerih ni noben šum dosegel njegovih ušes, odigravala bolestna drama. Kolikokrat je bil na tem, da bi prislužkoval, ker se je bal prepirov, in kako je bil obupan, da ne more več koristiti, prinašajoč ljudem srečo! Od svojega sina, ki je molčal, ni zvedel ničesar; le od Benedete je včasi slišal posameznosti, če ga je mehkejše razpoloženje napravilo brezbrambnega. In ta poroka, v kateri je bil za hip gledal dolgo zaže-ljeno zvezo starega in novega Rima, ta neizpolnjeni zakon ga je gnal v obup; to je bila izguba vseli njegovih nad, končni pogin vseh sanj njegovega življenja. Naposled je sam zaželel ločitev, tako neznosna mu je postala muka takega položaja.
(Dalje prihodnjič.)
.mmmm
močjo gospodarskih in socialnih sil sprejme popolnoma vase, tedaj je to čisto pravilno in v redu. Kot Nemci, Italjani, Francozi itd. smo ravno tako lahko izveličani kakor kot Slovenci, ali mogoče še lažje.
Ne baham se s svojo slovensko narodnostjo, ali tudi me je ni sram.
Ne sovražimsvojega laškega ali nemškega soseda, privoščim njemu vse pravice ali zahtevam isto tudi zase. Z njim iščem mir in sporaz-umljenje, ker vem, da bova oba trpela in po nemarnem tratila moči v neplodnih narodnostnih bojih, katere moči bi lahko porabila za boljše stvari. Držim se gesla: jaz gospod, Ti gospod.
Spoštujem, kar je pristno narodnega le do te meje, dokler se ne protivi splošni kulturi in splošnemu napredku.
Ime Slovenec mi ni prav nič sveto, imam pristnega Italijana rajši kot falota — Slovenca.
Slovenski narod vidim v naši najširši masi, v našem kmečkem in delavskem proletariatu, ki tvori ogromno večino v narodu. Ce hočem kaj stbriti za slovensko kulturo, moram dvigati k boljšemu in lepšemu življenju najširšo maso naroda, ono ki je najbolj zanemarjena; če hočem kaj storiti za slovenski narod, se moram v prvi vrsti vprašati, kaj koristi tej široki masi naroda, brez ozira na to, ali bo onih višjih deset-tisoč s tem zadovoljno ali ne, če jim bo prav ali ne. Zadel bom brezdvoinno na nasprotja v narodu, gospodarska in socialna, ki so močnejša od vseh drugih. Naši bom velikansko propast med pesedujočimi in neposedujočimi, izkoriščanimi in izkoriščajočimi, in videl bom, kako si nujnim in naravnim potom iščejo pripadniki obeh teh nasprotno interesovanih struj zaveznike izven narodovih mej.
Preidem tako k mednarodnosti.
Mednarodnost — internacionalizem — mi ni protinarodnost ali breznarodnost, v mednarodnosti vidim, da so interesi glavne mase naroda, ne samo gospodarski in socialni, ampak tudi kulturni bolje varovani kot v ozkih mejah ene narodnosti. (Smatram sodruge, ki drugače mislijo ali delajo, da so na krivih potih.)
Jaz sem socialist in s tem eo ipso Slovenec, moj italijanski sodrug eo ipso Italijan. Nisem preje socialist in šele potem Slovenec (kakor napačno formulira sodrug Pittoni: prima socialista a poi Italiano), v socialistu, je že Slovenec notri in pri meni prav dobro shranjen. Kar je prav za socialiste ne more biti škodljivo slovenskemu narodu.
Rešitev slovenskega kakor vsakega drugega naroda vidim v mednarodnosti. Čim preje pride naša slovenska masa k njej, tem bolje; kdor jo ovira na ti poti, je moj principielen nasprotnik.
Kako pa sedaj misli in sodi naprednjak o narodnostnem in kulturnem vprašanju?
Narodnost je njemu malik, ki ga moli noč in dan. Veruje le v tega edinega boga, v njem vidi izveličanje. Za vse drugo je slep. Ves je srečen s tem, da je Slovenec, in si ne more niti predstavljati, da bi svet mogel obstati tudi brez Slovencev.
Tudi po naši zgodovini rad brska naš narodnjak, ne najde sicer nič slavnega a on je dovolj skromen za preteklost, zadovolji se z drobtinicami. Kak kamen, kak mali napis, kako staro ime, vse pride prav. Za prihodnjost zida na pesek — slovanske vzajemnosti.
Da svojih laških sosedov ne ljubi in tudi ne more ljubiti, za to skrbi že narodnjaško časopisje, ki dan na dan hujska proti regnikolom in pušča na različne druge rafirirane načine čisto po malem atetn bolj gotov strup svojim bralcem v srca, strup narodnostnega sovraštva.
Narodnjaku je vse sveto, kar je narodno, da če tudi le od daleč diši po narodnosti, bodisi še tako bedasto in reakcionarno.
Narodjaku je vse sveto, kar naredi Slovenec, to se pravi, boljši Slovenec, ali še višja šarža, rodoljub, ali še najvišja, ki ima kaj moči in vpliva in kaj pod palcem. Tak lahko dela neumnosti ali lumparije, pa vseeno narodnjaštvo mu kadi naprej.
OSKAR WILDE:
Srečni princ.
Visoko nad mestom je stala na vzvišenem podstavku soha srečnega princa, čezinčez z zlato peno prevlečena, dva svetla safirja v o-čeh in z velikim, rdečim rubinom na meču.
Vse je občudovalo soho.
»Lepa je kakor petelin na strehi,« je pripomnil eden mestnih očetov, ki mu je bilo mnogo do tega, da je veljal za veščaka v umetniških rečeh. »Četudi ni tako koristna,« je brž dodal iz plahe bojazni, da ga razkriče za sanjača, kar pa zares ni bil.
»Zakaj se ne zgleduješ po srečnem princu?« je mati čuteče vprašala svojega dečka, ki je jokal, ker ni dobil — lune. »Srečni princ ne joče, če ne dobi, kar si zaželi.«
»Veseli me, da vidim nekoga na svetu, ki liživa neskaljeno srečo,« je opazujoč čudovito soho mrmral mož, ki ga je življenje razočaralo.
»Kakor angel stoji,« so šepetale sirote v škrlatnih jopičih, z bleščečimi predpasniki iz ka-tedralke grede.
»Odkod veste to,« je posegel profesor matematike v njih razgovor, »saj še niste videli angela.«
»Pač, pač, v naših sanjah,« so mu odgovorili otroci; in profesor matematike je namrščil obrvi in temačno je pogledal: ni mu bilo po godu, da otroci sanjajo.
Nekoč ponoči je lastovka letela nad mestom. Njene tovarišice so pred šestimi tedni odhitele v Egipt, sama je ostala, zakaj zaljubila se je v lepo trstiko med ločjem. Zgodaj pomladi jo je ugledala, ko je letela nad reko za debelo, Žolto mušico, in vitki stas trstike ji je tako ugajal, da je obstala in pričela razgovor.
»Ali sivredna ljubezni?« jedejalalastovka.ki ni ljubila ovinkov, in trstika se je globoko priklonila. Obletavala je trstiko in se dotikala s svojimi perotmi vode ubirajoč srebrne kolobarje. Tako se je sladkala okolo nje vse poletje.
»Smešno razmerje!« so čvrčale ostale la-
Narodnjak hoče biti izveličan v mejah slovenskega naroda. On ne vidi, oziroma noče videti nobenih gospodarskih in socialnih nasprotij v narodu samem. Slovenski proletarec sicer krvavi vsled teh nasprotij, ali naš narodnjak je slep za te rane, on rajše rešuje višja dobro
—	»domovino«.
Propast razrednih nasprotij v narodu naš narodnjak misli, da se da premostiti s — trobojnico.
Predsedniška kriza v nemškem parlamentu.
Kakor smo poročali, je dr. Spahn, ki je bil od centruma izvoljen za predsednika nemškega državnega zbora, odstopil, vsled česar bo v sredo nova volitev predsednika. Če vstraja Spahn na svoji demisiji, se bo predsednik volil izmed nacionalnih liberalcev. Kandidata sta dva: Princ Schonaich Carath, pa profesor
Paasche, ki je bil zadnjič izvoljen za drugega podpredsednika. Če postane Paasche predsednik,bo treba tudi drugega podpredsednika vnovič voliti. Tedaj prepuste nacionalni liberalci to mesto nemara svojim zaveznikom od napredne ljudske 'stranke. Klerikalci igrajo v tej krizi dosti klavrno vlogo. Če mislijo, da z njo nagajajo, se motijo. Ako ne bo nikogar od centruma v predsedništvu, bo s tem le v parlamentu dopolnjena slika, ki so jo podale volitve.
NOVICE.
*	Pobožen recept proti draginji. S silnim pritiskom teži na delavstvo neznosna draginja, ki je na stežaj odprla vrata pomanjkanju in lakoti v proletarske domove Delavstvo se že dalj časa bori proti tej šibi, ki jo je spletlo brezmejno kapitalistično izsesavanje, z vso odločnostjo na gospodarskem in političnem polju. Ampak delavci so v zmoti: draginje ni kriv kapitalistični sistem, ampak draginje so krivi delavci sami, ker so neverni in ne poslušajo rimsko-katoliške duhovščine. Tako namreč beremo v januarski številki klerikalnega lista „Der christliche Kindertreund* in ki je »časopis za pospeševanje krščanske vzgoje in rešitve mladine". Na stiani 20 stoji: „Ves svet toži o dragem mesu — samo mi benediktinci katoliškega društva otroških prijateljev se ne vznemirjamo zaradi tega; mi namreč ničesar ne čutimo o vsej draginji. Kako? Čisto preprosto: Mi ne jemo nikakega mesa. Ako bi bil 365dnevni postni čas namesto Hdnevnega — neskončno boljše bi bilo na svetu ... Sveti Afrat, ki je umrl leta 300, je jedel vsak dan samo košček mesa po solnčnem zahodu. Okolo leta 371 je živel sveti Hilarian šest let od petnajst svežih fig na dan in tri leta od suhega kruha. Cela vrsta takih umetnikov v stradanju je živela od kruha in vode, drugi od kruha iu zelišč, sveti Karl Bo-romejski se ]e zadovoljil s črnim kruhom in kostanji ... Bralec »Kinderfreunda" je povzel te primere po izvrstni knjižici: »Umetnost, da se preživiš s 60 vinarji na dan.“ Bralec, kupi jo! Boljše, da poskusiš kakor da tuhtaš!“ Kaj ko bi klerikalni zmernostni apostelni sami poskusili živeti po tem imenitnem nauku? Ampak potem bi splahnil cel legion lepo zaokroženih fajmošterskih, kanoniških, proštovskih in drugih pristno katoliških trebuhov ... Zato pa se pobožni gospodje
-nn-T.iii7irrr.iiig-.^niifTnmiiriiif man.-,---i ■ !----
stovke. »Trstika nima denarja, pa mnogo preveč žlahte.«
In v resnici je bila vsa reka polna ločka. In ko je prišla jesen, so odletele lastovke.
Ko so odhitele družice, je lastovki postalo pusto in ljubezen se ji je zazdela dolgočasna. »Slabo se klepeče z njo in bojim se, da je koketna: zmerom ljubezniči z vetrom.« In v resnici se je trstika ljubko priklanjala, kadar je zapihal veter. »Meni je romanje po godu,« je nadaljevala lastovka, »in tudi moja žena mora iz kraja v kraj.«
»Ali greš z menoj?« jo je naposled vpra-šalaiastovka; ampak trstika je odkimala: zrasla je z zemljo.
»Šalila si se z menoj,« je zakričala lastovka, »k piramidam se napotim. Pozdravljena!« Tu je lastovka odhitela.
Ves dan je letela in ko se je zvečerilo, je dospela do mesta. »Kje naj prenočim?« je dejala. »Upam, da me mesto sprejme gostoljubno!«
Potem je lastovka ugledala soho na visokem podstavku.
»Tu ostanem!« je vzkliknila. »Lep kotiček je in svežega zraka je dovolj.« In sedla je srečnemu princu na vznožje.
»Zlato spalnico imam,« je dejala lastovka tiho sama sebi, ko se je ozrla naokolo in hotela zaspati. Ali ravno ko je hotela vtakniti glavico pod peroti, je kanila nanjo težka kaplja. »Čudno!« je vzkliknila lastovka. »Ni ga oblaka na nebu, zvezde so svetle in jasne, pa vendar rosi. Podnebje severne Evrope je res grozno. Trsti-ka je ljubila dež, ampak to je bila gola sebičnost.«
In druga kaplja je kanila.
»Zakaj je ta soha nasvetu, če ne zadrži niti dežja,« je dejala. »Raje si poiščem kotiček na dimniku!« In lastovka se je odpravljala, da odleti.
Ali preden je razpela svoje peroti, je kanila tretja kaplja; pogledala je kvišku in uzrla kaj je uzrla!
Oči srečnega princa so bile polne samih solza in solze so se mu točile po zlatem oblič-
že vedo obvarovati te nevarnosti in priporočajo svoje pobožne recepte rajši le delavcem.
* Kako je lep vojaški stan! V Premyslu na Češkem je izostal vojak pionirskega polka, Franc Wyzoszanski, čez določen čas. Polkovni poveljnik stotnik Meller je kaznoval vojaka z enoindvajsetdnevnim zaporom v samotni celici. Vojak je moral nastopiti kazen ob najhujšem mrazu. Kljub strupenemu mrazu niso zakurili celice. Čez osem dni pa so morali prenesti Wyzo-szanskega v vojaško bolnico, ker sta mu zmrznili obedve nogi. Zdravnik je moral reveža takoj operirati in je odrezal vojaku za enkrat nogo do členka. Najbrž pa doleti tudi drugo nogo ta usoda. Ako pomislimo, kako nedolžen je bil prestopek vojaka, tedaj razumemo, s kako bridkostjo bo prenašal nesrečnik vse svoje življenje trpko usodo pohabljenca. Pripomniti moramo še, da je Wyzoszanski do nastopa vojaške službe podpiral svoje revne starše. Kdo bo skrbel zdaj zanje?
* Zastrupljevalna afera v Hodoninu. Delovodja hodoninske tobačne tovarne Ivan Požar, oženjen in oče več otrok, je imel že dalj časa razmerje z omoženo delavko Marijo Jilekovo. Nameraval je svojo družino zapustiti in pobegniti z Jilekovo v Ameriko, kar pa je oviral mož Ji-lekove. Zategadelj se je hotel Požar moža Jile-kove iznebiti. Dal je svoji ljubici Jilekovi steklenico z rmeno tekočino in ji zabičil, naj primeša svojemu možu v kavo par kapljic. Nadalje je izročil Jilekovi zavojček z belim praškom. Ljubimca sta imela tale načrt: Takoj po zastrupljeni kavi obidejo Jileka slabosti, žena pokliče zdravnika in natrese v zdravnikovo zdravilo prašek, ki umori moža. Po Jilekovi smrti sta nameravala obadva pobegniti v Ameriko. Jilekova je svojemu ljubimcu obljubila, da izvede morilni naklep. Mož je pokusil zastrupljeno kavo, ki je imela zoprn ukus; silil je ženo, naj tudi ona pokusi, ker pa se je trdovratno branila, se mu je zbudil sum in je silil v ženo tako dolgo, da je vse priznala. Jilek je zadevo takoj naznanil orožnikom, ki so Požarja prijeli v tovarni. Požar odločno taji, da bi bil v kakršnikoli zvezi z zločinom in pravi, da si je Jilekova vso stvar zlobno izmislila iz maščevanja, ker je hotel z njo pretrgati razmerje.
* Inomoškf poštni ropar prijet V Mona-kovem so prijeli 10 t. m. inomoškega poštnega roparja Karla Gulderauerja v trenutku, ko je hotel dvigniti na pošti denar, ki mu ga je bila poslala na njegovo prošnjo mati iz Inomosta. Gul-derauer je bil poprej bival v Hamburgu in Rotterdamu.
* Smrt v snežnem zametu. Ob zadnjem snežnem zametu na Ogrskem je prišlo ob življenj več ljudi. Blizu Iszthe!yja je zamedlo na povratku šest oseb in so jih našli mrtve šele tedaj, ko se je sneg deloma odtajal.
* Sleparski grof. V berolinskem predmestju so prijeli ruskega grofa Aleksandra Šarnovskega. Blagorodni imetnik se je izdajal tudi za konjeniškega častnika in je uganil celo vrsto sleparstev.
* Zrakoplova sta trčila. V Puu na Francoskem je vojaški aviatik poročnik Ducourneau par-krat srečno poletel s svojim aparatom. Ko se je še enkrat spustil v zrak, je zadel ob zrakoplov aviatika Perreja s tako silo, da se je poročnikov stroj prelomil na dva konca. Poročniku se ni zgodilo nič. Pač pa so Perreja peroti njegovega aparata tako oplazile, da so ga prenesli smrtno-nevarno ranjenega v bolnico.
* Porod v letalnem stroju. Polet novopo-ročencev v letalnem stroju je že nekaj tako vsakdanjega, da že ni več zanimivo; pred kratkim so tudi poročali, da je zločinec preletel z zračnim aparatom belgijsko mejo. Toda nekaj doslej nezaslišanega pa je porod otroka v letalnem stroju; pa vendar se je dogodila ta čudovita dogodov-ščina v Ameriki, kjer je novorojeno dete zazrlo luč zgorajšnjih zračnih sfer. Novorojenček v letalnem stroju je sin novojorškega bankirja Ful-tona. Pred dnevi je priredil ameriški letalec za več gostov polet, ki sta se ga udeležila tudi bankir Fulton in njegova žena. Za vsako osebo je zahteval letalec po 200 kron. Polet se je izborno
ju. In njegov obraz je bil v mesečini tako lep, da je lastovko obšlo globoko sočutje.
»Kdo si?« je vprašala.
»Srečni princ.«
»Zakaj plakaš?« je vprašala lastovka. »Vsa sem premočena.«
»Ko sem živel s človeškim srcem,« je odgovoril, »nisem poznal solza, zakaj živel sem v palači Sanssouci — nje praga ne prestopi skrb. Podnevi sem se igral s tovariši na vrtu in zvečer sem vodil ples v veliki dvorani. Okolo vrta je bil visok zid, pa ni mi bilo nič mar, kaj je bilo za zidom, zakaj vse okolo mene je bila sama lepota. Dvorjani so me imenovali srečnega princa in srečen sem bil v resnici, če je zabava sreča. Tako sem živel, tako umrl. In ko sem umrl, so me posadili sem gor, da gledam vso grdobijo in vso bedo svojega mesta, in dasi je svinčeno moje srce, jokam vseveno.
»Glej, glej, pa ni ves iz zlata«, je dejala lastovka sami sebi. Ampak preuljudna je bila, da bi naglas izgovorila pikro opazko.
»Daleč odtod«, je nadaljevala soha z globokim, donečim glasom, »daleč odtod je uborna koča v tesni ulici. Eno okno je odprto in ženo vidim, sedečo pri mizi. Drobno je njeno obličje in upadlo, roke raskave, rdeče, vse razbolene od igle; šivilja je. Pasionke vpleta v židano oblačilo za dvorno damo, ki ga obleče na prvem dvornem plesu. Na postelji v kotu izbe leži bolan njen sinek. Mrzlica ga trese in pomaranče bi rad. Ali mati nima drugega kot vodo iz reke; zato joče. Lastovka, lastovka, ljuba moj lstov-ka, ali ji poneseš rubin iz ročaja na mojem meču? Noge so mi prikovane na podstavek, ne morem se geniti.«
»V Egiptu me pričakujejo«, je odgovorila lastovka »Družice se spreletavajo ob Nilu in se razgovarjajo z velikimi lotosi. Kmalu pojdejo spat na grob velikega kralja. Kralj sam leži v poslikani skrinji, v rumeno platno povit in po-maziljen z dišavami. Okolo vratu ima lanec bledozelenih nefritov in njegove roke so kakor uvelo listje.«
»Lastovka, lastovka, ljuba moja lastovka,« je dejal princ, »ali ostaneš še eno noč pri meni?
posrečil, čeprav je gospa Fultonova narahlo vzkliknila, ko je letel dvokrovni aparat preko ravni. Vsekako mlada in lepa gospa ni imela prijetnih občutkov ob poletu. Stroj se je dvignil v zrak in je letel lahkotno in graciozno do višine 150 metrov. Letalec Bothner se je ravno pripravljal, da poleti v drznem loku skozi ozračje, ko se je nenadno oglasila gospa Fultonova z odločnim protestom. „Ven hočem," je izjavila z naglasom, ki ne trpi ugovora. »Takoj hočem ven! Ali slišite, ven moram!" Amerikancu je slehrna željica ženske povelje in ker je obenem zatulil bankir Fulton skozi šum in brnenje motorja letalcu v uho: »Slišite, dam Vam petdeset kron več, ako se takoj vkrcate," se je Bothner res dal omeh; čati in je hitel kar najhitreje na zemljo. Komaj pa je bil stroj na tleh, pa se je tudi izkazalo, da je v letalnem stroju en gost več. Iz stroja se je dvignilo otroško kričanje in gospa Fultonova je bila mati krepkega novorojenčkega moškega spola. Štorkljo so bili takorekoč v zraku prestregli' Mati in otrok, ki je bil priletel dva meseca po* preje na zemljo kakor so ga bili pričakovali, se počutita popolnoma dobro Ves Novi Jork se je prisrčno zabaval ob nenavadni dogodovščini, najbolj vesel in najsrečnejši med vsemi pa je bil oče Fulton.
Ljubljana in Kranjsko.
Dnevni red VIII. seje deželnega zbora kranjskega dne 13. februarja 1912 ob pol 10-dopoldne. 1. Naznanila deželnozborskega predstva. 2. Poročilo deželnega zbora o neka- : terih spremembah zakona o šolskem nadzorstvu. 3. Poročilo finančnega odseka o deželnem i proračunu za leto 1912. 4. Poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu zaradi otvoritve novih postaj in postajališč na Dolenjskih železnicah. 5. Poročilo kmetijskega odseka1
a) o uravnavi Kamniške Bistrice; b) o načrtu zakona glede dolžnosti za vzdrževanje ograj; c) glede načrta zakona o izboljšavi pašnikov.
6.	Poročilo finančnega odseka: a) o prošnjah vodstva dekliškega sirotišča bar. Lichtenthur-nove v Ljubljani za draginjsko doklado in za podporo v odplačilo dolga za šolsko poslopje; j
b) o prošnji oskrbnika Jeranove dijaške mize v Ljubljani za podporo; c) o prošnji avstro-ogrskega polnočnega društva v Aachnu za podporo: d) o pobiranju 149% doklade P« davčni občini Kal v krajni občini Šmihel pri Postojni; e) o pobiranju nad 100% doklade v občini Sv. Križ pri Kostanjevici. 7. Poročilo personalnega odseka o raznih prošnjah in osebnih zadevah.
—	Podržavijenje policije je na dnevnem redu prihodnje občinske seje. To se pravi: Po-državljenje se izvrši brez volje občinskega sveta.
O	tem sklepa deželni zbor in njegova klerikalna večina bo pač gotovo pritrdila vladnemu predlogu. Zakaj klerikalci so že davno žugali s podr* žavijenjem in njihovi nazori o takih rečeh so že tako znani, da ni nič dvomiti o sklepu, ki ga store v deželnem zboru. Ali od občine zahtevati, da naj se navduši za podržavljenje je vendar malo preveč. Država ima pač tendenco, spraviti kolikor mogoče vso policijo v svojo oblast. Toda to je le posledica reakcionarnih nazorov vlade —; reakcionarnih nazorov o avtonomiji in centralni oblasti, in reakcionarnih nazorov o policiji in j njenih nalogah, za njene nažore se ne more navduševati nobena občina, v kateri je kaj demokratičn ?ga i čuta; zakaj varovanje svojega delokroga je neločljivo od demokratičnega načela. Občina, ki bi 1 radovoljno izročila policijo državi, bi se ponižala, ker bi sama priznala, da ni sposobna urediti in upravljati dobro policijo. No, kakor pravimo, o načelnem vprašanju ne bo imel občinski svet odločati. Kakor bodo ukazali v deželnem dvorcu, tako pa bo. Ali država zahteva od občine tudi prispevek za svojo policijo. In sicer nič več i*1 nič manj kakor 130 000 kron na leto. Lepa svo- 1 tiča! Visoka vlada bi rada napravila še dobro kupčijo s podržavljenjem policije. To pa ne pojde. Četudi prevzame država policijo, bo vendar ino-rala občina nekatere panoge policijske službe
Deček je tako žejen in mati je tako žalostna.«
»Veš, dečkov ne maram«, je odgovorila lastovka. »Ko sem bivala zadnje poletje ob reki. sta lučala dva malopridnika, mlinarjeva sinova, kamenje za mano. Zadela me seve nista. Lastovke letamo prebrzo in povrhu sem še iz plemena, ki je po svoji urnosti na glasu. Ampak znamenje pomanjkljivega spoštovanja je lfi biio.«
Srečni princ je pogledal tako otožno, da se je razžalostila lastovka. »Hladno je tu,« je dejala, »pa le ostanem še eno noč pri tebi in tvoja po-tovka bom.«
»Zahvaljena, ljuba moja lastovka«, je dejal princ.
In lastovka je izkljuvala veliki rubin iz ročaja in z žlahtnim kamnom v kljunu je odhitela preko streh.
Letela je mimo stolpa katedralke, kjer stoje mramorni angeli, mimo palače in ples in godbo je slišala pod seboj. Lepo dekle je stopilo z ljubimcem na balkon. »Kako čudežne so zvezde«, ji je dejal, »in kako čudežna je moč ljubezni!«
»Upam, da bo oblačilo do dvornega plesa zgotovljeno«, je odgovorila. »Pasionke sem da' la vplesti, ampak šivilje so strašno lene.«
Preko reke je hitela in videla pod seboj laterne na jamborih. Nad getom je letela in opazila barantanje starih Židov, tehtajočih denar v bakrenih skledicah. Dospevši do borne koče je pogledala vanjo. Deček je pokašljeval na postelji in mati je od utrujenosti zadremala. Skakljala je v izbo in položila veliki rubin na mizo tik njenega naprstnika. Nalahko je zafofetala okolo postelje in s svojimi krili popahljala dečka po čelu. »Eh, prijeten hlad,« je dejal otrok, »bolje mi je sedaj«. In deček je utonil v sladkem spanju.
Lastovka se je vrnila k srečnemu princu in mu povedala, kaj je storila. »Čudno«, je dodala, »toplo mi je, pa je mraz.«
»Od storjenega dobrega dela«, je dejal princ. In lastovka je razmišljala in zaspala. Misli jo je vselej odrešil spanec.
(Konec prihodnjič.) ........
Prinz v. Schonaich- Carotgth
sama opravljati, tako n. pr. tržno policijo, in ji bo ostalo dovolj lastnih stroškov. Vlada misli sicer mogočno pomnožiti policijo, ustanoviti v Ljubljani ravnateljstvo, napraviti tudi policijo na konjih in kdove kaj še. Ali če se ji zde potrebni taki športi, tedaj ne gre, da bi ji občina plačevala njene muhe. Mislimo, da sploh ne bo občinskega svetnika, ki bi dovolil tako kupčijo; pa tudi deželni poslanci ne morejo biti tako slepi, da bi naložili Ljubljani tako nezaslišano breme.
— Ožje volitve za obrtno sodišče v delavskem razredu so razpisane na nedeljo, dne 25. februarja 1912. Volitev se vrši v istih sekcijah in v istih volilnih krajih kakor glavna volitev. Ura začetka in zaključka volitev ter volišča se naznanijo pozneje. — Ožja volitev v razredu delodajalcev bo 27. februarja.
— Veleposestniški šport — atentat na javno varnost. Iz Kočevja poročajo: Po kočevskem in novomeškem okraju je ljudstvo na kmetih že dalj časa opravičeno razburjeno. Ti kraji so namreč oblagodarjeni z njega milostjo knezom Auerspergom, ki uganja po svojih kočevskih gozdovih in po Rogu nevaren šport, da goji medvede. V teh gozdovih je zdaj že sedem medvedjih družin, logar Skoupal pa ima skrb, da se jim dobro godi. Namesto da bi zveri končal, pa jih hrani s konjskim mesom, da prospevajo v veliko zadovoljstvo kneza Auersperga. Seveda medvedje še vedno ne dube toliko, da bi se jim od časa do časa ne oglasil želodec in tedaj je velika nevarnost za ljudi, ki jim pridejo v bližino. Pred nedavnim časom je medved napadel Franceta N., ki se je rešil samo s tujo pomočjo; dne 13. t. m. je napadel medved dva dečka, ki sta šla v šolo in ako bi ne bil pritekel na njiju obupne klice oče na pomoč, bi ju bila zver gotovo raztrgala. Lansko poletje je nabiralo po gozdu mlado dekle dračje. Nenadno se pojavi pred njo medved in bilo bi po njej, ako bi je ne bile rešile brze noge. Pred par tedni — bilo je v januarju — je poginil posestnici konj. Takoj ga je kupil logar in hranil z njim medvedji zarod. Vsled tega je ljudstvo po bližnjih vaseh v neprestanem strahu in ljudje si niti več ne upajo svojih otrok v šolo pošiljati. Ljudstvo je ubožno in se preživlja, da za kneza opravlja vožnjo. Zategadelj si ne upa ne besedice črhniti o tem nezaslišanem knežjem »športu“ in navsezadnje ti reveži itak vedo, da bi nič ne pomagalo. Orožniki gotovo vedo o tej nadlogi; prav tako tudi novomeško okrajno glavarstvo, saj prihajajo vsako leto uradniki z glavarstva k logarju Skoupalu na lov, seveda samo na nedolžne srne in plašne zajce. Pri tej priliki so gotovo morali zvedeti o nevarni „zabavi“ kneza Auersperga. Ako vzlic temu molče in ne opozore logarja, naj konča nevarne zveri, tedaj greše proti svoji dolžnosti in bodo soodgovorni, ako postane kdo žrtev medvedje nevarnosti. Deželna vlada je razpisala nagrade na usmrčene medvede in sicer na medveda 70 kron, na medvedko 90 kron. Ako se kljub temu nihče ne upa končati teh zveri, tedaj je edina razlaga, da se prebivalstvo boji veleposestniškega magnatstva njega milosti kneza Auersperga in se ne upa nad njegove medvede. Tako torej ostane samo ena Pot, da se odpravi ta nezaslišani knežji .šport*: Treba je pozvati oblasti, da posta Ijo kneza Auersperga in druge sokrivce vsled ogrože-nja telesne varnosti pred sodišče in da takoj ukrenejo vse potrebno, da se r°parske živali postrele po uradnem naročilu.
— Pevska vaja .Vzajemnosti" je džnes ob pol 9 zvečer v društvenih prostorih. Vse člane Pevce, kakor tudi vse one, ki imajo veselje do Petja, vabi odbor na to vajo.
— Seja zveznega odbora Spl. del. zveze »Vzajemnosti* se vrši dne 14 t. m ob 8. zvečer v društvenih prostorih z dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo drugih funkcionarjev ; 5. določitev deželne konference in slučajnosti. Seje naj se udeleže zanesljivo vsi odborniki; k nji so pa tudi vabljeni vsi načelniki zveznih podružnic.
— VIII. velika mednarodna maškarada bo
v soboto 17. februarja v veliki dvorani in stranskih prostorih »Narodnega doma« pri kateri svi-ra Slovenska Filharmonija, bo kar se tiče slikovitosti in zabave, brez dvoma prekosila vse svoje dosedanje prednice, ker bo nastopilo več skupin v pestrih narodnih nošah, tako da bo letošnja priredba res imela značaj, ki je začrtan
Y	njenem naslovu. Prišli bodo tudi zastopniki Ze davno izumrlih narodov, plemen in kast, vsled česar bo pri tej priliki lahko vsakdo zvedel, kako se godi njegovim prednikom iz predpotopne dobe. Kdor hoče torej svoj »firbec« na-Pasti in se par ur pošteno zabavati, naj pride, 2a kar se gotovo ne bo kesal. Maske in udeležen ci v narodnih nošah dobrodošli. Ker ima priredba dobrodelen namen, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Na prijazen poset se vabi zlasti 'j^ganizirane delavke in delavce ter prijatelje delavskega gibanja sploh. Vstopnina v prednabavi
1	K, pri blagajni 1K 20. Maske in udeleženci v narodnih nošah plačajo v prednabavi in pri blagajni samo 80 vni. Vstopnice prodajajo: Toba-karna g. Šešarkove v Šelenburgovi ulici, društveni zaupniki, strokovno tajništvo in podruž-nice konsunmega društva za Ljubljano in okoli-£0- Vstopnina za organizirane tobačne delavce ()9 vin., člane drugih delavskih organizacij 80 £)n. Vstopnice se dobe pri društvenih zaupnikih in v strokovnem tajništvu.
— Elektrokinematograf .Ideal*. Spored za °rek, dne 13., sredo 14. in četrtek 15. februarja |912: Tripolis. Vojni posnetki. Serije: XII, XIII, JJVI, XVII, XVIII, XVIII a, XIX in boj pri Bir-To-brasu. (Velezaniniivo; 8 serij. — Dolgost filma
1400 metrov. — Predvaja se poldrugo uro.) ji koncu tega izbornega sporeda sledi še vele-komična učinkovitost: .Maks (Linder), žrtev bor-aoskega vina*. (Velekomično! Velikanski smeh z?ujajoče!) V soboto, dne 17. februarja učinko-v‘tost Nordiskfilms Co. „Življenska laž* senzacionalna drama in .Poročni večer* veseloigra; ve-•ekomična učinkovitost prve vrste.
.	— Sleparski agent. Sredi januarja letošnjega
•eta se je nastanil v tukajšnjem hotelu mlad mož, 5‘se je izdal za dunajskega potnika Josipa ^cnwarza. Na njegovo prošnjo mu je priskrbela natakarica tolmača slovenskega jezika, kateremu
je obljubil agent za vsak dan lepo plačo. Potnik je obiskal veliko število hiš in sprejel velika naročila na svilo, obleko, perilo in platno. Od vsakega naročnika je vzel nekaj plačila naprej, tako da je nabral v par dnevih nad 80 kron. Potem pa je nenadno zginil, ne da bi bil poravnal v hotelu račun; tudi svojemu tolmaču je ostal dolžan 40 kron. Ko naročniki niso dobili blaga, so se obrnili na_ dotično tvrdko in zvedeli, da v Nahodu na Češkem ni nikake tvrdke Adolf Kriš, za katero je sprejemal agent naročila. Za sleparskim agentom^ poizvedujejo.
— Škofjeloška podružnica .Vzajemnosti* priredi predpustno veselico v nedeljo, dne 18. svečana 1912 v gostilniških prostorih g. J. Zakotnika na Trati (kolodvor) pri Škofji Loki. Na sporedu je godba, koriandoli, korzo, šaljiva pošta, ples in prosta zabava. Začetek ob 5. popoldne. Vstopnina prosta. Ker je čisti dobiček namenjen za ustanovitev podružničine knjižnice, se prostovoljni prispevki hvaležno sprejemajo.
— Uboj. V vasi Kij pri Št. Petru na Dolenjskem je prišlo med fanti zaradi deklet do pretepa, v katerem je bil Bevec, sin trgovca iz Bele cerkve, tako močno udarjen po glavi s sila močnim nožem ali dletom, da mu je bila prebita črepinja in možgani ranjeni. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je kmalu umrl. Krivec, oziroma krivci pridejo najbrže že pri prvem porotnem zasedanju na vrsto, ki se prične pri novomeškem o-krožnem sodišču 19. t. m.
Idrija.
— Novi plačilni opravilnik za delavce državnih rudnikov je povzročil pri nas veliko ogorčenje, in čisto opravičeno, kajti precejšnje število delavcev bi bilo po tem plačilniku, ki bi odvzel žito in drva, naravnost prikrajšano. Zato so se proti takemu opravilniku zedinile vse stranke. Geslo našega delavstva mora biti nič zgubiti, ampak le pridobiti. Za idrijski rudnik je določena lepa svota 120.000 K, zboljšanja na leto, to naj delavstvo dobi. ne da bi se mu žito in drva jemala; o tem se ni izven Idrije nikjer razpravljalo, tudi delavstva ni nihče vprašal. Poskusil je erar odpraviti žito in drva že pred leti za stare in novo sprejete delavce. Posrečilo se mu je le pri novih in proti volji delavstva, za stare pa ni šlo, kajti ta nakana se je pri vsakem poskusu od strani delavstva soglasno odbila, ker do danes erar ni še ponudil tako visoke normalne dnine, v gotovini, da bi delavstvo z opustitvijo žita ne bilo prikrajšano.
—Konferenca delavskih zaupnikov in zastopnikov rudnika radi novega opravilnika je bila skliena na nedeljo 11. t. m. v grad. O uspehu te konference bomo poročali, ko izvemo kaj se je ukrenilo.
— Seja revirnega odbora »Unije« avstrijskih rudarjev južnega revirja se vrši dne 22. t. m. ob 9. v Trbovljah. Za Idrijo se vdele-ži seje član odbora župan sodr. Štraus.
— Združene delavske organizacije v Idriji si nabavijo nov gledališki oder, ki se ima dovršiti najpozneje do 20. aprila t. I. Ponudnik, ki prevzame slikarsko in mizarsko delo, bo moral načrt sam izvršiti. Ponudbe je vlagati na naslov: Iv. Štraus, župan v Idriji, in sicer najpozneje do 28.t. m.
— »Splošna mladinska zveza« v Idriji nadaljuje s poukom v plesu. Prva vaja se vrši v nedeljo dne 25. t. m. ob 4. v pivarni pri »Črnem orlu«.
Drago goveje meso, s katerim ste dosedaj kuhali juho, porabite rajši za pečenko, za gulaš in k omakam; kajti dandanes napravite lahko dobro govejo juho brez mesa — laže in ceneje
—	iz Maggijevih kock za govejo juho po 5 vin Pripravljene so iz najboljšega mesnega ekstrakta in najfinejših zelenjav za juho; tudi vsebujejo že potrebno sol in dišave. Treba jih je samo s četrt litra vode politi in v trenotku je gotova delikatna goveja juha. Kadar kupujete, pazite vedno na ime „Maggi“ in na varnostno znamko .zvezdo s križcem*.
Štajersko.
— Trbovlje V sredo dne 14. februarja t. 1 bo ob 6. zvečer v .Delavskem domu0 zelo važna seja, h kateri so vabljeni člani odbora podružnice Unije rudarjev, člani odbora pevskega zbora ter vsi člani in namestniki lokalnega odbora rudarske zadruge skupine II. Omenjeni sodrugi naj pridejo zanesljivo.
— Domačo veselico v Trbovljah priredi v nedeljo dne 18. februarja gostilničar .Delavskega doma". Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 20 v.
IV. deželna konferenca na Goriškem.
V	nedeljo 4. februarja se je v Gorici sešla ob obilni udeležbi delegatov IV. deželna konferenca za Goriško. V imenu odbora deželne organizacije je otvoril konferenco sodrug dr. Tuma. Po pozdravnih besedah so bili izvoljeni v predsedstvo sodrugi Alojz Štolfa, Franc Cekovič in Valentin Komavli.
Po odobritvi poslovnika za konferenco so bili izvoljeni v komisijo za pregledovanje predlogov, računov itd. sodrugi: dr. Anton Dermota, Anton Gorkič, Miha Gorkič, Vincenc Štanta, Henrik Bratina, Franc Batistič in Josip Srebrnič.
Nato je predsednik sodr. Štolfa pozdravil delegate in goste ter prečital pozdrav pokrajinske organizacije jugoslovanske socialne demokracije v Pulju in brzojavni pozdrav Karla Battistutija za krajno organizacijo v Tolminu.
Delegate italijanske deželne organizacije Aleksander Pertot odzdravi povdarjajoč bratstvo med italijansko in slovensko organizacijo ter obžaluje, da ne more enako vljudno nastopiti kakor slovenski delegatje pri njih konferenci, ker ne pozna slovenskega jezika. Zeli plodovito delo v skupnem interesu internacionalnega proletarijata.
Sodrug Regent sporoči pozdrave deželne organizacije tržaške.
Na predlog sodruga dr. Tuma sklene kon-
ferenca, da imajo delegati tržaške organizacije pravico do glasovanja, da se povdarja s tem skupnost primorskih organizacij.
V imenu izvrševalnega odbora poročata tajnik Valentin Komavli, blagajnik in predsednik sodr. dr. H. Tuma in se resolucije odstopijo komisiji za predloge.
V debati o političnem položaju protestira sodr. Regent proti temu, da bi češki separatizem imel že odmev na Primorskem ter predlaga, da se izloči iz resolucije dotični odstavek. Sodr. dr. Dermota je mnenja, da bi se dotični del resolucije držal manj ostro. Golouh opaža, da je resolucija nepotrebna. Vrčon pristopi mnenju dr. Dermote in Regenta, Mihevc povdarja, da je treba proti separatizmu nastopiti ob prvih pojavih, zato je za resolucijo dr. Tume. Miha Gorkič podpira resolucijo, ker so krajne organizacije v zadregi dajati odgovor glede na stališče stranke, ko se jim od nasprotnikov stavlja v zgled češki separatizem Kopač predlaga, naj se prepusti to vprašanje strankinemu zboru. Marica vidi resolucijo nepotrebno. Srebrnič je mnenja, da je resolucija preostra, Črne trdi, da separatizem za politične organizacije nima pomena in je to stvar strokovne organizacije. Poročevalec sodr. dr. Tuma konečno opaža, da je slovenski socialni demokraciji treba zavzeti stališče takoj, posebno glede na to, da nasprotne stranke separatizem izrabljajo, zlasti proti jugoslovanski socialni demokraciji. Namen resolucije je provocirati sklep stranke z ozirom na to vprašanje. vsled tega vztraja pri resoluciji.
Predsednik Alojz Štolfa odstopi predsedstvo podpredsedniku Francu Cekoviču in po-ročaoorganizacijskemštatutu za deželno, krajno in okrajno konferenco.
Poročilo se brez debate odkaže komisiji.
Konferenca se prekine ob polu 1. uri.
Ob 2. uri pop. poroča sodrug Kopač o izobraževalni organizaciji.
Pred vsem izreka, da ne bode poročal o šolskih družbah, ker je to vprašanje že itak preveč obravnavano v časopisju in je zbudijo le nepotrebnega šuma. Konštatira, da so se dosedanja društva in mladinska organizacija slabo obnesle in da tudi politične organizacije ne morejo priti do pravega uspeha. Pogoj političnemu delu je politična in splošna izobrazba. Politične organizacije niso v stanu dajati te izobrazbe, zaraditega je neobhodno potrebno, da se ustvari uspešnejša izobraževalna organizacija. Društvo »Vzajemnost« na Kranjskem je že prevzelo to nalogo in kaže vsestranski uspeh. Ker je na Goriškem razredna zavest proletarijata najbolj prebujena v Nabrežini in je od tam prišlo vse gibanje socialno demokratične stranke, zaraditega je tudi umestno ako se napravi centrala »Vzajemnosti« tam, in se podružnice ustanavljajo od te centrale po celi deželi. Omenja, da je v državnem zboru že vložen predlog, da se odpravi razlika političnih in navadnih društev v smislu zakona od 67. leta in da bode po sprejemu tega zakona .društvo »Vzajemnost« lahko razširilo svoje delovanje tudi na politično polje in se bode tako organizacija bolj strnila. Predlaga, da se vzame ustanovitev društva »Vzajemnost« v Nabrežini na znanje.
Sodr. Tuma ni protiven ustanovitvi »Vzajemnosti«, ker je sedanji rezultat izobraževalne in mladinske organizacije jako klavern. Društvo »Vzajemnost« odvzame le veliko breme izvrševal. odboru, ki lahko vse svoje sile obr-e na politično delo. Vendar društvo »Vzajemnost« ne sme rušiti obstoječe organizacije. Zaradi tega precizira predlog poročevalca, ki naj bi se glasil:
Izobraževalna, mldinska, športna in družabna organizacija naj se združi v eni sami organizaciji »Vzajemnost« s sedežem v Nabrežini.
Obstoječa društva naj se avtonomno odločijo za pristo ali ne, nova društva pa se smejo ustanavljati le s posredovan, centralne organizacije »Vzajemnost« v Nabrežini. Organizacija »Vzajemnost« ne sme rušiti že obstoječe politične organizacije po deželi, krajni in okrajni organizacij in zaupnikih.
Sodr. Regent je za koncentracijo izobraževalnega dela v »Vzajemnosti«. •
Sodr. Gorkič povdarja važnost izobraževalnih društev in pravi, da se čuti pomanjkanje dela v tej smeri tako, da se mora socialno demokrat. mladina često udeleževati izobraževalnih inštitucij naprednih strank.
Istotako je odločno proti Komavli.
Frandolič iz Nabrežine potrdi, da je vsled ustanovitve »Vzajemnosti« nastal razpor v Nabrežini, ki pa se v kratkem poravna z ustanovitvijo okrajne organizacije.
Mihevc in Regent se pridružujeta.
Sodr. dr. Tuma kaže, da je organizacija na-brežinska imela velike uspehe in da razvoj delavske stranke v vseh kulturnih državah dokazuje, da so politične organizacije ustanovile stranko in poleg njih strokovne, ki so prevzele večji del izobraževalnega dela. Na Angleškem in v Ameriki nasprotno je vse delavsko gibanje bilo strokovno, a je kljub svoji moči po izkušnjah prišlo do tega, da delavstvo ne pride do politične moči, ako tudi ni politično organizirano. Politična organizacija je torej predpogoj razvoju močne stranke povsodi in tudi pogoj uspešnega dela.
Marica je za sedež izobraževalne organizacije v Gorici.
Vičič povdarja potrebo krajne organizacije v Renčah.
Predlog poročevalca Kopača in sodr. Tuma se odkaže komisiji.
(Konec prihodnjič.)
Umetnost in književnost.
—	Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v torek Viktorja Parme izvirna opereta .Ca-ričine amaconke* (za par-abonente). — V četrtek Dvorakova velika opera .Rusalka* (za nepar-abonente). — V soboto Henrika Ibsena veseloigra „Zveza mladine" (za par-abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. F. S. Finžgarjeva ljudska igra .Divji lovec* (za lo2e par), zvečer prvič francoska
burleska „1,000.000“ (za nepar-abonente). — Pripravljata se Neumannova opera .Ljubimkanje* in Millockerjeva opereta .Dijak prosjak*.
Vestnik organizacij.
Trbovlje. V četrtek dne 15. februarja 1912 ob pol 7. zvečer v .Delavskem domu* važna diskusija; poročevalec sodr. Vekoslav Mrak iz Zagorja. Sodrugi, pridite v kar največjem številu.
Trbovlje. Sodrugi pevci, pozor! Redna vaja pevskega zbora bo v neieljo dne 18. februarja t. 1., topot ob 9. dopoldne.
Poročilo deželnega tajništva Mesarjev v Trstu za leto 1911.
Leto 1911 je bilo za klesarsko organizacijo na jugu na eni strani dobro, po drugi pa slabo. Kamnarska kriza, ki je bila po vsej Avstriji, ni prizanesla niti našim krajem. Zlasti smo občutili veliko pomanjkanje dela v Trstu in Pulju. Dve tretjini tržaških klesarjev je bilo skoraj vse leto brez dela; nič boljše se ni godilo puljskim sodrugom. V Nabrežini in na Goriškem je bilo boljše. Imeli smo tekom leta več tarifnih gibanj, ki so se končala z lepimi uspehi in brez stavke.
V	Trstu se je vkljub krizi dosegla za kle-sarje obnovitev delovne pogodbe z 12 in pol odstotka povišanjem plače. Nadalje so dosegli delavci z umetnim kamnom novo delavno pogodbo in zvišanje plač za 1 krono in eno uro manj dela na dan. V Nabrežini so ornatisti dosegli minimalno plačo 8 kron na dan. Vsi na-brežinski klesarji so dobili 10% več plače, kakor je sklenjeno v pogodbi. Nadalje smo napravili delavne pogodbe v Furlaniji, kjer se je doseglo 10 /e več plače, v Sovodnjah in Mirnu na Goriškem, kjer smo tudi dosegli lep uspeh. Spomenico za puljske mojstre se vsled dosedanjega pomanjkanja dela odpošlje prihodnjo pomlad. Dosegla se je po večdnevnem boju delavna pogodba v Ljubljani.
Kakor se vidi, smo v tem letu precej dosegli vkljub delovni krizi. Agitacija je bila n>'e-cej pomanjkljiva, ne po krivdi tajništva, kakor bodo sodrugi pozneje čitali. Poskusilo se je ustanoviti dve novi podružnici v Gorici in v Repnem tabru. V Gorici imamo z vso silo 12 članov. Razmere klesarjev V Gorici so najslabše na celem jugu. Goriški klesarji zaslužijo 3—4 krone na dan. Vzlic temu se nočejo organizirati. V Repnem tabru nismo ničesar dosegli. Imamo par dobrih sodrugov. Ali oni nimajo korajže, da bi javno nastopili in za organizacijo agitirali, ker so v nevarnosti, da zgube delo. Morda se bo prihodnje leto kaj spremenilo. Poskusili smo tudi s kamnolomci v Nabrežini, da jih organiziramo; deloma se nam je nekaj tudi posrečilo. Ali pri njih je agitacija težavna, ker gredo vsak večer na svoj dom 1—2 uri daleč od Nabrežine. Za vsak shod morajo zgubiti pol dneva dela. S klesarji v Nabrežini gre jako dobro naprej. Shodov smo napravili 32. Od teh 6 na Goriškem, 4 v Repnem tabru, 9 v Nabrežini, 2 Sv. Križu. 1 v Celju, 2 v Ljuljani, 6 v Furlaniji, 1 na Proseku, 1 v Trstu. Pisem se je prejelo 103 in 4 brzojave, odposlalo 115 pisem.
Blagajniško poročilo od 1-1-1911 do 31-12-1911:
Dohodki:
Prispevki podružnic Prispevki centrale Prebitek 31-12-1910 Skupaj
Izdatki:
Plača tajniku Agitacija Tiskovine Stanarina
Pisalne potrebščine Poštnina, brzojavi Razni stroški
Skupaj Prebitek 31-12-1911 Število članov je sledeče:
Podružnica Trst Podružnica Nabrežina Podružnica Sv. Križ Podružnica Sovodnje Podružnica Gorica Podružnica Pulj Podružnica Split Podružnica Ljubljana
Skupaj	734	596
Kakor se vidi iz te statistike, smo napredovali v Nabrežini, v Križu, Ljubljani in Sovodnjah. Nazadovali smo posebno v Trstu, kjer smo izgubili 190 članov. Vzrok nazadovanja je pripisati v prvi vrsti veliki brezposelnosti, drugič pa notranji krizi, ki je bila v organizaciji skoraj vse leto in je onemogočila vsako resno delo. Vredno je tudi omeniti, da so skoraj vsi člani klesarske zadruge v Trstu neor-ganzirani. To nam zopet kaže. da ne smemo imeti preveč simpatij do produktvnih zadrug.
V	Trstu se je po vseh privatnih delavnicah odpravilo akordno delo, v produktivni zadrugi se pa vse dela na akord.
Kakor kaže, bo prihodnje leto veliko Mesarskega dela v Trstu in drugod. Gotovo je, da se bo tudi organizacija bolj razvila kakor lani. Omeniti je treba, da so zlasti klesarji na jugu spoznali potrebo mednarodne centralne organizacije, ki je edino sposobna braniti njih interese. Da imajo naši klesarji veliko zaupanje v svojo organizacijo, kaže to, da so se letos povišali tedenski prispevki za 10 vin. in da ni organizacija zgubila nit) enega člana.
Zaman so naši nasprotniki poskusili tudi z narodno in klerikalno organizacijo, da bi razbili našo organizacijo.
ZADNJE VESTI.
DVOJE NADOMESTNIH VOLITEV V BOSNI.
Sarajevo, 12. febr. Pri nadomestni volitvi v tretjem mohamedanskem volilnem okraju druge kurije (hercegovinska mesta) je bil izvoljen kan-
K 346.83 K 1304.05
K	16.81
K 1667.69	
K	960.—
K	279.85
K	47.90
K	60,—
K	15.44
K	13.48
K	30,—
K 1406.67	
K	261.02
1910	1911
240	50
277	300
88	103
23	29
—	12
49	40
35	25
22	37
didat združenih mohamedanskih organizacij a g a Mešič s 1493 proti 146 glasovom. Pri volitvi v 18. srbskem volilnem oftraju druge kurije (Krajina) je bil izvoljen dr. Vojislav Besarovič z 842 glasovi; protikandidata ni imel.
1ZPOR KOVINARJEV V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 13. februarja. Odbor deželne zveze železarn in strojnih tovarn je sklenil iz-preti vse kovinarje v budimpeštanskih tovarnah. Sklep mora potrditi še občni zbor, ki se snide danes.
PREDSEDNIŠKO VPRAŠANJE V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Vladne spletke.
Berlin. 13. tebr. Iz narodno liberalnih krogov se čuje, da odstopi za klerikalnim predsednikom tudi nacionalno - liberalni predsednik. Taka je želja vlade. Predsedstvo bi bilo sestavljeno iz socialnih demokratov in iz svobodomiselne ljudske stranke in za predsednika v tein predsedstvu imenujejo predsednika Wiirternberške zbornice Payerja, za 1. podpredsednika socialnega demokrata Scheide-manna in 2. podpredsednika svobodomiselca Kaempia. Vsled vladnega spletkarenja pričakuje vse z veliko napetostjo volitev novega predsednika.
ANTIMILITARISTICNE DEMONSTRACIJE
V	PARIZU.
Spopadi s policijo in republikansko gardo.
Pariz, 12. febr. Pri pogrebu vsled disciplinarnega pregreška kaznovanega in pred nekaj dnevi umrlega vojaka Ariioulta se je pred pokopališčem Pere la Cliaise vnel pretep med sindikalisti (ki so pogreb priredili) in policijo; dva policijska stražnika sta lahko, en policijski podčastnik pa tako težko ranjen, da so ga morali prepeljati v bolnico. Množica je bombardirala republikansko stražo z vsakovrstnimi predmeti, na kar (?) je policija potegnila sablje in aretirala 20 oseb. Nato je dež razkropil demonstrante.
Preplašeni filistri.
Pariz, 13. iebr. Meščansko časopisje vidi v včerajšnjih demonstracijah ob pogrebu vojaka atričanskih kazenskih bataljonov resen simptom, nekako mobilizacijo revolucije. O-gronma množica udeležnikov — cene jih na 100.000 — kaže, kako da je razširjena antimi-litaristična in revolucionarna propaganda. Tudi v mestih na deželi, v Marseillu, Lorientu in St. Etiennu so bila zborovanja in demonstracije, n katerih so bile odobrene ostre resolucije proti kazenskim bataljonom.
KONČANA STAVKA V MANCHESTRU.
Pristaniški delavci so se vrnili na delo.
Manchester, 13. febr. Pristaniški delavci so sklenili, da se vrnejo na delo. ker je »Ship Canal Company« obljubila, da bo uvaževala njih pritožbe.
ITALIJANSKA ZBORNICA. Tripolitanska pustolovščina na dnevnem redu.
Rim, 13 febr. Dne 22. t. m. se snide italijanska zbornica. Na dnevnem redu je razprava o kraljevem odloku z dne 5 novembra 1911, ki je razglasil italijansko suvereniteto nad Tripolitanijo in Cerenajko.
ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA.
Italijanska pomorska akcija?
Rim, 13. febr. V najkrajšem času se prične velika akcija italijanskega brodovja v turških vodah. V tarentski luki se zbira velik oddelek italijanskega brodovja. Manjka samo še par ladij, ki so na potu iz Sicilije in Specie. Divizija bo sestajala iz treh oklopnic in osmih drugih bojnih ladij ter primernega števila torpedovk. Diviziji bo poveljeval kontreadmiral Cagni, ki je bil šele pred kratkim imenovan za poveljnika beneškega arzenala.
ODSTOP MANEŽURSKE DINASTIJE.
Troje ediktov.
Peking, 13. febr. Včeraj so bili izdani trije edikti. V prvem prestol priznava republiko; v drugem izjavlja svoje sp«razumljenje s pogoji, ki so jih stavili republikanci inJuanšikaj; v tretjem daje podkraljem in namestnikom n« znanje, da prestol na željo ljudstva odstopa od svoje politične moči. Nadalje se naroča voditeljem pokra-jin, naj *krbe za mir.
Veselje v Nankingu.
London, 13. febr. h Peking« brzojavi ja jo:
V	novem glavnem mestu, Nanking«, zbuja #dstop dinastije nepopisno veselje.
Republikanski namestnik v Mandžuriji.
Člfu, 13. febr. General Lantyenvej je konaalate pismeno obvestil o svojem imenovanju za republikanskega namestnika v Mandžuriji.
STRUPEN MRAZ V SEVBCNI AMERIKI. Mnogo oseb zmrznilo.
New-York, 13. febr. Tu je zopet nastopil strupen mraz in se je temperatura ohladila na 16 stopinj Celsia. Iz zapada poročajo, da je mnogo oseb zmrznilo.
Odgovorni urednik P t a n B a r 11.
Izdaja in lalaga »aloila Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Sprejme se takoj dobra izurjena
prodajalka
Povprašati je v pisarni »Konzumnega društva za Ljubljano in okolicov Spodnji Šiški štev. 5G.
Nova knjiga!
Arcibaše?: Slike iz revolucije,
V	tej knjigi je zbranih več povest znanega ruskega pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem.
Izvod stane 1 K 60 vinarjev po pošti 20 vinarjev več. Naroča se pri založniku Štefanu Klausu, Ljubljana, Križevniška ul. 5 in pri vseh knjigarnah na Slovenskem. Denar sevpošilja naprej. Tudi znamke.
Železnato vino s kino
lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani
Dunajska cesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in bolehave o roke, ena pol-litcrska steklenica 2 K, tri steklenice K 6’60. Poštnina in zavojnina prosta. Žeieznalo vino lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino Železa, lina neoporečno zdravilno vrednost in prednjači za-  'aditega vsem drugim železnatim izdelkom. .«•-
ANTON BAJEC
cveti Itei salon
Ljubljana, Pod Tranfco štev. 2. Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanj« šopkov In vencev, trakov z napiti itd. — Zunanja naročila Izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
Brzojavni naslov : BAJEC, IJublJana.
Vsem svojim bivšim cenienim gostom se tem potom zahvaljujem za izkazano mi naklonjenost ter jim naznanjam
da se je gostilna ,.[>ri Stritarju44 na Ahacijevi cesti štev. 10
prenehala.
S spoštovanjem
Angela Goreč
natakarica bivše gostilne *pri Stritarju".
Tobakarne oziroma prodajalne »Zarje* v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vbodem t prosto luk«. Moze, »lica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internacional, ulica Giovanni Boe-cacio št,. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazaa 0a-sornia).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Pianza Barriera.
Bruna, ulica dol Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Kriiu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Stanovanje
obstoječe iz
3 sob in pritiklin
se odda v Spodnji Šiški mirni stranki. Več pove uprava „Zarje“.
V najem se vzamejo
prodajalniški = prostori =
v Ljubljani, v bližini glavne pošte. Ponudbe na poštni predal štev. 26.
m
(ti
do
P*
Ki
Slomškova ulica štev. 27 v Ljubljani
Potnik Srečko,
destilacija sadnih vonjav in izdel. naravnih sokov priporoča:
Sadni grog izborno brezalkoholno zgoščavo.
Sadni grog je prijetne vonjave, izbornega okusa.
Sadni grog je gorka zimska pijača.
Sadni grog je vir novih dohodkov za gostilne, kavarne, konsumna društva. Sadni grog obstoji delno iz naravnih sadnih sokov, delno iz finih vonjav. Sadni grog je idejalna pijača za mladino in odrasle.
Sadni grog se vživa pri svatbah, rodbinskih večerih i. t. d.
Sadni grog stane 1 K t. j. 25 porcij K 2 80, pri večjem odjemu znaten popust.
Delavska tiskovna dražila  v Ljubljjani =
priporoča svojo veliko zalogo brošur in knjig. Cenovnik založnih knjig in knjižic se dobiva na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
0<
s\
la
Vi
k:
z<
n;
o
n
P
si
d
v
P
h
lj
s
v
z
t:
Naznanilo in priporočilo.
Vljudno naznanjam, da sem prevzela dne 6. februarja t. 1.
restavracijo Narodnega doma v Ljubljani
in kavarno Narodne čitalnice.
Skrbela bodem za najboljšo postrežbo s pristnimi vini, vedno svežim pivom, brezalkoholnimi pijačami in
dobro Kuhinjo. V restavraciji bode vpeljana tudi kavarniška postrežba. Veliki gostilniški prostori so jako primerni za veselice, zborovanja in seje. Na razpolago
je krasno kegljišče in velika arena.
Sprejemajo s» naročniki na kosilo in večerjo. Vpeljani bodo vsak dan zajtrki od 20 vinarjev dalje.
Toči se tudi čez ulico.
Za prijazen obisk v svojem novem podjetju se vljudno priporoča in obenem zahvaljuje svojim dosedanjim cenjenim gostom
Marija Dražilove , gostilničarka.
t
A. i At A TA i At At At At At	A	i^y	A	>	At	At	A	1	i^iT	AT	At	At	AT	AT	^	i	AH^	At	A	i	^
Muli. itm II »jei i Mii
r. z. z o. z.
se priporoča za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. — Izdeluje v lastni, najmodernejše opravljeni tovarni na Glincah, strogo po naročilu. Dosedanja dela, ki jih je zadruga izvršila, so jamstvo za vsakogar. Med temi so: vsa mizarska dela v obrtni šoli in v šoli na Prulah.
Vsa naročila se izvršujejo precizno, solidno in točno.
Sr
5*~
r*3r'
W-
te-.
t*"
r*-
N-
*r
t
»-'V, ,< ■
■■ Sloveče detektivske povesti
Sherlock Holimesove
msr izhajajo
Bbbivajd v zaiožhi knjigarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani liakor tudi v vneli
drugih knjigarnah..