POŠTNINA PLAČANA t T * FINANCE IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40.— LIR. r Leto II. št. 11 Trst 31. januarja. 1948 Nalagati davke je lahko Začasni' občinski svet je iznenadil tržaško javnost s svojim skle-o povišanju davka na potrošnjo za 25 odst. Davek je bil formai-’to naložen trgovcem, toda tako drakonskega sistema nadzorstva cen ni na svetu, da bi mogel preprečiti, da ne bi davek na potrošnjo padel na pleča potrošnikov. Jasno je torej, da se bodo po uvedbi novega davka povečali življenjski stroški. Iz tega zaprtega kroga hi poti. Davek na potrošhjo zadeva tudi osnovne . življenjske potrebščine, ta-ko da se mu tud', najrevnejši sloji ne morejo izognit'. Od tod tudi Posebna nepopularnost tega davka, ki se mu modri finančniki sku. ®ijo cm bolj izogniti Novo davčno breme je s toliko Večjo silo udarilo na gospodarsko šibkejše, ki se ne, mprejo braniti, ker nimajo besede v ob-è hskem svetu. Današnja uprava, občinski svet, conski svet in kar le bilo sličnega postavljeno v Tr-stu, slepo posnema vse, kar na. Pravijo v Italiji, ne samo iz udob-nost:, tudi ne samo, ker so čla-ni gospodarsko - socialno enako Usmerjeni s svojimi rojaki v Ita. Ltji, temveč tudi z namenom, da °b vsaki ilici ntifnifestitirajló, da sodi Trst pod Italijo. —* Tržaška, javnost se čuti prizadeto ;i dvojnem pogledu. Ne gre namreč samo za poseg po denarnici; tržaški meščani se čuti-1° Prizadete tudi v svojih osnov, hib 'pravicah. Ne samo, da ne odločujejo pri izglasovanju taksnih sklepov temveč oni nimajo hiti vpogleda v občinske finance. danes razen seveda ožjega kroga imenovanih občinskih jetnikov in vojne uprave ne ve, koliko občna troši ih v kakšne 'hh-mene. Javnost samo ve-, da občinska uPrava mnogo troši predvsem za vzdrževanje okorelega upravnega “Parata, ki daleč presega p ótre. e Jn davčne zmožnosti tržaške °b.činp. :seji dja m* vodijo uPrave ekonomski kriteriji, ki hoodjenljivo zahtevajo uskladitev j inanònimi in proizvajalnimi s> mrrii njenega prebivalstva, tem-Vei politični. Poglejmo n. pr. personalno po. l«fco. V zadnjem času je bilo v občinski upravi upokojenih pre-cej starejših uradnikov. Njihova ^esta so zasedli mlade in strokovno slabše sile* zato pa toliko številnejše. — Tako je n. pr. tehnični oddelek hhr natrpan z neizvežbanimi hra-dnjki. Zakaj tako? O tem že vrabci čivkajo pfrd Mihcem in akcem. Gre za to, da se vsa me-•sta zasedejo, in sicer temeljito za. Sé.dejo, preden bi se po imenova. nih guvernerja moglo uveljaviti i resnično razpoloženje in mnenje renskega občinstva o občinski hPravi, in da se ustvarijo mesta ®esulor>i«. s to politiko izvršenih Cln°v hočejo odločujoči preprečiti 0 e db o ‘personalne1 reforme, ki bi ^rezala resničnim Potrebam in l . lanb Pa tudi. ekonomskim in sc-h nim pogledom tržaškega, prt- °lva,lstva. __ Cim težje postaja davčno bre-e, tem silnejša je zahteva tržaš- 1 j občanov po soodločanju pri ,amganju novih du.'àón'h bremen lh po varčevanju. Prej ali slej, ora Trst najti ' resnično gospo. aarsko ravnotežje. sel j enih 224 podjetij in približno 1.500 strojev, kar je dalo dela 17.000 novim delovnim. močem. V vseh panogah je slovaška industrija pokazala vidne uspehe n je v veliki meri pripomogla k uspehu gospodarskega) načrta v preteklem lletu, ki je bil ddsežen s 100.9 odst. —t---- Beg v Južno Ameriko V Italiji je. okoli 2—2,5 milijona nezaposlenih, demografski pritisk j še vedno močan in Iz izgubljenih 1-lonij se vračajo Italijani domov. Podjetnejši Italijani, ki ne najdej doma zaslužka, hočejo za vsako ceno v svet. Izseljenci ubirajo pot predvsem v Južno Ameriko, deloma pa tudi v Južno Afriko. V Kirnu poslujejo posebne tuje komisije za zbiranje izseljencev, bodisi v Argentino, Venezuelo ali v druge južno-ameri-ške države. Potniki pripovedujejo, da se pred argentinskimi uradi ,v Rimu vijejo dolge vrste kandidatov za i; selitev. Naval izseljencev je tako velik, ni pomanjkanje .prostora na poi niških ladjah takšno, da so že dane' vsa mesta na parnikih, namenjenih v Argentino zasedena do avgusta. Voznine iz italijanskih pristanišč v Argentino so približno naslednje: III. razred brez kabine 80.000 lir, III. razred s kabino 100.000 lir; voznine drugega in prvega razreda se navadno računajo v dolarjih in se dvigajo od .350 dolarjev navzgor. Venezuelska vlada pospešuje priseljevanje Evropejcev in ni izbirčna pri izberi priseljencev po poklicih. Pravijo, pa, da ne želi zdravnikov in advokatov, a izselitev v Venezuelo se pripravljajo tudi mnogi italijanski, industrije! in obrtniki, ker želi venezuelska vlada industrializirati deželo in podpira podjetne ljudi iz Evrope. Premožnejši izseljenci potujejo v Južno Ameriko tudi čez New York in se v Genovi vkrcajo na tržaške ladje «Saturnijo» in «Vulkanijo», ki so še vedno v rokah italijanske plov ne družbe «Italia». Voznina od Genove do New Yorka znaša okoli 200.000 lir; iz New Yorka nadaljujejo izseljenci pot v Južno Ameriko, kar jih stane drugih 200.000 lir. Po najnovejšem sporazumu med italijanskim poslanikom y Buenos Airesu in argentinsko vlado se b izselilo v Argentino 100.000 Italijanov. PROGA TRST—JUŽNA AMERIKA Italijanska družba «Italia» (Genova) bo v začetku februarja obnovi' s parnikom «Vezuv» progo Trst - južna Amerika (Trst - Benetke - Nea-res). Poleg tega parnika bo postavila na progo tudi parnik «Nereide». T proga v Južno AmeT*Vo bo zelo donosna, ker je naval izseljencev izredno velik. Sploh so potniške proge silno donosne in bilo bi v korist tržaškega pomorstva, ko b njegovi predstavniki sami organizirali takšne proge ,mesto da jih prepuščajo italijanskim družbam. OPREMA ELEKTRARNE V ZAMENO ZA ELEKTRIČNI TOK Iz Prage javljajo, da bo Češkoslovaška opremila novo poljsko elektrarno v Oscwieczimu, v mestu, ki je znano po koncentracijskem taborišču, ki so ga postavili Nemci za Poljake. Poljska bo v zameno za opremo dobavljala češkoslovaški industriji električni tok iz te elektrarne. Do te kombinacije je prišlo v smislu najnovejše trgovinske pogodbe med obema državama. k Nv-gla industrializacija Slovaška k)i se vrši tudi s preseljeva. 3-T71 industrije iz- čeških obmej-rh krajev, utegne imeti ugodne ^osledice na promet v tržaški lu-a ker ustvarja nova industrijska edišča v pasu, ki je, mnogo bliž-skbf dosedanjih čeških industrij-m bazenov. Prav za te se je st konkurenčna bitka med Tr-brn Hamburgom, ker so bili Dri .žho enako oddaljeni od obeh s anišč. S preseljevanjem in-hstn^kih\ središč na Slovaško in industrializacijo Slovaške sploh hstvarjajo boljši pogoji za Trst. sonTaS,Ca ,e zdaì s svojim le-žašk dopr*našnla dobršen del tr-'k' k ^Clouine. Kot nevaren trzaš-javl°n^Urent se v Bratislavi po-la Donava, ki odvaja promet vzhod. ^slova^ vlada si je v etnerrt gospodarskem načrtu postavila za eno svojih glavnih nalog pospešitev gospodarske izravnave Slovaške s češkimi deželami. Industrializacija Slovaške se kaže1 zlasti v naraščajoči zaposlenosti domačega prebivalstva v industriji. V prvih desetih mesecih dveletnega gospodarskega načrta se je število industrijskih delavcev na Slovaškem dvignilo za 26.000, v gradbeni stroki oa za 40.000 ter je prekoračilo 200.000. Na Češkem je že itak zaposlenih 170. OzO SlovàJdw, crd tlega nad 100.000 v industriji. Proizvodnja na Slovaškem raste Hitreje kot število zaposlenih delavcev. V preteklem letu je bil program preseljevanja industrije iz čeških obmejnih krajev na Slovaško izveden že za 65 odst. in za preselitev nadaljnjih 30 odst. obmejne češke industrije so priprave že v teku. D osi j e je bilo pre- Trst med Jugoslavijo in Italijo Zavezniška Vojna uprava je objavila, da tržaški uvozhiki in izvozniki lahko sodelujejo pri uvozu in izvozu blaga v mejah jugoslovansko - italijanske trgovinske pogodbe. Potrebna jim je le licenca, ki jo izda ZVU na podlagi, prošnje, predložene do 25. januarja. —• V splošno pojasnilo lahko dodamo: Jugoslovanskc-italijanska trgovinska pogodba, ki urejuje trgovino med Jugoslavijo in Italijo, predvideva .4 načne trgovanja: 1. za blago, ki se lahko uvozi ali izvozi brez licence in samo proti plačilu car .né; — 2. za blago, za katero je potrebna licenca, ki jo izdajajo v Rimu; 3. za nekatere vrste blaga, kakor za premog, velja določba, da mora biti poleg licence priložena tudi pogodba o sklenjeni kupčiji; 4. v to kategorijo sodijo jugoslovanska naročila v Italiji na dolgi rok v smislu zapisnika, o dobavah opreme za jugoslovansko industrijo. —• Italijanska, vlada je razdelila kontigente po posameznih pokrajinah. Tako je b i tudi za Trst določen poseben kontingent, ki je seveda omejen. Pozivu za vlaganje prošenj za licence so se zlasti odzvali tržaški lemi trgovci, kj bi radi sodelovali pri uvozu lesa iz Jugoslavije; toda kontingent lesa je omejen. Tudi za uvoz živine in rib bi pr šil u poštev predvsem tržaški trgovci, ki imajo v teh panogah že izkušnjo in dobre poslovne zveze. Sicer imajo velike italijanske tvrdke svoje lasthe podružnice ali zastopstva v Trstu, po katerih navadno sklepajo kupčije z Jugoslav ia. V duhu stilizacije poročila o vlaganju prošenj za izdajanje licenc od strani ZVU je trgovanje z blagom, za katero Jugoslovansko - italijanska . tijgovrhska pogodba ne predvideva licenc, svobodno. —- V kolikor prihajajo v poštev tržaški trgovci za plasiranje jugoslovanskega blaga v Italiji, omenjfirrio, da zadévajtì ti v Italiji na precejšnje težave. Nikakor ne gre za kakovost blaga, pač pa za splošno mrtvilo na italijanskem trgu, ki ga povzročata omejitev kreditov in negotovi položaj, ki ga ustvarja časopisna kampanja za znižanje cen. Potrošnja pada, ker potrošnik pričakuje padec cen. Vmes so še drugi razlogi: Tako odvisnost Italije od sistematične akcije za izvedbo Marshallovega plaha gotovo otežuje gospodarske zveze med Italijo in vzhodnimi državami. Tendencioznost trgovinske polUf.ke anglo-am-eriške" uprave nesproti Jugoslaviji na samem STO-ju je že itak znana. —• Valutna vprašanja Francoska vlada je na predlog finančnega ministra Mayerja razvrednotila frank nasproti tujim valutam za 30°/ot in to ljub nasprotnemu mnenju mednarodnega denarnega sklada in proti želji angleške vlade. Na ta način je bil dosedanji uradni tečaj Iranka nasproti dolarju (120 fr.) povišan (po vrednosti znižan) na 214,392 fr, - nasproti angleškemu funtu pa na 264 fr. Novi tečaj velja od 26 januarja. Poleg tega je francoska viada napovedala uvedbo svobodnega vaiutnega tržišča v Parizu. francoska viada se je odločila za ta korak kljub nasprotnemu mnenju Anglije, s katero ima Francija iz leta 19*5. dogovor, po katerem nobena med prizadetima državama ne sme izvesti vaiutne reforme brez predhodnega sporazuma z drugo. Negativno mnenje je dal tudi mednarodni denarni' sklad. Z razvrednotenjem franka hoče francoska vlada dvigniti, izvoz — računajoč ,da se bodo cene francoskih izdelkov, izražene v tujih valutah ušT?ezajoče znižale. S francosko denarno reformo je bil uveden tako imenovani «izvozni frank». Francoski devizni urad bo de. ize, ki jih bodo francoski izvozniki deponirali,, ooracuuaval izvoznikom takole: polovico zneska po novem tečaju, ki je bu zdaj določen, in polovico po svobodnem tečaju franka, ki je navadno višji (po vrednosti nižji); tako je bil tečaj franka na svobodnem trgu po razvrednotenju 332 fr. nasproti dolarju (uradni 214,329), medtem ko jc bil nasproti angleškemu funtu nižji (po vrednosti višji)" in je znašal 850 frankov. j Angleški finančni minister Cripps se je upri Mayerjevemu načrtu za razvrednotenje franka, ker je "£oTpo-darsko sodelovanje med obema državama precej tesno in so napovedi o nameravanem razvrednotenju franka zbudile v svetu domnevo, da bo razvrednoten tudi funt. Cripps je v parlamentu odločno zanikal te glasove. Razvrednotenje funta bi pokvarilo ves angleški gospodarski načrt. Z druge shrani se angleški izvozniki bojijo povečane konkurence francoskih izvoznikov, ki bodo odslej izvažali po nižjih cenah. Afera s frankom je tako ohladila odnose med obema državama, da sta vladi ■ bili primorani izdati obvestilo o dobri volji za nadaljnje gospodarsko sodelovanje. Francoski komentarji (celo konservativni «Le Monden») pričakujejo od angleške strani kot represalijo zmanjšanje kontingentov za uvoz francoskega blaga na Angleško. Ameriški komentarji so ugodni; razvrednotenje franka je bilo oči-vidno izvršeno v okviru Marshallovega plana. Razvrednotenje z namenom, da se pospeši izvoz in poživi narodno gospodarstvo, je vsekakor dvorezen nož. Znižanje cen pomeni tudi znižanje izkupička v devizah na zunanjem trgu, a z druge strani bo morala Francija v inozemstvu nabavljene surovine toliko draže plačati. Francoska vlada izjavlja, d?, je razvrednotenje franka prvi korak k stabilizaciji. Obstoji namreč namera, da se s povečanjem zlatih rezerv in oporo ameriških kreditov tako podpre, da bi mu uvedba popolnoma svobodnega deviznega trga ne škodovala več. Vprašanje je seveda, ali so takšne poteze, ki so zadele pri samih Francozih na tako odločen odpor, ustvarile res pogoje za stabilizacijo, ki zahteva pred sem ravnotežje proračuna in plačilne bilance ter notranjega političnega in gospodarskega stanja. Tečaj franka po 1. 1914 (v frankih) 25. jun. 36. dec 26. jan. Leto funt 1914 25,22 1928 124.21 1932 89,21 1934 76,72 1938 170,59 1939 176,70 1944 200 — 1945 480,— 1948 864,— mia Ma še dolar 5,16 25,53 25,45 15,07 34,95 39,81 49,625 119,106 214,392 Angleški finanč. minister Cripps je izjavil v parlamentu, da Anglija ne bo razvrednotila svojega denarja. Finančni komentatorji v angleškem tisku niso v svojih pripombah tako odločni in trdijo, da funt za zdaj ne bo razvrednoten. Poudarjajo, da zunanji svet še vedno rad kupuje angleške proizvode po sedanjih cenah in da ni opaziti ni-kakšnega upiranja. Ko bi Anglija znižala vrednost funta, bi toliko draže morala plačevati surovine in živila v inozemstvu. Ko pa bi se pokazalo, da previsoka valuta ovira izvoz, se bo Anglija po mnenju finančnih krogov odločila tudi za ta korak. Tečaj franka nasproti tujim valutam NAKAZILA BANKOVCI 1 funt sterling . . Povpra- ševanje 863,40 Ponudba 864,60 Pdvpr. 855,— Ponudba 870,— 1 dolar ZDA . . . 214,07 214,71 212,— 215,— 1 kanadski dolar . . 213,71 214,71 211 — 215,— 100 hol. goldinarjev 8.069,— 8.094,— 8.000,— 8.100,— 100 belg. frankov . . 488,40 489,50 485,— 490,i— 100 švic. frankov . . 4.966,— 4.982,— 4.950,— 5.000,— 100 port. escudos . . 853,— 867,— 845,— 870,— 100 Šved. kron . . . 5.956,— 5.974,— 5.900,— 6.000,— 100 danskih kron . . 4.461,— 4.474,— 4.400 — 4.500,— 100 norveških kron 4.314,— 4.326,— 4.250,— 4.350,— 100 ital. lir .... 61,15 61,35 60,— 62,— 100 jug. din 428,20 429,40 420,— 430,— lOO češkos. kron . . . 428,20 429,40 420,— 430,— 100 argent. pezos . . 1 egiptovski funt 884,40 887,90 5.200,— 875,— 5.400,— 692,— 1 avstralski f. . . . 687,96 691,68 673,— 692,— 1 novozeland. f. . . 690,72 695,15 675,— 696,— 1 južnoafr. f. . . . 859,10 864,60 838,— 865,- 1 rodeški f 861,24 866,76 842,— 867,— 1 zapadno-afr. f. 858,03 873,33 842,— 874,— 1 vzhodno-afr. f. . . 861,24 866,76 842,— 867,— 1 iraški f 861,24 866,34 819,— 867,— 100 Pakistan, rupij ... e 6.465,— 6.495,— 6.300,— 6.500,— 1 palestinski f. . . . 5.306,— 5.382,— 5.180,— 5.400,— 100 Hong Kong dol. . 862,32 865,68 842,— 867,— Due nemški ualnti? Ze za časa zasedanja konference štirih v Londonu, ko torej še ni bilo gotovo, da konferenca ne bo uspela in se brdo razbila pogajanja glede rešitve nemškega vprašanja, je «The Rome American» (14. nov. 1947), glasilo ameriške vojsk el v Italiji, objavilo, da bodo ZDA in Velika Britanija v začetku leta 1948. ustanovile okrnjeno republiko Zapadne Nemčije verjetno s sodelovanjem Francije; Cena liv 15 Sklep anglo-ameriške vojne u-prave, da se organizira zapadna Nemčija kot politična in gospodarska enota je danes že izvršeno dejstvo. Angleška vojna uprava že dela na uvedbi edinstvene gospodarske in finančne uprave «bicone», ki naj bi se ji končno pridružil še francoski pas. Višje u. rad.ništvo ameriške vojne uprave, ki dela na finančnem, gospodarskem in prevoznem sektorju, se pripravlja na odhod iz Berlina v Frankfurt. Po vesteh nekaterih zapadnih listov so vojne uprave ameriškega, angleškega in sovjetskega pasu že pripravile načrte za ločene valutne reforme v sovjetskem pasu in biconi; vendar io »New York Herald Tribune*" dobrih deset dni poprej napovedala. da bo general Clay 20 januarja zavezniškemu nadzornemu svetu v Berlinu predložil valutno reformo za vso Nemčijo. Švicarski listi poročajo, da je še vedno upanje, da pride do sporazuma glede izvedbe enotne valutne reforme. Sovjetska vojna uprava je na stališču, da je treba izvesti enotno valutno reformo, da se prepreči dokončna cepitev Nemčije v dve državi. Dr. Bruno Glei-tze, predsednik osrednje finančne uprave sovjetskega pasu, je zanikal vest, da ima uprava sovjetske cone pripravljen načrt za izvedbo ločene valutne reforme. Dodal je, da je želja Nemcev vseh zasedbenih pasov, da se valutna reforma izvede sporazumno med vsemi štirimi zasedbenimi vojaškmi upravami, da bi se preprečila delitev Nemčije. Po njegovem mnenju ni v sovjetskem pasu tako nujna denarna reforma, ker je bila v njem vpeljana zapora nad bančnimi in hranilnimi vlogami. proti koncu zime bo ta nova dr žavna tvorba, ki sicer ne bo imela vseh značilnosti države in bo pod nadzorstvom zapadnih držav, dobila tudi novo valuto. Vlada Zapadne Nemčije bo tudi vedila notranjo fn zunanjo trgovino in upravljala državne finance. (Stela bo 45—50 milijonov prebivalcev tako da bo na tem področju živelo okoli 12 milijonov prebivalcev več kakor pred drugo svetovno vojno). Berlinski dopisnik je dodal, da je dobil ta obvestila pri ameriški vojni upravi. Beto-novi tekmec Trsta ? NAČRT ZA SVOBODNI CARINSKI PAS V BELJAKU Avstrijske oblasti preučujejo vprašanje ustanovitve svobodnega carinskega pasu v Beljaku. Celovški list «Neue Zeitung» poroča, da je v Beljaku zasedalo avstrijsko društvo za preučevanje prometnih razmer pod predsedstvom predsednika deželnega zbora, da bi na licu mesta preučilo to vprašanje. Ob tej priliki so bili zbrani v Beljaku tudi predstavniki sovjetskih in angleških oblastev, dalje italijanski konzul iz Celovca in predstavnik italijanskega gospodarstva, dunajskih bank, spedicijskih tvrdk iz avstrijskega zavoda za preučevanje konjukture, rektor Vi šoke šole za svetovno trgovino na Dunaju itd. Vsi poročevalci, kakor tudi ostali govorniki, so bili mnenja, da so dani vsi trgovinski in prometni pogoji za ustanovitev svobodnega carinskega pasu v Beljaku; ta bi b velikega pomena za Avstrijo. Predstavniki dunajskih oblasti so'obljubili vso pomoč. Jasno je, da bi se za ta načrt morali zanimati -tudi predstavniki tržaškega gospodarstva, oziroma začasne uprave tržaškega ozemlja. Beljak j-važno prometno središče tudi za promet s tujino; saj se tu stikata dve važni progi, ki vodita v Trst, to je bohinjska in pontebska. Z druge strani utegne carinski svobodni pas v Beljaku konkurirati tržaški svobodni luki, t. j. Javnim skladiščem. Bari išče zvezez Jugoslavijo V pristanišču Bari vlada sedaj precejšnje mrtvilo, ki je delno odvisno c*d hudih vojnih poškodb. G’avni vzrok zastoja pa je iskati v prekinitvi trgovinskih odnosa;ev z vzhodno obalo Jadranskega morja. Položaj pristanišča je posebno ugoden za primorski promet z albanskimi in z južnimi jugoslovanskimi lukami. Pred vojno ie do 50 odst. b aga uvoženega iz vzhodnih ja* dramskih pristairfišč prihajalo v Italijo čez Bari. Razumljivo ie, da tamkajšnji pomorski krogi želijo zaradi tega1 normalizacijo trgovskih odnosov s sosednimi državami. V ta namen predlagajo, da bi Jugoslavija ustanovila v Bariju svojo trgovsko ekspozituro. ki bi pospeševala poslovne odnose med obema državama. Stran 2 GOSPODARSTVO 31. januarja 1947 3 Tržaške ladjedelnice v krizi Škodljivost povezave z italijansko industrijo Tržaška pomtorska industrija šteje že nad 100 let življenja. Že leta 1840. je v Trstu delovala mala ladjedelnica, ki je vse do leta 1874. izdelovala samo leseno bro. dovje. Temelji najvažnejše tržaške ladjedelnice Sv. Marka pa so bili postavljeni leta 1887. Se prej (1. 1857. pa je pričela delovati ladjedelnica Sv. Roka v Miljah. Usoda pomorske industrije je bila že od začetka tesno spojena s splošnim gospodarskim razvejem Trsta in si je v sklopu z zaled. jem ustvarjala pogoje za trajen razvoj. Pod italijanskim režimom se je pričela za pomorsko industrijo doba valovitosti in periodičnih kriz. Da ni nazadovala in propadla, je pripisati ekspanzio-nističnim načrtom takratne italijanske vlade in zatorci izrednim naročilom vojne mornarice. Danes preživlja še enkrat ta važna industrija, od katere živi posredno ali neposredno približno desetina vsega tukajšnjega prebivalstva, usodno razdobje. Naj večji industrijski objekt tržaške pomorske industrije je ladjedelnica Sv. Marka. V tej ladjedelnici je zaposlenih sedaj okrog 2.500 delavcev, od katerih je vsaj 1000 z visoko delovno kvalifikacijo. Največje število zaposlenih moči (5.000) so registrirali leta 1939. Ladjedelnica je razdeljena na 4 oddelke (mehanična delavnica, gradilišče, mizarska delavnica in električna delavnica). Mehanična delavnica zadovoljuje vsem potrebam obrata, ker so med drugim naroičevla$i, mnoge izdelke pri drugih podjetjih. Gradilišče je iz tehnične strani precej pomanjkljivo, ker ni bilo zgrajeno po enotnem smotrnem načrtu. Zaradi tega ni mogoča racionalna porazdelitev dela. Polno zmogljivost oddelka bi znašala že danes 60—70 ton proizvoda dnevno. Kljub temu pa sedaj proizvodnja ne prekaša dnevnih 20 do 25 ton. Preureditev oddelka po že začrtanem regulac'jskem načrtu bi omogočal dnevno proizvodnjo 100 ton. Mizarska delavnica zadošča obratu, a ima splošno iste pomanjkljivosti, ki smo jih omenili pri pravkar opisanem oddelku. Oddelek za električarje in ce. varje dobro ustreza, ker za vi si njegova dejavnost od organizacijske i.n tehnične sposobnosti delavstva. Ladjedelnici je dodeljen tudi obrat za konstrukcijo mostov in žerjavov, ki ima z glavnim objektom skupno mehanično delavnico. Ta oddelek je v zadnjih mesecih vojne močno trpel zaradi letalskih napadov, a je bil edini obnovljen po novem načrtu, ki bo omogočal letno proizvodnjo 10.000 ton raznih izdelkov (železni mostovi, nadstreški, žerjavi itd.). Trenutno gradijo v ladjedelnici tri 7000 tonske ladje po naročilu egipčanskih brodarjev. Oddelek za mostove in žerjave pa proizvaja dnevno okrog 20 ton raznega materiala. SUROVINE Ladjedelnica bi za polni obrat potrebovala letno okrog 25.000 ton železnih in jeklenih polizdelkov, 3.000 ton litine, 6.000 kub-m lesa, 3.000 ton premoga, 1.000 tor) tekočega goriva, 150 ton karbida in okrog pol milijona kwh električne energije. Lokalna industrija, posebno skedenj ska železarna bi lahko do bavljala dober del železn'H in jeklenih polizdelkov. Les in karbid bi lahko dobavljala v celoti Jugoslavija, tekoča goriva pa čistilnica petrolejskih proizvodov v Zavljah. Nabava premoga ni problem. Vendar pa, po izjavah vodstva ladjedelnice, predstavlja nabava surovin eno od glavnih ovir za delovanje obrata. V tem pogledu je ladjedelnica odvisna skoraj popolnoma od milosti in nemilosti italijanske monopolistične industrijske skupine FINSIDER, ki pa sama deluj e, le v kol'kor uvaža potrebne surovine iz inozemstva. GLAVNE OVIRE Ladjedelnica Sv. Marka deluje, kakor že omenjeno, pod polovico svoje zmogljivosti. Se slabši je položaj ladjedelnice Sv. Roka, ki je sedaj skoraj popolnoma neaktivna. Prva in glavna ovira za razmah tržaške pomorske industrije tiči v neurejenem gospodarskem, pa tudi političnem položaju 'Trsta. Združene jadranske ladjedelnice so še vedno v sklopu IRI-ja in zatorej v sklopu italijanskega go: spodarskega sistema.. Prav sedaj pa je itaijanska pomorska industrija v težkem položaju, katerega ne prikrivajo sami italijanski gospodarski krogi. Italijanska industrija izvaja sedaj več naročil iz inozemstva, a ladjedelnice izpolnujejo svoje obveze z veliko muko in zamudo. Ko so namreč ladedelnice sklenile pogodbe z inozemskimi brodarji niso računale, da se bodo surovine, ki jih za svoje potrebe uvažajo iz inozemstva, podražile. Znatna zakasnitev konstrukcij, ki so v zvezi, kakor rečeno, predvsem s težkočami uvoza, pa obremenjujejo podjetja* z naraščajočimi splošnimi stroški. Skratka, samo ladedelniški kompleks, vključen v IRI, beleži že sedaj nad 10 milijard pasivnosti. Poleg tega so izgledi za bodočnost zelo slab'. Na naročila iz tujine ne morejo italijanske ladjedelnice računati zaradi velike mednarodne konkurence. Naročila italijanskih pomorskih družb pa bodo zelo omejena vsaj dokler — do aprila 1949 — bo v teku dobava ladij «Liberty». Omeniti je še, da je vojna mornarica prenehala biti glavni odjemalec italijanske pomorske industrije. Jasno je, da ob takem položaju nima italijanska vlada nobenega interesa, pa tudi ne možnosti, krepiti tržaško pomorsko industrijo na škodo svoje. Anglo^ameriška vojaška uprava pa je zavzela na-pram tržaškim ladjedelnicam navidezno nevtralno stališče. Vsi znaki pa kažejo, d.a se nazadovanje brodogradnje popolnoma sklada z dolgoročnimi gospodarskimi programi Anglije, posebno pa Amerike. Del tržaškega političnega in tudi gospodarskega tiska prikazuje sliko tukajšnje pomorske industrije v popolnoma napačni luči, ko trdi, da je kriza tržaških ladjedelnic posledica odcepitve Trsta od italijanskega ozemlja. Dejstva, ki smo jih navedli dokazujejo prav nasprotno!, da je namreč nazadovanje te industrije kriva prav povezava tržaškega gospodarstva z italijanskim. DELO ZA ZALEDJE Preureditev in preosnova tržaške industrije jy postulo nujno vprašanje. Vsem ladjedelnicam na svetu se obeta doba hudih lcr z in neizprosne medsebojne konku-ustrezna oskrba s surovinami in renče. Le tehnična izpopolnitev, finančna neodvisnost bodo lahko rešili tukajšnje ladjedelnice pred propadanj em. Sam mednarodni in zemljepisni položaj Trsta pa narekuje najprimernejši in najracionalnejši izhod zà rešitev problema. Tržaško zaledje nudi na tem področju največje možnosti uspešnega in trajnega udejstvovanja. Vse države iz zaledja imajo v načrtu zgraditi svojo trgovinsko . mornarico. To nam potrjujejo vesti iz Češkoslovaške. Madžarske in Austrije. Tudi Poljska posveča krepitvi svoje mornarice veliko zanimanja. Naj večjo pozornost pa bi morala na tem sektorju vzbujati Jugoslavija z njenim konkretnim gradbenim programom, ki ga je postavila v okviru svojega prvega petletnega plana. Do leta 1951 bo Jugoslavija povečala svojo mornarico za 210.000 brutto registrskih ton. Deloma bo to izvršila z nakupom ladij v inozemstvu ter z gradnjo v domačih ladjedelnicah. Dober del tonaže pa bo zgrajene v tuj ini. Z e sedaj, gradi inozemska industrija za Jugoslavijo 7 ladij. Na Norveškem (Greaker, sta v gradnji 2 motorni ladji vsaka po 4.150 ton; v Nizozemski (Amsterdam) že od začetka 1. 1947. gradijo dve 9000 tonski ladji, pravkar pa so postavili v nizozemskih ladjedelnicah (Har-dinksfeld in Allbaserdam) 3 motorne ladje po 8900 ton. Gre torej za 21.000 ton novega ladjevja. To so dejstva, k: jasno kažejo na prave smern'ce in ki odkrivajo nove poti najvažnejši tržaški industriji. Svetovni pomen sovjetsho - angleSKe trgovinsKe požodDe Svetovni pomen sovjetsko-angle-ške trgovinske pogodbe «Neue Zuercher Zeitung» (14. jan 1948) prinaša iz Londona dopis o velikem pomenu naj novejše sovjet-sko-angleške trgovinske pugod.be, iz katerega hočemo posneti glavne misli. List omenja, da je bilo uspešno rešeno delikatnoi vprašanje odplačila angleškega kredita Sovjetski zvezi iz leta 1941 in da je Anglija pristala na zgubo 4 milijonov funtov na obrestih, pač iz nagiba, da bi dobila od strani Sovjetske zveze koncesije trgovinskega značaja. Trgovinski sporazum sestoji prav za prav iz dveh sporazumov. Prvi zadeva izmenjavo blaga v krajšem roku do maja 1948. Pogodba pa vsebuje določbo, da se bosta obe državi maja meseca zopet pogajali o sklenitvi dolgoročne trgovinske pogodbe. Po kratkoročni pogodbi bo Sovjetska zveza dobavila Angliji v glavnem: 450.000 ton ječmena, 200.000 ton koruze in 100.000 ton ovsa. Sov-. jetska zveza je že pričela nalagati blago za Anglijo v črnomorskih pristaniščih, čeprav določa sporazum, da se dobave prično 1. februarja in zaključijo proti koncu septembra. Anglija bo- v natančno določenih rokih dobavila Sovjetski zvezi tračnice, razne stroje, industrijske opreme in električne motorje. Sovjetska zveza bo to blago naročila pri posameznih angleških tvrdkah po svoji trgovinski delegaciji v Londonu. Angleška vlada se je obvezala, da bo angleške tvrdke, ki borio dobavljale blago Sovjetski zvezi, podprla v vsakem pogledu predvsem glede surovin. V primeru, da ne bi Sovjetska zveza mogla do konca maja 1948 skleniti z angleškimi tvrdkami pogodb za vsaj polovico dogovorjene količine .blaga, ima prav'co zadržati 200.000 trn od naročenega žita (750.000 ten). Angleška vlada se je obvezala, da se bo takoj pričela pogajati š Sovjeti glede dobave volne, gumija aluminija, kakava in kave. Prav tako sp bosta obe stranki v bližnji bodočnosti pogajali glede dobave cina. Dokler bedo zam’-zr’j'--na sovjetska pristanišča na severu, he boi Sovjetska zveza dobavljala lesa. Cene blaga, ki prihajajo v poštev za izmenjavo niso določene. V bistvu gre za pogodbo o'izmenjavi -blaga v kratkem roku. Praktična skušnja pokaže pot za bo- dočnost. Trgovinska pogodba vsebuje posebne določbe tudi o prevozu. Državi se obvezujeta da se bosta medsebojno podpirali v pomorskem prometu in sii bosta enakomerno razdelili prevoze v zvezi z medsebojnimi naročili. Predstavniki prevoznih ustanov naj se takoj sestanejo in dogovorijo o podrobnostih na podlagi teh načel. Takšni sestanki naj se obnavljajo period ano vsaj enkrat na leto. Posebna določba govori ••> nač"-nu plačila. Sovjetska zveza lahko plačuje naročila v funtih, ki jih prejema iz dežel, s katerimi je v trgovinskih zvezah. Prav tako tudi Anglija plačuje sovjetsko blago v funtih, kakor se je to dogajalo pred artgleško odpovedjo svobodne zamenjave funtov za dolarje. List dodaje. da Sovjetska zveza še ni sklenila dolgoročne trgovinske pogodbe, ker se je hotela prej prepričati, ali bo angleška industrija izvršila sovjetska naročila. List ugotavlja, da ima moskovski trgovinski sporazum med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo večji pomen, kakor dogovorjena neposredna izmenjava blaga. S to pogodbo je postavljena podlaga za čedalje večji medsebojni trgovinski in finančni promet. N’ti Marshallov plan ne bo motil tega pionirskega dela. Ako sovjetska naročila v Veliki Britaniji ne bod.o naletela na posebne težave. potem je bil z moskovsko pogodbo 27. decembra zgrajen gospodarski most med Vzhodom in Zapadem katerega pomen sega preko meja obeh držav in utegne imeti na dolgi rok tudi pozitivne politične posledice. Iz tržaške NOVA GOSPODARSKA PODJETJA V TRSTU V letu 1947. je bilo registriranih pri tržaški trgovinski zbornici 1179 novih gospodarskih podjetij. V istem letu so napovedali stečajni postopek proti trem tvrdkam. 1. januarja 1947. je bilo v Trstu 6.872 industrijskih ter 10.164 trgovskih podjetij. Leta 1943 je bil napovedan 1 stečajni postopek, leta 1944 trije, leta 1945 nobeden, leta 1946 štirje. - • Proizvodnja kraškega in istrskega kamna Nazadovanje pod Italijo V zadnjih številkah «Gospodarstva» sem podrobneje opisal posamezne vrste kraškega in istrskega gradbenega kamna, navedel kamnolome, v katerih ta kamen lomijo in ZAKAJ MADŽARSKI PROMET UPORABLJA REKO IN NE GENOVO? Javljajo, da so madžarska podjetja usmeri, a ves promet, ki se je doslej razvil al čez genovsko - pristanišče, na Reko, ker jim to pristanišče nudi ugodnejše prometne zveze in ker je blago v tranzitu oproščeno vsakega carinskega bremena. NOVA POMORSKA PROGA Pretekle dni je bila ustanovljena nova- redna mesečna pomorska zveza med Trstom in Malto. Na progi uporabljajo tri 500 do 600 tonske motorne ladje, ki pristajajo tudi v najvažnejših dalmatinskih lukah. Progo vzdržuje nova paroplovna družba »Evropa« v Trstu na račun družbe »Armamento Pugliese« iz Rima. DUNAJ — TRST — LEVANT Dr-ušt-vo za preučevanje prometa V erk ehrswiésenschaf ti iche G'eselischaft, bo priredilo v fe bruarju na Dunaju vrsto gospodarskih konferenc, katerih se bodo v prometnih vprašanjih, po, Žaški predstavniki. Razpravljali b-od-o o prometnih vprašanj, posebno pomorskih v zvezi z obnovitvijo trgovskih odnosov med Avstrijo in Bližnjim vzhodom. Proizvodnja v SZ NA PREDVOJNI VIŠINI Ustvarjalna sila SZ se jasno odraža v nas’-eđnjlih podatkih c rezultatih dr-ugeiga leta povojnega gospodarskega plana. Plan skupne proizvodnje vse industrije SZ v letu 1947. je bil izpolnjen 103 5%. V zadnjem tromesečju 1947. je industrijska proizvodnja dosegla povprečno raven iz leta 1940. Skoraj vsa ministrstva so izpolni a’p’a-n z večodstotnLm presežkom. Najboljše rezultate so dosegla: ministrstvo za industrijo gradbenih strojev (presežek 115%), ministrstvo za industrijo komunikacijskih naiprdv (do 112%!» ter ministrstvo za industrijo specialnih proizvodov za prehrano (113%). V primeri z letom 1946. je M»,o zabeleženo znatno povečanje proizvodnje pri mnogih industrijskih predmetih, in sicer med drugimi 114% pri surovem železu, 12 odst. pri premogu, 19% pri nafti, 36% pri bencinu, 30 odst. pri avt-omofoi ih, 52 odst. pri e ek-tričnih strojih, 109 odst. pri kmetijskih strojih, 33 odst. pri bombažnih tkaninah, 40 -c|dst. pri usnjeni obutvi, 110 odst. pri sladkorju. Skupna proizvodnja v kmetijstvu se je poveča1 a za 32 odd. v primerjavi z letom 1946. Pridelek žita se je povečal za 58 odst. krompirja za 30 odst., bombaža za 21 odst., konoplje za 78 odst. Pridelek žita je dosegel predvojno raven. Prevoz na poteh notranje plovbe je narasel V primeri z letom 1946. za 23 odst., pomorski promet pa za 15 odst. Zgrajenih ati obnovljenih je bilo 19^)0 ' industrijskih podjetij. Dogradili so okrog 9 milijonov rii2 stanovanjskih prostorov. ^Državna in zadružna trgovina na drobni je presegla lani za 17 odst. promet iz leta 1946. Produktivnost dela industrijskih delavcev je narasla za 13 odst. v primerjavi s prejšnjim letom. Število de'avcev in nameščencev v narodnem gospodarstvu pa se poveča’ o za 1,2 milijona. Obnova na področjih, ki so bila uničena po nemškem okupatorju se je dvignila- pri itidu-istriii za 33 odst., proizvodnja surovega železa na istem p-o-ročju je narasla) za 30 odst., proizvodnja jekla za 19 odst., električne energije za 35 odst. in »sladkorja za 123 odst. v primeri A letom 1-946. Dojtedanii rezultati potrjujejo upanje, da se bo petletni plan izpolnil pred rokom, Verjetno že v štirih letih (do leta 1949.). DOLŽINA ČEŠKOSLOVAŠKIH DRŽAVNIH MEJA Po poročilu češkoslovaškega državnega statističnega urada ima Češkoslovaška najdaljšo rreio s Poljsko ki je dolga 1.391 km. Meja z Nemčijo je dolga 815 km, z Madžarsko 688 kilometrov, z Avstrijo 549 km in s Sovjetsko zvezo 98 km. Češkoslovaška , je obkoljena od 5 držav; njena meja s slovanskimi državami je dolga 1489 km, meja z Nemčijo in Avstrijo znaša 1464 km in meja z Madžarsko vodi ob ozemlju Slovaške. prikazal, kakšno vlogo je imel naš kamen v svetovni trgovini. Da bo slika o kamnarski industriji teh krajev čim popolnejša, se moramo vsekakor seznaniti s proizvodnjo kamnolomov, o katerih je bil dose-daj govor. V statistikah, ki jih navajam, najlepše vidimo, kako so nekdaj delovali kamnolomi in kamne seške delavnice na Krasu in v Istri. Te cenitve niso povzete po uradnih statistikah, pač pa" so sestavljene po zapiskih strokovnjakov in so torej povsem zanesljive. Ako proučujemo gospodarsko kroniko te industrije, ki je bila nekdaj poleg železarske najvažnejša na tr žaškem področju, pridejo v poštev predvsem tri značilna obdobja: a) doba, ko so bili kraški in istrski kamnolomi v sklopu Avstro-Ogr-ske. b) doba, ko so imeli v Italiji kraški in istrski kamnolomi največjo proizvodnjo; c) doba, ko so pričeli kraški in istrski kamnolomi propadati pod Italije. a časa AVSTR O-OGRSKE je bila vsekakor v Nabrežini zelo velik proizvodnja. Takrat je. bilo v Nabrežini zaposlenih največ delavcev in so tudi pridelali največ kamenja. Tako velike proizvodnje kakor takrat ni imela nikoli več Nabrežina. kraškega in istrskega kamna, pripadlo Italiji. V prvih leifh po končanih sovražnostih je delo popolnoma zastalo, pozneje je pa zopet oživljalo, dokler ni dosegla proizvodnja lt ta 1927. višek. V nekdanji tržaški pokrajini so !• 192t. v vseh kamnolomih pridobili 8380 m3 kamna v vrednotsi 11,470.000 tedanjih lir. V istrskih kamnolomih so to leto pridobili 6.560 kub. m kamna v vrednosti 4,220.000 lir. Leta 1927. je znašala torej proizvodnja na Krasu in v Istri 14.940 rri kamna, ki je bil vreden 15,690.000 lir. Leta 1913. so dali nabrežinski kamnolomi približno 6500 kub. m gradbenega kamna v vrednosti milijonov kron. V 22 podjetjih je bi-Proizvodnja gradbenega kamna v io zaposlenih nad 2000 delavcev. Po prvi svetovni vojni je vse o-zemlje, na katerem so kamnolomi Po letu 1927. je proizvodnja nihala, vendar ni nikoli dosegla tako visokih številk, kakršne je imela ono leto. Pojemala so velika naročila, najhujši udarec za kamnarsko industrijo je pa bila vojna z Abesinjo. Ta industrija je namreč v veliki meri izvažala ,radi sankcij je pa bila onemogočena trgovina z najboljšimi odjemalci tega kamna. Mnoga stara ter obsežna podjetja so propadla, bila na konkurzu prodana in kamnolome so kupili novi lastniki. Propast te industrije nam najbolje kažejo statistike iz leta 1936 . Doc m so 1. 1927. pripravili v kamnolomih tržaške pokrajine 8380 kub. m gradbenega kamna, je znašala leta 1936 proizvodnja le 3030 kub. m gradbenega kamna v skupni vrednosti 3,970.000 lir. Prav nič bolje ni bilo s kamnolomi v Istri; saj je proizvodnja kamna leta 1936 padla na 2260 kub. m (v vrednosti 1,530.000 lir), dočim je znašala proizvodnja leta 1927. 6560 kub. m. bivši tržaški pokrajini leta 1936 Kraji Surovi kamen Obdelani kamen Vrednost Nabrežina 200 kub. m 900 kub. m 1,910.000 Lir Trst 50 » 300 » 600.000 » Repen 400 » 30 » 370.000 » Ostali Kras 900 » 250 » 1,090.000 » Skupaj 1550 kub. m 1480 kub. m 3,970.000 Lir Proizvodnja gradbenega kamna v Istri leta 1936 Kraji Surovi kamen Obdelani kamen Vrednost Vrsar 700 kub. m 200 kub. m 400.000 Lir Pazin 50 » — » 30.000 » Sv. Stefan 400 » — » 270.000 » Bale 100 » — » 50.000 » Zminj 30 » 80 » 70.000 » Valtura — » — » » Pulj — » — » » Grožnjan — » 300 » 500.000 » Krnica 50 » 50 » 40.000 » Drugi kraji 100 » 200 » 170.000 » Skupaj 1430 kub. m. 830 kub. m 7,530.000 Lir Najboljšo sliko o izvozu kraškega | in istrskega gradbenega kamna nam da statistika izvoza v letu 1927, to je v onem letu, ko je bila proizvodnja teh kamnolomov po svetovni vojni vazala repenski in nabrežinski kamen. Leta 1927 so izvozila razna kamnarska podjetja v Julijski krajini 4970 kub. m kraškega in istrskega kamna v takratni vrednosti ia največji višini. Največ sta se iz- 3,750.000 lir. Proizvodnja gradbenega kamna v bivši tržaški pokrajini leta 1927. Kraji Surovi kamen Obdelani kamen Vrednost Nabrežina 630 kub. m. 5000 kub. m 8,300.000 Lir Trst — » 150 » 500.000 » Repen 1150 » 200 » 1,100.000 » Ostali Kras 900 » 350 » 1,570.000 » Skupaj 2680 kub. m. 5700 kub. m 11,470.000 Lir Proizvodnja gradbenega kamna v Istri leta 1927 Kraji Surovi kamen Obdelani kamen Vrednost Vrsar 1200 kub. m 1700 kub. m 1,580.000 Lir Pazin 300; » 50 » 250.000 » Sv. Stefan 900 » — » 700.000 » Bale 570 » 130 » 520.000 » Zminj 50 » 80 » 70.000 » Valtura 300 » 500 » 450.000 » Pulj — » 510 » 500.000 » Grožnjan 50 » 50 » 60.000 » Krnica 50 » 3 J » hrU.uOO » Drugi kraji 50 » 50 » 50.000 » Skupaj 3470 kub. m 3090 kub. m 4,220.000 Lir Izvoz kraškega in istrskega gradbenega kamna v letu 1927. Vrsta kamna Izvožena količina Izvoz v Nabrežina 1100 kub. m . Egipt, države Amerike, Anglijo; Repen 1350 » države Amerike, Nemčijo, Avstrijo, Anglijo, Svico; Stalaktit 340 » Japonsko, Avstralijo, Anglijo, Bel- gijo, Nemčijo, Svico; Kraški črni 630 » Anglijo, Nemčijo države Amerike; Sv. Stefan 900 » . Anglijo; Istrski rumeni 450 » države Amerike, Nemčijo; Mandljevci 200 » države Amerike, Nemčijo . 4970 kub. m takratne vrednosti 3.750.000 lir. Pri primerjanju proizvodnje za ča- kajšnje količine gradbenega kamna sà Avstro-Ogrske in Italije vidimo, da je bila proizvodnja pod Avstrijo na visoki višini in je samo v nabre-žinskih kamnolomih dosegla skoraj količino gradbenega kamna, ki je bil za časa največje produkcije pod italijansko upravo izkopan na vsem Krasu. Vsekakor pa moramo upoštevati tudi istrske kamnolome, ki so že za časa Avstrio-Ogrske dali do- Ne smemo pa prezreti važnega dejstva, da je bila v Avstro-Ogrski proizvodnja gradbenega kamna na Krasu in v Istri vsa leta na visoki višini, dočim je bila pod Italijo povprečno majhna, in nestalna ter se je samo v posameznih letih povzpela na precejšnjo višino. , - Ing , M. P, 31 • januarja 1947 GOSPODARSTVO Stran 3 Ali bo Anglija žrtvovala prvenstvo v ladjedelništvu ? Po londonskih barih nastopa Vojni veteran polkovnik Blimps in ob čaši whisky j a vzklika: »Prestal sem grozote dveh vojn, gledal smrti v oči in stradal, toda rajši stradam še nadalje, kakor <5a b; sprejel pomoč od Amerike«. »Evening Standard«, glasilo skrajnega konservativca lorda Beaverbrooka, je glede Marshallovega plana na isti črti kakor »Daily Worker«, glasilo angleške komunistične stranke, lin se r,' ločno upira Marshallovemu planu. Bo mnenju tega lista je rešitev Velike " Britanije v samopomoči. v okviru angleškega imperija kot zaokrožene gospodarske celote. Znano je. da se je Velika Brita-hija na ženevski konferenci v znižanje carin vdala le na močan Pritisk ameriške delegacije in r stala na znižanje carinskega ob-zid)a, ki obdaja angleški imperi. v smislu zaključkov v Otavi. Britski lev sprejema ameriško F0,1?02, toda pri tem rjovi od bo-iec.n, ki jih ta prizadeva njegovemu ponosu. Pri tem spravlja v nevarnost tudi njegove gospo-arske koristi. Tako je Trumanov Predlog, naj bi evropske ladjedel-hice omejile svojo proizvodnjo in haj bi evropske države rajši ku-PHe ameriške ladje, zgrajene med vojno, da bi se na ta način pri-ranilo jeklo v okviru Marshallovega načrta, izzval veliko raz-Prjenjp v ladjedelniških .krogih na. Angleškem, pa tudi na Norveškem. »Continental Daily Mail« Piše o viharju, kij. ga je ta-nred-°K izzval ne samo na Angleškem, temveč tudi med ameriškimi mor-včlanjenimi v obeh sindikal-Pin organizacijah, to je v CIO Congress of Industriai Organ isa-ions) in AFL (American Federa-tl°n of Labor). „ Kai čuda! Velika Britanija ima Se vedno nrvenstvo ladjedelništva ha svetu. Po nodatkiih Lloydovepa Registra ie bilo na Angleškem v graduii na koncu septembra 194V 1. 2.112.669 ton ladij, to je Za 237.791 ton več kakor na knn_ L 1946. in 49.720 ton več ka-*or na koncu drugpen tromeseč. ja 1. 1947. Marca 1. 1922 1. je bdn Pa Angleškem v gradnji 2,235.998 t°n in pozneje nikdar več toliko. V ostalih državah na svetu fragri Sovjetske zveze, Nemčije in Japonske) je bilo na koncu sentembra lanskega leta v gradnj; T856.224 ton, to je 72.517 več kakor na koncu junija istega leta. Bo vsem tem je bilo na vsem svetu (razen Sovjetske zveze, Nemč'-ie in Japonske) v gradnji na koncu septembra lanskega leta 3 milijone 968.893 ton, od tega 53,2% Pa Angleškem, v ostalih državah Pa 46.8 odst. Stanje proizvodnje septembra leta 1®47, v posameznih državah, razen omenjenih treh, je bilo naslednje: Anglija 2.235.998 ton ®Vedska 284.345 ton Holandija 260.781 ton Francija 257.046 ton Haiija 222.037 tòn Angleški dom. 189.905 ton ^°A 177.669 ton ganska 146.292 ton Pan’ia 110.361 ton j ^ai Ncj-veško delajo v tujih 254,e^e*nlcaH 0' zven Norveške) p4"445. za Francijo 160.446 in za orazilijo 87.950 ton. ladjami ki se gradijo na ‘gleškem, j» 976.758 ton ladij na ,ar° 'P 1.125.507 na motor, med gihJa!n! P3, ki so v gradnji v dru-in , rzavah, 500.301 ton na paro ■ 355.923 ton na motor. 34* *°naži se1 delijo ladje takole: dii Parnikov in 74 motornih lasi" tonažo 6-000 do 8.000 dii Bernikov in 61 motornih la. J s tonažo od 8.000 do 10.000, Parnikov in 47 motorn'h la-' s tonažo 10.000 do 20.000, Parnikov in 2 motorni ladji tonažo 20.000 do 30.000. i P°K.nainovejšib podatkih, ki jih lo , avil Lloydov register, je bi-, Pa Angleškem v gradnji na uncu leta 1947 kar 34,57 odst ieri i ladij, ki jiK gradijo v lad-■ delnicah na svetu razen Sovjet-y0 zveze, Nemčije in Japonske. ie bilo na Angleškem v sv fnjl 2’183-361 reg. ton, na vsem N,T U- Pa Prazen Sovjetske zveze, renciie in Japonske) 3,982.357 Pn«a Tonaža v gradnji se po ■ meznih državah deli tako-le: ^Pglija Braricija švedska p !aPdija Italija 2DA6Ški dominičmi ganska PF.n‘ia luo.oču aiokàtera industrijska pano. Je unela na Angleškem tako 2.183.381 295.389 261.605 255.199 219*922 200.055 135.852 134.685 108.631 lepe zaslužke kakor ladjedelništvo. Zato pa so cene delnic lad-jedelniiških podjetij na Angleškem še vedno tako visoke, čeprav ne več na vrhuncu, ki so ga dosegle v preteklem letu. Težnja kvo-tacije Iadjedeln'ških delnic je še vedno navzgor. Spomladi preteklega leta so cene delnic 9 ln o skočile, nakar je nastopilo nazadovanje. GOSPODARSKI DIKTATOR CRIPPS JE NAKAZILO TEKLA LADJEDELNICAM ZMANJŠAL ZA ENO PETINO RAZBURJENJE TUDI NA NORVEŠKEM »Predlog, ki ga vsebuje Marshallov plan, piše norveški konservativni list «Aftenposten», je izzval v domovini veliko senzacijo. Akoi bi bil ta načrt tudi izvršen, bo imel drastične učinke na program ladjedelništva na Norveškem, ki je odvisno od dobave ameriškega jekla«. List poudarja. da je nesprejemljiv predlog, da bij se nedostatek ladij v Evropi odpravil z nakupom ali najemom ameriških ladij, zgrajenih med vojno. Z druge strani se poleg ameriškega delavstva, organiziranega v omenjenih dveh sindikalnih organizacijah upirajo temu predlogu tudi ameriški brodarji. 'Njihovo udruženje «National Federation nf American Shopping- trdi, da predstavlja ta predlog «veliko^grožnjo ameriškemu pomorstvu : Oddaja v najem 300 ameriških Jad'j in prodaja 200 ladij Evropcem bi po računih tega udruženja pomenila 50 odst. zgubo ameriške zasebne trgovinske mornarice. Poleg tega bo to tonaža mornarice 16 evropskih držav, ki so se priključile Marshallovemu planu leta 1951 prekoračila predvojno za 25 odst predvojne višine. NOVE LADJE SO DRAGE Currie William, predsednik družbe Peninsular and Orientai S team Navigation Company se je na občnem zboru' v svojem poročilu dotaknil tudi vprašanja stroškov za nove ladje. Omenil je, da so danes zelo donosne potniške ladje, katerih pomanjkanje je veliko Družba je naročila 30.000 tonsko potniško ladjo «Himmaiaia , ki bo v ladjedelnicah Barrow dograjena v maju 1948. in bo vozila med Indijo in Avstralijo; druga ladja «Chusan (24.000 ton), ki jo gradijo, je določena za Daljni vzhod. G'radbeni stroški potniške ladje znašajo za tono 110 funtov, tako da bo «Himmala’a» stala okoli 3 milijone funtov (6 milijard lir). Stroški, za gradnjo tovornih ladij znašajo danes od 55—66 funtov za tono. medtem ko so znašali takoj bo prvi svetovni vojni (leta 1920) 30—36 funtov za tono, pred prvo svetovno vojno (1914) pa 12—15 funtov za tono. Za plovna podjetja se stroški za naročilo rovih ladij sorazmerno zmanjšajo, ker se danes gradijo večje in hitrejše ladje, ki so donosnejše. Zvezna na Sežana - Dutovlje Meja med Jugoslavijo in Tržaškem ozemljem seka Južno železnico (Ljubljana—Trst in bohinjsko železnico (Gorica—Dutovlje— Trst) 3 km pred njunim stikom na Opčinah. S. tem je zgubila Goriška neposredno zvezo z • ostalo Primorsko in Ljubljano. Graditev novo zvezne proge, ki bj tekla na jugoslovanskem ozemlju, je postala nujno vprašanje in je' bila vključena med prve objekte železniške gradbene delavnosti v Slovenskem Primorju. Nova proga se bo odcepila od Južne železnice v Sežani, tekla skozi Šmarje m Kreplje in se spojila z bohinjsko železnico pri Dutovljah. Dolžina projektirane železnice je okrog 9 km. Najtežji problem, kj so ga morali načrtovalci resiti, je bila priključitev zvezne proge z železniško postajo v Sežani. Da bi se izognili zidanih objektov in prometnih zvez v samj Sežani, so se graditelji odločili za priključitev proge z desne strani v smeri Ljubljane. Ta rešitev zahteva zgraditev 360 m dolgega predora pod glavno progo in pod samim središčem Sežane. Dela so se že pričela in pri njih sodeluje železniško grad.beno podjetje, ki je do nedavnega sodelovalo pri gradnji borovniške proge. Po novi zvezni progi Sežana— Dutovlje bo pot iz Ljubljane do Gorice krajša kakor preko Jesenic. Jugoslavija b.o rešila tudi vprašanje poti proti zapadu. Pocenitev italijanskih radijskih aparatov S svojim novim cenikom, kj je stopil v veljavo 20 t. m., je italijanska tvornica radijskih apara. tov »John Geloso« znižala cene svojim proizvodom za 10—15 odst. To je prvi primer znižanja radijskega materiala p,o končani vojni. Pred dvema mesecema so pričele padati cene surovinam in S tem v zvezi je javnost pričakovala znižanje tudi tovarniških izdelkov. Razumljivo je, da zniža, nje cen radijskih aparatov ni bilo pričakovati pred božičnimi prazniki. Poleg tega je bilo treba izrabiti stare zaloge surovin, plačanih po višjih cenah. K zniža, nju cen je tudi pripomogla c,kol. nost, da so prav v tem času tovarnarji morali izplačati trinajsto plačo. Končno je pričel padati izvoz v tujino. Iz tega razloga lahko pričakujemo splošno znižanje cen na tem področju. Nekatere družbe, kakor n. pr. Ducati, hočejo priti do večjega obratnega kapitala s povišanjem delniške glavnice. Ta d.ružba se je odločila na novišanje kapitala od 100 milijonov na eno milijardo i.n pol lir. Ali bo uspela v tej riskantni akciji, bo pokazala bližnja b odličnost. Proizvodnja cementa narašča PROIZVODNJA CEMENTA V ITALIJI Leta 1947. je znašala celokupna prozvodnja cementa v Italiji 3 milijone 450.000 ton v primeri z 1.900.000 tonami v letu 1946. Trenutno je v obratu 61 cementarn. Predvojna srednja potrošnja cementa je znašala 3,900.000 ton, v sedanjem razd.obju pa bi obnova zahtevala znatno večjo količino materiala. Industrija se bori posebno s težkcčami' za nabavo goriva (nad 100.000 ton premoga mesečno). Puljske in soške cementarne, ki so na ozemlju, ki je bilo priključeno Jugoslaviji, so proizvajale letno okoli 375.000 ton cementa. Trgovino s cementom na Angleškem vodi osrednja pisarna Cement Marketing Co, ki si je postavila načrt, da v tem letu izvozi 1.500.000 ton cementa, to se nravi dvakrat več kot lansko leto. »Vodje te pisarne trdijo, da bo angleški cement na zunanjem trgu cenejši kakor cene katere koli druge države. Angleški cement stane 3 funte za tono. Po njihovem zatrdilu bo angleški cement kljub novim taksam cenejši kakor cement ZDA, Belgije, Danske in Jugoslavije. — Največjei podjetja 73. proizvod cementa na Angleškem je Associated Portland. Cement Manufacturers Ltd, ki razpolaga z glavnico 13.500.000 funtov Avstrijska cementarna v Ro-daunu, ki proizvaja 200 ton cementa dnevno, je pričela spet obratovati; prav tako je tudi cementarna v Mannesdorfu povečala proizvodnjo in proizvaja 300 ton cementa dnevno. Avstrijske cementarne se borijo s pomanjkanjem premoga. Kako rastejo češko slovaška mesta Češkoslovaška republika ima pet mest nad 100.000 prebivalcev: Praga, Brno, Ostrava, Bratislava in Plizenj. Praga ima po zadnjih statističnih podatkih 921.826 prebiva’ceiv, to je 72.583. oseb več kot pa v letu 1930. Na drugem mestu je moravsko Brno, ki ima 272.760 prebivalcev ter ima 1.^39 duš več kot pa leta 1930. Na tretjem mestu je O-strava, ki šteje 181.181 in ki ima celo 10.340 oseb mani, kot pa v letu 1930. Na četrtem mestu ie Bratislava s 171.800 prebiva’ci. Bratislava ima 47.956 prebivalcev več kot v letu 1930. Na z'ad-njem mestu je metropo'a zapad-ne Češke Plzeni, ki šteje samo 118.182 prebiva: cev' in izkazuje v primeri z letom 1930. primanjkljaj 8.463 oseb. V Brnu. Ostravi in Pl zn ju je povzroči1 o izseljevanje NemceV padec prebivalstva. Najbolj gosto je naseljena Praga, na katero pripada na 1 kv. km 5.357 oseb, med tem ko v Brnu 1.948, v Ostravi 1.461, v Plznju 1.390 in v Bratislavi 918 oeb. MEDNARODNA RAZSTAVA V PRAGI Kakor že javljeno, bodo v Pragi 12. maja odprli mednarodno razstavo. Razstava ie vzbudila zanimanje tudi v tukajšnjih gospodarskih krogih in mnoga podjetja že .preučujejo " možnost za udeležbo na tej važni mednarodni prireditvi. POLJSKA proizvodnja jekla na predvojni višini Iz Varšave javljajo, da je proizvodnja surovega jekla na Poljskem dosegla y letu 1947 1,579.081 ton. in predstavlja približno predvojno proizvodnjo. Vprašanje tranzita v tržaškem zaledju Potrebni so širši vidiki V* začasnem tržaškem svetu je dr. Rinaldini govoril o krizi v tržaškem pristanišču, ki je toliko bolj občutna, ker dve važni dovozni progi, bivša Južna železnica in bohinjska proga, sečeta jugoslovansko ozemlje ii ni nikakšnega tarifnega sporazuma z Jugoslavijo, ki bi pospeševal promet v Trst. Iz izvajanj 'občinskega svetnika Rinaldinija pač logično sledi, da je treba dati pobudo za takšen sporazum. Visoka politika anglo-amiriške vojne uprave je doslej vse jugoslovanske ponudbe za takšno g spodarsko sodelovanje med Trstom in neposrednim zaledjem odbijala ali vsaj ignorizirala. Mi neprestano ponavl amo, da je neekonomsko nepolitično s tržaškega stališča for-sirati promet čez pontebsko progo, in to iz golih političnih razlogov, čeprav ta proga sploh ne more obvladati normalnega tržaškega prometa in je poleg vsega odvisna od italijanske prometne politike, ki je bila vedno bolj naklonjena Benetkam kakor Trstu. To je toliko bolj nespametno, ko Jugoslavija na takšne politične manevre lahko vsak trenutek odgovori s pospešitvijo prometa v smeri Reke. Da ne govorimo o ponudbah Jugoslavije splošnega gospodarskega značaja, ki jih je Jugoslavija stavila po svojem odposlancu dr. Bartošu za časa bivanja mednarodne finančne komisije v Trstu. Navedli bomo samo nekaj primerov iz prometne službe. Tako so jugoslovanske državne železnice o božičnih praznikih postavile na razpoloženje Češkoslovaške republike 203 železniških voz za prevoz pomaranč iz tržaške luke, kamor so prispele po morju. Za potniški promet na vseh progah med Svobodnim tržaškim ozemljem in Jugoslavijo so dale jugoslovanske državne železnice brezplačno na razpolago svoje vagone; po vsem tem jugoslovanske državne železnice ne prejmejo niti beliča za vagone, ki obratujejo od jugoslovanske meje do Trsta in ves izkupiček od voznih listkov gre železnicam STO-ja, ki so še vedno v režiji italijanskih železnic. Dogodek z «bohinjskim vlakom» je pokazal, da tržaške, prav za prav italijanske železnice, drugače pojmujejo obmejne prometne odnose. N' «belih vlakih» v italijanske planine dovoljujejo tržaške železnice 50 odstotkov popusta, na «bohinjskem vlaku» so pa izletniki morali plačati normalno voznino in celo s r kom za stroške za prevoz prazne jugoslovanske garniture, ki je prišla po nje v Trst in poleg tega še stroške za njen povratek iz Trsta do jugoslovanske meje. KONFERENCA A UREDITEV TRANZITNEGA PROMETA Prejšnji teden so se v Trstu sestali odposlanci tržaških, jugoslovanskih in avstrijskih železnic, da bi nadaljevali delo za določitev voznega reda tovornih vlakov na progah, k vodijo iz Jugoslavije, Avstrije in Češkoslovaške v Trst. To je bilo prav za prav nadaljevanje konference v Stokholmu, na katero ni prispela jugoslovanska delegacija zaradi nenadnih prometnih ovir. Na konferenci v Trstu je bil po dveh dneh dosežen popoln sporazum, ki je sicer samo tehničnega" pomena, v kolikor gre samo za določitev voznega reda prometnih vlakov v zaledju. Dokončna ureditev tranzita čez jugoslovansko ozemlje od visi od rešitve trgovinsko-prometnega vprašanja tarif. Vse kaže, da ne bo mogoče najti primerne rešitve tega osnovnega vprašanja, dokler bo trajal sedanji provizorij vuTùe , uprave na Tržaškem in dokler se ne reši ves kompleks prometnih zvez s Trstom, to je poleg tarifnega vprašanja tudi vprašanje uprave železnic na STO-ju-. Iz dosedanjega razvoja tega vprašanja se da zaključiti, da so za njegovo pravilno rešitev in zaščito vojaških gospodarskih koristi potrebni mnogo širši pogledi na ves problem trgovinskih in prometnih odnosov med STO-jem in Jugoslavijo, kakor jih ima anglo-ameriška vojna uprava, pri kateri očividno prevladujejo politični momenti in koristi obeh imperijev, zaviti v Marshallov plan. AVTOCESTA BEOGRAD-LJUB-LJANA Lani so na beograjskem in zagrebškem 0'CSeku velike projektirane avtoceste Beograd-Ljubljana (520 km) dogradili 55 km cestišča. Za letos je program mnogo obširnejši, ker mora do konca leta,biti izročeno prometu okrog 200 km ceste (160 na beograjskem in 50 km na zagrebškem odseku). Na beograjskem sektorju bo cesto zgradila mladina v dolžini 120 km, pri Zagrebu pa bodo upo-blem izvoznih poti proti zapadu. rahljali plačane delavce. CERNA PRI ČOPE V zadnjem času se naglo izpre-rninjajo prometne razmere na Slovaškem. Tako je v decembru mala gorska vasica Cerna pri Čope kar čez noč postala ena izmed naj večjih preto varnih postaj v Evropi. Cerna pri Čope se naglo gradi v moderno postajo, skoz' katero prepeljejo dnevno 3.000 ton sovjetske pšenice poleg če-koislovaškiih indtusf.rijttrih izdelkov, ki so namenjeni v države jugovzhodne in vzhodne Evrope. ltalijonsRi automobili predragi Proizvodnja avtomobilov v Italiji je znašala v prvih desetih Jan. Febr. Maj April Maj Junij Julij Avgus Sept. Okt. 827 632 402 178 2039 770 609 297 219 1895 2258 920 848 284 4310 1121 920 818 279 4146 2258 920 848 284 4310 2076 1029 768 176 4046 2443 1083 534 261 422} 1607 564 257 101 2539 2426 925 451 160 3926 3229 298 477 11 4845 V prvih desetih mesecih preteklega leta so torej v Italiji izdelali 19.506 osebnih avtomcb'lov. 8.565 tovornih, 5.475 tovornih posebnih in 2.124 avtobusov, skuhaj trj 35.670 avtomobilov. V letu 1946 pa so izdelali 28.983 avtomobilov. Cene novih italijanskih avtomobilov so v splošnem visoke. Tako stane Fiat 500 (Topolino) 355.000 lir t. j. 652 dolarjev, tako da je ta italijanski avtomobil dražji kakor mnogo močnejši in prostornejši nemški »ljudski avto«, ki ga Tip Nov izvašajo po 640 dolarjev. Fiat 1000 stane 760.000 lir, t. j- 1.322 dolarjev, približno toliko, kcl'koh stane Pontiac torpedo 8 Tudor; italijanski Fiat 1000 je d.ražji kakor Chevrolet Sportsmaster Fiat 1500 stane 975.000 lir, t. j. 1.700 dolarjev. Na mednarodnih tfgih laže prodrejo posebni italijanski tipi, kakor Lancia — Ardea, ki stane 945.0001 lir, t. j. 1.630 dolar-iev i.n Aprilia, katerega cena znaša 1,170.000, t- j. 2.033 dolarjev. Cena Lancia Aprilia ustreza približno ceni angleškega Austiha s 16 KS. Cene italijanskih avtomobilov so lahko tako visoke, ker je prepovedan uvoz tujih avtomobilov in ni konkurence od zunaj. Prepoved tujih avtomobilov je izzvala čuden pojav, da so namreč rabljeni avtomobili često dražji kakor novi, katerih cene so uradno nadzirane. Vendar se konjunktura za posebne tipe avtomobilov menja: Fiat 500 Fiat 1.100 Fiat 1105 Lane "a Aprilia 375.000 760.000 975.000 1.170.000 Sept. 650.000 900.000 950.000 2,000.000 Rabljen Okt. 530.000 720.000 935.000 1,700.000 ITALIJANSKA PROIZVODNJA MOTOCIKLOV V LETU 1947 V letu 1947. so v Italiji izdelali o-krog 30.000 lahkih motornih vozil. Notranji trg ni sedaj v stanju ab sorbirati vso proizvodnjo radi visokih prodajnih cen. Pragram za leto 1948 predvideva: 7.000 težkih motornih koles, 16.000 lahkih ter 2.000 motornih vozov. Zato bi industrija potrebovala 5.500 ton železnine. Tekoča goriva v Trstu Bencin na prostem trgu lir 135-150; nafta 65-70; petrolej 110-115. Premog 12.575 za tono; koks 18.000 za tono po uradni ceni. Drva 1400-1600. Kupčija omenjena, povpraševanje malenkostno. NA ^tEKI DVIGAJO LADJO ZA PREVOZ BANAN Na Reki so izvršili vse priprave za dvig 6.000 tonske ladje. «Ramb II» ki je bila potopljena ob bombardiranju reškega pristanišča. Ladja je bila last bivšega italijanskega finančnega ministra in miljarderja Volpila, ki jo je dal zgraditi za prevoz banan iz njegovih velikih koncesij v Vzhodni Afriki. Tržačanom je dobro znan dvojček te ladje, «Ramb I» ki je pred vojno večkrat pristajal v tržaški luki in je vzbujal pozornost zaradi njegove karakteristične konstrukcije. ' VESTNIK Slovenskega gospodarskega udruženja OBNOVA OBRTN1C Razen gostilničarjev, šo vsi člani, ki so še pred 1. januarjem po udruženju prosili za obnovo licenc za leto 1948, vabljeni, da dvignejo obnovljene licenze v drušveni pisarni. CENTRALIZACIJA MEDNARODNE PREVOZNIŠKE SLUŽBE V JUGOSLAVIJI V začetku tega leta je izdala zvezna vlada FLRJ uredbo o opravljanju poslov mednarodnega pre-prevozmštva in. o ustanovitvi generalne direkcije za mednarodno pre-voznišvo. Po ej uredbi se smejo s posli mednarodnega prevozništva ' pri izvozu, uvozu in tranzitu ter s posli tranzitnih skladišč baviti samo državna podjetja za mednarodno prevozništvo. Na podlagi gornje uredbe je minister za zunanjo trgovino sedaj izdal odredbo o uvoznem in izvoznem carinjenju blaga. Blago, ki je pod kontrolo ministrstva za zunanjo trgovino, ocarinijo carinarnice pri uvozu in izvozu samo na podlagi prijav, ki jih predloži državno podjetje za mednarodno prevoznišvo «Trans-jug». Od tega predpisa so izvzeti: a) pošmi paketi; b) ustanove in podjetja, ki uvažajo reparacijsko in re-siucijsko blago; c) diplomatski predstavniki, če izvažajo ali uvažajo blago za svoja predstavništva; č) potniki glede blaga, ki ga nosijo s seboj; d) vmesne železniške pošiljke, za katere je doslej predlagala prijave železnica, vendar pa mora biti pri vsakem carinjenju teh pošiljk prisoten vedno uslužbenec Transjuga. Nadalje je minister za zunanjo trgovino na podlagi navedene uredbe izdal navodilo o načinu odprave blaga, ki je namenjeno za izvoz. Pri pošiljkah, ki sg pošljejo z mednarodnim tovornim listom, mora biti izročitelj samo Transjug v imenu izvoznika. Pri pošiljkah, ki se pošljejo t mednarodnim tovornim listom, mora biti izročitelj' samo Transjug v imenu izvoznika. Pri pošiljkah, ki so določene za izvoz skozi kako jugoslovansko luko ali rečno pristanišče, more biti prejemnik v luki le Transjug. Pošiljatelj pa je do nadaljnjega lahko tudi kako drugo podjetje ali ustanova. V takem primeru dobi pošiljatelj potrebna navodila od Transjuga. Vse pošiljke, ki se odpravijo v inozemstvo z ladjami ali vlačilci, odpravi podjetje Transjug po nalogu in na račun izvoznika. Rečno in pomorsko brodar-stvo smeta prevzeti blago v prevoz samo po prevoznih pogodbah in listinah, ki se sklenejo s posredovanjem Transjuga. PREUSTROJ ZVU «Gospodarstvo» je v svoji zadnji številki objavilo članek o preustro-ju ZVU. Med tem je bil objavljen nov ukaz, ki določa preimenovanje «urada za upravo železnic» v «železniško ravnateljstvo» (Directorate of Railways), «železniškega ravnatelja» (Director dì Railways). ZVIŠANJE TROŠARIN V TRŽAŠKI OBČINI Tržaška občina je s sklepom z dne 14. januarja in s takojšnjo veljavnostjo sklenila 25 odstotno povišanje dotedanjih trošarinskih postavk, in sicer za vse vrste bla£5, ki ga našteva trošarinska tarifa. PRISPEVEK ZVU ZA OBNOVO POSLOPIJ Ukaz ZVU z dne 6. 6. št. 147, je predpisal, da se mora izplačati 50% prispevek k stroškom obnove tudi tistim lastnikom poslopij, ki so v času med 15. junijem in 1. oktobrom 1945 sami popravili ali dali popraviti zasebne stanovanjske hiše, poškodovane v vojni ali po Nemcih ali fašistih kot maščevanje za partizansko delovanje ali ker so lastniki drugače pomagali zavezniški stvari v borbi proti Nemcem ali fašistom. Pogoj je bil ta, da stroški obnov# niso presegali zneska 150.000 lir. Predpisano je bilo, da je treba prošnje za ta prispevek vložiti po posebnem obrazcu pri tehničnem uradu (Genio Civile), ni pa bil določen rok, do katerega je treba talco prošnjo vložiti. VU je sedaj izdala ukaz št. 125 z dne 17. januarja 1948, s katerim je rok za vložitev takih prošenj za dodelitev prispevka določen do 29 februarja 1948. Prizadeti se na ta rok opozarjajo. OMEJITEV ODPUSTOV INDUSTRIJSKEGA DELAVSTVA pelj - Las Palmas - Rio de Janeiro ■ Santos - Montevideo - Buenos Ai- V smisiu ukaza št. 109 z dne 17. 1. 19»8 »o za čas do 31. marca načelno prepovedani množicm odpusti induscrijSKega delavstva. Ako nastane po mnenju vodstva industrijskega podjetja potreba po množičnem odpustu zaradi omejitve ali preosnove poslovanja podjetja, se mora o tem sporazumeti s tovarniškim odborom. Ce se sporazum ne doseže, se predloži stvar osrednjemu odboru za sindikalni sporazum in združenju industrijcev zaradi skupne preučitve primera. Ce pa tudi tu ne pride do soglasja, odloča o stvari razsodišče za množične odpustitve končnoveljavno, čim potrdi njegovo odločbo urad za delo pri ZVU. Odpust poedincev z dela je dopusten samo iz disciplinskih razlogov, in sicer prav tako po sporazumu delodajalca s tovarniškim odborom. C ■ ne pride med njima do sporazun razsoja o stvari razsodišče za odpustitev poedincev; njegovo odločbo mora potrditi urad za delo. Poudarjamo, da veljajo ti predpisi samo za industrijsko, ne pa tudi za druge gospodarske stroke. OBVEZNA ZAPOSLITEV INVALIDOV V ZASEBNIH PODJETJIH Po določbah ukaza št. 105 z dne 17. januarja 1948 so vsa zasebna pod- jetja, ki zaposlujejo nad 50 delavcev in nameščencev, dolžna zaposliti osebe ki so postale delanezmožne zaradi nezgod pri delu, in sicer v razmerju enega takega invalida na vsakih 50 zaposlenih oseb ali na ulomek nad 25 nameščencev. Za namestiTev takih invalidov skrbi posebna komisija, ki se ustanavlja pri uradu za delo, obstoječa iz ravnatelja tega urada, dveh predstavnikov združenja invalidov dela, enega predstavnika delavskih sindikalnih organizacij in dveh predstavnikov sindikalnih organizacij delodajalcev. Dne 5. februarja morajo prizadeti delodajalci pismeno prijaviti uradu za delo skupno število oseb, ki jn zaposlujejo. DRAGINJSKE IN DRUŽINSKE DOKLADE V PEKOVSKI STROKI Na podlagi sporazuma z dne 15. januarja so pekovski nameščenci izenačeni glede draginjskih in družinskih doklad z nameščenci industrijske stroke. Povišane družinske doklade pa od 1. oktobra 1947 dalje. Podatke o višini draginjskih doklad za industrijske nameščence za meseca oktober in november smo ob javili v št. 4 z dne 17. oktobra, za mesec december in januar pa v štev. z dne 31. decembra lista «Gospodarstvo». Družinske doklade pa znašajo dnevno: 59 lir za vsakega otroka, 4 lir za ženo in 33 lir za vsakega izmed staršev. TRZNI PREGLED V drugi polovici januarja-ni bilo opaziti znatnih sprememb na tukajšnjem tržišču in v tržnih središčih, s katerimi ima Trst poslovne zveze. Blagovni promet vsekakor narašča, je pa še vedno pod normalno količino'. Cene so na splošno stalne. Znaki podražitve, ki pa še niso vsaj doslej zavzeli večjega obsega^ so bili v zadnjih časih registrirani pri nekaterih kmetijskih proizvodih n. pr. pri živini. Cene na drobno se niso še popolnoma prilagodile trgu na debelo. Zaradi tega se je tudi indeks .cen življenjskih potrebščin znižal le za nekaj točk; Koristi, ki so se obetale širokim množicam potrošnikov, ko so prihajale vesti o nazadovanju cen pri proizvajalnih virih, so deloma izhlapele. Maksimirane .čepe prehajajo v proste z znatno podražitvijo. Na cene na drobno vpliva pogubno predvsem naraščajoči državni, posebno pa občinski davčni pritisk ,ki utegne v kratkem nevtralizirati pocenitev živil in drugih življenjskih potrebščin na debelo. 35 O ]EŠt 25 ^ VALUTE V MILANU EFEKTI V TRSTU 15-1 29-1 min. maks. 15-1 29-1 min. maks. Funi: šterling zl. 8500 8900 8500 8900 Južna železnica 2000 1830 1830 2050 Napoleon 5800 6500 5800 6500 bp.ošne zavaroval. 11300 12250 10600 12250 Dolar 575 600 575 600 Assicuratrice 1300 1275 1200 1325 Francoski frank 170 155 155 170 Infortuni 11300 12000 10600 12000 Švicarski frank 139 142 139 142 Riun. Adr. Sic. 4000 4500 3900 4500 Funt št. papir 1400 1450 1400 1450 Jerol.mić 1000 1000 1000 1000 Zlato 830 860 830 860 «Ltra-Trst» 925 790 790 925 «Lošinj» 3200 3300 3200 3300 Martinolić 1000 1000 1000 1000 BANKOVCI V ZUERICHU Premuda 3600 3600 3600 3600 dne 27. I. 1948 TrUković 4200 4250 4200 4250 Openski tram 1020 1020 1020 1020 Avstrija 5,— Italija 0,68 Terni 295 305 280 30' Češkoslovaška 1,40 Anglija 10,60 ILVA 222 195 185 230 Danska 40,— ZDA 4,- Zd. Jad. ladjedeln. 350 2§5 294 350 Turčija 1,— . Francija 1,33 Ampelea 650 500 500 650 Norveška 50,— Belgija 8,21 Arrigoni 320 320 320 320 Portugalska 16,50 Argentinija i 90,— Soške cementarne 135 135 135 135 ŽIVINA NA ITALIJANSKIH TRGIH Pojavljajo še znaki krepkejšega trgovanja z živino. V Severni Italiji so cene 'goveje živine in prašičkov v porastu. Zaradi ugodnih vremenskih razmer bo letos verjetno predčasno' na razpolago nova pomladanska krma. kar bi utegnilo rešiti mnogo glav živine. Po trenutni podražitvi na koncu lanskega leta se cene perutnine zopet nižajo. : 24. t. m. so veljale naslednje cene: Verona: I. voli lir 260 do 290 za kg žive teže, II. 220 do 260; krave I. 200 do 250_ II. 170 do 220, III. 130 do 160; teleta I. 390 do 430. H. 260 do 330; prašički 600 do 700; prašički rejeni 400 do 450. Parma: krave za rejo lir 100 do 120.000 za komad. Prašički di 150 kg lir 370—390; nad 15.0 kg lir 400—410; prašički 500—600; jančki 180—190; ovce 130—140. ZA TRGOVSKE ODNOSE MED TRSTOM IN ZALEDJEM Češkoslovaški narodni odbor v Trstu proučuje možnost ustanovitve tržaško-češke trgovinske zbornice s sedežem v Trstu. Dunajska trgovinska zbornica ima podoben namen. Njen predstavnik je predložil tukajšnji zbornici osnutek statuta za bodoče delovanje t.ržaško-avstrijske trgovinske zbornice. Odgovorni urednik: Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu BRODNINE Les, Trst - grška pristanišča 60 šilingov za m 3; Aleksandrija; 60 š„-Haifa, Jafla, Telaviv, turška pristanišča: 35 š. Cement Trst . Haifa, Jaffa, Telaviv ■ 60 š. za tono; Aleksandrija, grška pristanišča 55 š. Bombaž iz Aleksandrije 25 š. za balo, iz Bombaja 102 š. za 40 kub. p. Juta iz Kalkute 87 š. za 50 kubičnih p. GNOJILA. Amonijev sulfat lir 5.000 za h-, kalcijev nitrat 15,5% lir 5.100; kalijeva sol lir 4.000; superfosfat 16 frakcija 18% lir 2.100. Povpraševanje neznatno. SLADKOR. Sladkor v tranzitu: češkoslovaški lir 100-110; ameriški lir 100-110; v kockah Iranko skladišče lir 400-420. ■OBILEN PRIDELEK OLJK V DAL MAGIJI V letošnjem letu so oljke v Dalmaciji, kakor na splošno v Sredozemlju, dobro obrodile, zlasti na področju Zadra, kjer morajo oljarne obratovati tudi ponoči, da bi lahko predelale vso količino oliv. Tudi na področju makarskega okraja in v Črnogorskem Primorju je bil pridelek obilen. Surovo olje odkupujejo po 50 din. za kg. FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST — VIA UDINE 15 - TEL. 86-48 'Irgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina Avtoprevozništvo ' ': F ; U W jglff t I "C&fitAaUp&d,. CENTRALA: TRST - Viale M ramare, 3 Tal. 32-08 TRŽAŠKA SPED1CUSKA DRUŽBA PODRUŽNICE : MILAN - Via Valtellina 32, Telefon 696-458 BENETKE - S. Polo • Calle della Laca 2455/B, Tel. 25-562 RIM - Via Stazione S. Pietro 31, Tel. 51-416 GORIVA Tržaški trg je dobro založen z gorivom; v skladiščih leži okrog 40,000 ton premoga ameriškega izvora. Maksimirana cena za ta premog znaša lir 12.275 za tono in lir 18.800 za koks. Politična cena za del potrošnikov (brezposelne in upokojence) pa znaša lir 10.440. odnosno 12.800. Ker skoraj večina potrošnikov ne dviga goriva ali prodaja svoj delež drugim, je na trgu razpoložljiva znatna količina premoga pod normirano ceno. Metrska drva s .anejo na debelo lir 1.050 do 1.300 za stot. V zalogi so še precejšnje količine, ki jih trg le počasi absorbira. VINO. Briško lir 74-85 franko skladišče; Vipavsko 75-77 lir; Piave lir 49-54; Romagna lir 52-54; Conegliano 60-65; Bardolino 88.-90. Trg poteka v znamenju negotovosti in pričakovanja. Povpraševanje malenkostno. MLEČNI IZDELKI. Na drobno za kg; maslcr lir 1.405; sir gorgonzola I 845 lir; furlanski 720; ovčji rimski 850; parmezan 1946 lir 1250-1375; ementhalski 850 Trg živahnejši s trenutno tendenco za naraščanjem cen. MESNI IZDELKI. Slanina prekajena lir 590; soljena lir 490-540; gnjat «Praga» 1050; furlanska salama 1230; ogrska 1380; mortadela 360, 460, 600. Cene kažejo tendenco navzgor, čeprav ni znatnega povpraševanja. RAZNA ŽIVILA. Marmelada .lir 335 za kg; preklani grah 200, 220; bela pšenična moka 180-200; koruzna moka 80-85; testenine 200-220. Oljčno olje 440-470; semensko 415-425. KOVINE. Železo lir 105 za kg; žeblji 200; že.ezna pločevina lir 2480 za m.2; cevi iz litine lir 155 za kg; med v ploščah in medena žica 507-517; bakrena žica 610-620; bakrene plošče 695-700: svinčene cevi 320-325; svinčene plošče 330-338; aluminij 350-360; cin 2750-2850. SEMENA. Semensko žito 90-90 lir, semenski krompir (holandski) lir 60 franco sKladišče. Zadruga trgovcev z živili na Tržaškem ozemlju ul. Torrebianca 27 z. z o. z. - Tel. 3206 UM M ZALOGI NASLEDNJE BLAGO: Suhe slive v zabojih : po 12.50 - 80 komadOV P3 kO po 25, - 100 komadov na kp „ 12.50 - 70 „ - 25.- - 90 ....... fl „ 20.- - 60 ...... Kavin nadomestek ,,Frank" Zagreb, zavojčki po 1/10 in zav. po 1/6. Knaipova sladna kava zav. po ‘/s- Mešanica „Divka" zav. po i/10inzav. po 1/4 Krompir „Ida 1 in „Rosa" - Naravni gonški med - Miner, voda „Radenci" steki, po V2 in 1 l D. T. I. IMPORT EXPORT TEHNIČNO-INDUSTRIJSKI URAD iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHÌiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiininiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin JTarirtì Zastopstva Tiidu.vtr. dofiare iiiiiiiliiiiiiuiiiiiumHiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinimiuii« iiiiiiiuuèiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiìiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii Zaloga v TCT, ulica F. Venezian št. 25 - tel. št. 45-17 - Prati : Plica S. Nicola št. Z - Tel. 4M? Autopodjetje S.T.A.R. družba, z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ "Cene zmerne ♦ »» TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO KRČMARJI IN GOST1N1ČARJI ! Naboljša vrsta Mili vin iz slovečih kleti iz BUJ, BRTONIGLE, UMAGA, NOVIGRADA lahko nabavite v vaši zadrugi Trst, ulica Antonio Caccia št. 3 Na vašo zahtevo BELO VINO iz VIPAVSKE DOLINE, KRAŠKI TERAN in BRIŠKO VINO Obrnite se na vašo zadrugo, ki vam nudi vse kakovosti po najboljših cenah 1 Obiščite nas ! Vpišite se !