Poštnina plačana v gotovini. Štev. 9. V Ljubljani, dne 1. maja 1933. 29. 1933' Cena posamezni številki Din 3-— leto. XV. »NAŠ G L A S “ izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40"—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. e=r Oglasi po ceniku. = Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. ini»iiiWiiiimiiiiilii nf i n i nmuminii i—ibiiiiii imiiimiiiiiiiiiiiiiiiiBiMiiii i iiumnimiiiiimn llllll■l^^lmllll■lllllllll■^^■^ll^l^1"l(■nl■^^llllll^llll)lllllllllrrT^^^nT^1n Dr. J. Bohinjec: NeVam© (K< Radi svoje izredne važnosti za obstoj in za razvoj držav je bilo državno uradništvo prvo, katero je davno pred delavci in nameščenci dobilo v svojih službenih pragmatikah socialno široko in pravno globoko fundirane pravice v svojem službenem razmerju do države. Trda stavba socialne zaščite državnega uradništva je bila ponos vseh predvojnih državnih administracij. Danes je socialna zaščita delavcev in nameščencev v marsikaki zelo važni točki daleč nadkrilila zaščito državnega uradništva. Invalidno in starostno zavarovanje delavcev in nameščencev je v naprednejših državah solidneje urejeno, kakor so marsikje pokojnine državnega uradništva, katero more po dolgih letih službe vse pridobljene pokojninske pravice izgubiti, dočim zasebni nameščenec ali delavec istih nikdar ne izgubi. Pridobljene živi jensko - zavarovalne pravice so brezpogojno varovane celo v kapitalističnem zasebnem zavarovanju. Kratenje pridobljenih pokojninskih pravic je tudi v ostrem nasprotju z načeli zasebne lastnine v sedanjem družabnem redu. Pokojninske Premije plačuje uradništvo iz svojih zasebnih sredstev, ta vplačila morajo k>ti za zavarovanca vsaj tako varo-Vana, kakor so vloge v denarnih za-v«dih. Pokojninske premije morajo niti kapitalizirana in nedotakljiva zasebna last zavarovanca. Pokojninske Premije državnega uradnika ne smejo per nefas postati posebno davčno breme v splošne fiskalne potrebe. Starostna zaščita državnega uradništva je naša najnujnejša moralna dolžnost in socialna zahteva časa in diktat družabnega reda, kateri sloni na zasebni lastnini. Tudi sedaj izdana uredba o podpornem skladu pomožnega osobja v državni službi je ne samo iz socialnega, ampak tudi iz zavarovalno-pravnega in zavarovalno - tehničnega stališča nevzdržna in je po svoji strukturi samo organizirano miloščinarstvo, čeprav vse prispevke v sklad plača dnevničar čisto iz svojega. Uredba seveda ni namenoma taka, ampak je le verna slika napačnih gledanj na socialno-zaščitne probleme državnega uradništva, za katero je kmalu kaka stvar dobra in si nihče z njo preresno ne beli glave. V bolniškem in v nezgodnem zavarovanju je državno uradništvo degradirano daleč nazaj v stanje pred 1. 1888., ko so o bolniški zaščiti nesamostojno delovnih oseb sanjali samo idealisti. Primitivnost v tem oziru je celo za primitivne razmere prevelika. Od vseh bolniško-zavarovalnih dajatev je ostala samo najprimitivnejša oskrba v bolnici, čeprav je materijalni položaj velike množice državnega uradništva znatno slabši od položaja zasebnih nameščencev in celo mnogih delavcev. Zato ni čuda, če je zdravstveno stanje vedno slabše in se zlasti širi tuberkuloza. Kulturne države imajo °rganizirano posebno bolniško zavaro-vanje državnega uslužbenstva, stvar, katera je danes izvedena za vse sloje naroda ali pa je v pripravi. Uradniki bi stroške celo sami radi nosili, želeli m dobiti samo pravno zakonito pomoč, ^aš novi obrtni zakon taksativno na-VaJa same zelo težke in važne razloge, Pod katerimi more biti delavec iz služ-e brez odpovednega roka odslovljen, v5.u£°d tarifne pogodbe delavca sploh ščitijo v stalnosti zaposlitve. V pravni s rukturi službenega razmerja držav-*\ega uradnika zija v tem oziru zelo °boka rana, katero bo nujno treba, e ne zaceliti, pa vsaj dobro obvezati. ^ Neko splošno hladnost napram re-anju kruha za državno uradništvo je zablode. iec.) bilo videti ob priliki redukcije prejemkov. V Čehoslovaški so n. pr. dvignili svoj protest v prvi vrsti pridobitniki, pri nas sta ste skromno čula dva, trije glasovi. Ob tem vprašanju po svetu nastajajo vladne krize. Povprečje prejemkov zavarovancev Pokojninskega zavoda presega za mnogo povprečje državnih uslužbencev, čeprav so tudi privatne plače globoko reducirane. Po statistiki, katero objavlja decemberska številka »Reichsarbeitsblatt«-a, je državni uradnik v Nemčiji trošil za najemnino 8’8% do H'9% svojih znatno boljših prejemkov, za zabavo in odmor 2'9% do 1’2%, prihranki so se gibali od 0'9% do 2‘8%! Če bi dobili predse pravo sliko o zadolžitvi uradništva in načinu njegovega življenja, ko mora z največjo iznajdljivostjo iskati sredstva, ko je vse že počedil, kar je imel vrednega, bi ostrmeli nad to življensko žila-vostjo. Najmanj, kar bi morali pri opazovanju te socialne slike priznati je, da je treba pred sliko obstati in se resno v stvar zamisliti. Od teh socialno bednih slik zelo neokusno odmevajo neprestano se ponavljajoča modrovanja o vseh mogočih nelepih lastnostih naše inteligence, pod katero ljudstvo razume seveda le uradništvo, katero tudi dejansko tvori znatno večino naše inteligence. Vsa razglabljanja o dekadenci inteligence naš človek, zlasti kmet in pa tudi delavec, s katerih usodo so ta razglabljanja navadno tudi v neposredni zvezi, razume pač tako, da »taka« inteligenca zasluži vrv za vrat, da v ljudsko škodo drži urade v rokah, da je vse preveč, kar dobiva na prejemkih, da ne zasluži ljudskega spoštovanja, kaj šele intenzivnega zanimanja za svojo usodo! Prav, a'ko o svojih napakah pišemo, toda to pisanje mora biti previdno in vseskozi stvarno. Kako neresna je stereotipna, pavšalna fraza, da se je inteligenca odtujila narodu, onim zdravim ljudskim silam, iz katerih edino teče vir življenja. Skoraj bi rekel, da se nas še vseh drži duh po domačih hlevih, da iz nas diši vonj travnikov in nam še vsem v ušesih zvončklja žuborenje potočkov, da smo z eno nogo vedno v domači hiši, s srcem pa ne<-prestano med narodom, ki hodi za plugom. Kje so vendar skriti oni boljši, kateri niso taki? Saj vendar oni duh, kateri je v kmetskih in delavskih domovih doma in katerega je inteligenca z dnem rojstva s polnimi požirki vase srkala, ni tako slab, kakor kes grešnika, da bi se že z vstopom v mesto ali že s prvim novim inteligenčnim rodom kar na celem porazgubil! Sliši se, kakor da živimo sredi naj pokvarjene j šib velemest, ko poslušamo trditve, da je inteligenca izgubila vsak moralni in etični zanos, da rije samo po blatu materijalizma, da se kar zgrozi kadar mora radi »uglajenosti« seči človeku iz naroda v hrapave roke. Ta uboga beraška naša inteligenca, katera zvečer v težkih skrbeh leže, da se zjutraj v istih zbudi, naj bo kar tako pavšalno vdana demagogiji, spletkarjenju, najbolj nedemokratičnim instinktom in nesocialnim podvigom, ona naj bo v svoji bedi kasta zase, katera zasluži zaničevanje vseh »čistih ljudskih prijateljev!« Če je resnica, da iz bede rastejo velike socialne misli, potem mora iz vrst državnega uradništva vzkliti najsvetlejša naša socialna bodočnost. V zmoti je, kdor misli, da so te fantazije o pokvarjenosti naše inteligence sposobne, da bi med ljudstvom užgale, in razširjevalcem prinesle novih ljudskih simpatij. Ljudstvo dobro loči, kdo hodi medenj po dobičkarskih trgovskih poslih in kdo po prijateljskih potrebah. Žalostno pri teh trgovskih poslih je le to, da tu pa tam kdo le kupi tudi slabo blago in da potem izgubi vero v našo bodočnost, kajti globoko resnične &o še vedno Župančičeve besede: »Jaz ljubim jih... velika mesta«, ker »skoznje v svobodo gre cesta«. Državni uradnik stoji v službi naroda na najbolj izpostavljeni straži. On straži največje ljudske dobrine.. Zato mora biti dobro opremljen, biti mora pa tudi dobro discipliniran. V logičnosti stvari je samo, ako mora nekaj od svoje individualnosti časih žrtvovati in se podrediti tudi strožjim službenim predpisom in mora sprejeti eno Poštene Iz obširnega ekspozeja finančnega ministra g. dr. Mil. Đorđevića v debati o drž. proračunu v narodni skupščini objavljamo še naslednje, za nas državne uslužbence velevažne odstavke: »Izdatki za pokojnine znašajo po predlogu proračuna okroglo 915,000.000 dinarjev. Ne mislim, niti si ne utvar-jam, da bi z lahkoto mogli znižati to številko. Pokojnine predstavljajo pridobljene zakonske pravice. Težko je v pravni državi, v ustaljenem pravnem redu rušiti pridobljene zakonske pravice. To je prvi razlog, ki v neki meri zadeva preteklost. So pa še razlogi, ki se tičejo tudi bodočnosti in o katerih mora vsaka parlamentarna vlada strogo voditi račun. Ti razlogi so, da se ne sme ubijati morala tistih ljudi, ki so stopili v državno službo in jo opravljali v prepričanju, da bodo imeli v starosti zagotovljeno eksistenco. Nevarna je pot, katero se tako pogostoma in s tako lahkoto priporoča, naj se prične z revizijo pokojnin, naj se pokojnine znižajo, naj se razveljavijo pridobljene pravice. Pokojninski prejemki, ki znašajo skupno 915 milijonov dinarjev, pa imajo vendar neki element, katerega smemo in moremo načeti in to so draginjske doklade. To se je zgodilo in sicer že dvakrat. Prav z ozirom na to znižanje dra-ginjskih doklad se je skupni predlog proračuna pokojnin znatno zmanjšal napram dosedanjemu znesku. Same temeljne pokojninske prejemke bi bilo težko znižavati, ker se bojim, da bi bil moralni uspeh tega koraka ta, da bi vsakdo, ki je v državni službi, mogel reči: »Državna oblast ti ne jamči za sredstva za eksistenco v času, ko ne boš mogel več delati in ko boš moral zapustiti državno službo; zato se pobrigaj, dokler si še v državni službi, da se — kakor veš in znaš — sam zavaruješ za starost.« Kraljevska vlada ni smatrala za potrebno, da bi tudi s tem proračunskim predlogom znižala prejemke državnega osebja. Ti prejemki so bili, kakor je znano, pri nas znižani že trikrat: ob uveljavljenju sedanjega uradniškega zakona dne 1. aprila 1931, potem v mesecu septembru 1931 drugič, in ob priliki uveljavljenja sedanjega držav, proračuna (t. j. za 1. 1932./33.), dne 1. aprila 1932 pa že tretjič. Jugoslavija je, kakor veste, nasledstvena država. Prevzela je veliko število upokojencev nekdanje Avstro-ogrske monarhije, mnogi od njih š e danes prejemajo iz državnega proračuna in bodo prejemali pokojnine, dokler po prirodni poti ne prenehajo biti upniki državne blagajne kraljevine Jugoslavije. Po velikem delu so pri nas vzrok visokega zneska pokojninskih kreditov naše politične razmere v teku zadnjih desetletij, razmere, katere vi, gospodje narodni poslanci, dobro poznate, bo- ah drugo okrnitev svoje socialne zaščite ali demokratične svobode, toda eno mora vedno ostati nedotaknjeno: dostojanstvo čuvarja ljudskih in državnih dobrin in temeljev danega družabnega reda. Dobro premišljena poteza modre državne vladavine in zdrave socialne politike je, ako se na splošno otresemo nevarnih zablod v gledanju na problem državnega uradnika in naše inteligence sploh. Ne hodimo okoli z ognjenim škropilom, imejmo v škropilniku včasih tudi blagoslovljeno vodo. Kmalu bo bolje, ako se bo tudi državni uradnik smel zavedati, da je on tisti, kateri je so-poklican, da iz težke sedanjosti izkleše nov duh nove ■socialne in demokratične države. besede. Ije nego jaz, in zaradi katerih je mnogo drž. uradnikov morda tudi pred časom odšlo v pokoj. Poglavitni vzrok, katerega bi pa morebiti moral omeniti na prvem mestu, je vojna. V državni službi je še danes v velikem številu tisto pokolenje, ki se je s svojimi glavami prerilo od leta 1914. do leta 1918. skozi vse strašne svetske potrese. Moramo računati tudi s tem, da je delavna sposobnost velikega števila teh ljudi občutljivo zmanjšana in da je mnogo izmed njih odšlo pred navadnim rokom v pokoj, s čimer so obremenili državni proračun prej, nego bi se to bilo sicer zgodilo. Z nespremenljivimi stvarmi se moramo spoprijazniti, in zame so ti razlogi zadostni, da se spoprijaznim z zneskom 915 milijonov. V isti skupini izdatkov našega predloga za proračun državne uprave imamo tudi izdatke vrhovne državne uprave, ki znašajo 120 milijonov. Končno imamo tudi izdatke za državne dolgove, ne samo za tiste, ki so omenjeni v oddelku državnih dolgov, kjer so vnešena samo letna odplačila za konsolidiranje dolgov, temveč tudi majhne vsote, raztresene po vseh ostalih proračunskih oddelkih, ki vse skupaj znašajo 1800 milijonov dinarjev. Ta, imenujem ga konsolidirani del predloga upravnega proračuna znaša skoro 3 milijarde, natančno 2,927 milijonov dinarjev. Ti številki je treba dodati še skupno vsoto osebnih izdatkov, vsebovanih v predlogu upravnega proračuna. Tako je skupna redukcija prejemkov za veliko število drž. uslužbencev in upokojencev dosegla skoro 30%, in več nego v katerikoli evropski državi, čeprav je v večini evropskih držav, celo tistih, ki niso bogatejše od Jugoslavije, višina prejemkov vsaj aktivnih uslužbencev bila višja nego pri nas. Še dlje nismo smeli iti, ker je treba računati z določeno mejo, to pa — če že ne zaradi družabnih in človekoljubnih ozirov — pač vsaj zaradi državnih interesov, da se preprečijo gnojni tvori v državnem telesu, kar bi se zlasti v časih, v kakršnih živimo, morda težko preprečilo, če bi ljudem, ki morajo delati za državo, odvzeli še tisto, kar jim znači minimum za življenje.« — Kakor smo že naglasili, je g. fin. minister s svojim odločnim in dobro utemeljenim nastopom potrdil v vsem državnem uslužbenstvu vero in zaupanje, da je pri odločujočih činiteljih pričelo zmagovati prepričanje, da je za koristi države in naroda potrebno, da se državnemu uslužbenstvu zagotovi vsaj najskromnejša eksistenca. Pokazal je pa tudi ta nastop, da se uradništvo ne smatra več za zgolj strankarsko orodje, brez pravic in zaščite. Zato je vse državno nameščenstvo g. fin. ministru za njegovo razumevanje in podporo lahko iskreno hvaležno. Preveliki izdatki za pokojnine. V razpravi o novem državnem proračunu je pri debati o proračunu finančnega ministrstva poslanec Ivan Mohorič med drugim tudi izvajal naslednje misli, ki bodo zanimale naše bralce. V naslednjem podajamo ta odlomek poslančevega govora, kakor ga je objavilo »Jutro«. Odstavek se glasi: »Posebno značilen je proračun za penzije. Po zaključnem računu za leto 1926./27. je bilo izdanih za penzije 626 milijonov dinarjev, po zaključnem računu za leto 1930./31. pa že 1015 milijonov dinarjev, torej pol miiijade ali 90% več, kar predstavlja povprečno letno povišanje okrog 100 milijonov. V novem proračunu znaša postavka za penzije 915 milijonov dinarjev, torej za okrog 50% več, kakor v 1. 1926./27. To povišanje izdatkov za penzije mora vzbuditi našo pozornost, zlasti ako pomislimo, da so izdatki za invalidnine bili v tem času znatno zmanjšani. Naša dolžnost je, da stvarno preiščemo, kje so vzroki in da najdemo remedure temu nevzdržnemu stanju. Pred vojno so v kraljevini Srbiji znašale penzije 4'8 milijona dinarjev, kar je predstavljalo 4% skupnega proračuna v znesku 125 milijonov dinarjev. Danes tvorijo penzije 13% proračuna. Nujno je potrebno, da se izvrši točna revizija, kdo vse prejema v naši državi penzijo in Pri obravnavanju proračuna mestne občine ljubljanske za 1. 1933/34 je spregovoril nekaj kritičnih besed občinski svetnik, gimn. direktor v pokoju, g. dr. Pipenbacher. Dasi nas Ljubljančane zanimajo vsa njegova izvajanja, saj smo tukaj šni davkoplačevalci in potrošniki ter se tudi iz naših — če tudi največ indirektnih — prispevkov vzdržuje mestna uprava, vendar nas predvsem zanima stališče, ki ga je zavzel dr. Pipenbacher napram službenim prejemkov mestnih uslužbencev v Ljubljani. Ugotovil je, da na nekem diskusijskem večeru referent ni povedal resnice, ko je trdil, da so plače magistratnih uslužbencev v Ljubljani že izenačene z onimi državnih uslužbencev, ter da vsled tega ni potreba več izpolniti ukaza finančnega ministra, ki zahteva to izenačenje. Dr. Pipenbacher je na več primerih s točnimi številkami dokazal, da so službeni prejemki in pokojnine državnih nameščencev mnogo nižje, kakor mestnih uslužbencev v Ljubljani. In to je tudi res! Naj navedem samo dva primera glede pokojnine. Tako imam jaz na mesec pokojnine samo Din 2000, medtem ko prejema upokojeni magi-stratni kolega iz računske službe, ki je bil v istem činu kakor jaz, dasi nima niti štirih razredov srednje šole, skoraj 6000 Din pokojnine, tedaj trikrat toliko kakor jaz. In drugi, pisarniški uradniki s študijami in brez teh, uživajo pokojnino 4000 Din in še več, ter tako lahko stanu primerno žive. Isto razmerje je pri magistratnih uradnicah, ki imajo mnogo prednosti na kak način je prišel do nje, saj vemo, da imajo penzijo tudi osebe, ki niso bile v državni službi niti leto dni«. Posamezni govorniki so v proračunski razpravi na enak način kritizirali stalno naraščanje izdatkov za pokojnine. Nekateri so navajali, da izvira visoko število pokojninskih kreditov od tod, ker je naša država prevzela mnogo upokojencev od nekdanje Avstrije. Drugi spet so iskali krivdo za ta neprirodni pojav v nesmiselnem, čisto strankarskem upokojevanju za službo še sposobnih državnih uslužbencev pod prejšnjimi partizanskimi vladami. Če vzamemo v roke velezanimivo brošurico »Naši penzioneri«, katero je pred nekaj leti napisal in izdal član glavne kontrole Protič, se nam to vprašanje ne bo zdelo več posebno zamotano. O ti brošuri je naš list obširno poročal kmalu po njenem izidu. Iz nje je razvidno, da je pokojninski proračun zato tako narasel, ker so se v premnogih primerih priznavale pokojnine ljudem brez sleherne zakonske upravičenosti, tudi ljudem, ki so komaj pogledali v drž. službo, pa se jim je kot strankarskim pristašem vračunala vsa mogoča služba za pokojnino. Neredki so primeri, da imajo upokojenci več službenih let, kot pa let življenja. pred državnimi uslužbenkami. Ne le, da jim je bilo omogočeno priti po razmeroma kratkem času v uradniško kategorijo, so tudi njihovi službeni prejemki taki, da jim ni potreben boj za obstanek, kakor pri njihovih tovarišicah v državni službi, ki imajo po 850 do 1100 Din plače. Trditve dr. Pipenbacherja tedaj glede plač popolnoma držijo. Tudi očitek magistratnih uslužbencev, da imajo državni uslužbenci razne ugodnosti, kakor svoje nabavljalne in stanovanjske zadruge, dalje pravico do polovične vožnje in končno tudi do zdravljenja v tretjem razredu državne bolnice, je dr. Pipenbacher primerno zavrnil. V našo »Nabavljalno« imajo pristop tudi magistratni uslužbenci, njihova stanovanjska zadruga pa se sme ponašati s prav lepimi uspehi in to predvsem radi munificentne podpore mestne občine ljubljanske, ki je prepustila svojim uslužbencem cenena stavbišča ter jim je izposlovala pri Mestni hranilnici v Ljubljani cenen kredit, za katerega tudi garantira. Pravica do polovične vožnje je pa pri sedanjih službenih prejemkih za državne uslužbence skoraj iluzorna, saj si ne morejo privoščiti dostikrat prepotrebnih izletov. Za zdravljenje magistratnih uslužbencev pa skrbi jako vzorno njihovo bolniško društvo, ki uživa stalno bogato subvencijo mestne občine, kar mu je celo omogočilo tudi nakup in ureditev pen-zijona »Jelovca« v Kamni gorici. Ako sem tedaj tudi jaz prišel do istega zaključka, kakor dr. Pipenbacher, s tem seveda še ni rečeno, da z a v i- d a m magistratnim uslužbencem njihove višje prejemke. Nasprotno! Že večkrat sem imel v marsikateri družbi — tudi med državnimi uradniki — priliko poudarjati, da je popolnoma prav, če so naši tovariši na magistratu tako plačani, da morejo stanu primerno živeti in da jih med uradnimi urami in izven njih ne tare skrb za svoj in svoje družine obstanek. Tudi dr. Pipenbacher je naknadno izjavil, da nikakor ni imel tega namena, temveč, da se mu je šlo le za konstatacijo in za popravek netočnih navedb na onem diskusijskem večeru. Zato se mi zdi tudi povsem neprimerno, da so izvajali magistratni uradniki, ki so znani sokolski funkcionarji, konsekvence in so baje odložili svoja mesta, ker je dr. Pipenbacher starosta ljubljanske sokolske župe. Upam, da bo ta zadeva po primernih pojasnilih rešena. Seveda moram priznati, da bi imel dr. Pipenbacher na svoji strani Dne 31. marca t. 1. se je vršil v dvorani Delavske zbornice XI. redni občni zbor Zadruge drž. uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani. — Dnevni red smo objavili že hkrati z vabilom na občni zbor. Ker ob 7. uri ni bilo navzoče zadostno število zadružnih članov, je predsednik upravnega odbora g. Alojzij Žigon otvoril občni zbor pol ure kesneje, pozdravil navzoče in ugotovil sklepčnost. Zlasti je pozdravil zastopnika Zveze nabavljalnih zadrug gosp. Deržiča in odposlanca železničarske nabavljalne zadruge v Ljubljani, gosp. Punčuha. Predsednik je nato prečital pismo Zveze, ki obvešča zadrugo, da poročilo o reviziji zadruge še ni končano, obenem pa izraža željo, da uspe zborovanje po tako lepem in velikem poslovnem uspehu kar najlepše ter da bodo zadružniki dali upravnemu odboru vso potrebno podporo in pomagali, da bo vodil zadrugo tudi v bodočem letu k novemu napredku in še večjemu razmahu. Ker so vsi člani prejeli tiskano poročilo upravnega in nadzornega odbora, je predsednik pripomnil samo še nekaj dodatkov k poročilu. Odbor je ukrenil potrebno za odpis davka na poslovni promet, katerega dolguje zadruga državi že več let, in ga prejšnji odbori doslej niso poravnali. Ta davek, ki znaša z vsemi pripadki precej nad 100.000 Din bo zadruga plačala, če se odboru ne posreči, da doseže odpis, s posojilom Zveze, ki ji je zagotovila petletni brezobrestni kredit. Na dvorišču sodne palače je zadruga postavila prostorno barako, kjer se na suhem hranijo drva, da so že razžagana in suha vsak čas članom na razpolago. O poslovnih uspehih, preuredbah zadružnega poslovanja in pisarne ter adaptacijah zadružnih prodajnih in skladiščnih prostorov smo že pred občnim zborom izčrpno poročali. Predsednik nadzornega odbora g. Ivo Sancin je prečital nato poročilo nadzornega odbora in predlagal razreš-nico upravi. K debati so se oglasili g. Jernej Božič, ki je kritiziral sestavo vse magistratno uslužbenstvo in da ne bi prišlo do navedenih konsekvenc, ako bi bil dodal svoji kritiki tudi zahtevo, da moramo z vsemi močmi stremeti za tem, da bodo imeli državni nameščenci iste prejemke, kakor uslužbenci ljubljanske mestne občine in drugih podjetij, t. j. vsaj eksistenčni minimum in da jim ne bo treba imeti vsak dan skrbi za preživljanje in obleko,svoje družine! S tem ne bo pomagano samo državnim uslužbencem, ampak tudi obrtnikom in trgovcem, ker bodo državni nameščenci že vendar enkrat v stanu nabaviti si mnoge prepotrebne predmete, medtem ko morajo zdaj odlašati z nakupom. Koristi bo pa imela tudi državna uprava sama, saj je vendar vse kaj drugega, ako ima nameščence, ki lahko posvetijo vse svoje moči službi in jih med izvrševanjem te služ be ne more skrbi za obstanek! bilance, g. Hinko Šumer, ki je poudaril, da je poslovanje zadruge v vsakem oziru hvalevredno, in g. Josip Beguš, ki pa ni mogel nadaljevati in dokončati govora, ker so zborovalci po ogromni večini burno zahtevali konec debate. Nato je bilo poročilo obeh odborov z večino glasov sprejeto, razreš-nico so pa zborovalci soglasno dali odboru. Soglasno je bil odobren tudi predlog o razdelitvi čistega prebitka za leto 1932., ki znaša 244.71 T65 Din. Razdelil se je prebitek tako-le: 40% rezervnemu skladu, 1% pokojninskemu skladu, 5% za nagrade odbornikom, 5% za nagrade uslužbencem, 1% za kulturno-humane namene. 2% za članski fond, 46%, t. j. 111.567'37 Din pa za povračila članom sorazmerno z nakupom. O dodatnem predlogu upravnega odbora, naj se zadružnikom izplača kot povračilo 4% od nabavk blaga, kupljenega na kredit, in po 5% od nabavk blaga, plačanega takoj v gotovini, se je razvila zelo živahna, mestoma prav nič akademska in še manj stvarna debata. Po daljšem hrupnem prerekanjurje' bil predlog uprave sprejet s 101 glasom proti 87 glasovom. Nato je pozdravil zborovalce v imenu Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev g. Ivan Deržič, ki je poudarjal živahni napredek zadruge, izrekel odboru vse priznanje in želel zadrugi še enakega razvoja. Priporočal je zborovalcem, naj se navzamejo pravega zadrugarskega duha in naj pri pre-motrivanju vprašanj, ki se tičejo zadruge, ne izgube iz vida prave zadru-garske miselnosti, ki ne pozna ne egoizma, ne malenkostnih osebnih nasprot-stev. Temelj vsega zadružniškega dela je vzajemna pomoč in nesebično in požrtvovalno delo za skupnost. Le složni in enotni bodo državni uslužbenci - zadrugar ji mogli prenesti silni naval gospodarskih krogov, zlasti trgovstva, ki z vsemi močmi skuša onemogočiti nadaljnji razvoj uradniškega zadrugarstva. S pozivom na složno delo brez osebnostnih in nezadružniških ambicij je želel zadrugi čim večji uspeh. Josip Skalar, viš. rač. svetnik v pok., Ljubljana: Plače občinskih In drž. nsltižbesicev. Obrni zbor ljubljanske Nabavljalne zadruge. Alfred Jean: Zasledovanje. Gospod Faroux je zagledal dražestno damo, baš ko je pred cerkvijo Madeleine stala med dvema košarama, polnima rož in levkoj. Ko je polagoma dvignila trepalnice, in je uzrl dvoje temnih oči, ki sta ga izpod klobučka globoko pogledali, je začutil kakor nekako ljubimkanje. Pri tem je srknil vase obenem vonj njenega parfuma in rož. »Bogme! Kako ljubka osebica!« je zamrmral med zobe. Nič ni pomislil, kar sledil je neznanki. Ko je mlada ženska to opazila, ni mogla zakriti izraza nejevolje. Namršila je obrvi in pozvala taksi, ki je stal ob hodniku. Na silno jezo gospod Faroux žal ni mogel slišati naslova, katerega je neznanka povedala šoferju. Toda usoda je dala, da se je takoj pojavil drug avto, katerega je gospod Faroux brez odlašanja zasedel. »Sledite tistemu vozu!« je velel šoferju in njegova desnica v rumeni rokavici se je nalahko stresla, ko je pokazal temnozeleni avto, ki je vozil pred njima. Pred opero je stražnikov žvižg ustavil dolgo vrsto vozil. Srce mu je malce nemirno bilo, ko je skozi zadenjsko okence opazil vitki tilnik neznanke nad ovratnikom iz nekoliko že oguljene kožuhovine. »Ženska iz dobre družbe, o tem ni dvoma!« je ugotovil... »Ena tistih, ki se lepo oblači, pa nima dovolj denarja, da bi si stalno obnavljala garderobo. .. Najbrž iz nedavno obubožane družine ...« V naglici si je tkal sentimentalen roman, dokler ga ni vnovič žvižg ostro iztrgal iz sanj. Na stražnikov znak so vozovi pričeli spet teči in zapeljivi tilnik, katerega je četverooglato okence obdajalo kot z okvirom, se je oddaljil. Gospod Faroux se je nagnil k vozniku in mu zaklical: »Le ne izgubite mi voza izpred oči!« Prvi avto je z veliko naglico drvel po Avenue de 1’ Opera. Preden je dosegel mrežna vrata, ki vodijo v Louvre, je krenil na desno in zavil v Rue de Rivoli. »Kakšen smešen domislek!« si je mislil gospod Faroux. »Čemu ta ovinek, namesto da bi bil peljal po eni prečnih ulic?« In sklepal je naprej: »Tile šoferji zlorabljajo plahost ali pa neizkušenost osamljenih žensk!« In res je postajala pot prvega voza zmerom bolj čudna. Avto z zasledovalcem je drvel za njim skozi okraj Passy z njegovimi modernimi stavbami, nato zavil spet k zadimljeni Grenelle. Potem je prevozil mestno četrt Gobelins, drvel po nabrežjih in prečkal Bastiljski trg. Ko je peljal taksi neznanke po Boule-vardu Beaumarchtis, je šofer taksija, v katerem je sedel gospod Faroux, kar naenkrat obstal in vprašal gosta ves razdražen: »Kaj bo ta zabava še dolgo trajala?« Gospod Faroux je pogledal na števec, ki je kazal že sedeminštirideset frankov in petindevetdeset centimov. »Le kar naprej, vozite!« je ukazal na kratko. Nadaljevala sta gonjo. Prevozili so Montmartre in Batignolles, nato so spet drveli skozi Passy, Grenelle, Montrouge in Gobelins. Končno, ob polu sedmih, je neznankin taksi obstal pred malo pivovarno na Boule-vardu Saint Marcel. Drugi voz je nekaj metrov za njim ustavil. Gospod Faroux je skočil na hodnik in med tem ko je potegnil listnico iz žepa, da plača šoferju triindevetdeset frankov, kolikor mu je bil dolžan — brez napitnine — je začul glasen prepir. Neznanka s temnimi očmi se je očividno prepirala s svojim šoferjem in debeli glas možakarja je privabil že gručo mimoidočih. »Da, da, poznamo take!« je kričal. »Ves dan bi se okrog vozarila, in potem, ko je treba plačati, pa kar na lepem izgubi ročno torbico!« »Ampak ... prav zares Vam povem .. .« je jecljala mlada dama vsa v solzah. »Zagotovo vem, da sem še imela torbico, ko sem stopila v voz!« »Seveda, to bi lahko vsak rekel!« Gospod Faroux je urno pristopil, da pomaga neznanki. »Milostliva... če mi dovolite?« se je dvorljivo ponudil. In ne da bi počakal na njen odgovor, se je obrnil k šoferju: »Tu imate sto frankov«, mu je odločno dejal. »Pa ne besedice več! Ste razumeli?® Komaj se je avto odstranil, je neznanka segla v roko svojemu zaščitniku in mu iskreno dejala: »Ah, gospod, kako naj se vam zahvalim? ... Kaj bi bila le počela brez vaše pomoči? — Izročena bi bila surovosti tega človeka!« »Ni vredno niti besedice, milostliva«. je odvrnil gospod Faroux. »Vsakdo drugi bi bil ravnal prat tako.« »Dajte mi vaš naslov, gospod«, ga le vneto prosila mlada dama,« da vam morem ta mali znesek še danes povrniti.« Toda gospod Faroux je protestiral: Po zadružnih pravilih je bilo treba izvoliti namesto izpadlih članov upravnega odbora gg. Franca Arka in Ivana Gračnerja, 2 člana in 4 namest-n>ke, namesto članov nadzornega odbora gg. Iva Sancina, Jos. Wedama in Iva Gvardjanačiča pa 2 člana in 3 namestnike. Vloženi sta bili dve listi in sicer lista A: kot člana uprav, odbora: Ivan Gračner in Franjo Arko, za namestnike pa Leopold Paljk, učitelj, Ignac Zima, arh. uradnik, Anton Spen-de, zemljknj. ravnatelj v p., in Ivan Junc, pošt. ravnatelj v p.; za člane nadzornega odbora: Ivo Sancin in Jos. ^Vedam, za namestnike pa Ivo Gvardjančič, pregl. f. k., Valentin Kobal, arh. uradnik, in Franc Ferjančič, p. t. rač. uradnik. Ker ni nihče zahteval drugačnega glasovanja, se je glasovalo z dvigom rok. Overovatelja sta ugotovila, da je za listo A glasovalo 115 članov, za listo B pa 22 članov, vsled česar je predsednik proglasil listo A za izvoljeno. Ker noben zadružnik ni vložil nobenega predloga ali pritožbe se o ti točki dnevnega reda ni razpravljalo. Nato je predsednik pojasnil pravilnik posmrtnega sklada, ki se je spopol-nil v 2. členu tako-le: »Pri zadrugar j ih, ki so prišli od drugih zadrug, je treba Ugotoviti povprečnih nakupov pri nas 'n pri zadrugah, kjer je dotičnih prej kupoval, toda le za tri leta«. Pravilnik le bil s to spremembo soglasno sprelet in stopi v veljavo s 1. L 1934. Nato sta bila soglasno sprejeta Pravilnik za pokojninski sklad uslužbencev in pa pravilnik o uporabi sklada za nagrade uslužbencev. Na vprašanje g. prof. Kobala če se ^ resnici namerava odpustiti več uslužbencev in na njegovo prošnjo naj bi se pri tem obzirno in težkemu času primerno postopalo, je predsednik pojasnil, da uprava smatra to vprašanje za zelo resno in nc bo nikakor lahkomiselno postopala. Na predlog g. Al. Koreninija so zborovalci soglasno in z odobravanjem sklenili, da se »Našemu Glasu« za priznanje njegovih zaslug za zadružništvo drž. uslužbencev sploh, zlasti pa še za ljubljansko Nabavljalno zadrugo, dovoli enkraten prispevek 2000 Din. Nato je predsednik ob /4 10. uri zaključil občni zbor. * Žal nam je, da ne moremo trditi, da bi bilo to zborovanje nudilo baš razveseljivo sliko o zanimanju ljubljanskih državnih uslužbencev za- svojo zadrugo. Na zborovanju, kjer naj bi se, kakor v parlamentu, složno in resno pretresala najvažnejša zadružna vprašanja, kjer naj bi člani skušali s svojimi preudarnimi predlogi, stvarnimi kritikami in nasveti najti sredstva za izboljšanje in izpopolnitev zadruge, o vsem tem skoro ni bilo sledu. Kar je bilo resnih zadrugarjev, so ob nerazumevanju nekega dela udeležencev — ki jc bil sicer navzlic vsej agitaciji številčno prav neznaten izgubili voljo posegati v debato, ki je bila zaradi nediscipliniranosti nekega dela udeležencev itak skoro nemogoča. Saj so o vsaki stvari možna deljena, nasprotna na-ziranja, toda na zborovanjih inteligentnih ljudi bi morali vladati vsaj najpri-mitivnejši parlamentarni običaji, ki velevajo za razpravo dostojnost, resnost in stvarnost. Dokler tega ne bo mogoče doseči, so naši občni zbori brez pomena za življenje zadruge in brez koristi za zadružnike, za vse naše zadruž-niško delo pa slabo spričevalo. Vestnik. v, ^opravek. V zadnji številki se je v anku »Delo za koristi upokojencem« na tretji strani lista vrinila v uvodnem avku objavljenega pisma »Društva ( rzavnih upokojencev in upokojenk v jubljani« neljuba pomota. Namesto “znižanja« mora stati beseda »zvišanja« pokojnin, kar so si cenj. bralci gotovo že sami popravili. Da pa ne bo nesporazumljenj to napako še izrečno popravljamo. — Prav tako pojasnjujemo, da je druga vest pod zaglavjem “Iz organizacij« potrebna toliko dopolnila, da se je konec leta 1932. vršil v Magrebu le pripravljalni občni zbor no-Ve organizacije upokojencev savske banovine. Izplačevanje pokojnin. Poštna hranilnica je odredila glede izplačevanja P°kojnin po čekovnih nakaznicah, da Se Smejo pokojnine izplačevati samo aa stanovanju upokojencev,'ki je ozna-Ueno na nakaznici, ne pa kje drugje, [*• pr. na cesti ali po poštnem uradu, kakor se je ponekod doslej delalo. — luštni dostavljači morajo — če upra-vičeno dvomijo o tem — ob izplačilu bpkojnine zahtevati od prejemnika legitimacijo in se prepričati, če je upognjenec res lastnik stanovanja, ki je 'Enačeno v njegovem naslovu. Če se dni zaporedoma nakaznica s pokojnino ne more dostaviti in izplačati, se I mora takoj vrniti poštni hranilnici. V bodoče se poštne nakaznice s pokojnino ne bodo več pošiljale za upokojenci v druge kraje, temveč se morajo vračati poštni hranilnici s poročilom, zakaj jih ni bilo mogoče dostaviti. — Opozarjamo upokojence na prednje določbe, ki so izdane, da se preprečijo nepravilnosti, ki so se doslej pogosto-ma dogajale pri izplačevanju pokojnin. Znak časa. Iz nekega zborovanja mladih učiteljskih kandidatov, ki ne morejo dobiti službe, in katerih je v naši banovini že približno tisoč, so poslali starejšim stanovskim tovarišem (icam) poziv, iz katerega navajamo naslednji odstavek: »Apeliramo na vse učitelje in učiteljice, ki imajo polna službena leta, in na vse učiteljice, ki ste poročene z dobro situiranimi ne-učitelji, da uvidite naš težak položaj in se nam prostovoljno umaknete. Apeliramo na vaš socialni čut in na vašo resnično stanovsko zavest. Upamo, da ne bo naš klic zadel na gluha ušesa.« — Vprašanje zaposlitve učiteljskega naraščaja, ki grozi zavzeti še ostrejše oblike, bo treba brez odlašanja zadovoljivo rešiti. Železniški upokojenci za vozne ugodnosti. Na rednem občnem zboru odseka upokojencev podružnice U. J. N. Ž. B. v Mariboru je predsednik Re- »Milostliva, prosim vas o ti malenkosti *Kar sploh ne govorite več!... Bil sem , eten, da sem vam mogel pomagati iz za-^ege.« „, Vrata restavranta so se brez šuma °dPrIa. “Dovolite mi, milostliva gospa, da vam g^udim malo okrepčilce?« je predlagal s sPod Faroux, in pokazal gostilno, kjer 0 Pravkar prižgali luči. • Toda obraz mlade ženske je preletel raz bojazni. ■p “Ne, ne gospod, to je nemog' 'Pe^a ne rnorem sprejeti!... Prič; “Kdo neki, če smem vprašati?« le uNa to vam ne smem odgovoriti... to Post r'vnost: • ■ • strašna skrivnost... skriv-t’ ki ni samo moja.« {?ar že razumem!« je vzkliknil gospod Po U?' ste veleli izvoščku, naj vozi °p*nk'b’ da se otresete zasledovalcev?« bistr CS le rekla dama. »Zelo godi,rmni Ste’ ®osPotI. da ste to takoj po- tPal, s o p* d Q> >Q JS U 03 M < o o< r H* O b-i. d B < o edino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljublj ana Tel. št. 2913. za vodo Knjigarna A Utlteliske tiskarne v Ljubljani RAČUN POŠTNE Frančiškanska \l}/ HRANIL. ŠT. 10.761 fc:,,., ■ „jr.- —TT-r: ulica 6 priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških 1 in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne 1 Postrežba točna! Zahtevajte cenik 1 Najvecji USpFh dosežete z oglasi v „NdSCIil Gl3SUtt! Varno naložite svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI REGISTROVANI ZADRUGI Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI ♦ MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7 POLEG GRAND HOTELA UNION V LASTNI PALAČI Obrestuje najugodneje Telefonska številka 2412 Štev. poštne hran. 11.165 nh Q J3 *0 -S 3 cQ ! o Š« S, . 13 D-jsj ^ §•^1*2 > vo ^ l G* 2 2 C/a G C O O. ZSl dame najelegantnejšl damski plašči. Za gospode po meri vsakršna oblačila. Za dame in gospode VSa sportna oblačila, dežni plašči, trenchcoati, pumparice. K. Pučnik nasproti kavarne „Zvezda" Šelenburgova ulica štev. 1 Za cenjeno uradništvo izdatno nižje cene in ugodnosti pri odplačevanju. iis Dežnike 1 ji II! ti ii) i i ® VSE IZ LASTNE TOVARNE Nogavice § i|i 8 ii !|i ;|i ii v priznano solidni in elegantni izdelavi (iBl ~ ifj ® ODDAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH v naši prodajalni v Ljubljani, PRED ŠKOFIJO 10 PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV IN NOGAVIC JOSIP VIDMAR m il! K Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana Vodnikov trg št. 5. r. z. z o. z. Telefon št. 2421. Državni uslužbenci! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga vri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvidki Teokarovič. Širite zadružno misel med svojimi tovariši! Izdaja za konzorcij .Na! Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dohida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani