Novice.
Izhajajo 1. in 16. vsar^ega meseca. Cen» jim je za Kdor želi kako oznan.Io v Dolenjske Novice" načelo I gtd za pol leta 50 kr. - Naročnino aprejema tismti dati, plaća za dvostopno petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, đ»pise pa nredniàtvo.__za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
za dobavo potrebnega smodnika županstva, kmetijske podružnice in drug-a društva.
Najbolje je, ako se naroČé zabojéki B2b leg smodaika, ker ta pride ceneje, je dobro zabit in se ne more po poti ničesar pripetiti. Zajedno z naročitvijo se mora poslati tudi znesek za množino naročenega smodnika. TopiČev pa deželni odbor ne bo naroèeval ; te prodaja tvrdka Pehani, Lorber i. dr. v Žalcu pri Celju in sicer po 4—5 /i" komad.
Županstva, načelniki podružnic in žandarmerija mora strogo na to gledati, da se smodnik, ki je bil naročen le za streljanje proti nevihti, ne porablja tudi za druge namene.
Gospodarske stvari.
o streljanju proti toči.
Veleslavní deželni odbor kranjiki iidal je dné 5. t. m. na vsa županstva našili vinorodnih krajev nastopno okrožnico, katero i mi vsem čitateljem „Dol. Novic" podajamo, ker se nam jako važna vidi.
Na proénjo deželnejfa odbora kranjskega je C. kr. vojno ministerstvo dovolilo Odim občinam ali posameznim posestnikom, ki se bavijo s streljanjem proti nevihti, oddajati smodnik po znižani ceni in sicer po 38 krajo kilogram ali po 10 gld. in I2V3 kraje, zabojčke s 25 kilo smodnika. Glede dobave smodnika se daje županstvom sledeče v vednost :
Smodnik, ki se ima rabiti izključno le za streljanje proti toči, dobi vsak, ki se s tem bavi, mora samo vložiti za to kratko prošnjo pri deželnem odboru, kajti le ta mu ga more preskrbeti Isto tako se morajo zglasiti pri deželnem odboru
Nesreča na morjn.
Omenili smo v zadnjem listu o grozni nesreči na morju ; ker želé naéi bralci kaj veČ o tem poizvedeti, podamo jim tu obširno poročilo, ktero smo posneli iz amerikanskega lista „Glas Naroda", kterega izdaja v Ameriki naâ rojak gospod Franc Sakser, in sicer pismo edino rešenega Slovenca
Antona Rusa:
V soboto 2. julija smo se Slovenci, 12 na itevilu, poslovili od nam znanih rojakov in se podali na lepi, veliki parnik „La Bourgogne", Točno ob ]0. ori je zapiskala piščal za odhod, a ta piSČal tako glasno tuli, kakor na nobenem dfUffem parniku, in jo je lahko Čuti več kakor miljo daleč.
Ko smo bili vsi na parniku, so parnik oslobodili vezij in poéasi smo se pomikali po Hudsonu proti zalivu; poslednjič smo mahali 1 ruiami in klobuki. Krasno, vroče jutro je bilo, ko smo se Vozili proti zalivu in dospeli mimo velieega svetil nika boginje „Slobode" in dalje po zalivu mimo
Kratko navodilo o streljanju proti toči ali nevihti.
a) Zakaj se strelja? Streljanje ima namen pregnati ali pretresti oblake, v kterih se dela toča. Po mnenju vremenoslovcev se napravi v viàjih oblakih babje pšeno; nižje pod temi je pa za časa
trdnjav na obeh straneh, raz ^kterih molé žrela velikih topov. Ko smo si odbrali vsak svojo postelj in se urediti za potovanje leden dni, smo se počasi Siovenci in Dalmatinci seznanili. Sam sem odbral postelj tik pod stopnjicami, da bi imel boli srež zrak; enako sem svetoval sopotnici Slovenki Ani Mihelič, ktero mi je gosp. Bakser priporočil in predstavil Se tik predno smo odâli na ladijo; tudi ta si je enak prostor izvolila r Ženskem oddelku.
V soboto popoludne se je razvilo že prijetno Življenje na krovu. Potniki smo bili zelo raenih narodnosti in poklica; bili so: Francozje, Italijani, Slovenci, Hrvatje, Nemci, Švicarji, Arabci in celo Turčini; med temi je bil tudi oijak YnsuíT, kteri je v New Yorku prav dobro kupčijo napravil in imel pri sebi v pasu za 10.000 dolarjev zlata. V prvi kajiti je bila fina gospoda, moSki in ženske, enako v drugej; videl sem več duhovnov in redovnic; rojakinja mi je pokazala tudi čast. gosp. Antona Hodnika, kteri je bil prav dobre volje. Tudi na večer je bilo živahno gibanje na kroyu, ker bleda luna je nas spremljevala.
o«TÍhte đmga plast oblakov, v kterih je tudi Še mraz pod niČlo, a t teh oblakih ne zmrznejo kapljice, dokler so áe pri miru. Šele tedaj, ko zaéne padati T tt oblake babje páeno — najbríe vsled bliska in groma — se strdé kaplje spodnjih oblakov okolu zrD babjega psena, ki ne na ta način poyeèajo in spremene y to5o. — Oblake s točo iie ženejo vihaiji naprej, maryeé se toča dela vedno T zraku nad krajem, kjer se vsuje; zato streljanje ne more gnati toČe v drug kraj, ampak more le zabraniti, da se ne dela nad krajem, kjer se strelja. Zato treba streljati na več mestih.
h) Kako se strelja? Strelja se s topiči, ki tehaio od 28—60 fe^, na katere se postavi ge do 2 OT visok cilinder. Kjer se strelja in hrani topiče, se pravi postaja ali Stacija. Postaje ino rajo biti na najpripravnejàem in Če mogoče na najvišjem mestu sredi vinogradov ali nad temi in po približno 2 hm ena od druge oddaljena. Vsaka postaja mora imeti najmanj 3 topiče.
Pri nabijanju topičev se vsuje najprej kakih 100 gr smodnika (le enkrat se ga odvaga, pozneje se pa kar z merico, iti toliko drži, odmeri), zatlači tega s papirjem, zabije na to stolčene opeke ali koSČek lesa, da bolj poči, — kajti čim mocněji je pok, tim boljSi je učinek, osobito če se nad tega postavi Še gori navedeni cilinder — in potem z žvepljenko zažge.
c) Kedaj se strelja? Kakor hitro se približajo preteči oblaki, začne pokati prva âtacija in to morajo potem zaporedoma druge posnemati. Streljati treba, dokler áe nevihta preti.
Će se ima v eni ètaciji več topičev, gre streljanje bitrejSe od rok in se izogne nesreči, ki bi
V nedeljo 3. julija smo imeli lopet krasno vreme. Slovenci smo se seinanili; Arabci in Italijani 80 uganjali popoludne razne burke, da smo se prav dobro labavali; tudi potniki prve in druge kajite 80 priâli gledati to gibanje in se veselili. Otroci so brezskrbno tekali po krovu in ae igrali; vse je bilo glede potovanja tako brezskrbno kakor na kopnem. Tudi ta veČer je luna raisvitljala naéo pot in spomnil sem se pesmi, ktero sem Čul nekdaj v Ljubljani peti :
„o luna bleda, ko te gkiUui Moj duh po domu hreijeni."
Vsem nam Evropejcem je duh po domu hrepenel; marsikdo se je že videl med svojci, uživajoč vesele ure, nikdo ni slutil, da je grozna oioda nam vsem, odraaenim in nedolžni deci tako blizo za petami.
Podali smo se k počitku, voěeč si lahko noč.
Drugo jutro 4. julija je bilo jutro velikanske nesreče. Spal sem, to dobro vem, kar čutim hud tresk in zazibanje parnika, nektere je celo s postelje yrglo. Brzo sem si oblekel tanko pisano suknjo
se labko pripetila z vsuvanjem smodnika v razbeljen topič.
Opomnja: Na Štajerskem, kjer streljajo prav sistematično, so posebno v Slov. Bistrici, koder je toča vsako leto po dvakrat ali še večkrat vse potolkla, že dve leti zaporedoma to pregnali in isti uspehi se bodo dosegli — vsaj kakor se je do sedaj pokazalo — tudi na Kranjskem, kajti v krskem okrsju, kjer je že 12 takih átacij ia ee je pri vsaki nevihti streljalo, ni áe do sedaj toča padala. Istotako se je pregnala v Metliki dne 22. julija t. I. popoldne, kjer bi se bila gotovo vaula, da se ni pravočasno streljalo; po več pokih se je vlil le močan dež in med tem par zrn toče ; dokaz toraj, da se je večja nesreča preprečila 8 atreljanjem.
Jabilejski koncert učiteljev t LJubljani,
Po vzgledu drugih deželit v Avstriji in T prepričanju, da se narodna omika in ž njo združeno narodno blagostanje najbolj povzdigne, ako se nežni mladini dá prava vzgoja, do-yedel je visoki deželni zbor kranjski, da je v zadnjem zasedanji sklenil postavo, s katero se gmotno stanje naSega učiteljstva znatno zboljŽa, tako, da se sme po vsej prayici reči: od sedaj naprej zamore vsak učitelj edino le svojemu stanu vse svoje telesne in duSevne moči posvetiti, ne da bi bit navezan s postranskim zaslužkom svojo eksistenco si omogočiti. Ta velikanski napredek dosegel se je po mnogoletnih prošnjah^ dosegel se je vsled tega, ker naša država vže nad 30 let teži na to, da se ljudska vzgoja in omika v obČni
in tekel na krov pogledati, kaj se je pripetilo. Na krovu sem videl mornarje, druge služabnike parnika in častnike sem in tja tekati in vpiti, nekdo mi je povedal grozne besede: „Zgubljeni smo!" Ne daleč od naèega parnika sem videl veliko jadernico, na naiem parniku so grozno tulili 8 parno piščalko, spuščali rakete, a vsejedno smo se Se naprej pomikali. Hitro sem skočil po moje Čevlje in vsem drugim zakričal: „Nesreča je tu I" Ko pribežim zopet na krov, sem že videl, kako BO jo mornarji odrinili s čolnom. Poslal je lep dan, morje mirno, na horizontu se je že žarilo in solace naznanjalo svoj i^hod, a Žalibog za marsikoga ni več iïhajalo. Naši vrli Dalmatinci so tudi hiteli in sami odrezali rešilni čoln in odrinili, a sprejeli v njfga veČ druzih oseb ter čvrsto so vesljali; drugi ljudje so bežali v druge rešilne čolne, kterih je bilo 22 na ladiji, a samo dva sta odrinila od osodepolnega parnika. Tudi jaz sem poskusil odrezati reáilni čoln, ker videl sem, da 80 mornarji in častniki zgubili glavo, a nisem mogel ; vrvi so bile prebarvane in okovane n»
povzdigneta. V znak hTíieiĚnosti do pre-BTitiega naáega vladarja, ki je prvi zaščitnik, prvi podpiratelj ljudskega Ěolstva, pod ifgar vla-darstTom se je to na tiiVo visoko stopinjo dovršenosti povspelo in kateri praznuje l«loB pitdesetlet-nico vlidatija, zasnovala je „zaveza slovenskih uéiteljskih druétev" v Ljubljani Jubilejski koncert" dné 1. avçuaia t. I., da dá *nak svojemu p a t ri jo tiènena u íuta, da pa ludi očitno pokaže, kaj zanaore slovensko uèiteijstvo lepega in znanstvenega pod ati ne le nežni mladini, ampak Udi àirâeiDu obèinstvu.	^
Iz vseh krajev naěe ljube domovine, iz Štajerskega, Koroškega, Primorskega, HrvaŠkega, da ii Čeékega in Poljskega došli eo dan poprej in ta dan uáitelji v Ljubljano, katera jih je svečano «prejela in bila vsa v zastavah. Jubilejski koncert vodil je gospod učitelj Leopold Potrebin iz Koâtanjeyice. Program je obsezal 10 toèk in sicer razne muzikalične skladbe, katere je izvajal meean zbor, ali so se peli s sprem Ije vanje m orkestra dueti in soli. Iz vseh toèk kazala s« je temeljita izobraženost prednagalcev in velika ljubezen, katero goji sedanje učiteijstvo do muzike. „Narodni Dom" v Ljubljani gotovo Se ni imel toliko občinstva v svojih prostorih, odkar obstoji, kakor ta večer in ves koncert zavrátí se je tako lepo in častno za slovensko učiteljstvo, da sme na njega vedno ponosno biti. Drugi dan zborovala je „zaveza slovenskih učiteljskih društev" in praznovala desetletnico svojega obstanka. Pri tej priliki bila je počastena od najviéjih dostojanstvenikov državne, deželne, duhovske in vojaěke
uprave; vsi so jej svoje simpatije izrazili. Tu se je sestavila udanostna spomenica do presvitlega cesaija, katero je potem uČiteljstvo izročilo gospodu namestniku deželnega predsednika, da jo sporoči na Najvišje mesto.
Ta sijajen dokař, kako lepo na^e učiteljstvo napreduje, opisali so vsi slovenski Časniki in tudi „Dol. Novice" prinesle eo v tem sestavku prav skromen obris in sicer iz tega namena, da i priprosti narod zve, da ima v svojem učiteljstvu v resnici isti stan, kateri je sposoben naši mladini podati najboljšo vzgojo, kateri stan pa vei podpi-rajmo zato, da nam našo prihodnjo generacijo najboljše vzgojevati zamore, kajti dandanes podari in stori tisti svojim otrokom največjo dobroto, kateri jih je dobro vzgojil. Kakor velja to za posameznika, ravno tako velja to za ves narod. Zaradi tega pa tudi toliko važnost na svoje učiteljstvo polaga, zaradi tega toliko podpiranje, na nam je pa — da to v naš in naše prihodnje generacije prid obračamo.
konci. Prestrašeni so drvili ljudje na krov, največ iz medkrovja. Grozni prizori so se pojavili, otroci in matere so kričale, jokale in klicale na. pomoč, odrašeni so se pehali od jedne strani na drugo, morje pa vrelo v naš parnik, kteri se je bil že za pol milje daleč pomaknil od jadernice. Zdanilo se je, ni bilo nikake megle, iabko je bilo vse razločiti. K meni priteče rojakinja Mihelič in me vpraša: „Za božjo voljo, kaj je storiti?" Odgovorih sem jej, da je naša zadnja ura tu; drugo rojakinjo sem videl, ko se je z obema rokama objela za jambor in jokala. Hkrati se nagne parnik, in sicer tako moč o, da ni mogel nihče Več na krovu stati; ljudje so skakali v vodo, mene pa je na nagibajočemu koncu odplavil val V vodi sem bil, videl nevarnost, da ne smem v gnječo, «ato sem se raje daleč na okolu podal proti plavu, k čolnom nisem hotel plavati, ker videl sem, da 80 prenapolnjeni in ljudi odrivajo. Po vodi so plavali živi in mrtvi in zadevali se eden ob drugega. Parnik se je med tem vtopil in napravil velik vrtinec, hkrati je bilo nad 300 oseb na kupu
Kaj je noTcga po arstrijstem cesarstvu ?
Naša vlada sedaj vlada sama, ko ni več skupaj državnih poslancev. Pa ne kaže posebne „korajže," da bi vladala sama brez državnei^a zbora. Nagodbo z Ogersko prav skleniti, to jej dela preglavico. Saj tudi res ni malenkost. Listi poročajo, da bo državni zbor epet sklican meseca septembra. Pa kaj bo takrat opravil? Predno se ne resi jezikovno vprašanje, je vse
v vodi; kričanje je bilo grozno in se Čulo več ur daleč. Ljudje niso mogli ne utoniti, ne se rešiti, ker večina njih si je okolu života privezala rešilne kolobarje, kar sem tudi sam storil. Oddaljen sem bil od gnječe in po trudspoliiem plavanju dospel do plava, na kterem so bili Italijani, nekaj Sircev in osobje parnika. Niso me hoteli gori sprejeti, ker prepolen je bil, 16 oseb je bilo na njem! Prosil sem Sirca, da naj mi dovoli samo jedno nogo ded na plav, kar mi je dovolil.
Sedaj se prične morje malo zibati in preobrne plav, — petnajst se jih je zopet za njega prijelo; šestnajsti pa je ot-tal v globoŽini, ni ga bilo več na površje blizo plava Nesreča siromaka je bila meni v srečo, ker meni je napravil mesto. Vael sem se na pUv in vesljali smo proti jadernici, ktera je ob nas zadela, Od daleč so nam vrgli vrv, za ktero je prijelo 32 rok, ker vsak bi bil najraje prvi na večji ladiji, kajti bili smo že tri ure v mokrem elementu. Ko smo prišli na jader-aico, ktera je bila »ama hudo poškodovana, naŠli smo tudi druge reíene s čolnov. Jadernica je
zastonj ; ne bo mogel obravnavati dnigih točk. Grof Thun, ministeraki predsednik, si to^ vedno res prizadeva, da bi dognal spravo med Cehi in Nemci, pa do sedaj brez vspeha. Nemci nečejo ni 2& jedno ped odstopiti od svojih terjatev.
V Ljubljani je prvi dan tega meseca „zveza slovenskega uciteljatva" praznovala slovesno cesarjevo petdesetletnico. Zbrali so se učitelji in učiteljice iz vseh slovenskih pokrajin.^ Prišli 80 zraven tudi od poslanci-učitelji iz Češkega in Hrvatskega. Slavnost je bila jako veličastna. Državni poslanec Dr. Ferjančič je ob tej priliki pri banketu govoril in rekel, da se vlada nič ne zmeni za Slovence, Hrvate in liusine, ko rešuje jezikovno vprašanje med Nemci in Čehi, in vendar zahtevajo Slovenci, Hrvatje in Rusini, da se tudi njim ustreže v jezikovnem vprašanju. Ta govor je vzbudil veliko pozornost tudi pri nemških listih.
18. septembra pa bo v Ljubljani prvi vseslovenski shod krićansko-socijaiiiih delavcev. Zbrali se bodo delavci krščansko - socijalni s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Primorskega. Praznovali bodo cesarjevo petdesetletnico. Ob jednem se bo takrat blagostovila zastava slovenskega kraČansko-socijalnega delavstva. Slavnost obeta biti jako krasna. Povabljeni so vsi prijatelji delavskega stanu.
Kaj je noTega po širokem svotu?
Knez Bismark je umrl v soboto dne 30, julija na svojem gradu na P>iedrichsrulie. Nemci jokajo — saj po časopisih — brez utehe in brez mere. Nam Slovanom tega paČ ni treba.
BtaU, popraTljnIi so jo saj za silo, a od „La Bourgogne" ni bilo več sledu, rginil» je v globo-čino morja in ž njo 500 oseb! Mnogo jih je utonilo, ko se najbrie áe zbudili niao iz spanja.
A tudi na tej ladíji se nismo bili na varnem zaradi nje poškodbe; mornarji so nam pravili, da, ako pomoči ne dobimo, so tudi nam ure štete. Na jambore so vzdignili znamenja sile in šele popoludne okolu 3. ure amo na daljnem horizontu zagledali oblaèek dima, kteri je vedno večji postajal, kmtlu smo zagledali dimnik parnika. „Re-gitey je tu, hvala Bogu!" sem vidihnil, a ne samo jaz, temveč tudi vsi ostali, ker bilo je nas na jadernici 196. Ko se je parnik nam bližal, je kapitan razumel, da smo v nevarnosti in naznanil, da nas reâi. Kako smo bili veseli, ko je parnik „Grecian" od Allen črte bil pri nas, a áe mnogo srečnejši amo bili, ko amo se znašli na paraiku. Kakor hitro amo se vsi premestili na parnik, so jadernico i močnimi vrvmi k parniku priveiall, in ta jo je vlekel t Halifax.
Ko smo v Halifax dospeli v sredo zjutraj
Nemci pa vedó, kaj jim je bil Bismark : bil je ustanovitelj nemškega cesarstva, bil je skozi 50 let najuplivnejši politik evropski. Mi pa kot Slovani m kot Avstrijci nimamo vzroka z zalos-tinkami spremljati tega moža k počitku : bil je sovražnik Avstrije, kar je pokazal vzlasti leta 1866, ko je Avstriji vsilil nesrečno vojsko, bil je sovražnik Slovanom, bil je sovražnik tudi katoliški cerkvi. — liog je že sodil njegovo dušo.
Spanci In Amerikanci so sklenili premirje. Trdi so pogoji, pod katerimi so Amerikanci bili voljni skleniti premirje : Spanci jim morajo odstopiti lepe koščke svojih dežel na morju, pa Spanci so se končno vdali. Bo saj brczpridnega prelivanja krvi konec.
Piše se uara :
Iz Dobrove. — [V epomin petinđvajset-letnice masniitva presvitlega knezoikofa gospođa Dr. Antona Bonaventnre Jeglii-a in prežastitib gp. sošolcev na Dobrovi, dné 27. julija 1898.J
1. Slavljenci.
Jubilantje t« velidastne slovesnosti so bili iledeči p. n. gospodje:
PrevzviSeni gospod Dr. Anton Bonaventnr« JegliS, knezoskof ljubljanski; — P. n. g. ože Bazilij Dolinftr, franéiákan-gíHrdijan v Gorici; — P n. g. Josip Erker, kanonik v Ljubljani; — P. n. g. Jakob Ferjančič, župnik v Zavrac«; — P. n. g, Ivan Komljanec, c. kr. gimn. profesor v Kočevji; — P. n. g. Anton Korbič, žapnik v Želeinikib ; — P. n. g. Dr, Josip Marinko, c. kr. gimn. profesor v v Radolfaveia ; — P. n. g. Martin M o le k, žuimik na Savi ob jnŽEi železnici; — P, n. g. Anton More,
zelo zgodaj, ni tam mhče nič vedel o nasřj nesreči; brzo se je raznesla vest po oieatu, in radovednežev je polno privrelo skupaj, tako tudi dopisniki razaih listov, kteri so na^ spraševali podrobnosti In za naSa imena; to je trajalo ves boibji dan. Bil sem seveda brez klobuka, ker na morju sem ga zgubil, dospěvši na jadernico sem si glavo zavezal z robcem, ker hudo me je bolela valed solnea, ktero je toliko ur pripekalo name in se slana foda vedno me držala, v Halifaxu pa mi je nek gospod podaril čepico, ktero sem Se v New York prinesel.
V Četrtek smo jo zopet odrinili s p rnikom na Boston, kjer nas je tudi zvedavo ljudstvo gledalo in spraševalo. Mornarji in osobje parnika „La Bourgogne" so se seveda delali lepe kolikor so le mogli, ter krivdo velike nesreče ivračali na potnike, kar je ravno narobe. Ik Bostona so nas odpeljali po železnici v New York. Tam nas je na kolodvoru zopet pričakovalo ogromno ljudij, kateri so zabav jali pomorščakom in drugemu osobju neareČnega parnika. Policaji so morali
Prva lil najstarejsa zaloga šivalnih strojev na Kranjskem priporoča svojo
v v 1*1	■
10 siïÉili Strop
raznih sistemov, po najnižjih cenah in ugodnih pogojih.
Ob enem priporoča svojo bogato izbiro blaga za različno moško in žensko obleko, nagrobnih vencev s trakovi in napisi itd.

(1G8-2)
m
ima na yjrodaj
y
y^ít o-ncfílníř»«!!*!/! t 300 veder natorne-^OSUimCtirje: ga vina (Dolenjca ^
TtSke gort), kateri ř>e tadi v nmnjsih množiiiaL odda,
je na prodaj. — Vei poté Friderik Schwarz v Novem
mestu.
(177-2)
trapjs^a tmetpa šola na Grmn pri Radolfoyem.	u. a f h - '
Hfulii /-k-i«rv1i£k s piitinii spremeni, v dtibrem	^^ J veoer pristnega oornacega vina
iltcUt' Ulgljc stanu, kakor tndi en klavir	proda ^a ceno po dogovoru ter t ninožinalj od pet
(kratki) dobro ohranjen, je na prodaj po oizki ceni v	Tedfr naprej Franc ^Klanšek, vinorejec in poseainik
hi^i it. 82 v Novem mestu.	(UG fi)	na Brunku pri Radečah.	a75-2>

nljndno na/nanja, da založi pi-ihodni mesec svojo ti*go-vino že z novim jesenskim blagom, vsled tega se je namenil svojo sedanjo zalogo
izdatno pod uavaduo ceno razpečati.
Kei* je, kakor /nano, v zalogi Je novo in lepo blago, bode v resnici vsak prav dobro kupil.
(167-2)
HtToiuilo; OdgPTonu Mtduk, liiu^kHlIi, iiiuûk ii tfiku 1, Kn^
I
V
A
£
M
i
i

P. n.
Prečastiti đuliovičiiii, gospođom uradnikom in slav. občinstvu naznsnjam ter se priporočilni, da imam
veliko zalogo v suknenem blagu.
Tudi nepremočljive lodne Iz kamelnih dlak ^ za havelokeponudimpo najnižji ceni. Ravno tako |D . izvršujem obleke po najnovejiem kroju in nizki ^ ' ceni, po dogovoru tadi na obroke. Ustreči hočem veaki želji cenjenih gg naročnikov. Za okusno delo jamčim,

Z odličnim spoštovanjem (122-^8)	Jakob MikoljË.
g|I Grospodarski opravnik
išče službo. Isti je posten, priden in trezen mlndenií, absolvent deželne kmetijske âole, ki ima prar dobra spričevala, — Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod znamko A, P. Kr6ko.	(m-2i

f)\
kupuje	(181-1)
T TSiiki množini po 6 kr. l(ilo IVI. Gliha v Šmihelu.
Posestvo in mlin rs^Vmi'lfJ;
700 gld., je na prodaj ali pa se da tudi v najem. S posestvu spada tudi oral njive in dva zevnika zraven mlina, oral hoste in vinograd, T katerem se še zdaj po deset veder vina pridela. Vse se nahaja na lepi priliki blizo ceste na Spod. Lakencn, fare in občine Mokronog, — Ve£ se izvé pri lastniku Janez KoraČIn-u, posestniku in mlinarju na Spod. Lakencn hiš. Št. 96, pošta Mokronog.__176—2)
Bukvovezna dela
napravi
lepo in točno po primerno nizki ceni
ĎajčGva Imlivoveznica t hm mesiii.
Naznanilo !
p. n. si. občinstvu usojam si naznaniti, da sem otvoril
novo kiijigove/nico
v Novem mestu
ter se priporočam za vsa v knjigoTezno stroko apadajoća deU, Skrbel bom, da po\ erjeua dela ločno in urno izgotovim,
ioaip Kos,
— 21	kjljigovůr.


A«
(92-8)
«
Podpisani priporočam prečastiti dnhov-	^
^ ščini in slavnemu občinstvu svojo zalogo	^
'f izdelkov peči in glinene robe	%
^ kakor: raznovrstnih proti ognju trpežnih Ion-	^ ^ čenih peči nove sisteme, stedilnih ognjišč ter
9 vseh v stroko spadajoÉih rečij.	«
^ Na zahtevo izdelujem tudi raznovrstne	^
^ barve, več vrst rujave (braun), zelene, sivp,	gi
$ mišje sivo, srebrno sivo, srneno sivo (Bebgran)	^
is in kameno sivo, rumene, višnjeve, bele in pi-	^
% sane (majolika).	£
Naročnina se vestno, točno in po nizki	^
? ceni izvršuje.	Í
p Za dobro blago se jamči.	"
^	Franc Piletič,
^ izdeiavatelj peËI in glinene robe v Gradaou pri Metliki.
Posestvo v Metliki
(nekdaj Smrekarjeva last) obstoječe iz hiše z dvema sobama, vežo, kuhinjo, kletjo in stalo; svinjakov, Supe in vrta pri glavnem trgu ter za vsak obrt ali trgovino pripravno. K temu pripada sa IVs orala njiv jako rodovitnih in brez kamenja, najlepSi vinograd v Veselici nad Metliko IVa orala, kteiega je polovico z ameriškimi trtami zasajenega in les'^in hram, proda po ugodni ceni F. Skušek, trgovec v Metliki. (i83-i)
V najem se odda ali proda
hiia obstoječa iz 4 sob, prodajalne, 2 kleti, kuhinje, prostorne veže, stale za konje, 2 s^injakoT, hleva, inpe za vozove, prostora za krmo in z vrtom okoli bifle. Y hiši se nahaja krčma in prodajalna z mešanim blagom; prav pripravno je za kovača, kar se takoj vidi na zahteranje, ali za kolaija, krojača ali čevlarja, ker zadnjih treh v celi fari ni nobenega. HiSa je 100 korakov od farne cerkve Čatež pri Zaplazu prav na lepem kraju, pri koji raznn ene vasi cele fare ljudje memo gredo. Hiša trdno zidana in vse v prav dobrem stanu se odda takoj z vsem skupaj tudi z krftmarako in prodajalniško opravo za 120 gld. na leto v najem, ali pa se proda za 1300 gld. v Sletnih obrokih. — Več Me izvé pri Anton Maver-ju, deželnem dacarju v Rudnlfovem.	(i62-4>


Za vsa mizarska dela,
za stavbe, cerkveno in sobno opravo, po
najnovejšem «logn (106- 9)	se priporoča
Alojzij Kobo,
mizarski jtiojMer v Metliki, z dovrieno prtskuinjo na c. kr. tstinoioglânctn obrtnem muzeju na Dunaju.
R>
inpnik v Loškem Potoku; — P. n. g. oče Teodorik Muren, franćiikan-vikar v Kamniku; — P. n. g. Ivan Vidergar, župnik v Šent Jurju pod Kumom. Istega (I873.)leta prezbitorji: P. n. g. Matija Kolar, župnik pri Mariji Devici v Polji ; P. n. g. Josip Rome, žapnik T Podzsmlji na Belokrajnskem; — K-Andrej Š i m e n e c, župnik v Št. Lavrencu ob Temenici.
3. Priprave za slavnost.
Ko ae je bilo sleđnjić tukaj zagotovo zvedelo, da se bode ta veličastna slavnost, kakorlne skoraj gotovo le ni bilo na Kranjskem, obhajala tukaj na prijazni Dobrovi, vzradostilo se je vse v dno srca. Vse, mlado in staro, veliko in malo, vse je oživelo samega navduSenja tam po vaseb : Dobrova, Stranska Tas, Utik, Gabrije, Švica, Razore, Draževnik, Komauija in Doti v Kozarjab. Možje in mladeniči iz teh vasi nabrali in preskrbeli bo po fari vsega skupaj 82 mlajev; Tsa Šolska mladina je ob prostih urah marljivo nabirala raznega zelenja za vence in slavoloke; vrla dekleta pa so z vso vnemo spletala in povijala krasne vence la slavoloke, mlaje, farno cerkev, župnjsže in šolsko hiáo. Materijal za slavnosti primerne napise, transparente ter Škofovski io novomaSaiški insigniji je preskrbela preblagorodna gospa Poklnkar-jeva. Lično in dićno pa so izgotovili vse to vrli gospod kaplan Ivan MerSoIj, gospod dijak Anton Poklukar, gospodiina učiteljica Karolina Hann in gospoda nad-něitelja družina. Blagi in mili gospod župnik Anton Lováin prizadeval si je z vao vnemo, da bode v cerkvi vse v redu in da bodo slavljenci poSteno po-goářeni. Zadnja dva dneva pred slavnostjo postavili 80 vrli možje in mladeniÔi vse mlaje, jih okrasili s zastavami in veuci ter priredili n» nje osem lepih slavolokov 8 primernimi napisi. Ovenčali so s pomoSjo pridnih deklet farno cerkev, žapnišče in Solo. Pri Tsem tem se je posebno odlikovala nasa požarna bramba, W je se mlada, a šteje že sedaj 30 krepkih ndov-mladeniĚev.
Prvi slavolok v pozdrav slavljencem bil je v Kozarjah a sledečima napisoma r „Slavljencem ob njih
srebrni maši, Živeli 1 kličejo žnpljisi naSi." „Po> zdravljen nas viSji pastir, ki prihaja t imenu Goipo-dorem!" — Slavolok v Kazorah dičil je sledeči napis : „Ljubezen skrito v src globini Poklanjamo Ti vdani sini." — Na Dobrovi prvi slavolok z besedilom : „Pozdravljeni I" — Dmgi slavolok požarne brainb« ob znamenji pred Adamič-evo hilo: „Srce nam danei radosti zag&ri, Požarne brambe sknpni klic zaâri : Živeli slavljenci!" — Tretji, doli pod Grogíevo hiSo glasil se je tako-le : „Petindvajset let že verno čredo vodite, He toliko let voditelji jej bodite!" — Pred solo pa se je glasil: „Prisrćai pozdrav prijateljem lolske mladine!" — Od iole tja proti cerkvi pa je javil radost slavnega dneva naslednji napis: „To je dan, ki ga je Gospod naredil; Veselimo in radujmo se v njem! Aveî" — Napis nad cerkvenimi vrati: „Glej, vrata k Zgodnji Danici! — V cerkvi med vencem v prezbiterja bil je sledeči napis na prvi strani : „Marijo prosi narod zbrani. Da Bog nam knezo-skofa lu druge slavljence obranil** — Na drugi strani pa: „Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji— Pred fsroTŽem: „Veselimo in radujmo se v G-ospodul" — V veži župnišSa nad uhodom stopnic izražena bila je radost se sledečim napisom: „Prihod Vaš nas zve-seljige, HiSo vso nam osrečuje."
iS tem je bila Dobrova za slovesni sprejem pre-svitlega in prečastitih slavljencev krasno in svatovske opravljena.	(Da(je prihodiýii.)
delati red, ker nekteri so liriSali: „Lmžajmo straho-petneïe!" Nas reiene so na vozovih odpeljali na Greenwich Str. in bivali v hotelu, kamor navadno tuji Slovenci zaiiajajo na átev. 130, kteri hotel Slovencem priporořam.
Tudi v New Yorku so nas obiskali časnikarji in drugi ljudje, kteri so hoteli kaj poiivedeti o svojcih, Jaz aem jo Icrenil k „Ghs Naroda", kjer HO me zelo veseli sprejeli in popraševali po drmih rojakih, o vsakem so hoteli kaj vedeti, najbolj so se pa ziuimall za Rev- Ant. Hodnika; » ko jim nisem mogel druzega povedati, kakor da je brezdvomno utonil, so vsem solze v oči stopile.
Mornarje in drage služabnike od „La Bourgogne" so takoj odvedli na parník „La Tourame" in 80 drugi dan v soboto odpotovali. Nikakor pa »idnao hoteli to storiti mi potoiki, namreč jaz, I^almatinci in drugi; mi smo zahtevali odškodnino od družbe, ktero pa nam ni hotela dati. Uradniki 80 nam ponujali staro obleko in po 4-5 dolarjev vsakemu potnih stroèkov, zato smo zaostali ves
Domače vesti.
(Družbe sv. Cirila in Metoda skup* 8čina) zborovala je pretečeni četrtek v Ribnici, Prav veliko in odličnega občinstva se je zbralo ne le iz Kibnicâ in okolice, ampak tadi iz sosednih pokrajin. Sprejem je bil veličasten jn Ijnbeznjiv, da se sme med najlepše prištevati. Trg je bil lepo okrašen z lepimi slavoloki, od kterih je bil oni iz suhe roba jako lep in pomeiújiv. Vreme do malenkosti ogodno. Obširneje popiSemo t prihodnjem listu.
teden v New Yorku in od družbe dobili po 20 dolarjev odškodnine za obleko; hrano in stan pa ima dražba plakati.
Nikdar ne bodem pozabil tega groznega prizora, dasi sem vsega vajen; Šestkrat sem Že prepotoval raorje, vedno bil izvrsten plavaè, in le to me je obvarovalo pogube, in previdnost, da nisem v gnječo priĚel. Škodo imam precej veliko, v kovčegu Bem imel čedno obleko, zgubljena je; obe uri ste se mi pokvarili, jedna ni veČ za rabo, ? drugo zlato lem dat napraviti novo kolesovje.
Ni pa nič res, kar so listi pisali o avstrijskih mornarjih, da so ti odpodili potnike; ti avstrijski mornarji so bili Dalmatinci, potniki ns „La Bourgogne" in so z nožmi odrezali re§iln« čolne, kar niso sluibujoČi mornarji storili. Hvala Bogu, sedaj odrinem v soboto 16. t. m. v domovino in vendar upam, da srečno dospem.
Z Bogom in pozdravljam vse rojake I
Anton Rus.
Kaj zopet drugi sopotniki o tej nesreči pripovedujejo, bodemo prihodnjih priobčilL
(-[• Avgust Skaberné,) trgovec, posestnik, ■vëtnik trgovinske zbornice in tajnik trgovskega drn-itva^ mnrl je po dolgem bolehai^i v Ljnbljaai dné 8, avgusta, 45 let star. Umrli ja sin iz apoitovane ikovomeske hiii« Skaberne-tove. Blag mn spomini
(Županski shod.) Na županski shod dne 16. în 17. t. m. BO povabljeni kot gostje tudi val slovenski deželni in državni poslanci. Dne 16, t. m. na predvečer shoda bode ob osmih z?ećer na vrtu „Narodnega doma" veselica 8 petjem, godbo in prižiganjem smetnega ognja. — Pri tej veselici priredi odbor narodnih dam pod predsedstvom gospe podžnpanja Marije pl, Bleîweis-Trsteniike bazar na koňst fondu za Pređernov spomenik,
(Mestna hranilnica y Novem mestu.) V mes«cu jnliju 1898 je 158 strank vložilo 56.764 K 17 A, 133 strank vzdignilo 34,661 K 39 h, toraj vtč vložilo 23.103 K IQh, 7 utrankam se je posojil izplačalo 6100 K, stanje vlog 1,052,311 K 51 h, denarni promet 163.832 K 30 h.
(Iz Črnomlja,) Prihodnji mesečni veliki živinski semenj bode dne 1. septembra 1.1.
(Za romarje na Zaplaz.) Véliki romarski ihod na Zaplazu bode letos dné 19, avgnsta.
(Slovensko pevsko društvo v Ptuji) priredi v proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva našega cesarja veliko pevsko slavnost v Celji, ob kateri priliki se bode vrôilo tudi blagoslovljen je zastave „Celjskega pevskega druâtva". Čisti dobodek te slavnosti določen je za „Spodnje-štajerski jubilejtikt zaklad". — Eomar ni moči se udeležiti slavnosti, naj blagovoli v ta namen položiti prispevek domovini Da altar.
(Toplice,) Naje dolenjske Toplice so letos prav dobro obiskane. Prav mnogo, tuđi odličnih gostov je prišlo; nekteri prišli so se zdraviti, drugi zdravje Bi utrditi. Pohvalijo se večinoma, da se prijetno pre-1ïîva v Toplicah in da ni drago. Ker sedaj tudi potovanje do Toplic nima več težav, je pričakovati, da 88 bo obiinstvo od leta do leta obilneje poslnžev^ilo naših Toplic, kjer je istinito že marsikateri zdravje xadobil. Kar so se Toplice iz pogorišča vzdignile, 10 stanovanja mnogo ugodneja, pošta prihaja in odhaja po dvakrat na dan in tudi pri gradu so že mnogu popravili j napravili bo tudi jako lep park, kateri se bode kmalu zarastel in zadoščal modernemu oknsn; stari park pa je že itak neprecenljiv Tsled mogočnih dreves, ki dajo zračno senco. Nasi zdravi prebivalci tudi mnogo izkoriščajo Šmarješke toplice, ki imajo prijetno, zdravo in toplo vodo, lepo okolico, le bazen sam na sebi ne ustreza razvajenim ^udeDi, Za male solde se pač ne sme božjega zahtevati.
(Ogenj,) V četrtek proti polnoči jel je goreti kozolec g, MežnarsiČ-a v Kandiji. Bil je to lep in velik kozolec (toplar), napolnjen s žitom in kacih 300 centov mrve bilo je v njem. Pod kozolcem bili 10 vozovi» stavbeni les in drugo, a vse j« do tal pogorelo. Bil je to neznano velik ogenj in to prav blizo raznih poslopij. NevAmost je bila grozno velika. Res je storilo gasilno drnátvo svoje po vsej moči. Tse hvaležnosti vredno je tudi, da slavno sodišče svoje kaznjence v pomoč pošlje. Vendar vse te moči bi ne mogle ugonobiti tolikega ognja, da bi veter ne-«goden bil. Vsa Eandija je bila v največji nevarnosti Ni znano je, kako je ogenj nastal.
(Od Leskovca) 10. avgnsta. Strogo }e prepovedano, ako kedo kaj streljiva nijdfl, skrivati in posebno odsvetovano, ne zažigati. Temu nasprotno je
ravnal sam topničar; ostanek izstreljene krogle je z žveplenko prižigal, kateri se je vnel in lyemn oči izkopal, da je zdaj slep. Odpeljali so ga v bolnico v Zagreb, Revež jo je skupil, ko je nevarnost vedeti moral I 8. avg, ho nehali streljati za letos,
(Za III. zasedanje porotnih DbravDav)t katere se bodo začele 23, avgusta pri tukajgnem okrožnem sodišču, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gg, : Furlan Fran, pos, v Metliki ; Peterlin Andr., pos. is Ribnice; Sitar Ig,, pos. iz Toplic; Bregar Jan,, pos. iz Ribnice; (Jorišek Jos., pos, iz Mekinje; Nov-Ijan Al., pos. izMirnepeči; Kolar Jtin., pos, iz Kota; MaliČ Pet,^ pos. iz Vinice; Zorko FI,, prs. iz Družinske VRsi; Škvarc Jan., pos. iz Dol Skopice; Gospo-darič Jos., pos. iz Loga; Podboj Andr., pos iz Ribnice; Znpandič Karol, po«, iz Jurjevice; Zagorjan Ant., pos, iz Zagorice; Kožar Jan., po«, iz Turjaka; Murn Dan., trgovec iz Gradaca; Schweiger Anton, pos. iz Črnomlja; Matjašič Martin, pos, iz Rozalnice; Cvar Fort., poa. iz Slatnika; Kožar Štef,, pos. iz Črnomlja; Čebular Anton, pos. iz Temenice; Mihar Ig., pos. iz Prigorice; Bohte Jan, pos, iz Zastave; Pakiž Prim., pos. iz Zainosteca; Zore Jan,, pbs. iz Dvora; Šuster-iič Jan. star., pos, iz Semiča; Zupančič Jos,, pos, iz Viinjegore; Vrtin Jan,, pos. iz Doblič; Jntraž Fran, pos. iz Metlike; Krive Jos., pos. iz Dobja; Gruden Matevž, pos. iz Vinice; Planinšek Ant,, pos. iz Mirne; Milavc Ant,, pos. iz Žužemberka; Kraker Mat,, poi, iz Doblič; Bevc Ant, pos. iz Belecerkve; Zidar Ig., iz Tihaboja, — Nadomestnim porotnikom izžrebani so sledeči gg, : Weiss Ant,, krojač; Guatin Ad., trgovec; Nagelj Franc, pos, ; dr. Albin Poznik, c. kr, uotar ; iz Novega mesta; Sali Andr,, pos. iz Češče vasi; Žefran Fr., pos. iz Gotne vasi; Appe Jan,, pos, iz Kandije; Kastelic Mih., pos. iz Žabjevasi; Zupančič Alojzij, iz RegerČe vasi,
(„Der Síiden"), Organ fiir die politischen^ oultnrellen nnd wirtschaftlicben Interessen der Kroa-ten nnd Slovenen. Tretjo jtevilko glasila gg, državnih poslancev slovanske krič&Dsko-narodne zveze prejeli smo pomnoženo s prilogo. Vsebina tej številki je raznovrstna in zanimljiva. Na uvodnem mestu je članek o tržaških dogodkih, dalje, kako praktično izkoristiti sedanji politični položaj. Posebno zanimanj« vzbuja članek k jezikovnemu vprašanju iz peresa odličnega slovenskega državnegá poslanca, dalje sledi opis ljubljanskega shoda slovenskih odvetnikov, notarjev itd, proti znanemu ukrepu graâke nadsodDije, — razne vesti iz Štajarske, Koroške, Kranjske, Primorja, Hrvaške, tilavonije, Istre, Dalmacije itd. Iz Istre je nadaljevanje korenitih člankov „Nase sloge", ki dokazujejo, da Istra nikdar ni bila italjanska. Tudi vsebina priloge temu listu Je raznovrstna in podučljiva posebno narodno-gospodarski Članek o novem zemljišno-veresijakem zavodu kraljevine Dalmacije. — Želimo od srca, da ta list najde vsestranske podpore od vseh strank in vseh jugoslovanskih pokrajin. Naročnina znaša za dobo od avgusta do konca decembra t. 1. samo eden goldinar. Uredništvo in uprav-ništvo je na Dunajn, I, Plankengasae 4.
(Jubilejni spisi,) Družba sv, Cirila in Metoda izdala je knjižico: „Franc Jožef, cesar avstrijski. Spisal ravnatelj nčiteljiSČa Fr. Hnbad", Veliko bolj obsežna je od one, ki jo je spisal ravno ta pisatelj za družbo 1. 1888. Odveč je govoriti o lepoti Huba-dovih spisov. Le malokomu Ja namreč dan tak pripovedovalcu talent. Spisana je ta knjižica za mladino sploh ; posebno ngajala bode bolj odrasli mladini. Vsa-
keniu alovenskemu bralcu p» jo je priporožati zato, ker bo spoznal iz nje popolnoma svojega cesarja. Ima 72 Itranij. Cena 16 kr., 100 knjižic 12 gld. — Ob jeđnem izide 64 stranij obsegajoča knjižica: »Naš ceaar Fran Josip I. Spisal prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda Tomo Znpan. Ta knjižica je pa namenjena bolj nasi mladeži po ljudskih šolah. Ker se otroci posebno veselé podob, ima na 30. straneh 27 podob. V množini podob je torej gotovo ne prekosi nobena alićna slavnostna knjižica, bodisi že spisana v katerem koli jeziku. So pa vse podobice tako izbrano lepe, da jej tudi v tem menda ne bo nobena druga jednaka. Kar naravnost presunljive so nekatere. Tako n. pr. slika, kako vojaški župnik Cic deli av. odvezo kranjskemu peSpoIku pred bitko pri Kustoci dne 24. junija 1866, leta. Umerjena je ta knjižica za ne slovenske pokrajine, ker ima razun treh cesarjevih podob slike s Kranjskega, Štajerskega, Koroákega, Goriškega, Tržaákega in Istre. Vsak slovenski otrok bo torej v podobah knjižice gledal svojo domačo de-ielo. Premišljena je dobro v njej vsaka beaeda, Cena 15 kr., LOG knjižic 13 gld. Naročate naj se pa obe
řri trgovcu in knjigovezu gosp. Ivanu Bonaču v ijubljaai.
(Danaánji list) obsega deset strani.
Prvi vseslovenski sïiod kršć.-socijalnih delavcev v IJubljíuii.
Vsem slovenskim krá6.-80cijalDÍn) delavcem po Kranjskem, ŠtajcTskem, Krirolkem in Pritcorakem naznanjamo, da brde v nedeljo., dné 18. septembra t 1. v Ljubljani prvi veliki vseslovenski shod krščansko-socijalnih delavcev.
Kaj nas nagiba, da sklicujemo ta shod?
Letos praznnje naâ ljubljeni vladar svojo petdesetletnico. Ko se Vîie veseli njegovega slavja, ne smejo zaostfiti slovenski delavci. Hvala Bogul velikanska veČina njihova si je se ohranila zavest dolžnosti), ki jih ima do svojega cesarja, zavest hvaležnosti do njega, ki je poroiil ovire delavskim organizacijam, ki je v skrbi za delavsko varstvo in zavarovanje vstvaril že mnogo koristnih zakonov, ki je zadnji éas tudi v politiskern življenju dal mesto delavskemu Btann. Zato bodi njegovega blagonosnega dela spominu v prvi vrati posvećen nas shod, — dokaz naše sinoTSke vdanosti in ljubezni.
Vseslovenski shod sklicnjemo, ker je sedaj bolj kot kedaj treba, da javno prosredujemo proti pogubnemu internacijonalstvu, ki se iz tujine zanala med nale delavce in da veličastno pc-kažemo, da v obrambi narodnih pravic stoji slovenski krščanski delavec vedno v prvih vrstah.
A še drugih razlogov imamo dovc^). Žalostni, obupni prizori na vseb straneh! Kdo s žalostjo ne Opazuje, kako naglo propadajo slovenski delavski stanovi "ťloh? Komu pttč niso znane žalostne razmere slovenskega delavstva? Kako vsej tej nesreči pomagatii» Premisi j ujmo, posvetujmo se, delajmo najprej sami, in Bog bo blagoslovil naáe misli in delo. To je gotovo: ^ bomo rai storili vse, kar zahteva od nas krščanska pravičnost pa krštianska ljubezen, bo tudi Bog stoni
Tie, česar nara je treba.	. u j- t
Za taka posvetovanja so potrebni shodi, in «ato aklicuiemo letos prvi vseslovenski shod krfičansko-soeijalnih delavcev. Sobratje I Pridi na shod vsak, kdor le more! Na tem shodu se bomo ozrli po svetu ter si ogledali, kako si drugoû
pomagajo delavci, v prvi vrsti kráčansko-wcijalni delavci, potem pa hočemo preadariti, kako si hočemo mi, vsi slovenski krščansko-socijalni delavci, sknpao pomagati.
tíobiatje! Dosedaj smo napravijali le vsak t svojem 0^'em kraju delavske shode, sedaj nai je p« že toliko povsod, kjer prebivajo Slovenci, da lahko napravimo velik, veličasten vseslovenski delavski shod. Na tem shodu si hočemo znova utrditi svoje prepričanje, znova se naudnšiti za misel kričansko-socijalno.
Ob jednem se bo tisti dan blagoslovila naia zastava, zastava slovenskega krščansko-socijalnega delavstva, zastava vse slovenske krščansko-socijalne organizacije, Ta zastava bo zanaprej vidna vez, ki nas bo vezala in nas vodila v našem težkem bojni
Ker pa bo zastava skupna last vse slovensk« krščansko-socijalne organizacije, zato vabimo ob jednem vsa slovenska društva te organizacije in aploh vaa prijatelje slovenskega krščansko-iocijalnega delavstva; pridite k slavnosti blagoslovljen j a naáe zastave!
Trdno smo prepričani, da s tem dnevom naredimo velik, važen korak naprej proti cilju, ki nam ga je zarisal z neizbrisnimi črkami poglavar naie svete cerkve, papež Leon XIII., v blagor in čast slovenskih delavcev
Opomtia I. Vsa korespondenca, ki le tiče vsesl o renskega delavskega eboda, se dopoSiljitjo glavnemu tajniku pod n»-BloTom: Luka Smolnikar, etolni vikar v Ljubljani.
Opomba II. Zastava je narefena; da ga pa pokrijejo obiM ■troški zaujo, prosijo se vsi prijatelji krSÎanikO'S'jcijatae organi-£ac^e blagohotni]! prisperkor, ki naj se poiiljajo uredniltvs „Glasnika,"
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1898.
Dr. A. Gregoriit, Dr. Jan. Ev. Krek, J. Žiiikar^
V. »kupine.
1.	Za Kranjsko:
Ivan Brus. Nikolaj Bernard, Dr. Joief Debevec, ferd, Debcucj Anton Fiiúgar^ Jožef Gostinhar, Jakob Grosa, Franc Jaklič,, Ivan Jakopič., urednik „Giamika", Dr. Ivan Jane&il, F)-n.tic Jeraj, Janez Kalan, ^anc Karliè, Anton Koder, Mat. Konií, Valentin Kra&ovec, Anton, Lavreniiić, J, Lotri&, Ignacij Mercîna, Jožef JVitwaft, Franc Omald, Ivan PliberSth, Karol Pollak, Val. Pretnar. Peter Boernan, Tomaž Božnik, Jakob Hiinar^ Jožef Sedmak. Janez Sođar, Luka Smolnikar^ Augugt Šinkovcc, Andrtj Škriba, loan Štefe, Kriětof Wilman, Henrik Zalcsjak, Fran Ziller.
2.	Za Koroško:
Valentin Podgorc, Avg. Križaj, Anton Eupnik.
3.	Za Primorsko:
Jvan Dermastja, F. Hočevar, J. Knavs, Martin Mart, V. NuciČ, Andr. Furlan, Dr. Jos. Pavlica, V. Skerk,
Ivan Šinkovec.
4.	Za Štajersico:
Peicr Erjavec, Jakob G^elman, fran Hruaiel, Jožef Kregar, J, M. Kr&išuik. Martin Matek, Fran Ploë, Nikolaj Putrik, Martin Slati?iek, Alojzij Sket, Fr. Sterbenk. Karol Tratnik.
V Novo Mesto vračujoča se pisma:
V mesecu juliju: Pugel Milan, loco — Barbo Jože, Trebelno — PauliČ Jože, Celovec — Košak Johann, Chicago ~ Kastelic Franz, CHeinstetten — Lov-
rínoTÍČ Fmnziskft, Snšak — A. B,, Šiika — Žargi Franz, Banjalaka — Bečii Mitar, Chicago — Vertin Franc, Milwatikee — Panie Andrej, Blokton — Ausiz Johann, Badapest — UdoTič Johann, Lafayette — Colarie Ana, Kostanjevica — Brezovar Ana, Fîuœe — Blftžii Franc, Kočevje — Kiti Ignatz, Dobrenz — Kom Blaž, Toplice — Ofllob Kocjan, Polhovgradec — Fanlin Marija, Notranjsko — Golel Franz, loco — Uarin Lnigi; Grosswardein — Marjanovič Demeter, Fancsova — Smolié Rozalia, Siàka.
Loterijske itevilke.
Gradec 6. arguata 16 63 37 75 81
StBT. 8836.
(180J
t
Vgeg«mogo6iii Bog renil je zeineljskili muk in trpljenja ter odpoklical v boljše livljenje naSega Ijub-jjeaega soproga, oziroma očeta, starega očeta in ivaka, gospoda
Antona Pavcic-a,
posestnika na Gatinî,
danes dne 2. arguata, ob poln 2. uri «jntraj, po ?ei-kratnem prejetju svatih lakramentov la umirajoče, v 69. letn svoje starosti.
Pogreb bleiega ranjcega je bil v sredo 3. avgusta ob 4. uri popolndne iz hiše žalosti na ťokajSiqe pokopališče.
Zahvaljnjemo se vsem častitim prijateljem in mancem od bliiu in dalei za milo «ointja in obilo spremstvo k Eadnjemu po£itkn.
NOVO MESTO, dne 6. avgusta 1898.
lera PavčlĎ ro). Otrava, soproga. — Anton, Ivan, Matl)a, Franc, Jakob, sinovi. — Marija, Terezija, bčeri, — Franc Marlnčič, Matija Rozman, svaka. ~ Antonija PavčiC, svakinja. — Veó unukov in u nuk In],
Zahvala.
Daé 11 t. m. ob Val®, uri zvečer vžgal ee je moj kozolec in pogorel ; ž njim vred zgorela je tudi vs>i krma za živino, vozovi io vei drugega gospodarskega orodja. Ganjenega srca se toraj zahvaljujem b1. „požarni brambi" ter vsem prijateljem in znancem, ki so aemadoma prihiteli nii pomofi, ter mi tako resili bližnja poslopja, ktera so bila v veliki nevarnoiiti.
(1841	Janez Mežnaráíč.
^rtflai*	dobro izuéen in pridno dela-
OUilOil yen se nahaja v Novem mestu v 8V. Jurja ulici št 178. sprejema delo na dan ter se priporoía blagorodnim gg. graj^éalEom, častiti dnbováíini in naprednim kmetovalctni. Sprejema tudi naročila viako-vrstnih malih ponod trdega in mehkega lesa, vse po primerni ceni, kakor je dandanes lesovina. (166—4)
Podpisani proda po nizki ceni en par konj bolj težke yrste, za pezo, jako pridne in brez napake; nadalje tri vozove, jedno kočijo, jeden kolesel, tri pare komatov, jedno mlatilntco, dve slamoreznici in već đtnzega gospodarskega orodja.
FRANC BOŽiC,
(186—1)	trgovec t Novem mesta, Glavni trg.
Razpis !
Na kranjski Kmetijski 6o1t na Grmu pri Novem mestu z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih
dcTct de/elnili ustanov
za prihodnje šolsko !eto 1898/99, katero se prične 4. novembra 1898.	'
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim uspehom dovršili ljudsko Šoto. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je opati, da, íie bodo potem na svojem doma s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo bresplačno hrano, stanovanje in pouk v âoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati.
V šolo sprejemajo se tudi :
1,	Plačujoii učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in
2.	eksternisti, ki zunaj àole stanujejo in plačujejo le iiolnino.
Lastnoročno pisane slovenske proSnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr., se imajo do
24. septembra 1898
izročiti vodstvu „Kranjske kmetijske àole na Grmu pri Novem mestu".
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo do~ vršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti revera ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovršé to áoló, le dve teti vojaške prezentne službe.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 6. avgusta 1898.
Stev. 677.
Hazglas!
I8a2. 216,
Visok» C. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani dovolila je z ukazom dne 30. julija 18^8 št, 8687^ obdržavati o tedenskih tržnih dnevih tudi
sejniove za svinje y Metliki,
V»led te dovolitve bodejo se odslej zanaprej vsaki pondeljek v l/Ielliki prodajali in kupovali tudi prešiči (izvzeti so samo oni poudeljki, ki padejo na dan pred letnim Metliškim sejmom ali ca katerih je kakov praznik). Prvi tak somenj za svinje v Metliki bode dne 22. avgusta 1898, potem pa neprenehoma, kakor rečeno, vsaki pondeljek.
Prostor za prodajo preSičev o pondeljkih je ravno tam kakor za letne živinske sejmove.
Kupčija traja vsaki pondeljek od 9. ure dopo-ludne do 3. ure popolndne. Vsi drugi predpisi za potne liste itd, so sploh taki, kakor za letne sejmove.
Ker je namen teh sejmov, pospeševati kupčijo s prešiči T povzdigo svinjoreje, vabijo se za obilno vdeležitev vsi prodajalci in kupci,
ŽnpanstTO mestne občine Metlika,
dne 8, avgusta 1898.
župan:
(182)	Jutraž.