Celje - skladišče D-Per 581/1979 5000000297,9 S Leto VII. — Št. 9 (75) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA September 1979 Polletno poslovanje in sklepanje o začasni delitvi dohodka V dneh od 25. julija do 30. julija 1979 so zasedali zbori delavcev vseh treh TOZD in skupnih služb in obravnavali predloge delavskih svetov o začasni delitvi dohodka., Vsi zbori so zasedali sklepčno. Ozreti pa se moramo na komaj doseženo sklepčnost gostinskih delavcev v TOZD zdraviliška dejavnost. Delavci zdravstvenih obratov so dosegli 80% udeležbo, gostinski na ločenem zboru pa komaj 5r%>. Objektivni zadržki za udeležbo so v tem, ker je med gostinci stalno okoli 40 delavcev vsak dan na bolniški, okoli 25 jih je bilo na dopustih, dobršen del pa jih mora v jutranjih urah delati. Mogoče bi bilo umestno, da bi gostinski delavci zborovali na dveh ločenih zborih. Le tako bi bilo mogoče odločanje tudi tistim delavcem, ki se opravičeno ne morejo poslužiti te samoupravne pravice. Mnenje, da bodo itak vsi pravočasno in obširno seznanjeni z gradivom v glasilu in v drugih materialih, ne vzdrži. Pri tem gre za uveljavljanje ustavno zajamčene pravice delavcev do odločanja na zborih in ne le za golo seznanjanje. POGOJI IN OBSEG POSLOVANJA Za letošnje prvo polletje je značilno hitro povečanje cen materiala in storitev ter življenjskih stroškov — po statistiki za 19,2®/» —• ter pomanjkanje denarja, kar vse se odraža tudi v našem poslovanju. Zmanjšuje namreč finančni rezultat sicer uspešnega poslovanja, saj smo izvršili in prodali 141.155 nočitev — presegli za 5 % 111.552 postopne fizioterapije + 8®/» 16,710.828 steklenic mineralne vode +5 % 1,298.098 kg plina CO2 + 6% 16.882 zdravniških pregledov (+8%) 144.020 litrov pijač (+5%) 2,423.405 steklenic Trimvita (+32 »/0) Za opravljeno delo smo porabili 5*/» več ur — enako je v Zdraviliški dejavnosti in v Polnilnici. Za področje prodaje proizvodov polnilnice je porabljenih 19®/» več delovnih ur. V vzdrževalni dejavnosti in drugih sektorjih skupnih služb pa je celo nekaj manj porabljenih delovnih ur kot v enakem obdobju lani. V Zdravilišču je bilo zaposlenih 844 delavcev, kar je le za 3,5®/» več kot lani, tako je bil tudi delovnik boljše izkoriščen ■— manj je bilo predvsem bolniških in porodniških dopustov, ki pa še vedno znašajo 13 delovnih dni na vsakega delavca v šestih mesecih. Ugodno razmerje med obsegom dejavnosti in porabo delovnega časa se odraža v obračunanem učinku. Le-ta je že dosegel v Zdravstvu 32 °/o, Gostinstvu 26 %, Polnilnici 32 %>, Vzdrževalni dejavnosti 25 °/o in povprečno 27 %, kar je pri vseh za 10% več kot je bilo izplačano lani. Povprečno izplačan mesečni osebni dohodek je na delavca PNK porasel za V Zdraviliški dejavnosti 5.482 3.384 + 15 % v Polnilnici 5.600 3.971 + 17% v Vzdrževalni dejavnosti 5.230 3.486 + 21 % v Skupnih službah 7.688 3.479 + 19% Investicijska dejavnost se odvija po planu, delno usklajeno z novimi potrebami — urejena je bila nova recepcija, naročena je oprema za polnilnico, v teku so priprave za impregnator v terapiji. V Zdravilišču so bila sicer še zagotovljena denarna sredstva za redno plačevanje vseh obveznosti, občutimo pa pomanjkanje pri drugih, saj so se neplačane terjatve ob kon- cu polletja podvojile in znašajo 12,555.000 din. To pomeni 7 % vrednosti opravljanega dela, ki se ne šteje v delitev dohodka po tem obračunu. VREDNOSTNI OBRAČUN IN PREDLOG ZAČASNE DELITVE V seštevku polletnih obračunov vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti smo ugotovili za Zdravilišče C0 M OJ doseženo din ** 3 c o Ih S? P. % povečanj a poli. pl. lanskega vrednost opr. dela 185,699.498 54 + 17 + 36 celotni prihodek 181,518.735 52 + 14 + 33 dohodek 80,393.504 50 + 6 + 24 čisti dohodek osebni dohodek 54,442.216 50 + 10 + 18 in skupna poraba 43,411.510 50 + 8 + 29 skladi 11,030.706 78 + 5 —13 Dosegli smo polovico letnega plana in v celoti presegamo polletna pričakovanja. V primerjavi z lanskimi dosežki pa ugotavljamo, da so se nesorazmerno povečali stroški za material in storitve —- za 40 %, kar nam manjša porast dohodka na 24%. Za pokritje izplačanih osebnih dohodkov in planirane skupne porabe potrebujemo 20% več kot lani. V tem razmerju nismo v skladu z družbenimi merili delitve dohodka. Tudi za sklade nam ostane manj kot lani —- vendar je znesek ob danih pogojih in v primerjavi s pričakovanim zadovoljiv. ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST V prvem polletju še nima svoje glavne sezone — julij, avgust — zato tudi obračun ni polovica letnega, predvsem v finančnem rezultatu. Doseženo je 75,968.000 din celotnega prihodka, v katerem pa ni 9,121.000 din neplačanih storitev. Precej na račun zapoznelega sporazuma za cene oskrbnega dne zdraviliškega zdravljenja, ki je bil sklenjen šele v juniju. Dohodek je 14% večji kot lani — in znaša 31.733.000 din. Za dogovorjene in zakonske obveznosti iz dohodka je porabljeno 10,328.000 din in za izplačane osebne dohodke s prispevki 20,253.000 din. Ostanek 1,151.533,—• din predlagamo, da se začasno razporedi za skupno porabo. V planu smo predvidevali, da bodo ob polletju pokriti le osebni dohodki in je tako končni finančni rezultat za 1.110.000 din ugodnejši od planiranega. POLNILNICA Za razliko od Zdraviliške dejavnosti je v Polnilnici prvo polletje boljši del sezonskega poslovanja in doseganja finančnega uspeha. Celotni prihodek znaša 75.873.000 din in je za petino večji kot smo planirali. Stroški so se povečali v primerjavi z lanskimi za polovico, podobno tudi obveznosti iz dohodka. Dohodek znaša 32,180.000 din in je za 30®/» večji. Za pokritje izplačanih osebnih dohodkov je bilo potrebno 34% več sredstev. Za preostali del dohodka predlagamo, da se začasno razporedi v znesek primerjava 78 sklad skupne porabe 590.000,— + 39 % rezervni sklad 804.507,50 + 30% poslovni sklad 8,816.946,48 — 1% Predlagana delitev je v skladu s planom, le da je za poslovni sklad doseženo 6% manj kot smo planirali. VZDRŽEVALNA DEJAVNOST je obračunala 18,570.000 din celotnega prihodka, kar je 13 % več od plana in 47 % več kot lani. Poslovni stroški so porasli za 60%, dogovorjene in predpisane obveznosti iz dohodka pa za 50 %. Dohodek 8,211.000 din je večji za 33%, znesek za izplačane osebne dohodke pa je večji za 30'%. S tem je delitev usklajena z družbenim dogovorom. Za preostali del dohodka predlagamo začasno razporeditev v (Nadaljevanje na 2. strani) VRELCI (Nadaljevanje s 1. strani) znesek primerjava 78 sklad skupne porabe 365.000,— + 35 % rezervni sklad 205.292,— + 33 Vo poslovni sklad 931.654,37 + 16Vo Poročilo o opravljenem delu v prvem polletju 1979 Za Vzdrževalno dejavnost je prvo polletje ugodnejši del leta, ker je več dela, se še ne koristijo dopusti — zato je začasna delitev tudi rezerva za kasnejše manj uspešne mesece. SKUPNE SLUŽBE IN ZDRUŽENO POSLOVANJE Obračunan celotni dohodek skupnih služb je 12,105.000 din, kar je 37 V o več kot lani. Enak je porast pri dohodku, za osebne dohodke pa je porabljeno 33 %> več. Predlagana delitev za skupno porabo je v skladu s planom, razpored v poslovni sklad pa je le začasen. Celoten obračun je izvršen po veljavnih predpisih, upoštevane so osnove in razmerja letošnjega plana, predlagana začasna delitev je v skladu s sporazumom Naravnih zdravilišč. Le z občinsko resolucijo V teh okvirih in ker bo že v naslednjih mesecih uveljavljena nova ocenitev delovnih Za združeno poslovanje in skupne službe je celotni dohodek obračunan po planu in doseženih rezultatih. Stroški poslovanja in izplačani osebni dohodki so s tem v celoti pokriti — ostane še dohodek, za katerega predlagamo da se začasno razporedi v nismo usklajeni pri povečanju osebnih dohodkov, ker je dohodek na delavca večji le za 19,8 0/o, osebni dohodek na delavca pa za 22,8 %>. Odstopanje opravičujemo s sezonskim značajem našega poslovanja, začasnostjo te delitve in letnim porastom cen in življej-skih stroškov, kar po eni strani zmanjšuje dohodek, po drugi pa povzroča potrebo po povečanju osebnih dohodkov. Po tem so razmerja povečanja dohoka in osebnih dohodkov na delavca in delitve naslednja: nalog, tudi ni možnosti za dodatno razporeditev na osebne dohodke. V prvem polletju letošnjega leta smo dosegli v vseh dejavnostih lepe uspehe. Tako smo beležili v TOZD zdraviliška dejavnost porast opravljenih storitev v zdravstvu, porast prenočitev v hotelih, izdali smo več penzionskih obrokov in prodali tudi več pijač. V TOZD Polnilnica smo napolnili in prodali več mineralne vode kot lani, enako pri izvozu ter prodaji plina CO2. Izreden porast je pri polnitvi in prodaji brezalkoholne pijače Trimvit. V TOZD vzdrževalna dejavnost smo oprali več kg perila kot preteklo leto. TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Zdravniški pregledi Skupaj je bilo opravljenih 16.882 zdravniških pregledov, od tega največ pri gostih na družbene stroške (63 P/o), pri tujih gostih (26 %>) in domačih samoplačnikih (11 %>). V primerjavi s preteklim letom je bilo opravljenih za 8 %> več pregledov. Pregledov na družbene stroške je bilo za 6 “/o več kot v enakem obdobju lani, ostalih pa prav tako nekoliko več. Zdravniški pregledi po mesecih: ugotavljamo, da je v vseh mesecih opravljeno več pregledov razen v mesecu maju, ko beležimo zaradi adaptacije hotelov izpad tudi pri nočitvah. Fizioterapija Skupaj smo opravili 111.552 postopkov, kar je za 8 % več kot lani. Od tega je bilo oprav-lj eno: Hidroterapija — 91.026. Največ je bilo mineralnih kopeli (41 'Vo), tango oblog (29 %>), podvodnih masa2,(13fVo),>s narečnih kopeli (8'%) in ročnih masaž (5 Vo). Lansko število smo presegli za 10 Vo. Elektroterapija — 7.600 postopkov, kar pomeni enako število kot lani. Največ je bilo nemectrody-na (34 Vo), inhalacij (31 °/o) in jonomodulacij (19 V»). Kinezioterapija — 12.926 postopkov ali za 1 V» manj kot smo dosegli lani. Največji delež ima gimnastika (78 l°/o) in masaža (11 %>). Pitne karte Prodali smo 8.145 pitnih kart (7'%» več kot lani). 44‘Vo prodanih pitnih kart odpade na kreditirane karte. Hoteli V prvih šestih mesecih je obiskalo Zdravilišče 13.678 gostov, ki so dosegli 141.155 prenočitev, kar je za 5 Vo več kot v preteklem letu. Od skupnih prenočitev je 67 Vo prenočitev domačih gostov, ki so v primerjavi s preteklim letom dosegli 14'Vo več, pri tujih gostih še vedno beležimo padec nočitev in sicer v primerjavi z lanskim letom za 8 Vo. Po posameznih mesecih beležimo porast skupnih prenočitev, razen v mesecu aprilu in maju (izpad kapacitet zaradi adaptacij). Pri tujih gostih opazimo padec nočitev pri Avstrijcih (indeks 88) pri gostih iz Italije in Zah. Nemčije pa rahel porast (indeks 105,101). znesek primerjava 78 sklad skupne porabe 334.000,— + 36 %» poslovni sklad 274.305,85 — dohodek osebni dohodek Zdraviliška dejavnost 9,9 20,1 Polnilnica 28,6 29,7 Vzdrževalna dejavnost 32,8 27,6 Skupne službe 23,7 17,1 Zdravilišče 19,8 22,8 Periodični obračun I—VI 1979 - Zdravilišče Rogaška Slatina postavka Zdravilišče Zdraviliška dejavnost Polnilnica Vzdrževalna dejavnost DS Skupnih služb vrednost opravljenega dela 185,699.498,48 78,627.222,60 75,492.447,73 18,565.467,65 13,014.360,50 terjatve v začetku leta 8,375.040,39 6,463.312,55 1,526.388,68 50.754,26 334.584,90 terjatve koncem obdobja 12,555.803,81 9,121.896,40 2,145.403,60 45.236,66 1,243.267,15 CELOTNI PRIHODEK 181,518.735,06 75,968.638,75 74,873.432,81 18,570.985,25 12,105.678,25 material 39,282.348,79 17,905.078,04 13,609.377,88 7,255.722,42 512.170,45 storitve 32,490.630,75 16,634.886,80 12,450.262,35 1,972.777,20 1,432.704,40 drugi stroški 17,553.850,47 4,071.862,40 12,943.676,27 169.778,00 368.533,80 povračila 1,481.395,30 219.262,95 369.640,75 138.020,80 754.470,80 amortizacij a 9,460.452,40 5,392.376,45 2,497.083,55 802.247,45 768.744,95 drugi in izredni izdatki 783.972,15 11.900,15 757.451,60 13.831,55 788,85 razlika v vrednosti — zalog 72.580,33 — 65.637,41 6.942,92 — — terjatev — — — — — PORABLJENA SREDSTVA 101,125.230,19 44,235.366,79 42,693.129,81 10,359.320,34 3,837.413,25 DOHODEK 80,393.504,87 31,733.271,96 32,180.303,00 8,211.664,91 8,268.265,00 prispevki iz dohodka ■«;. 6,518.186,40 2,180.537,80 3,263.301,10 635.243,35 439.104,15 pogodbene obveznosti 5,826.101,90 4,203.056,39 1,088.359,47 436.621,99 98.064,05 dohodek za delovno skupnost 11,585.000,00 3,445.000,00 7,330.000,00 810.000,00 — povečana amortizacija 2,022.000,00 500.000,00 1,230.000,00 292.000,00 PRISPEVKI IZ DOHODKA 25,951.288,30 10,328.594,19 12,911.660,57 1,881.865,34 829.168,20 CISTI DOHODEK 54,442.216,57 21,404.677,77 19,268.642,43 6,329.799,57 7,439.096,80 osebni dohodki 38,837.544,45 — stanovanjski del 2,131.432,50 19,206.696,55 8,600.229,45 4,572.923,80 6,457.694,65 skupna poraba 1,046.447,80 456.959,00 254.929,40 373.096,30 — ostali del 2,440.533,42 1,151.533,42 590.000,00 365.000,00 334.000,00 rezervni sklad 1,009.799,50 — 804.507,50 205.292,00 — poslovni sklad 10,022.906,70 — 8,816.946,48 931.654,37 274.305,85 Pri domačih gostih beležimo največ prenočitev pri gostih iz SR Hrvatske (49 °/o) in SR Slovenije (41 %). Dosežena povprečna doba bivanja je 10,3 dni in je za 4% daljša od povprečne celoletne v preteklem letu. V prvih šestih mesecih je bila dosežena povprečna cena penziona v hotelu Donat, ki vključuje tudi hotel Boč din 372,80, v ostalih hotelih pa 266,15 din. Restavracija Skupno število prodanih penzionskih obrokov je 137.443, kar je za 5 % več kot lani. Največ penzionskih obrokov smo izdali v Zdraviliškem domu (47 %), nato Do-natu (28 "/o), ostalo v restavracijah Pošta, Slovenski dom, Soča in Bohor. V primerjavi s preteklim letom smo izdali več penzionskih obrokov v Zdraviliškem domu (indeks 108), Donatu (indeks 121), Pošta indeks (161). V hotelu Soča in Slovenski dom beležimo padec zaradi adaptacij (indeks 56, 95). Letos smo prodali 144.020 litrov pijač, kar je 5 % več kot lani. Naj večji porast beležimo pri prodaji piva (indeks 105) in brezalkoholnih pijač (indeks 115). Skupno je bilo v TOZD Zdraviliška dejavnost opravljenih 373.019 delovnih ur, kar pomeni 5l0/o več kot lani. Od skupnih ur je evidentiranih 14 % bolniških izostankov ali dnevno 11 delavcev. Primerjano z letom 1978, ko je bil procent bolniških izostankov 16 % ali 19 delavcev dnevno v staležu, ima letošnje leto 11 °/o manj ur bolniških izostankov. TOZD POLNILNICA Napolnili smo več mineralne vode kot lani in sicer za 5%, prodali pa ravno tako za 5 % več. Od tega smo letos prodali več Templa (indeks 112), Do-nata Mg pa enako kot lani (indeks 100). Gibanje prodaje po mesecih je različno. Največ smo prodali meseca junija, najmanj pa meseca februarja. Izvoz smo povečali proti lanskemu letu za 1 %. Brezalkoholna pijača Trim-vit. Napolnili smo 2,397.225 steklenic Trimvita, prodali pa 2,419.722 steklenic. V primerjavi z lanskim letom smo napolnili za 32®/» več, prodali pa prav tako za 32 % več. Plin CO-. Napolnili smo 643.578 kg plina CO2, prodali pa 1,298.098 kg. Polnitev je manjša, prodaja pa je za 6 % večja kot lani. Skupno je bilo v TOZD Polnilnica opravljenih 152.105 delovnih ur ali za 5 °/o več kot lani. Od skupnih ur je evidentiranih 7 % bolniških izostankov ali dnevno 10 delavcev, kar pomeni 2% bolniških izostankov več kot lani. Za prodajo proizvodov polnilnice je bila povečana zaposlitev delavcev v komerciali in založnih skladiščih. Opravljenih je 44.536 ur, kar je za 19 %> več kot lani. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Pralnica. V prvem polletju smo oprali 368.734 kg perila, kar je za 10 %> več kot lani. V primerjavi s preteklim letom beležimo porast v vseh mesecih. Največ perila smo oprali meseca junija. Vrtnarija. Imamo vrednostne podatke o prodaji. Po posameznih mesecih in po asorti-manu je bilo v Vrtnariji za 303.747 din prometa, kar je v primerjavi z letom 1978 za 4% več. V Cvetličarni je prodano za 881.425 din cvetlic in cvetličnih aranžmanov, kar je v primerjavi z letom 1978 za 57% več. Skupno je bilo v TOZD vzdrževalna dejavnost 99.901 opravljenih ur (indeks 100 v primerjavi s preteklim letom). Od skupnih ur je evidentiranih 7 % bolniških izostankov povprečno ali 16% manj kot v letu 1978. Dnevno je bilo v povprečju 10 delavcev v staležu (lani 11 delavcev). V ostalih sektorjih DS skupne službe — splošno kadrovski in ekonomsko finančni sektor — je bila zaposlitev v lanskem obsegu. Delovnih ur je 72.979, kar je za 1.009 ur manj kot v prvem polletju lani. V Centru v Mariboru je 2.070 delovnih ur. Poročilo o opravljenih delovnih urah januar-junij 1979 TOZD 1979 1978 indeks 79:78 Zdraviliška dejavnost 373.019 354.241 105 Polnilnica 152.105 144.571 105 Vzdrževalna dejavnost 99.901 99.599 100 DS Skupnih služb 119.585 113.075 106 SKUPAJ 744.610 711.486 105 DOSEŽENI PROMET Postavka 1979 1978 indeks 79:78 zdravniški pregledi 16.882 15.571 108 postopki 111.552 103.048 108 nočitve 141.155 133.882 105 promet restavracij 281.463 255.238 110 prodaja mineralne vode 16,715.092 15,816.701 106 prodaja Trimvita 2,419.906 1,828.225 132 prodaja CO2 1,298.098 1,226.890 106 Periodični obračun l-VI 1979 - Zdravilišče Rogaška Slatina postavka tekoče leto plan preteklo leto indeks 1979 : plan 1979 : 1978 vrednost opravljenega dela 185,699.498 159,099.000 136,215.125 117 136 terjatve v začetku leta 8,375.040 — 7,330.421 — 114 terjatve koncem obdobja 12,555.803 — 6,561.550 — 191 CELOTNI PRIHODEK 181,518.735 159,099.000 136,983.996 114 133 material 39,282.348 32,486.000 27,665.444 121 142 storitve 32,490.630 26,013.000 20,976.193 125 155 drugi stroški 17,553.850 12,801.000 9,712.409 137 181 povračila 1,481.395 1,674.000 1,933.232 88 77 amortizacija 9,460.452 9,856.000 8,483.212 96 112 drugi in izredni izdatki 783.972 750.000 2,384.710 105 33 razlika v vrednosti — zalog 72.580 — — 612.130 — — terjatev — — + 1,677.690 — — PORABLJENA SREDSTVA 101,125.230 83,580.000 72,220.758 121 140 DOHODEK 80,393.504 75,519.000 64,763.238 106 124 prispevki iz dohodka 6,518.186 8,209.000 5,802.458 79 112 pogodbene obveznosti 5,826.101 6,732.000 5,011.533 86 116 dohodek za delovno skupnost 11,585.000 10,478.000 7,408.782 111 156 povečana amortizacija 2,022.000 630.000 242.373 321 834 PRISPEVKI IZ DOHODKA 25,951.288 26,049.000 18,465.146 100 141 Cisti dohodek 54,442.216 49,470.000 46,298.094 110 118 osebni dohodki 38,837.544 36,585.000 29,917.552 106 130 — stanovanjski del skupna poraba 2,131.432 2,194.000 1,632.234 97 131 — ostali del 2,440.533 1,289.000 2,037.500 189 120 rezervni sklad 1,009.799 927.050 1,468.686 109 69 poslovni sklad 10,022.906 9,620.950 11,242.122 104 89 nekrita delitev D — — 1,146.000 — — VRELCI VRELCI Periodični obračun I—VI 1979 - Pregled obveznosti iz dohodka in čistega dohodka Koristnik SIS Zdravilišče Zdraviliška dejavnost Polnilnica Vzdrževalna dejavnost Skupne službe Republiška izobraževalna skupnost 7% 1,148.759,55 1,054.748,80 94.010,75 Republiška raziskovalna skupnost 1,4 »/o 229.751,90 — 210.949,75 18.802,15 Prisp. za starostno zav. kmetov 0,50 % 75.489,90 — 69.312,05 6.177,85 Po prispevni osnovi 1,454.001,35 — 1,335.910,60 118.990,75 — Zdravstvena skupnost 2,7 %> 1,000.463,15 496.905,15 198.677,85 122.161,10 182.719,05 Pokojninska skupnost 0,8 °/o 271.239,95 129.684,95 55.498,35 34.042,80 52.013,85 Prispevek za zaposlovanje 0,27 ®/o 80.103,80 37.855,15 17.770,80 9.957,20 14.520,65 Prispevek za požarno varnost 0,30 »/o 103.252,80 52.045,80 20.375,55 12.678,89 18.152,65 Prispevek za kom. SIS — KS 1,5 »/o 516.257,10 260.229,35 101.878,30 63.388,80 90.760,65 Prispevek za SLO 0,30,0/o 103.252,80 52.045,80 20.375,55 12.678,89 18.152,65 Prispevek za pospeševanje kmetijstva 0,30 % 103.252,80 52.045,80 20.375,55 12.678,80 18.152,65 Štipendije občini Stanovanjska skupnost 0,50 o/a 136.346,15 68.101,15 27.694,60 17.025,55 23.524,85 Kreditni sklad 1% 355.242,20 174.410,75 76.160,50 42.488,20 62.182,75 Solidarnostni sklad 1,20 'Vo 426.285,15 209.288,15 91.391,50 50.986,05 74.619,45 Dijaški domovi 0,345 o/o 124.462,95 61.155,25 26.668,25 14.879,60 21.759,85 Stavbna zemljišča 1,20'»/o 426.285,15 209.288,15 91.391,50 50.986,05 74.619,45 Starostno zavarovanje kmetov 0,26 °/o 67.373,45 51.290,65 — — 16.082,80 Na osebne dohodke 3,577.471,30 1,786.244,95 720.563,70 426.926,20 643.736,45 Valorizacija 1,27 °/o 204.232,50 204.232,50 _ pokojnin 0,27 »/o 136.901,25 122.837,40 — 14.063,85 — Na poslovni sklad 341.133,75 122.837,40 204.232,50 14.063,85 — Občinske takse po avtom. 126.751,00 3.600,00 119.451,00 3.700,00 yodni prispevek poraba vode 477.513,20 87.771,70 315.410,30 74.331,20 ŽTP — pokrivanje izgube davčna osnova 1,407.123,00 480.382,05 794.664,35 132.076,60 Prispevek za zaklonišča vred. stavb 212.246,60 171.808,35 12.161,85 1.548,60 26.727,80 Prispevek za SISEOT UVOZ 5.642,35 1.230,65 1.927,55 1.007,75 1.476,40 Elektrogospodarstvo por. elektr. 121.205,10 121.205,10 Mestno zemljišče m2 69.015,40 59.599,90 6.420,00 2.650,50 345,00 Prispevek gospodarski zbornici doh. pret. leta 58.358,80 — 39.071,00 19.287,80 Druge osnove 2,477.855,45 925.597,75 1,289.106,05 234.602,45 28.549,20 Skupaj prisp. iz dohodka 6,518.186,40 2,180.537,80 3,263.301,10 635.243,35 439.104,15 Skupaj prisp. iz čistega dohodka 1,332.275,45 654.142,30 285.611,75 159.339,90 233.181,50 Obresti od kreditov 4,051.543,60 3,294.884,19 557.186,32 199.473,09 _ Zavarovanje 501.995,55 194.817,55 213.338,00 56.490,00 37.350,00 Bančni stroški 40.790,65 21.899,25 11.270,00 10,00 7.611,40 SDK stroški 192.100,65 70.861,20 66.122,95 25.538,70 29.577,80 Izobraževanje 903.325,30 552.493,05 212.747,60 138.084,65 — Pogodbene obveznosti 5,826.101,90 4,203.056,39 1,088.359,47 436.621,99 98.064,05 Periodični obračun 1—VI 1979 - Združeni posli Združeni posli Združeno Zdrav. dejavnost iz temeljne organizacije Polnilnica Vzdr. dejav. Združeno skupaj Planirano 1/2 letnega plana Porabljeno v I. pollet. Razlike + manj — več po urejanje parkov 1.150 800 _ 1.950 1.950 * * propaganda — materiala in izdelkov — 726 — 726 1.390 726 — program 840 3.444 — 4.284 4.285 3.516 + 768 investicijsko vzdrževanje 1.856 400 94 2.350 2.350 3.830 228 + saldo 1.1. — — — 1.252* 1.252* raziskave 450 314 84 850 850 983 133 izobraževanje 426 196 106 728 710 801 73 pisarniški material 292 204 54 550 550 455 + 95 glasilo »Vrelci« 72 50 13 135 135 114 + 21 PTT stroški 224 158 42 424 424 381 + 43 avtomatska obdelava OD 130 90 25 245 245 270 25 vrelci — AM 406 290 70 766 766 608 + 158 komerciala za zdrav, dejavnost 183 — 183 157 169 + 14 komerciala polnilnice — 3.864 3.864 3.170 3.339 + 525 center Maribor — 280 280 187 263 + 108 — lastni dohodki — 91* 107* drugi sektorji 2.856 2.896 740 6.492 6.200 6.337 + 461 — lastni dohodki — — — 306* 225* SKUPAJ 8.885 13,712 1.228 23.827 1.649* 23.328 1.584* 21.792 + * + 1.734 + * INFORMACIJA o rezultatih akcije ugotavljanja zahtevnosti dela in predlog postopka za sprejem novega sistema analitične ocenitve. Že lani smo se na zborih delavcev in na delavskih svetih odločali, da sistem vrednotenja dela iz leta 1972 zamenjamo z novim. V skladu s sprejetimi sklepi smo to nalogo zaupali Razvojnemu centru Celje, katerega posebej za to usposobljeni strokovnjaki so jo v sodelovanju z našimi delavci tudi izvršili in smo tako sedaj pred tem, da se samoupravno odločimo za sprejem novih osnov za delitev osebnih dohodkov, to je nove metode ugotavljanja zahtevnosti dela, točkovnih vrednosti posameznih zahtev te metode, novega kataloga del oziroma nalog in nove vrednosti točke. Ko je komisija za ugotavljanje zahtevnosti dela ovrednotila zahtevnost vseh opravil, je bilo celotno gradivo dano v javno razpravo od konca aprila do sredine maja, tako da je v juniju komisija pregledala dostavljene pripombe in upoštevala vse tiste, ki so bile utemeljene. Iz rezultata ovrednotenja del po metodologiji, ki jo ie izdelal RCC, izhaja, da je bila predlagana metoda primerna, saj je bilo kljub veliki raznolikosti del in opravil v naši delovni organizaciji moč uporabiti enotne kriterije in tako rekoč spraviti vse pod eno streho, za kar smo se odločili že, ko smo sprejemali samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Možnost seznaniti se s predlagano metodo ugotavljanja zahtevnosti dela je imel sleherni delavec Zdravilišča, saj je bila v zadostnem številu primerkov dostavljena delovnim skupinam, poleg tega pa še predstavljena in obrazložena v 4. številki našega glasila Vrelci. Ob tej priložnosti velja opozoriti, naj se z njo seznani vsak, kdor tega še ni storil. V že omenjenem samoupravnem sporazumu, ki smo ga sprejemali z referendumom, je določba, da se analitična ocenitev vrednosti del in nalog izvaja po enotni metodologiji vrednotenja, ki je sestavni del tega sporazuma. V tej določbi je vsebina sedaj veljavne metodologije prikazana tako, da so navedene skupine zahtev in posamezne zahteve. Te so v novi predlagani metodologiji opredeljene nekoliko drugače, zato jih je treba ustrezno spremeniti tudi v samoupravnem sporazumu in seveda kot sesta”” i del tega sporazuma določiti tudi novo metodologijo v celoti. Spremembo te določbe samoupravnega sporazuma moramo v skladu s predpisi izpeljati preko referenduma. Poleg te spremembe, gre konkretno za 9. člen navedenega sporazuma, je treba slediti tudi načelu, ki smo se ga v naši delovni organizaciji vedno držali, to je, da ob vpelj avi novega sistema vrednotenja zahtevnosti dela noben delavec ne more imeti nižje osnove kot jo je imel doslej. Da bo to načelo uveljavljeno tudi sedaj, bi dopolnili tudi 6. člen samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke v tem smislu, da bi dodano besedilo glasilo: Če se metodologija spremeni in so določena dela in naloge na podlagi spremenjene metodologije po vrednosti urnih točk izražena nižje, se delavcu, ki opravlja takšna dela in naloge, obračunava osebni dohodek po prejšnji osnovi toliko časa, dokler se prejšnja in nova osnova po vrednosti ne izenačita. Torej na referendumu, ki ga bodo razpisali delavski sveti, bomo glasovali za spremembo 9. člena in za dopolnitev 6. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter za sprejem nove metodologije vrednotenja del, vse na podlagi zgoraj podane obrazložitve. Toliko o tem, o čemer bomo odločali z referendumom, poglejmo pa še, kako poteka odločanje o katalogu del oziroma nalog, točkovnih vrednosti posameznih zahtev in vrednosti točke. Po naših internih splošnih aktih se dela oziroma naloge, ki izhajajo iz dejavnosti TOZD določijo s katalogom (razvidom) del oziroma nalog, ki ga kot samoupravni splošni akt sprejme delavski svet TOZD na podlagi poprejšnje obravnave, to se pravi na delnih ali skupnih zborih. Prav tako delavski svet TOZD na podlagi poprejšnje obravnave sprejme tudi točkovne vrednosti zahtev metodologije ugotavljanja zahtevnosti del, o kateri je bilo poprej govora. Drugače rečeno: delavski svet odloča o tem, koliko je v točkah vredna posamezna stopnja vsake zahteve (sestavljenost dela, odgovornost, obremenitve, deRv-e razmere), pri čemer je treba upoštevati z območnim družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom branže sprejete oziroma dogovorjene razpone med najenostavnejšim in najbolj zahtevnim delom. Kak‘Ra 4e zahtevnost dela, je razvidno iz opisa v katalogu del, ki je podlaga za izvedbo stopnjevanja po metodologiji in io izpelje pooblaščena komisija, kar je praktično že izvršeno in med kolektivom objavljeno. Na zborih delavcev je torej potrebno obravnavati istočasno novi katalog del oziroma nalog in predlog točkovne vrednosti posameznih zahtev in skupin zahtev. Razpravo o tem organiziralo delavski sveti skupno s sindikatom, po javni razpravi pa bodo sprejemali delavski sveti ustrezne sklepe. Ker imamo dogovorjeno enotno metodologijo, moralo biti sklepi vseh delavskih svetov glede kataloga del oziroma nalog in točkovnih vrednosti identični (enaki). Ko se bodo delavski sveti odločili za točkovne vrednosti, bo komisija za ugotavljanje zahtevnosti dela glede na že izvedeno stopnjevanje uporabila točkovne vrednosti in za vsako delo oziroma opravilo določila točke po zahtevah in skupno ter predlagala razporeditev del oziroma nalog v razrede, ki jih je 3, s tem, da ima vsak razred za 20 točk višjo končno vrednost od predhodnega. Tako opravljeno delo komisije gre nato kot predlog zopet na delavske svete v sprejem. Končno, koliko bo vredna točka, bo odvisno od tega, kolikšna bo masa sredstev za delitev osebnih dohodkov. Strokovne službe so na podlagi rezultatov polletnega poslovanja in predvidevanj za preostali del leta pripravile predlog vrednosti točke po novem sistemu vrednotenja dela. O tej vrednosti in o datumu uveljavitve sistema razpravljamo na zborih delavcev, na podlagi rezultatov obravnave pa bodo dokončno sklepali delavski sveti. V. K. Iz zapisnika odbora za družbeni standard Na 10. seji, ki je bila 26. julija 1979, je odbor obravnaval naslednje točke dnevnega reda: solidarnostna stanovanja, dodelitev stanovanja, razpis prostih stanovanj in razno. V avgustu letošnjega leta bo vseljiv stanovanjski blok, v katerem so pretežno solidarnostna stanovanja. Na prednostni listi za dodelitev teh stanovanj so tudi naši delavci, in sicer naslednji: Stopin-šek Milena, Ždrale Katica in Križman Franc. Ti so uvrščeni v skupino solidarnostnih stanovanj za mlade družine, zato je potrebno za te podpisati menično izjavo kot garancijo, da bodo čez 6 let izpraznili stanovanje. Odbor predlaga Delavskemu svetu Zdravilišča, da sprejme v zvezi s tem ustrezen sklep: Z delavci pa je potrebno skleniti še poseben dogovor o izpraznitvi stanovanj čez 6 let. Razen zgoraj navedenih delavcev prejme solidarnostno stanovanje tudi Bele Mari’a. Zanjo te menične izjave ni potrebno podpisati, ker je mati samohranilka. Stanovanje v stanovanjski hiši Zdraviliški trg 4 prejmeta tudi naša delavca Jugovar Erika in Rudi. Za solidarnostno stanovanje sta se prepozno priglasila, zato nista prišla v poštev za dodelitev stanovanja v novem bloku v Ratanski vasi. V novem stanovanjskem bloku, ki bo vseljiv v avgustu 1979, imamo kupljeno eno dvosobno stanovanje. To stanovanje je odbor dodelil tov. Kaiser Irmi. ker je že v lanskem letu sklenil, da se prvo prosto dvosobno stanovanje dodeli njej. Stanovanje, katerega je izpraznil dr. Oder Franc, ostane še naprej nezasedeno, ker ga bomo potrebovali za novega zdravnika. V stanovanjskem bloku, ki bo vseljiv avgusta letos, imamo kupljene tudi 2 garsonjeri. Razen tega bo izpraznila enosobno stanovanje tov. Roksan-dič Olga, ker se preseli po lansko letni dodelitvi v dvosobno stanovanje. Ta prosta stanovanja je potrebno v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem Zdravilišča razpisati kot prosta. Na podlagi tega razpisa naj bi delavci na posebnem obrazcu, ki ga dobijo v tajništvu Zdravilišča, vložili prošnje za stanovanja. Prav tako naj bi tudi delavci, ki že imajo vložene prošnje za stanovanje, ponovno izpolnili ta obrazec in bi na podlagi tega ugotovili ali so še interesenti za stanovanje. Občinskemu komiteju Zveze mladine Slovenije Šmarje pri Jelšah se nakaže 1000 din kot solidarnost mladine Zdravilišča ob mednarodnem letu otroka. Z. E. VRELCI Tipizacija specifičnega gostinskega in drobnega inventarja 6 V zadnji številki našega glasila smo obravnavali tipizacijo čistilnega materiala. V tem nadaljevanju pa bo tekla beseda o tipizaciji gostinskega snecifičnega in ostalega drobnega inventarja. Še ni dolgo tega, kar smo imeli v naših obratih 6 različnih vrst porcelana. V restavraciji Zdraviliški dom smo imeli porcelan z zdravniškim emblemom, v Slovenskem domu so imeli svoj posebni emblem, restavracija Pošta svoj emblem, v Soči in Parku je bil v uporabi vzhodnonemški porcelan, v Bohorju, Soncu in Bellewue pa porcelan z zlatim oziroma modrim robom. Poleg tega pa imamo še v hotelu Donat uvožen in z emblemom hotela opremljen porcelan. Če analiziramo pozitivne in negativne strani uporabe tolikih vrst porcelana, je nedvomno pozitivna stran tega individualnost v opremi posameznih restavracij. Individualnost v opremi s porcelanom, kakor tudi z d revirni vrstami specifičnega gostin-spega inventarja (porcelan je bil v tem sestavku uporabljen kot izrazit primer zaradi laž1 e primerjave), pa ima več negativnih strani, ki se kažejo predvsem v tem: 1. Uporaba različnih tipov za ene in iste vrste inventarja zahteva večje zaloge inventarja. Vemo, da moramo imeti v sezoni v rezervi za nadomestitev iztrošenega, razbitega in odtujenega inventarja 30 °/o od nabavljenega inventarja. To potegne za seboj velike zaloge in s tem potrebo po angažiranju znatnih obratnih sredstev, ki jih moramo za visoke obresti najemati pri banki. 2. Ker posamezne tovarne menjajo svoje artikle oziroma tipe, večkrat ne moremo nadomestiti manjkajočega inventarja z istim tipom. Rezultat tega je, da se v obratih in s tem na mizah gostov pojavljajo različni tipi inventarja. Velike zaloge in različni tipi potegnejo za seboj tudi večii porabljen delovni čas pri popisih in materialni finančni evidenci. Tipizacija vseh vrst specifičnega gostinskega in ostalega drobnega inventarja v naših gostinskih obratih bi iz navedenih razlogov pomenila korak naprej. Edini pomislek je v tem, da se bomo uniformirali in s tem izgubili na individualnosti v opremi naših obratov. Ker pa imajo razlogi, Poročilo o prometu v obdobiu jcmuar-julij 1979 1979 1978 INDEX 79:78 PLAN •/. iznol. plana ZDRAVSTVO: Zdravniški pregledi 20.991 19.591 107 19.591 107 Kopeli 111.182 87.560 127 101.528 110 Postopki 25.031 87.350 88 24.381 103 Gastroskopija 416 454 92 EKG 644 474 136 Rektosigmoskopij a 17 Rektoskopija HATELI: 16 35 46 Nočitve skupaj 175.723 168.305 104 162.750 108 Nočitve h. Donat 40.317 38.862 104 39.100 103 Nočitve h. Boč 7.396 3.767 196 6.900 107 Nočitve ostali hoteli 128.010 125.676 102 116.750 110 Nočitve domčih gostov 122.631 110.495 111 111.037 110 Od tega na druž. stroške 66.083 49.746 133 Nočitve tujih gostov 53.092 57.810 92 51.713 103 Od tega: Avstrija 34.498 38.788 89 Italija 7.416 7.219 103 Nemčija Ostali 9.860 10.010 99 1.318 1.793 74 Število gostov skupaj 16.654 16.312 99 Število gostov h. Donat 4.736 4.738 100 Število gostov h. Boč 878 921 95 Število gostov ostali h. 11.040 11.153 99 Število domačih gostov 12.146 11.591 105 Od tega na druž. stroške 3.418 2.540 135 Število tujih gostov 4.508 5.221 86 Od tega: Avstrija 2.584 3.089 84 Italija 966 936 103 Nemčija 784 904 87 Ostali 174 292 60- RESTAVRACIJE: Iztržek hrane po naročilu POLNILNICA: 4,353.108,80 3,560.538 122 — — Polnitev MV + rin. 19,565.803 18,739.439 104 114 Prodaja MV °/o rin. 19,563.654 18,769.839 104 17,120.000 114 DONAT Mg 9,430.367 9,370.289 101 9,450.000 100 TEMPEL RINERJI Polnitev C02 Od tega cistern (Kutina) Prodaja C02 Od tega cistern (Kutina) 10,055.434 77.833 9,304.600 94.041 1,120.008 257.825 1,122.561 257.825 108 82 7,670.000 131 Polnitev TRIMVIT 2,881.404 2,262.976 127 117 Prodaja TRIMVIT 2,898.908 2,223.574 130 2,480.000 117 ki govorijo za tipizacijo, večjo težo, kaže začeti s tipizacijo in podvzeti naslednje ukrepe: 1. V hotelu Donat še nadalje kategoriji primerno uporabljati specifičen in z lastnim emblemom opremljen inventar. 2. V vseh ostalih hotelih in restavracijah uporabljati enoten in z zdraviliškim emblemom opremljen inventar. S tem dosežemo: 1. Manjše zaloge in s tem manjša obratna sredstva. 2. Manj vloženega dela pri inventurah in pri rpaterialni in finančni evidenci. 3. Manj težav pri nadomestitvi manjkajočega inventarja po obratih. 4. Možnost premeščanja inventarja iz obrata v obrat. 5. Boljše dobavne pogoje s tem, ko kupujemo večje serije posameznih vrst inventarja. 6. Manjšo odvisnost od uvoza s tem, ko uporabljamo v vseh obratih, razen v Donatu, v domačih tovarnah izdelan inventar. Tudi za načrtovani novi hotel Tempel predvidevamo uporabo domačega inventarna. Če bodo težave pri uvozu inventarja, se bo vprašanje nadaljnje uporabe uvoženega inventarja pojavilo tudi v hotelu Donat. V naslednji številki pa o drugih vrstah tipizacij, ki naj prav tako pripomorejo k sodobnejši organizaciji in boljšemu gospodarjenju. Martin Kene HHMMMINNMH KADROVSKE NOVICE V mesecu juliju 1979 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracije Furjan Dragica, 2. 7. 1979, enostavna strežba in obračun, nedoločen čas; Mikolič Nežika, 1. 7. 1979, pripravljanje vseh vrst jedi, nedoločen čas; Novak Anica, 1. 7. 1979, strežba in obračun gostinskih storitev, nedoločen čas; Ogrizek Nada, 1. 7. 1979, strežba in obračun gostinskih storitev, nedoločen čas Kovačič Durda, 1. 7. 1979, strežba in obračun gostinskih storitev, nedoločen čas; Prevolšek Veronika, 1. 7. 1979, pripravljanje vseh vrst jedi, nedoločen čas; Bratuš Erih, 1. 7. 1979, strežba in obračun gostinskih storitev, določen čas; Artič Marija, 1. 7. 1979, pripravljanje vseh vrst jedi, nedoločen čas; Krošlin Helena, 6. 7. 1979, priprava vseh vrst slaščic, nedoločen čas; Benedik Nežika, 10. 7. 1979, čiščenje kuhinjskih prostorov, pomoč pri pomivanju posode, določen čas; Plavšak Štefka, 28. 7. 1979, pripravljanje vseh vrst jedi, nedoločen čas; Zdravstvo Polajžer Rajko, 2. 7. 1979, opravljanje kurirskih poslov, prevažanje bolnikov v terapiji, prenašanje napotnic bolnikov, določen čas; Bosnar Matej, 3. 7. 1979, opravljanje kopeli pod nadzorstvom, določen čas; Kidrič Danica, 16. 7. 1979, fizioterapevt — pripravnik v elektroterapiji, nedoločen čas; Belcer Metka, 16. 7. 1979, medicinska sestra — pripravnik, nedoločen čas Čujež Staša, 25. 7. 1979, medicinska sestra — pripravnik, določen čas. TOZD POLNILNICA Durič Zoran, 6. 7. 1979, skladiščni delavec v skladišču Zagreb, določen čas. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Murko Anica, 20. 7. 1979, opravljanje kurirskih del, določen čas; Šeligo Elizabeta, 26. 7. 1979, pripravnik v finančnem knjigovodstvu, nedoločen čas. Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracije Kos Marjanu, 1. 7. 1979, strežba in obračun gostinskih storitev, sporazumno; Šuštar Marti, 31. 7. 1979, enostavna strežba in obračun gostinskih storitev. Hoteli Janjič Goranu, 23. 7. 1979, pripravnik v recepciji hotela Donat, sporazumno. TOZD POLNILNICA Avguštin Alenki, 8. 7. 1979, razkladanj e-prebiranj e, samovoljno zapustila delo; Šket Katici, 28. 7. 1979, razkladanj e-prebiranj e, samovoljno zapustila delo; Kunej Peter, 27. 7. 1979, skladiščni delavec, samovoljno zapustil delo. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Parki Vuk Tereziji, 5. 7. 1979, opravljanje fizičnih del v parku, sporazumno. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Herič Emi, 4. 7. 1979, vodenje zbirnih in izplačilnih bla-ganj vseh temeljnih organizacij, starostna upokojitev. K. T. !••••••••••< ZOPER PRETIRANO UPORABO ANTIBIOTIKOV * Misli velikega revolucionarja : Zveza komunistov ne vlada s političnim monopo- $ lom, ampak izraža specifično družbenozgodovinsko J zelo pomembno obliko interesov delavskega razre- • da, s tem pa tudi interesov vseh delovnih ljudi in • družbe — v sistemu samoupravljanja in oblasti de- J lavskega razreda in delovnega ljudstva, zasnova- • nem na demokratičnem pluralizmu interesov samo- s upravnih subjektov. To pa pomeni, da je naš poli- J tični sistem prerezal popkovino ne samo s politič- • nim pluralizmom meščanske družbe, ampak tudi z @ enopartijskim sistemom začetne faze socialistične § revolucije, zlasti s tistim, ki je bolj ali manj izraz • dominacije tehnobirokratskega aparata nad družbo. @ Noben sistem, tudi naš družbenoekonomski ne, § s tem pa tudi delegatski sistem, ne more uspešno § delovati stihijsko, brez vsestranskega opiranja na O celotno zavestno ustvarjalno silo subjektivnega fak- @ torja družbe. Tudi v delegatskem sistemu, kakor v @ družbenem življenju sploh, spontanost in avtoma- ® tizem ne moreta zamenjati ustvarjalne sile družbe. @ Edvard Kardelj, 1977 & laaeaeeeeaeaeeeeaaeeaeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeee Čebelja lekarna Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej so v svojih vrstah, potlej pa tudi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi, le-te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij), prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno pridobljenih zdravil in ne nazadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih posledicah teh, ne še tri desetletja starih zdravil, so napotili mnoge zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha. Poti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozornosti so spet namenili gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje preteklosti, saj je med NOB v najtežjih trenutkih ostajal edino »zdravilo«. Opozorila svetovne zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte »pregleduje« računalnik, so spodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom. Svetovno raziskovalno gibanje V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih »patine« zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi med izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da je narava naj-večji učitelj, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. In tako so vse več raziskav posvetili tudi čebeljim pridelkom. Prav takšno vnemo kot drugje po svetu so pri raziskovanju učinkovanja čebeljih pridelkov pokazali tudi nekateri jugoslovanski znanstveniki in začeli ugotavljati stvari, ki jih niti niso pričakovali. V laboratorijih, pod mikroskopi in na živalih, kasneje pa tudi na klinikah so potrjevali, da so v čebeljih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje in zdravje ljudi. Kmalu je postalo znano, da je cvetni prah najbolj skoncentrirana hrana, kar jih poznamo, saj so v njem snovi, ki jih potrebuje organizem za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, da je biološki pospeševalec in da hkrati zavira rast bakterij, plesni in virusov. Propolis je aktivna snov z izredno močnim učinkom proti virusom in bakterijam. Uspehi domačih strokovnjakov Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta Bratko Filipič in prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu »Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov«, ki ga je zaradi izrednih od- kritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavil tuai ameriški strokovni bilten »In-terferon Scientific Memoran-da« iz Buffala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila: »Iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom delujejo tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa izvira ta antivirusna aktivnost in kakšno je razmerje med sestavo in vplivom čebele na antivirusno dejavnost...« Poskusi kažejo, da aktivna snov na samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimikrob-no dejavnost...« Poskusi razvozljali razmerje V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOMPLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1 :100.000. Čebele niso zdravniki O delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in ugotovili njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora unoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikompleksa dnevno. In v tem je na j več j a moč naravnega preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekalne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic. Jože Vetrovec PRIZNANJE Posebna izobraževalna skupnost za izobraževanje in vzgojo delavcev gostinskih in turističnih poklicev v Ljubljani je na svoji seji dne 11. in 12. maja letos ugotovila, da je k uspešnosti organizacije aktiva, kakor tudi k samemu poteku programa izredno veliko doprinesla tudi naša delovna organizacija. Tako z degustacijo naših proizvodov, kakor tudi s podelitvijo propagandnega gradiva naše delovne organizacije nismo samo obogatili vsebine aktiva, temveč predvsem dopolnili strokovno znanje predmetnih učiteljev kuharstva in strežbe gostinskih šol Slovenije. Za naše razumevanje in sodelovanje se nam izvršni odbor posebne izobraževalne skupnosti iskreno zahvaljuje. Realizacija mineralne vode organizacij, združenih v poslovno skupnost za obdobje januar-junij 1979 JANUAR—JUNIJ 1978 1979 INDEKS »RADENSKA« 86.347 95.148 110,19 »BUKOVIČKA BANJA« 49.344 50.660 102,67 »ROGAŠKA« 16.667 19.211 115,26 »VRNJCI« 15.071 14.300 94,88 »JAMNICA« 28.881 30.034 103,99 »MILAN TOPLICA« 5.475 7.494 136,88 »PALANACKI KISELJAK« 5.248 5.808 110,67 »SARAJEVSKI KISELJAK« 6.483 7.718 119,02 »PELISTERKA« 3.620 3.461 95,61 »SKOPLJANKA« 1.424 1.200 84,27 »TERME LIPIK« 9.248 10.650 115,16 »MINAKVA« 1.348 1.703 126,34 »KRIŽEVCI« 492 630 128,05 »HEBA« 6.320 8.837 139,83 »KLOKOT« 2.688 2.592 96,43 SKUPAJ: 238.656 259.446 108,71 (VIR: BILTEN št. 8) NEPOZABNI DAN V BRIGADI Zelo sem bila vesela novice, da se bom kot predstavnik DSSS skupaj z mladinci iz Rogaške Slatine smela udeležiti enodnevne delovne akcije z brigadirji »Kozjansko 79«. Bil je zadnji dan tretje izmene, zato je bilo obenem to tudi slovo od brigadirjev brigade »Bratstvo in edinstvo« in brigade gojencev mornariške šole iz Splita. Zataknilo se je že takoj zjutraj, ko smo dobro uro čakali na avtobus. Ko so nekateri že odhajali, je končno le pripeljal. Odpeljali smo se naravnost na traso (delovišče), ki je bilo kakšno uro oddaljeno od brigadirskega naselja v Bistrici ob Sotli. Brigadirji so nas veselo pozdravili z glasnim Z-D-R-A-V-O. Takoj so nam razdelili lopate in že smo pridno zasipavali jarke, ki so jih brigadirji izkopali za vodovod. Pot nam je curkoma lil s čela, vroče sonce pa je hitro posušilo sleherno kapljico. Komaj smo dočakali malico. Bila je obilna in ko smo se pošteno najedli, se nam kar ni dalo več vstati. Toda komandir je bil neizprosen, morali smo na drugo, precej oddaljeno delovišče in tudi tam končati delo. Brigadirji so nam dajali spodbudo s petjem. Najbrž res >•••••*•••»»•<►••••••« HUMOR • • Natakar: »Ribe se ven- • S dar ne jedo z nožem. Vsi J • se vam posmehujejo.« • • Gost: »Če ste to vedeli, $ 5 zakaj pa mi niste takoj g S prinesli žlice?« • • Fantek in punčka opa- 9 5 zujeta zaljubljen par pri 5 • poljubovanju. • • »Kaj le hoče od nje?« S J je vprašal fantek. s • »Mislim, da ji hoče od- • • vzeti čik-gumi,« je odvr-J 5 nila deklica. • • V kopalni kadi opazuje • • Petrček golo sestrico in j 5 pravi: »Ah, ve deklice vse e • takoj razbijete.« 5 Zvezdnik: »Sit sem tega J • zakonskega življenja.« # • Prijatelj: »Pa se loči • 8 vendar.« J • Zvezdnik: »Sit sem tudi e • teh stalnih ločitev.« • VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane čujež. Tisk in klišeji: ČGP Mariborski tisk. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije. nikjer ne slišiš toliko novih pesmi kot v brigadi, posebej še, če je le-ta sestavljena iz mladincev iz vseh republik in pokrajin, kot je bila brigada »Bratstvo in edinstvo«. Okrog dveh smo se z avtobusom pripeljali, vsi prepoteni in izmučeni v brigadirsko naselje, ki je postavljeno poleg nove šole »Marija Broz«. Po kosilu je bilo na vrsti športno srečanje med brigadirji in gosti. Fantje so igrali nogomet in košarko, dekleta pa so se tako dolgo izgovarjale, da je bilo nazadnje že prepozno. V komandantovi baraki (komandant naselja je bil naš krajan Janez Ivanuš) so imeli gramofon in plošče, in po vsem naselju se je vse popoldne slišala glasba. Zvečer pa je nekaj parov celo zaplesalo, kar na dvorišču. Pred večerjo je bil zbor in spuščanje zastave ob petju jugoslovanske himne, ki smo se ga udeležili tudi gostje. Po večerji pa je bil brigadni večer ob tabornem ognju. Brigadirji so pripravili res zabaven program, nekaj čisto izvirnega in najbolj zanimivo je bilo, da so si vse sproti izmišljali. Na koncu se nam je vodja programa, simpatični Enis, zahvalil za obisk in pomoč pri delu, skupaj smo zaplesali kolo in že je v naselje pripeljal avtobus. Slovo je bilo težko. Zdelo se nam je, da se poznamo že dolgo, dolgo. Izmenjali smo naslove in si segli v roke. Res, kaj takega lahko doživiš le v brigadi, ob skupnem delu in naporih. I.e tu lahko spoznaš, kaj je pravo prija-tejstvo, tovarištvo in bratstvo. Poslovni obisk iz tuiine 5. in 6. maja so nas obiskali italijanski kupci naše mineralne vode Donat Mg. Ogledali so si polnjenje mineralne vode Donat in terapijo. Sprejeli so jih naši strokovni delavci. Po ogledu našega zdravilišča so obiskali tudi rojstni kraj tovariša Tita. M. N. Zahvala * Iskreno se zahvaljujem za denarno pomoč, katero mi je nudila Sindikalna konferenca Zdravilišča Rogaška Slatina v času moje bolezni. Ogrizek Štefka UVIDEVNOST Zgodilo se je neke letošnje vroče nedelje popoldne pod kostanji pri mlečni restavraciji. Popoldanski koncert je privabil toliko poslušalcev, da so bili vsi sedeži zasedeni. Obe delavki v strežbi sta delali, kolikor sta mogli, da bi postregli vse goste, pa tega nista zmogli v celoti. Prišel je zakonski par. Dobila sta še dva sedeža, ki sta se malo poprej spraznila. On je znan politik in uspešen družbenopolitičen delavec. Mirno sta sedela in čakala postrežbo tako od 15 do 20 minut. Ker pa je nista dočakala, sta odšla. Nič posebnega, boste rekli. Kaj podobnega se čestokrat dogaja v gostinstvu tudi marsikje drugje. Pa le ni bilo tako. Drugo jutro je ta tovariš zopet prišel. Ne, da bi se pritožil, ampak neverjetno — opravičil se je. Nak, kaj takega pa res nismo navajeni. Rekel je, da sta odšla, ko sta videla v kakšni delovni stiski sta bili obe strežnici in naj ne smatrata njegov odhod kot demonstrativen. Prijazno se je poslovil in odšel. Dogodku res ne najdemo para v praksi naše stroke. Izpričuje pa veliko srčno kulturo tega tovariša in njegovo spoštovanje do dela in delavcev. Sč. »oeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee« e e KRI ŽAN KA Zunanji del aparata Vodno plovilo za prevoz Verande Severno- ameriško indijansko Nemiri pesnik (Paul, 1920-70) Predsednik republikanske Španije Sestavil Marko Napast Krstni kamen Okrogla Okrasi gr. templjev Vrsta Atenska trdnjava Dekanov namest- nik Tovariš Filmski Chui” Stevnik Italijanski koncem Tavčar Poteg z nožem Francoski plemič Gospo- dinjska Stroj, naprava Korenina enoletne sladkorne Itali- janska Jadranu Epska pesem Molile c v mošeji Ongi- Obveščeva na agencija ZDA 1- Časovni Julijcih Sičnik in šumnik Velika začetnica Zaporedni črki v abecedi Žgana, !jiva°r