St. u. V Trslu, v sredo 12. avgusta 1885. Tečaj X EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko • EDINOST« izhaja 2 krat Da teden vsako »redo in labst« o polndne. Cena 7.a vrr leto je « pld., za polu leta 3 gld., za ćetrt leta 1 gla. SO kr. — Posamezne Številke ne dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trata po S» kr., v Sariol in v Ajdovščini po • kr. — Saro&ntnt, reklamacije m inaerate prejema Opravnlitvo, vla Torreatt, »Nova tiskarna*. _>▼ 1M111M |> —«■«_ Vai doviti ae pošiljajo Uredništvu »vla Tarre.it«« »Nuova Tipografia;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi o^sr poaeuna vrednosti ae ne vračajo. — Jmeruti (razne vrstu naznanila in poslanice) ae zaradunijo po pogodbi — prav ceu6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vaako besedo 2 kr. Slabo delo se maščuje. C. k. namestništvo jo ukazalo trŽaškej občini, da se mora se Šolskim letom 1885/86 na ljudskej šoli v Rojanu v tretjem razredu začeti po-dučevati nemščina, in sicer kakor obligaten predmet. Mestna delegacija je sklenola, da bodo rekurirala proti tej naredbi. Ta vest je gotovo obudila ne le v Trstu, temuč tudi drugod, posebno pa mej Slovenci veliko pozornost. — Kedor ne pozna natančno vseh okoliščin, tudi si ne more stvari tako lehko raztolmačiti, ali stvar ie pri Sla fcisto naravno, in krivo je te stvari v prvej vrsti roagistratovo postopanje v okolici in Boninov manever, zaukazan mu najbrže po magistratu, da namreč vse otroke odpravi iz slovenskega oddelka ter jih po nekako primora, da ae vpišejo v italijanski oddelek. Vse te samovoljnosti magistrata in njoga agentov so prebivalce v Rojanu tako razkačile, da so večkrat protestirali, v imenu Rojančanov protestiralo je tudi društvo «Edinost» in poslale so se tudi mnoge pritožbe vladi. Znano je, da je g. Šolski nadzornik, dr. Lozer večkrat zaporedoma pregledoval Solo v Rojanu, znano je, da je tudi dež. Šolski nadzornik, g. vitez Klodič zadeve rojanske Sole natančno preiskoval, in oba ta gospoda sta nekda naSla, da v Rojanu ni vse tako, kakor bi moralo biti. Rojančani pa siti vočnih sitnosti in večnega draženja od strani magistrata, napravili so uže pred 8 meseci proSnjo na namestništvo, da so uvede v rojausko ljudsko Solo nemSki jezik, kateri naj se začne učiti na podlagi slovenskega materinega jezika uže v H, ali 1X1. razredu kot obligaten predmet in naj se opusti rajše italijanščina. Podpisana je bila ta prošnja blizo od 100 očetov za Solo godnih otrok in motivirana je bila tako, da je otrokom, ki hočejo kaj več postati, nego kmetje ter prestopiti v kako srednjo šolo, potreben pač nemški, pa ne italijanski jezik, katerega se za silo, kolikor mu potreba, vsak otrok lehko nauči tudi zunaj šole. Materin in nemSki jezik naj se uči v šo!i in. naj se ne kvari časa z nepotrebnim in nekoristnim poitali|ančevanjem. Mnogi okoličani namreč žele, Ja bi njihovi otroci šli v srednje šole, v italijanske srednje šole jih ne marajo dajati, ker svojih otrok nočejo odgo-jevati za Italijo, ampak za Avstrijo; v nemške srednje šole pa jih ne morejo dajati, ker v okoliških šolah se pač podučuje lašČina, pa čisto nič nemščine, in ako otrok ne zna uže nekoliko nemško, ne vzamejo ga v Trstu v nobeno c. kr. srednjo šolo. Nekoliko torej mrzenje na magistrat in na mestni zastop, nekoliko pa tudi praktična stran sta kriva, da so se okoličani sami potegnoli za nemščino. Namen ljudske šole ni sicer, da bi se v njej jeziki učili; tudi je i težko ta korak popolnoma odobravati iz narodnega in pedagogiČnega sta-jlišča; ali pri neznosnih razmerah v ; okolici ni zameriti okoličanom, ako | iščejo po vseh le mogočih sredstvih, da se le ubranijo poitalijančevanju. Tržaški mestni očetje so tega v | prvej vrsti krivi, oni v svojej italija-j nomaniji in v svojej nepravednosti | okoličana in sploh Slovana v Trstu, ki je konservativen na vsako stran, silijo do skrajnih korakov; pa kaj bi ga ne, saj mu hočejo vzeti narodnost, stare običaje, vero in vse, kar mu je najdraže; oni si na vso kriplje prizadevajo, da bi okoličana moralno uničili. To okoličan predobro pozna in se torej stavi v bran z vsemi sredstvi m ne bo se čuditi, ako si okoličani z dozdaj rabljeno taktiko še večo grenkoto do vsega, kar jo italijansko, v srce vcepijo. Zdaj bode delegacija rekurirala, Češ, da vlada sega v nje pravice, ali s kakim čelom more kedo tožiti nad krivicami drugih, ako vsak dan dela krivico svojemu bližnemu. Kakor se vidi uže iz tega, začelo je v Trstu močno vreti, slabo delo se maščuje. Ne ostane le pri tem, še marsikaj druzega novega učakamo. Toda naj nam visoka vlada pri tej priliki ne zameri prašanja: «A.li ne misli po tistej poti, po katere j je zdaj ukazala mestu, da uvede v ljudsko šolo v Rojanu nemški jezik, ukazati mestnemu zboru, da preskrbi potrebno, da se osnujejo one slovenske ljudske šole v mestu, za katere je prosilo društvo Edinost in 1429 očetov za šolo godnih otrok ?» Cas je, t.a se uže reši dotični rekurz. PODLISTEK. Indijska drama K&lid&sova. Na slovenski jezik preložil dr. Karol G laser. /Dalje. Glej Št. 61 ) Kralj. Slušaj! 'ii t a): Gorko da ljubim tebe, dragi moj Gospod, ti znano ni; da tu li tvoje Za me gori srce, kako bi to Spoznati mogla? Moja postljk-a Lepo postljaua* 7. biseri krasn6 Mi ne ugaja več. In veter topli, Ki veje iz nebeških pokrajin, Mi Žge tel6, kot ogt nj prav močAn. Urvalt. Kaj neki zduj poreče? ČUralekbA. Ali n» govore dovolj jasno njegovi udje, ki so ovenelim steblom podobni. Vid ula ha. Kakor da bi kdo mene lačnega nasitil, tako me veseli, da si notolažen. Kralj. Samo potolaž<»n? Le poslušaj : Ta stih, ki draga narisala ga Na list, in ki naznanja ml, da njena * Doslovno: moja posteljica na korallmm drevesu. To je eno iz mej rajskih dreves. Iti namesto listja in sadja bisere ln žlahtno kamenje donašu, na čijih žarkih počivnjo boZU bUja (Bolbisai Liubav enaka mojej j.) vsigdar, Ta stih mi toliko velja, kot njen Obraz in njeno čarobno oko. Će vjema z mojim se pogledom lc. Urvaii. Najina ljubezen je enaka. Kralj. Pot1 mojih prstov bi pomazal list; sprejmi ga tedaj ti. Vidnia k a. Pokaži, videl hi rad, ali ti Urvaši sad odreka ko ti je uže cvet želj;\ pokazala ? Urvaii. Dokler se ne ohrabrim, stopiti predenj. idi ti k njemu in govori v mojem imenu. čitralekbd. (Odvratne tastor in stopi pred kralja). Bodi zmagonos n, Veliki kralj! Kralj (vesel). Dobro došla, krasna deva: Ko prvikrat bile ste združeni, Som bolj se radoval ko zdaj, ko sama PriSlA si k meni; JamunA in GangA Zedinjeni le st'i veselja vir. Čitralekbd. Ali se ne vidijo najpoprej megle, potem še le blisk? Vidulaka. Ni to Urvaši ? Gotovo pa je njena ljuba prijateljica. čitralehbd. Urvaši se tebi, veliki kralj, spodobno poklanja in naznanja Kralj. Kaj na/nanja? Čitra lekbd. "Ko so me sovražniki bogov v veliko 1 V Indijski erotiki jo pot znamenje vroče ljubezni. Lajšanje. (Dalje.) Cerkveni učen i ki torej večinoma plesa ne obsojajo samega na sebi kot slabega, priporočajo pa ga tudi nikder ne. V tem treba jim je vurno in počasno postopati ker dobro je znano, kako mora človek gledati, da ne greši v narejanju tega ali onega zakona. Ni sicer ples povsod enako v navadi; načini plesa so tudi raznoteri, tu plešejo same Ženske, moški jih od strani gledajo — kar so nekake predstave — tam plešejo tudi moški, pa vendar ne vsi, ampak samo oni, ki so v plesu dobro izurjeni; drugdje še plešejo moški se ženskimi, kakor je pri nas navada; plesali so nekdanji Rimljani in druži starodavni narodi o priliki obhajanja praznika tega ali onega božanstva itd. Tudi v kristijan-skib časih je bil ples od cerkve dopuščen, ker plesali so pri rasnih cerkvenih Shodib, kar se godi sem ter tja Še sedaj. Ali pustimo uže to in ne razmotrujmo nadalje, je-li ples od te ali one oblasti, cerkvene ali posvetne, dopuščen. Slovenski fant, kader se mu v veselej glavi vzbudi veselje do plesa, ne ptaša, je-li dopuščen ali ne, ampak gre naravnost na ples, tam najde svojo Miciko ter začneta se sukiti. Ples je mlademu svetu nekako prirojen ; ako mu ne dopuščaš iti na ples razvese-lovat se, bode Čmeren ter te bo nekako osorno pogledoval. Glej na primer deklo, katerej si prepovedal včeraj, dan javnega plesa iti na plesišč«, čmerna ti je in jezno se drži, dela se, kot ne bi imela nikakega veselja več do dela, sluša te prisiljeno, čestokrat ti celo »odlajava* (oporeka tvojim ukazom) in vse to radi tega, ker jej nisi pustil na pl«s! Kiko »fletno« bi se bila vrtela, lepo našopirjena mej vaškimi dekleti z svojim Jankom, ki je prav te dni od vojakov prišel I In ti si jej tako neusmiljeno vse pokvaril — nikoli ti ne odpusti iu rajši nego bi pri takem čmernežu služila, poišče si druzega gospodarja, ki jej bode dopuščal hoditi na plesi In poglej na Jankota, sicer skrbnega in delalnega hlapca, ne pustiš ga na plesišče in vedno ti godrnja in zoper tebe toži, da si brezsrčneŽ, ker ne puščaš svojej služinčadi malko se razveseliti in pridobiti si novib moči za delo. Pa vsaj ga puščam, naj gre ob nedeljah iu praznikih nekoliko z svojimi tovariši na sprehod, kamo igrat (to se ve, da le na majhen denar in za kratek čis) ali polič ga izpit v gostilnico — odgovoriš mi — kaj tirja zadrego spravili, takrat si ti bil moja pomoč. Odkar sem tebe videla, veliki kralj, zelo me nadleguje ljubezni bog: mogočni vladar, usmili se mel» Kralj. Da KAma tre! srčni drago muči, Mi pripoveduj; tega pa ne veš, Da Pururavas koprni po njej? Oba enako gorko ljubita. Ra/.beljeno železo druži se Z razbeljenim, mrava pravi to. Čitra lekbd. Prepričala sem se, draga prijateljica, daje Madana kralju Še hujšo rano vsekal, nego tebi; bližaj se mu tedaj; jaz sem oznanjevalka njegove ljubezni, Urvaii. Nestanovitna prijateljica, z lahkim srcem me zapuščaš. Čitra lekbd. V kratkem bove videli, katera družico zapušča. Urvaii (odvzame sramežljivo zogrinjalo). Zmaguj, zmaguj, kralj. Kralj (veselo). V resnici zdaj sem zmagal jaz, ker si Bes-do fizmuga* ti spregovorila; Besede te od Tebe nihče še Ni čut, kot Vel'ki Indra in pa jaz (Kralj jo prime za roko in jej veli sesti). Vidulaka. Častna deva. zakaj pa mene ne \ zdraviš, ki sem zvest prijatelj kraljev? Urvaii [se mu smehljaje naklanja). Vidulaka. Čast in slava tebi! Posel bogov (govori za kulisami). Povi j Urv;i5ljl, prijateljica, Nuj le požuri s,*; vladar vetrov In bogi vsi bi radi videli. Kuko predstavljate vi igro, ki >o- Jo vas je Bharata naučil1 modri; Opravite pa spretno \ osel svoj, {Vsi poslulajo). Urvaii (se ražalosti). Čitralekbd. Draga prijateljica, si slišala besede, katere je posel bogov spregovoril? Veliki kralj naj mi dovoli, da odidem! Urvaii. Niti besedice ne morem spregovoriti; tako sem potrta! „ Citralekba. Veliki kralj! Urvaši ti naznanja, daje odvisna od tuje oblasti, rada bi imela dovoljenje za odbod, da bi mogla bogovom pokorščino skazati. Kralj (zelo ganjen). Nočem se ustavljati povelju, ki ga vama daje vajin gospod; pa spominjajte se mene. Urvaii (odhaja žalostna in pogleduje kralja). Kralj {{dibovaje). Kaj mi zdaj pomaga moje oko? Vidulaka Iboče list pokazati). Nama ostane brezov — (pretrga govor; za si) ko sem Urvašijo ugledal, čudil sem se, pa nisem zapazil, da mi je list pal na tla. Kralj. Dragi, kaj si hotel reči? Vidulaka. Da ne smeš obupati, ker je močno na te navezana; če tudi odide od tod, njena ljubezen ne mine. Kralj. Takisto pravi tudi ml srce; Res skrbno je skrivala svojo ljubav, Pa rožice, ki tresle so su na Kipečih nedrih, javljulu so jasno, Da gorko ljubi lalo me dcklti! *) Ko si bila Se v nebesih. EDINOST še od mene? Na ples bi rad Sel, in tega mu ne puščaš in prav imaš! Na plesovih ni le v nevarnosti ženska in moška, posebno pa prve, sramežljivost, tatu se ne pohujša le toliko deklic; radi plesa se ne joče le mnogo deklic, ker so bile zapeljane od brezvestnih in preži vih mladeničev — temuč na plesiščih se zapravlja, meče se strani težko zasluženi denar. Predolgo, da. nemožno bi nam bilo preSteti nesreč, koje so zadele neštevilno kmetov, ker so jim sinovi na plese zahajali: prodano jim je bilo zemljišče, ker je fin dolgove delal, ne da bi oče za to V£-del, ter denar zapravljal na plesiščih. Ni samo ples, koji po nekih krajih prav visoko stane, ampak z njim je zdru ženo popivanje, plačevanje, kvartanje, sploh zametanje težko prisluženega denarji. Ali tudi sam ples preveliko pobere, ker misleč na ples na brjarjih, koji Sf' večinoma na deželi pri rej uje. sprevidimo, da unet plesalec na njem premnogo zapravi. En sam mladenič na dež-dl zapkše v enem samem popoldnevu lahko do 20 in več goldinarjev! In pomislimo tudi, da se plesovi priiejujejo po letu vsako nedeljo v enej vasi, ter da mladeniči iz ene vasi ne smejo (v pravilu sloge 1) manjkati i na plesu v drugej vasi, kakor ne ti na plesu v prvej vasi: na tak način »unet plesalec« zapravi lahko vsako nedeljo samo na plesu 20 gld. Naj pleBe pet nedelj zaporedoma, zapravi jih sto! Ako tako počenja dve, tri leta ter nič ne zlužijoč, ampak ako zinirom le se vsoja z upanjem, da mu oče, ko letino pobere in proda, dolgove plač;»; če nadalje letina, kakor je sed;ij navadno, slabo Izpade, sin pa vendar pleše, upnik daja, slednjič pa lepo zapleše — dedščino, hišo in premoženje I To je le primer, morda tudi kaj pretiran, ali mogoč in tak, ki se je morebiti marsikde uža obistine], kajti denarja ne hoče le ples, ter le zapj ga brezmišeljni fant ne trosi, temuČ tudi grlo je pri plesu navadno suho in kvarte so tudi na polici nemirne: keliko se potrosi za vino? koliko se zgubi v igri? koliko darov se da svojej ljubkej plesalki? kde je obleka, ki se eestokrat navlaSČ za ples omisli? itd. Ni vsak plesalec enak. vsak gotovo ne trosi po nepotrebnem tol ko denarja, vsaj plrše in pije vsakdo po svojej volji: nekateri smatrajo ples res za veselje, veael kraj, kamor popeljejo svojo bodočo ženko se malo razvedrit; niso vsi, ki na plesih gfje le pohotnosi ter druzega namena nemajo, ne^o se z ubogimi deklicami norčevati. Ne 1 tega ne trdimo, ampak ples smatrajo nekateri za dopuščeno in nedolžno zabavo in se na plesu tudi enako vedejo in s temi potegnemo tudi mi. Vsakdo si po mučnem in duhomor-nem delu želi zabave in razvedreoja; Vid ušaka. Srce mi trepeče; ne bo več dolgo in ti omeniš list. Kralj. Kako naj razveseljujem svoju oko? (malo premišljuje) Prijatelj, daj mi brezov list. Vidušaka. {Gleda v straheh fui vse strane). Oh, up moreni ga najti; bv kone je z Urvašijo šel v nebesa. Kru j. Bedak je v vsem nezanesljiv; poišči ga vender. Vidušaka. Morda je tu, morda pa tam. (Skače u a vse strani in išče). (Kraljica t služabnico Nipuniko in spremstvom nastopi). Kraljica. Niponika, si res \idela, da je kralj z Maravakom stopil v to le senčnico? Nipunikd. Sem-li ti kdaj kaj druzega poročala, nego resnico? Kraljica. ^ V grmovje hočem tedaj stopiti in poslušati, o Čem se ž njim zaupljivo razgo-varja; prepričam se pri tej priliki, govoriš li resnico ali ne. Nipunikd. Kakor ti ugaja. Kraljica [šetaje in obiraj t se sem ter tja) Draga Nipunika, kakšen list je to, ki ga nama južni veter nasproti nese? Enak je sveži skorji. Nipunikd (spfi\navši ga). To je list iz brezove skorje. jDasi se so vrti, vendar se more videti, da je popisan ; obtičal jo na tvojih nanožnirah1 (pobere ga). Smem list pročitati? Kraljica. Dobro, pročitaj ga. 1 Indijsko krasotice nos jo tudi na nogah prstane. Človek, ki je ves teden trdo Životaril in si telo habil, potreben je, da se v nedeljo nekoliko razveseli s tovaršijo ali sam. Tudi ples ponuja nekoliko zabave in raz-vedrenja, to pa ne človeku, ki se vedno trudi pri teŠkem delu, ampak le onemu, ki lahko in brez skrbi živi; kmetič n. pr. ki vedno na polju ali drugde svoje žile napenja, ne smel bi imeti v zabavo in razvedrenje — plesa, skakanja in novega trudenja, ampak kaj druzega primernejšega in boljšega; vsaj mu ples v resnici nič zabav«, nobene koristi, premalo veselja donaŠa; plesal naj bi izjemno prav redko kdaj, tedaj namreč, ko se ni imel truditi se zelo mučnim in težkim delom, O tem pa še kaj prihodnjič. Levin. {Dalje prlh.) V Malulijevem ujetništvu. Italijanski duhovnik in misijonar Luigi Bunoni, ko je po hudem trpenju ušel iz M ihdijevega ujetništva vEl-Oheidu, priobčil je v Kahiri svoje dogodke. Iz tega obširnega poročila posnemljemo nekoliko zanimljivih stvaii. Bononi je v družbi z enim Avstrijcem in dvema Italijanoma napravil misijonsko postajo, pred Obeidom so bili vsi ujeti. O tem pripoveduje tako le: Sedem izmej n. s so peljali pred Mohamed Ahmeta (Mah-dija). On nam je rekel, da je potreba, da takoj prestopimo k muhamedanskej veri. Mi smo določno odgovorili • »Mi ne moremo vere promeniti, Bog nam to prepoveduje, in ako bi tudi na videz muha* medansko vero pripoznavali, vendar bi naše srce o tem nič ne ve lelc«. — Ta odgovor je razdražii Mohamed Ahmeta. On je kričal: »Varujte se, neverniki! Jutri bo petek. Jaz vam dajem čas, da premislite. Ako do jutri ne sprejmete muhamedanske vere, kaznovani boste zarad trdo-vratnosti. Jaz sem govoril« I Potem nas je obiskalo več dervišev ter so nas rotili, naj se udarno volji Mohamed Ahmeta, mi pa smo jim odgovorili, kakor onemu.— Derviši so se raztegotili ter mahali z širocimi svojimi meči« D:ugo jutro so nas na prosto peljali. Našli smo Arabce stoječe v vrstah, za njimi smo videli veliko število konjikov. Na tisoče mečev in sulic se je blesketalo v solncu. Mislili smo, da je za nas napočil zadnji dan, ali bali se nismo. Veselili smo se, da za sveto našo vero umremo, Ko smo šli ob vrsti Arabov, mahali so ti z meči i nam pretili. K malu smo dospeli na mesto, kder je bil Mahdi. Sedel je na krasnem droinedaru fkameli). Ko smo se približali, zagrmel je nnm nasproti: »Nu, vi kristijanl, ali se hočete pomuhameda-niti, fili glave zgubili?« Mi smo odgovorili: »Seik Mohamed, ti imaš veliko oblast, ti zapoveduješ tisoč in tisoč bojevnikom, katerim lahko u kuješ, naj z nami store, ka< se ti ljubi. Ali ti nemaš oblasti siliti nas, da se pomuhamedanimo. Rajše umremo, nego svojo vero zatajimo«. Po teh besedah, katere smo vsi izgovorili, nastala je velika thota. K nam so stopili drvjši z dolgimi meči in čakali ukaza svojega go- Nipunikd (pročitavši). To ti je lepa reč Unaši kralju svojo ljubezen izpoveda: mislim, daje list nama po neopreznosti Manukovi v roke prišel. Kraljica. Dobro, zdaj pa hočevi s tem ilarom k ljubimcu apsaras iti. Kraljica (gre \ spremstvom okolo senčnice). Prijatelj dragi, kaj se giblje tam ob robu raskoš ne ga brega, ki ni daleč od našega šetaliSča? Kralj (vstavši). O veter muhijanski', zvesti Iti Prijatelj si spomladi, spr.jmi zdaj Prenežni cvetni prah, da ti nikdur Vonjava ljubke manjkalo ne bo. Kaj neki t koristil hodu list Predruqe, ki si ml poprej ga vzel: Saj veš, tla razni tohžitelji Pomagajo ljudem »uljubljeuim. Nipunikd. Glej, kraljica, glej, ta list se išč<\ Kraljica. Vidim. Vidušaka. Zmotilo me je pavovo p*ro ki je po barvi enako ovenelemu aŠoku. Kralj Popolnem sem pobit. Kraljica {pristopivši) Ne toži več, mož; tu le je list. Kralj (osupel, ia si) Kaj ? kraljica ? (v zadregi) Pozdravljam te. Vidušaka. Prijatelj, prav pošteno si se spekel. Kralj (prijatelju). Kako se zdaj izkoplj^m? Malaja gorovje na Malabaru. ( alje prih.) spoda, da nas usmrtijo. Mahdi nas je gledal, a ni besede ni spregovoril. Potem pa je vskliknoi: »O, Nuarenci, naj Allab omeči va81 srca ter vas pelje na pravo pol«. Potem pa je na ves glas zavpil: »Vsi, ki ste tukaj pričujoči, vi Šejki in derv Si, in vsi, ki nosite orožje, denite svoje meče v nožnice. Ukazujem vam, odvedite te Nazarence v moj Šator v varstvo. Tako jaz hočeml.Odvedli so nas potem v slamnato kočo. On nam je ukazal, nai sedemo in z njim jemo. Potem Be je odkritosrčno in živo z nami razgovarjal o raznih stvareh. »Zanašajte se na moje varstvo. Z i las se vam ne sme krivice zgoditi. Izročim vas možu iz Sirije, kateremu je ime George Stamhouli. Ta mož je prestopil klzlarnuin vas poduči ovseni potrebnem. Potem so nas izročili temu možu, ki nas je sprejel v svojo kočo. Tu smo ostali dva meseca. Godilo se je nam vedno slabše, bili smo umazani, lačni, nagi. Mahdi se ni več brigal za nas. Trije izmej nas so umrli v groznih bolečinah; dežje kapal na umirajoče. Skrivši Bem jim podelil zadnje tolažbe svete vere. Naši sovražniki so se nadejali, da nas hudo ravnanje prisili, da se pomuliamedammo; ubili nas bi bili, da so nas zasačili pri kakej krŠčanskej božjej službi. Strašno trpenje umirajočih mojih tovarišev me je napotilo, da sem sklenol iti k Mahdiju, naj se zgodi kar koli. Šel sem k njemu in zahteval, da pošteno spolni besedo, katero nam je dal, da smemo nemoteni iti v Egipt. Mahdi je odgovoril: »Jaz tvoje prošnje ne morem uslišati, Bog mi tega ne dopušča, ali vzemi teh deset Marije Terezije tolarjev in kupi si. kar potrebuješ. Tu imaš tudt obleko, da se oblečeš, tudi ti ni prepovedano, časi iti na trg, jaz sem ukazal, da te no sme nobeden nadlegati; vendar moraš vedno arabsko obleko nosit «. Približal se je čas, ko se je morala posadka v Obeidu udati, ako ni hotela, da jo glad pomori. Trpela je strašno. Zadnji ostanki živeža so se plačevali silno drago, eno jajce je veljalo en tolar. Možje so bili kakor duhovi, hodeči kost-njakl, le koža in kost. Če je kdo umrl, teško se je dobil, ki bi ga bil pokopal; živi ljudje so tako oslabeli, da niso mogli groba skopati; tako so mrliči gnjili na solucl. Vsak dan je rodil nove strahove. Izkopavali so, od lakote prisiljeni, mrtve pse, osle in kamele ter jih jedli. Nadloga je dospela do vrhunca, ali hrabri stari Turek se ni hotel udati. Nazadnje vojaki niso mogli več orožja v rokah držati, kakor lačni volkovi so se plazili okoli in živeža iskali. V dan 18. januvarja so uporniki skočili čez nasipe. Ko so derviši stopili v veliko dvorano vladnega poslopja, našli so Ahmed Said pašo, sedečega na lesenem stolu, z rokami Čez prsa prekrižanimi. Planili so nanj, da ga umore, ali nekateri so zaklicali, naj ga puste in pred Mahdija odvedo. »Umaknite se, vi psi, malovredni uporniki, ne dotaknite se me, jaz pojdem sam k Mohamed Abmetul« zakričal je paša. Boječe so se Arabci uinaknoll, prestrašili so se njegovega pogleda. Ko je Mahdi zagledal pašo, takoj je vskliknoi, naj ga drže za roke in jih mu zvežejo, in bil je v resnici skrajni čas, ker uže je Turek potegnol iz nedrij re volver in ne bil bi minol trenotek, da bi ustrelil bil strašnega vodjo upornikov. »Odvedite psa Turka iu prodajte ga na trgu onemu, ki sanj največ ponudi U zakričal je Mahdi. Ta njegov ukaz se je brez odloga izvršil. Nek emir, ki je po naključbi prišel po poti i ni vedel, kedo je na prodaj postavljeni mož, vskliknoi je: »Prodajalec, za tega tu le rad dam (580 piagtrov! in prodali so mu ga. Ko je Mohamed Ahmet to zvedel, izdal je ukaz, naj se Ahmet paša predenj nrivede in privedli so ga nekateii derviši. Ponosno i ne boječe se je okoli sebe oziral, ko so derviši izdrli meče, zagrmel je : »Vi ste prišli umorit mene, ka-li? Prokleti stra-hopeli psi, jaz Be vas ne bojim. Naj se grobi vafiih očetov oskrunijo. Prokllnjam vas in tudi vlačuge, ki so vam živenje dale. Jaz proklinjam vaše očete in vaše matere v tretji rod. Jaz proklinjam vas vse najbolj pa vašega krivega proroka ^Muhamed Ahmeta!« Zdaj so planili vanj lin mu prohodli prsa. Umrl je junaški. Besni vsled groznega prok'etja so planili drviši na Ali Bei Šerifa ter ga umorili, in ž njim vred mnogo častnikov. Ko je Mahdi čul, kaj se je zgodilo, udrle so se mu solze, s pepelom si je potresel glavo ter je žaloval. Mej tem, ko je Mahdi obsul Obeid, umrl je tu duhovnik Giovanni Losi, dva druga sta bila ujtta in prisiljena k Izlamu prestopiti. H krati je b lo ujetih tudi pet sester, ki so bile kakor tovaršce k nam poslane. Nadejali so se, da bodo posnemale vzgled moških. Ali sestre so se odločno branile vero promeniti. Uboge ženske, sama kost In koža, bile so v strafi nem stanju. Nekega dne mije nekdo stisnol v roko pismo, bilo je od Hicks paše in pisano v Kartumu 21. aprila. On je naznanil, da se z veliko vojsko obrne proti Obeidu, ter me je opominal, naj bodem pogumen, ker nas gotovo otme. Mej tem ko sem bil v Obeidu, videl sem, kako so tri može iz mesta podili; a zdelo se mi je, da jim ni resnica. Nekoliko časa potem sem zvedel, da so bili to trije vodje izdajice Hicks paše. Izgnali so jih le na videz; oni so imeli ukaz, Hicks pašo v past zapeljati. Zdaj je prišel v Obeid Kalifa Abdullah El Taiski. Prvo njegovo opravilo je bilo, da je nas k sebi poklical. Ukazal nam je, naj prestopimo k Izlamu. Mi smo mu odgodili tako, kakor Mohamed Ahmetur ko je enako od nas zahteval. Poslal nas je zopet domu, ali ukazal nam, naj mu izročimo sestre. Mi smo njemu odgovorili: »p0 lastnem vašem mozlemitiškem zakonu je prepovedano, da žene obiskujejo hiše tujcev«. V dan 1. aprila so nam sestre šiloma vzeli In strašno trpenje se je zdaj zanje začelo. Za rob-kinje so jih emirjem dali. Z mano in dvema mojima tovarišema so enako storili. Poslali so me k Bert El Val-u, Giusseppe Orwalder pa je prišel v hišo emirja Ab-dali,a Vad en Noor in Giusseppe Regnolo v hišo šerifa Mahmuda. Od tega dneva nisem sester več videl, vendar pa sem zvedel, da so strašno z njimi ravnali. Neprestano so jih mučili, naj prestopijo k Izlamu, ali ostale so stanovitne; nikakor niso hotele zatajiti svojega zveličarja. Nekoliko dni pozneje so morale te uboge ln skor ili v Rahat. Tu je bil Mahdi, pred katerega so jih privedli. Slaba njihova natora se ni mogla več upirati. V obupu in da se ognejo večega žaljenja in ponižanja, privolile so, da prestopijo k Izlamu. Dali so jih za žene trem Grkom, ki so se pomuhamedanili. Imenujejo se ti trije možje: Dimetnj Coco-roubo, Andrea in Paragioli. Ti pa so Izrekli, da so to le storili, da so nesrečne žene daljSih nezgod oteli, in da so le po imenu oženjeni. V dan 20. aprila so tudi mene z dvema tovarišema poslali v Rahat, kler smo ostali do 20. avgusta, potem pa so nas oklenoli in kakor hudodelce zopet v Obeid odpeljali. Tu so nam spone odpeli in stanovali smo v hiši šerifa Mahmu ia, kder smo se smeli svobodno po mestu in oko-1 ci sprehajati. Zdaj se je približal dan moje otetbe. Malo so se brigali, kdaj izi-dem in pridem. Ubegnol sem po poti proti Asatu; devetnajst dni sem hodil; šel sera čez Nil in prišel v Dongolo, kder sta me major Turner in kapitan Luke Whlt© gostoljubno sprejela. Politični pregled. Notranje dežele. Naš ctsar se je 7. t. m. ob pol uri poslovil v Gostinskih toplicah od nemBkega cesarja ter napotil v Inomost, kamor je dospel o poluuoči. Tu so ga sprejeli nadvojvoda Henrik, ministarski načelnik, de. želni namestnik in vojaški deželni poveljnik. Vsa pot od kolodvora do cesarske palače je bila razsvitljena z bengaličnim ognjem ln če tudi je bilo vreme slabo ia pozno ponoči, vendar Be je zbrala velika množica ter cesarja navdušeno pozdravljala. Zjutraj ob 7. url je cesar pregledal vojake In jim izrekel svoje zadovoljenje. Ob. 10. uri dopoludne so se mu poklonili posvetni duhovniki, dostojanstveniki, gosposke, občine, korporacije In deputacije, potem pa je dajal avdijence. Na županov nagovor je cesar odgovoril, da ga veseli, da mu je domoljubna svečanost dala priliko, zvesto deželno glavno mesto Inomost zopet obiskati in s tem zopet pokazati, kako rad v njego vej sredi prebiva. Cesa»ju je znano, da tukaj v vsakem času staro zvestobo zopet najde. Na nagovor načelnika osrednjega odseka zveznih strelcev je rekel cesar, da je s živo zadovoljnostjo sprejel v znanje domoljubno prizadevanje osrednjega odseka in ga zelo veseli, da se more sam prepričati o razvoji tirolskega strelstva. Domoljubje deli strelstvu, kakor bistvenej podlagi deželne bratube, pravo posvečeuje i u večji pomen. Cesar se zanaša na to, da bodo strelci drage naše domovine to vedno na srcu imeli. — Zvečer je bila 8t?renada, bakljade se je udeležilo 500 pevcev, po bližnjih višavah pa so goreli kresi. Cesar je z nadvojevodoma Karol Ljudevit in Henrik na pomolih poslušal petje; vse ljudstvo je odkrito pelo cesarsko himno ln cesar je vedno pozdravljal s pomolov. V ponedeljek zvečer ob osmih je cesar zopet zapustil Inomost ter izrekel v lastnoročnem pismu deželnemu namestniku pre8rčno veselje zarad prelepih dokazov Ijubezm in udanosti ter ukazal deželnemu namestniku, naj izreče vsem udeleženim društvom in vsemu prebivalstvu cesarjevo živo zahvalo, županu mesta Inomosta je podelil red železne krone prve vrste. — 21. in 22. t. m. pojde cesar k vojaškim vajam v Pizno; 25. 26. in 27. utegne biti shod z ruskim carjem v Kromerižu; 13» EDINO 8 T 13. in 14 septembra priJe obiskat razstavo v Celovec, oil kodar se napoti na hrvatsko granico k vojaškim vajam. Minister zunanjih z°dev grof Kalnoky pojde te dni obiskat kneza Đismarka v Varzin, kder ostane več dni. Bolgarski knez je prišel 10. t. m. na Dunaj in se dalj Časa mudil pri grofu Kalnoky-ju. potem pa odpotoval na Bolgarsko. Vnanje dežele. Na balkanskem poluotoku se pripravljajo nove dogoibe; znano je, da je v Ma-cedoniji pod pepelom vse živo; v zadnjih časih pa se Črnogorci zelo selijo v Bolgarijo in Macedonljo, ali ne v središča teh delel, koder se lahko dobi delo in zaslužek, ampak v skoraj nedobodnje malo obljudene kraje na srbskej meji, pa tudi srbski izseljenci v Bolgariji so zapustili sedanja svoja bi-valifiča ter se naselili na mejo. Ni dvombe, in pisma so potrdila, da se pripravlja agitacija na balkanskem poluotoku. S tem v žvezi je brez dvombe tudi srbskega kralja ukaz, s katerim seje v več mejnih okrajih uvedla stojna sodba zarad roparstva Rumunski judi so poslali posebno deputacijo angleškemu ministru Salisbury-ju in ga prosili, naj se Angleško za jude na Rumuuskem potegne. Salisbuty je odgovoril, da obžaluje, da morajo judje zarad predsodkov ljudstva trpeti, da angleška vlada, ker je podpisala berolinsko pogodbo, ne more tega prašanja v nemar puščati, ampak da stori, kolikor jej bode mogoče, da se stanje judov na Rurauoskem zboljša. Mejnarodna brzojavna konferenca se je 10. t. m. v Berolinu odprla, Zastopanih je na njej 33 diiav in 17 kabelskih druži), pričujočih je 72 poslancev. Na angleški predlog je bil za načelnika izvoljen Step-ban, iu Hake za njegovega namestnika. Načelnik Stephan je izrekel željo, da bi se posrečilo skleuoti take doloČiie, da bi brzojav bil vsakemu, tudi mapj premožnim, pristopen. Belgilki državni zbor je 5. t. m. sprejel velevažuo vladno predlogo, glede promembe državnozborskega volilnega zakona. Vsled te promembe so si konservativci zagotovili večino v državnem zboru, v mnogih okrajih, kder so bili doslej izvoljeni liberalci, prodro vprihodnje konservativci. Grlki kralj je 8. t. m. odpotoval iz Aten skoz Trst na Dunaj; od tod poj de v kake toplice. O Avfganskempralanji imamo te le važ-niŠe vesti: »Journal de St. Petersbourg« naznanja, da se ni potrdila vest o zjed-injenju avfganske vojske pri Pendjehu iu da sa tudi ruska vojska ni tja poslala. — V »Times* pa se poroča 6. t. m. iz Mesheda, da so bili angleški častniki v Heratu dobro sprejeti in da se Herat marljivo utrjuje; emir pa zbira veliko vojsko, da lahko pride Heratu na pomoč, ako bi vstala vojna. — •Morning Post* pa 8. t. naznanja, da so zadnje poslanice ruskega ministra zunanjih zadev zelo pomirljive in da je mogoče, da se avfgansko praSanje naglo reši. Na Francoskem so bile volitve v državni zbor na 10. dan meseca oktobra določene. V angleUej spodnjej zbornici je 7. t. m. predložil Churchii proračun za Indijo. Iz njega se vidi, da so troški zarad avfgan-skega prašauja zelo poskočili. Samo za podporo avfganske mu emirju, ki je znašala doslej četrt milijona šterlin, postavilo se je v proračun 3 '/u miljonov, da se pomnoži avfganska vojska. Tudi proračun za indiško vojsko, ki se ima pomnožiti za 80.000 mož, poviš,.l se je za tri milijone šterlin. Proračun je bil sprejet. It Sudana se poroča, da Mahdijeva sinrt upornikov kar nič ni preplašila, upor je vstal povsod, od kodar so se umaknoli Angleži. Pod angleškim pokroviteljstvom stoječi puščavniški rodovi so v najvtčjej stiski i nemajo druzega izvolja, nego pristopiti k upornikom, ako nečejo biti uničeni. Zato stupajo v vrste upornikov in vsled te^a nemajo Augleži v onih krajib nobenega vpliva vtč. Kaj stori lord Saiisbury I njegov poslanec VVolf, da Angleško v teh krajih z pet pridobi zgubljeni vpliv, to je Še ekrivnost teh dveh mož. V vshodnjej Aziji se ponavlja proganjanje kristijanov. Škof iz Quiuhoua je poročil, da je bilo v provincijali Bindich u Phuyen pet misijonarjev in mnogo kristijanov pomorjenih, 8000 kristijanov se je otelo v deželo Quinhon, katero imajo Francozje v oblasti. Iz Tonkina poročajo pisma, da so Kitajci 22. junija, takoj po odhodu Francozov, zasedli Kelung, oplenili naselb ne in hiše Evropcev ter razdrli francoski tabor. Angleški trgovci vsled tega zahtevajo ol Kitajcev odškodnino. DOPISI. Bazovica 11. avgusta 1885. Ko sem vdobil cenjeno Edinost od 29. julij i v n.ke, čital sem dopis iz naše občine, ker pa ni bilo dosta jasno popisano, zato hočem jaz še nekaj dostaviti. Vedite tedaj, kako sem jaz svojo borno kočo skupaj spravil. Noe je delal svojo ladijo 112 dni, jaz pa svojo kočo 105. Kar je Noe po dnevi dodelal, to so mu nehva-ležniki po noči podrli. Jaz pa sem po dnevi kida], po noči pa kamenje napravljal. Mej delom pa je vedno pl.Mirkovič mimo hooil in delo pogledoval. Ko sem delo dovršil, prosil sem slav. magistrat dovoljenja, da se smem preseliti iz stare koče v novo. Par dni po prošnji pride g. inženir pl. Mirkovič in ž njim vaški, ali boljše magistratov župan. Ko pregledajo novo poslopje, ne dovole mi v vanje se preseliti zaradi tega, ker nisem dal opeke pod streho, ampak takozvane kraje. Potem gredo v staro kočo in ko vidijo zapuSčeno, ukazažejo mi, naj se koj iz nje spravim in jo v treh dneh po-derem. Zdaj kam sem se hotel obrnoti? Če pa tega ne storim, bodem pa s zaporom kaznovan. Potem sem v drugo prosil slavni magistrat, naj mi dovoli stanovati v uovej koči, kar mi dovoli s pogojem, da moram staro podreti. Ali kaj vse to pomaga, ker ognja mi niso pustili kuriti. Zima je bila. Kam z otročiči? Kaj bodo surovo palento jedli? Kaj bodo na polu zmrzli in gladni spat hodili? Ko so videli ljudje gladne in prezeble otroke, začeli so me karali, zakaj ne zakurim ognja prezeblim otrokom. Ker me niso pustili pri miru, morala je moja žena ogenj zakuriti zaradi druzih Jjudi. Ali ko župan zagleda dim skoz dimnik koj priteče in ogenj z vodo polije. Na to ubogi otroci začno plakati ali županovo srce se še potem ni omečilo. Po tej prigodbi je hitro raport na magistrat napravil in v treh dneh je bil zopet prišel z dvema žandarjema v hifio in zahteval eho devo fare capa di camln di pieracotta. Ker pa jaz nisem razumel, kaj to pomenja, moral mi je finančni nad-stražnik raztolmačiti. Potem sem moral prositi pri sosedu desetak, katerega sem moral potem trdo zaslužiti, da sem kupil opeke za »capa di camin«. To vam so ljudje, kateri delajo po svojih, a ne po deželnih postavah. Oni ne gledajo druzega, nego kako bi okoličana uničili in svojo zamrlo iu poteptano cikorijo povzdignoli. Ker r.e morejo z lepa tega doseči hočejo pa po tiransko. Mateus. Domaee in razne vesti. Naredbe zoper kolero. C. k. deželno namestništvo je zopet poslalo okrožnizo vsem podredjenim političnim gosposkam, po katerej imajo gostilničarji, gospodarji zavodov, tisti, ki dajo prenočišča in tudi zasebniki, posebno v večjih občinah, krajnej policiji takoj naznaniti vsacega popotnika iz južnega Francoskega ali Spanjskega, da bo krajnu občina mogla po zdravniku preiskati zdravje tujca in ga najmanj tri dni nadzorovati. Ako hi se prikazaia kolera, ali driska, nfiora se tujec od družili ločiti in vse storit', kar je ukazano, da se bjlezeu ne razširi. ilezlkovo pradanje v tržas kej okolici. C. k. deželno nameit-ništvo je tržaŠkej občini ukazalo, naj v rojanskej ljudskej šoli s tretjim razredom počenši uže v šolskem letu 1885-86 uvede nemški jezik kakor zapovedan učni premet; mestno starešinstvo pa je sklenolo zoper ta ukaz vložiti priziv, poudarjajoč občinske pravice. Porotne obravnave so se v Trstu pričele v ponedeljek. Obravnujejo se tale kažnjiva dej inja: 10. t. m.: tatvina; zatoženec Fr. Candus; 11. t. m.: tatvina, za toženec, Andr. Darnez in Jos. Z;»ppel. 12. t. m. i Umor, zatoženeb Ambr. MiChe-luzzi; 13. t. m.: Zloraba uredske oblasti, zatoženec Jak. Marusich; 14. t. m.: Uboj. zatoženec Iv. Bass ; 17. do 20. t. m.; Umor zatoženec And. Zeg;<. Razen t«-h pndtti na vrsto še dve drugi obravnavi, ki niste še določeni. Tramway na par s Trsta v Mirauiar. luženir Pavel P,.lese je prosil vlado, naj mu dovoli tehnična započetna dela za tramway na par od tržaškega k(-lodvora po cesti skoz Barkovlje v Mira-mar. Prosilec meni, da s tem ustreze ob- činstvu, ker Miramar zelo obiskujejo tujci, ker je sprehajališče proti Miramaru jako priljubljeno, in ker družba kapitalistov uže meseca oktobra t. I. začne delati velikanske kopelji v Barkovljah. Delavci mestne pllnarnice so delo zapustili. Zantevali so namreč, na] se jim poviša dnina, ki znaša zdaj t gld. 50 kr. i naj se skrajša dvanajsturno delo. Vodstvo jim tega ni hotelo dovoliti, vsled česar so se vsi kurjači delu odpovedali; avstrijski Lloyi je plinarnici začasno poslal potrebne kurjače. Izlet tržaškega Sokola Na- brežlno. V nedeljo ob 4'l, se je zbralo na kolodvoru v Trstu oaolo 40 Sokolcev v opravi se zastavo in nad sto drugih udov našega vrlega Sokola, katerim se je piilrtižilo še mnogo drugih slovenskih družin tržaških, tako da je bil vlak prenapolnjen in jako dolg. Okolo pol 6 ure pop. smo dospeli Nabrežino, kder so nas čakali na kolodvoru občinski zastopniki, njim na čelu g. župan Caharija, potem odborniki bralnega društva z veteransko godba (oddelek Komen). Župan je pozdravil Sokola in Sokolov podstarosta g. B. se je na kratko zahvalil za srčni sprejem. Na to so gosli odšli v vas Nabrežino; na čelu godba, potem Sokol in za njim drugo občinstvo. Ko se je Sokol približal vasi, začeli so streljati topidi, vsa vas je bila odičena se zastavami in na veselični prostor se je šlo skoz lep slavolok z na pisoma »Dobro došli« in »Složimo se«. Beseda se je začela ob pol 7 uri. Petje je bilo dobro, posebno pa se je dopadal mešani zbor. Vsa hvala g. učitelju iz Šempo-"aja, ki je pevce in pevkmje tako dobro zvežbal. Igrali so gg. diletantje prav dobro, občinstvo je vžilo zadosti smeha. — Po besedi so se gostje razveseljavali v raznih gostilnah in je veselje nekaljeno trajalo pozno v noč, Še le ob 11 uri smo se ločili od prijaznih Nabrežincev. — Pri tej priliki zopet povdarjano željo, da bi naš Sokol Še večkrat napravil kak izlet in da bi se takih izletov udeležilo še več udov pa v sokolskej upravi, katero opravo sme vsak Slovenec ponosno nosit'. — Bodimo Sokoli v s.'cu, pa tudi na zunaj ne zatajimo tega društva. Koncert pevskega društva •Zore* v prostorih obrtuijskega društva se ni posebno dobro obnesel. Ne bodemo obsojevali pevcev samih, ki so po svojej moči storili, kolikor so mogli, ali obsojamo one, ki se rajši udeleže nespametnih plesov in pustć društvo, kakor je obrtnijsko, na cedilu. Vse leto prejemati od istega društva, da prepušča «Zori» prostore, dobroto, naposled, kadar treba povmoti mu malo ljubav, pa se hitro pozabi vsa storjena dobrota. Sveta plačilo je nehvalež-nosil Ali preidimo k pevskim točkam. Pelo se je v obče prav dobro. Najbolj se je dopadala občinstvu pesen : »Pozdrav Bledu* od Antona Nedveda. Solist g. V. Lovrenčič je bil pri čistem in sonornem glasu; peti je moral dvakrat. Deklamovala je izven sporeda gobpica N. na zadovoljstvo zbra-nega občinstva, jako povoljno. Nekaj nam pa teži srce. Čemu ee pri vsakej priliki kaže neka umazanost, ki bi jo smel imenovati črno, ko oglje napram odboru? Človeku je pri srci tesno čuti od odbornika-pevca tako neumestno zahtevanje, naj se iz diuštvene blagajnice potroši za južino itd. Govorili bi lehko še več, ali za denes zaključujemo s tem, da se ne bode nikdar več kuj tacega slišalo. Odbor naj bi pa proti takim osebam, ki niti svoje dolžnosti v plačevanji ne izpolnijo, drugače postopal. Za okoličane. V Kontovelju se popravi reservoar za vodo. Dotična zidarska dela se odda000 gid. Samomor. 39 letni podmašinist Štefan Ctharija, rojen Nabrežiui se je pred-včerajem točno opoludno v borovčevem gozdiču pod s v. Alojzijem z enocevno pištolo, katera je bila nabita z vodo, v usta ustrelil; strašna ta eksplozija mu je glavo kar raztrešila. Pri samomortu so našli pismo, v katerem izpoveduje, da je uzrok samomora neka njemu soroina družina, češ da gi je zavrela, akoprem mu |e hval-žnosti dolžna. To družino ja nekda razžalil, pa je bil zarad tega obsojen na 3 tedne zapora. V pismu pravi, da ga je bilo sram iti v ječo in da si rajši vzame živenje, nego pa da gre v ječo po nedolžnem. Pri njem so našli tudi menjico za fr. 150, ki zapade 24. t. m.; torej je imel mož še kaj denara. Slabo razumljena čast in pa duševna bolest, to ja uzrok tragičnega konca še mladega mola. Interesantno |e vedeti, da se je ob 10 uri torej 2 uri pred samomorom v nekej kovačiji Še smijal Nesreče. Voznik Ivan Blazica peljal se je v nekej kareti po ulici Rivo; kar uakrat se vtižejo vajeti, konj se splaši in leti na cesto ki drži iz l*tre na trg stare mitnice, tam pa je kakih 8 metrov visoka škarpa, čez katero se spusti konj in pade tako nesrečno, da ostane precej mrtev, voznik je tudi padel s kareto vred, pa se k sreči ni ubil, ampak le močno pobil; odpeljali so ga v bolnico, kder se dvomi nad njegovim ozdravljenjem. — Na cesti proti Greti je nek gospodič povozil starega moža, delalca Dominika Kandolina. N »j bi se te gospodičiče, ki ne znajo voziti, ojstro kaznovalo. Policijsko. Takozvani »Compare porco« ie v ulici Rigutti v prepiru z nožem ranil nt ko žensk<\ zarad česar zdaj počiva v dobrej senci. — Nek jeznarit yospoil je hotel svojo deklo usti eliti z revolverjem, zarad česar ima zdaj po*la z tribunalom, ker ljudje niso inuhp. — Nekega delalca Iz Gorice so zaprli, ker se je lotil s pestjo svoiegi gospodarja. — Peglala je, pa tudi krala, neka Elizabeta S. iz Kobarida, zaral Česar so jo zaprli. — Zaprla je policija te dni „ več žensk zarad ponoČevanja po ulicah. Žalibog dajo slovenske ženske največi kontingent za Tržaško prostitucijo. Izpred porotne sodnijc. 22 letni trgovski pomočnik Franc Cau, 9. Petje; »Naša za-stava», kor od Hanske. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ljubljanske novosti. 6. t. m. je bil od voiilcev gorenjskih kmečkih občin izvoljen v drž. zbor skoro enoglasno knez ErneSt Windischgratz, le dva glasa ja dobil dr. Blelweis. — Mestni blagijnlk ljubljanski, Hengthaler se je predvčerajšnjem obesil na vratih svoje spalne sobe. — Isti dan j« v Ljubljani umrl profesor vitez Leopold Gariboldi, c. kr. okrajni šolski nadzornik, nasprotnik naših narodnih teženj. Kolera na Španjskem Še raste; 6. t. m. je zbolelo 4113 in umrlo 1008 osob, 7. t. m. pa zbolelo 4700 In umrlo 1700 osob. Ali te številke obsegajo le 17 provincij, kolera pa razsaja po vsem španjskem kraljestvu. 8. t. m. je zbolelo 4864 iu umrlo 1577 osob. — Tudi v Mirzilji je ta dan umrlo 30 osob za to kužno boleznijo in poroča se, da se je prikazal i tudi v Tulonu in Lionu in celo v Parizu. Delalsko podporno društvo v Trstu pod pokroviteljstvom Nj. Vis. cos. Rudolfa. Vabilo. Podpisani odbor naznanja vsem družabnikom in druiihnicim, da node društvo v nedeljo, dni 33. t. m., slovesno obhajalo rojstni dan svojega pokrovitelja, cesarjevima Rudolfa, in sicer zjutraj s cerkveno slavnostjo, zvečer pi z veliko besedo i u plesom v glediiču »Fenice«. Spored cerkvene slavnostis Ziutraj ob pol 8. urisber6 se družabniki pred društvenim stanovanjem, Acqu°-dotto št. 11. — O i tam greJ6 ob 7'l4 uri v slovesnem sprevodu v cerkev sv. Antona novega v tem le redu: Na čelu godba, potem zastava, za njo predsedništvo iu o Ibor, potem družabniki po štiri in Štiri. E DINOS T Drnžabnice pričakujejo spievoi v cerkvi v pre*biteriju. Točno oh 8. nri se začne slovesna sv. maia, pri katerej poje društveni pevski zbor Anton Nedvedovo slovensko mašo : »K tebi srca povzdignimo«. SPORED BEAEDE katera bode v gledišču »Feniče«. 1. »Cesarska himna«, svira godba in poj6 vsi pevski zbori. 2. Nigovor predsednikov. 3. J. BendI: »Svoji k Rvojim«, zbor poj6 Barkovjjanski pevci, društvo »Slovanska Vila« in društveni pevci. 4. Slavnostni govor, govori g. J. R. 5. V. KI:«id : »Misli moje«, četero3pev, poj6 društveni pevci. 6. Rieder: »Potpourri iz slovanskih na-pevov«, veteranska godba. 7. J. Gorazrt: »Mi vstajamo«, deklamacija, gospica G. 8. I. pl. Zaje: »Hrvaticam«, pr.jd »Rojanski pevci«, »SlovanakaVila«,»Zora«, »Zvon« ln društveni pevci. 9. , # i Šaljivi prizor. 10. J. Stritar: »SUra Bolgarka«, deklamuje okoličanka gospica N. 11. Dr. B. Ipavec: »Slovenec seno«, pojd vsi nevski zbori. 12. I. Titi- »Slovanski sinfonija«, veteranska godba. 13. Ples. fAko mogoče, bode o polunoči »Kolo«. Začetek točno ob 7. uri ivečer. Vstonnlce k tej besedi in plesu stanejo po 30 kr., ter se dobivajo od 15. t. m. v druStvenej pisarni, v prodajalnici er. Frana Žitka, Corsia Stadion Št. 1 in zadnji dan pa le na vratih. Trst, v 12. dan avgusta 1S85. Odbor delni, podpor. druStva. Odbor ceclllJanMkeffa druš - Iva za goriško nadškofijo je v svoji zadnji seji sklenil, da se ima v Gorici nanraviti podučevalni tečaj za pevce, pevovodje, or-ganiste, učitelje in dnho^ne, ako se do časa dovolj poslušalcev oglasi, in sicer prve tri dni septembra 1.1, Podučevalo se bol« brezplačno o li-turgični cerkveni glasbi, kakeršno zahtevajo cerkvena določila, o harmoniji, o praktičnem orgljanji, o sestavi orgel, o koralu, o podučevanji v petji, o čitanji partiture ln dirigovanji. Predavanja o posameznih predmetih so uže obljubili sprejeti eospo-dje: Danilo Fajgelj, učitHj v Tolminu; Adolf Harmel, župnik v Šebreljah; Janez KokoŠar, duhovni pomočnik v Cerknem; dr. Frane Sedej, nrof. bogoslovji v centralnem semenišči v Gorici. Kdor se misli udeležiti tega podučiv-nepa tečaja, naj se pismeno oglasi do 20. avgusta t. I. nri podpisanem tajniku. P. n. cerkvene in Šolske oblastn'je, kakor tudi občinska predstojniŠtva pa prosimo, naj svojim pevovodjam, orglavcem in učiteljem tudi gmotno (z denarjem) pomagajo, da bodo mogli v Gorico potovati in tamkaj cele tri dni prebivati. Zvlusti poživljamo cerkvena predstojniŠtva, da svojim organistom, ki se tega poduki udeležijo, iz cerkvene blagajnica podarijo primerno podporo ali nagrado, alco so premožne. Iz gotovega vira vemo, da preč. nadškofijski ordinarijat temu ne bode nasproten. V Gorici, 6. avgusta 1885. Dr. Franc Sedej, tajnik crc. društva v centralnem semenišči. GosdoHo in trpTtt stvari. Zavarovanje na živenje. Uže dostikrat je pisec teh vrst premišljeval, ako je takozvano zavarovauje na živenj". res tako koristno, kakor ga navadno popisujejo acenti zavarovalnih društev. — Meni pa se zdi, da je najboljše, ako človek svoj prihranjeni denar vloži v Itako dobro hranilnico, v katerej dobi po 5°lf, in se ne peča se zavarovanjem na živenje. Recimo, da jaz vsako leto priŠtKdim le 20 gld. ter da jih vložim v hranilnico, da to ponavljam vsako leto skoz 15 let; dobim vendar v 16. letu po obrestih pomnoženega kapitala okolo f. 520. Toliko pa mi najboljša zavarovalnica, ako jej enako svoto letno plačam, težko da. Kadar se človek na živenje zavaruje, pokaže mu navadno agent tablico, na katerej je izračunano, koliko dobi najmanj ali največ po minolih 10, 12, 15 letih, ako na leto plačuje zavarovalnine f. 10, 20, 30, 50 gld. itd. Recimo, jaz se zavežem plačevati po f. 20 na leto skoz 15 let; agent mi na to pokaže tablo, na katerej je razvidno, da dobim po petnajstih letih najmanj f. G00, največ pa do f. 900. Stvar bi bila tudi naravna, kajti, ako jaz v 15 letih vplačam vsega skupaj f. 300, obresti «arae pomože kapital na najmanj f. 520, potem pa prid« še nodedova- nje po tistih družabnikih, ki so v dobi 15 Irt umrli itd. Ali vse to je le na papirji, to vs® je le z ito napisano, ali naštampano, da se človek rajš» zavaruje; v istini pa je stvar vsa drugačna; skoro vsaki banka veliko več zagotovi, nego pa da, in ko mine 15 let, to je konec zavarovalne dobe, ima človek le sitnosti in postane nazadnje velik pesimist v zadevi zavarovanj:! na ži veuji*. Te banke imajo prevelike upravne troške in ti pojed6 najbrže polovico dobičkov zavarovancem. — Kakor pa je pri mnogih drugih bankah, tako je tudi pri naŠjj Slaviji. katero imamo sicer dolžnost podpirati, ali zopet nemamo dolžoosti, zakrivati njene slabote. Banka »Slaviji« v Pragi je vredna sicer v obče popolnega zaupanja, in vsak Slovan, kateri se ž-di zavarovati zoper točo, ogenj itd., naj njej da prednost pred drugimi društvi, ki so večinoma v židovnkih rokah. To ta glede na korist občinstva se upam javno povedati, da je banka z svojim tretjim otdelkom, obsegajočim mejusobna potedovanska društva, zelo nesrečna in najbolje bi kazalo, da po dosedanjih skušnjah to podjetje opusti. Pisalec teb vrstic se je dal pred 15 leti po zgovornem poverjeniku pregovoriti, da se je vpisal v tako podedovansko društvo, zavezajoč se v dobi 15 let vplačati 300 goldinarjev, in to v četrtletnih obrokih po 5 gl. To svoto, da bi jo v slučaju moje smrti z dot čnimi obrestmi zagotovil svoj m postavnim dedičem, moral sem zavarovati s vplačilom daljnih 35 gld., katere sem vložil v prvih 6 letih v obrokih po 5 gl. 84 kr. Pri tem sem imel stroškov za koleke — od banke zahtevane — in za pošiljanje denarjev po poŠti preko 18 gld. Skupaj sem torej izdal najmanj 353 goldinarjev. — Koliko dobička mi je dala ta svota po minolih 15 letih ? Pred nek -liko te ini ini je pisalo ravnateljstvo banke, da spada na mene delež 442 goldinarjev. Vsa korist od nekoliko vplačine nekoiiko potrošene svote 353 goldinarjev znaša torej le — 89. reci osemdeset in devet gol dinarjev!!! — Kij je krivo takega silno slabega uspeha, tega bankino vodstvo ni pojasnilo; tudi račun, katerega je društvenim členom položilo, tako je kratek in površen, da bi ga smel pravo uganko imenovati. Dala bi se o njem marsiktera dati. Kar pa me je prav osupnolo, da sem zadel v tem poroč lu na pogrešek. Ako vprašam navadnega šole i, koiiko znaša pet odstotkov od svote 493.o46 goldinarjev, mi bode izračunil, da znaša 24.667 goldinarjev. Vodstvo banke Slavije pa sije pridržalo 5°l# za upravne stroške od zgorej imenovane svote 27.757 goldinarjev, torej 3090 gld. več, nego mu greli Ir» tega niso zapazili ne posnodj® uradniki, »e ves kontrolni odbori Nadejam se, da se ta stvar ali popravi, ali vsaj pojasni. — Nauk iz te prigodbe pa bodi ta-le: Ako si kako malenkost prihranite, rojaki, ne dajte se pregovoriti po kakem potujočem poverjeniku, da bi se vpisali v »podedovansko društvo«, nego vložite svoje denarje v bližnjo hranilnico ali posojilnico, in obresti t*ga zavoda bodo vam gotov in mnogo višl dobiček dajale, nego III. otdelek banke »Slavije« in tudi kake druge zavarovalnice. Credite Ruperto — expertol Boljše pa je. da pride stvar na jasno in da se o njej razgovarjamo in pišemo, nego da godrnjamo za ognjiščem, in zakotno zavod napadamo, kateri je Sloven-com v obče gotovo veliko koristil. G. Javna zahvala. Vrlim Nahrežinčaniml Srčna zahvala za lepi sprejem. Na zdravje I Za odbor »Tržaškega Sokola«: Tajnik: Starosta: Jos. MankoČ. Jos. Draiil. Zgpihll v nedeljo, 9. t. m. na cesti med Nabrežino in nabrežinsko postajo v črno usnj* vezan notes, v katerem se na* bnja menjica, glaseča se na 350 for. in listek tržiške fllijaln« zastavljalnice. Kateri ga najde, se prosi, da ga pošlje uredništvu «Edinosti». Tržno poročilo. Kava — kupčija mlahova, pri vsem tem so cene jako trdne. Sladkor — tendenca dobra, cene so trdne ln se poralčejo više. Sadje — popolnoma zanemarjeno. Olje — malo kupčije po nespremenje nlh c«nah. Petrolje — dobro obrajtano, cena f. 9.75. DomaČi pridelki — in žito popolnoma zanemarjeni; cene prav slabe. Seno — dobro konjsko f. 1.20 do f. 1.40, volovsko f. 1.60 do 1,70. Kupčija v obče prav slaba. Dunajvfaa Borsa dne 11. avgusta Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 70 k Enotni drž. dolg v srebru 83 ŽJ5 Zlata renta......109 » <15 5'/e avst. .... 99 • G0 Delnice naroiine banke . . 877 ■ _ Kreditne de'^'^e .... 283 » 6 > London 10 lir sterliu . . 125 » 30 Napoleon.......— „ — C. kr. cekini............9 » 93 100 državnih mark ... 5 » 92 TiijSjfr «•• C.aiivančld. posestnik vinogra dov na Hizeljskim, zaloga 111 domicil Lm-hljana nriporoČi bpbi BizHjska vina od U do 20 for. 1884 I ta, 1883 po 20-24. Dolenca ru lečkastega od 14 do 20 for. Uzori saino od 5d litrov napr-j. I FJ1 \\C JEltSlSK odprl je novo pekarno v ulici Corsia Stidion. <» b ši, kder je bila poprej gostilna Cerv<> d' oro. — N]eg* prinoroč* tudi odbo*• J \.**ega podpornega drultva v uam^n, o a se posebno P'ovtMei pri nj-m poslužuj ■"'o ker ie inož poipore vreden in izdeluje izvrstni kruh po primerne] ceni. A rr^-n+n z% Pro(*ajo strojov mlatilnic, .£l.goill>l shmoresnic itd. proti proviziji dobo slu žb^. Kje? pove uredništvo. 3—1 VLAHOV Lik ver okrepljujući želudac odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Laizaro Br. l.-A. Ovaj likver, koji »e uzimlje mješan sa vodom, kavom* vinom, teom 11 juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovah, imajučih zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pokazuje u želudcu i kod probavljajući!) organah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i pospješujuć tek. On čisti polagano, uništuje Rij lete ublažujući kroničke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah. Uzme 11 se likera danomice, Suva od otrovnih miazmah, proizvirućih koll od pokvarena zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan liek proti groznici t proti koleri. Ono pako sto sačinjava pravu oseblnu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane srčbi i pok u ničnosti od Škodnih posliedleah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih. Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi t m likerom ćuti, da mu je povra-ćena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini g.i zadovoljnim, probudjenim i svježim za svaki lad, 3— Da se olahkoti kupovanje obćinBtvu gospodar tvornice otnovao je na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavanah i rakijalnloah. VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metre), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. Elija Tre vos izrež« kurje očesa brez vse bolečine. Stanuje ulica delle Beccherie Št. 13. O iprto je od 3 do 6 ure nopoludne. Piazza Rosario št. 3, I. nadstr. /HVflflB^^ leto.akose j^Ks* abonira plača ms^r le 2 for.. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 380. L. STORCH v Brnu tvarina koja se nebi dopadala, inore 12—10 se zamenlti. Borano poročilo. Borsa je nestanovitna, kurzi prav tako, pri vsem tem pa so le male diferencije. Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z uutomatičnim aparatom so dobro rabljivi zurud natunjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskali ž njimi in -^arad trajnosti, ali vendar že preveč stanejo. Pečali na roko so bolj ikonomiSni, ali trelmio preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat »Merkur« kakor ju tukaj naslikan pa ima vse prednosti au-matičnih pečatov, a zaraa priprt, ste konstrukcije in lahkote stana le fr 3.SO. Novi pečet MERKUR z nutomatičnem barvilom dobi se le v 64--20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4 V TRSTU. La«tnik drufttvo -EDINOST.. — Izdatelj in odeovorniurfl.ii.it: V K TO K DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC v i rmu