Učiteljska konferencija mestnega okraja Ljubljanskega. Mestno učiteljstvo, t. j. učitelji obeh mestnih 5razrednih deških Ijudskih šol, učiteljice mestne 5razredne dekliške Ijudske šole, katehet nunskih šol, profesorji, učitelji in učiteljice na obeh c. k. učiteljiščih in vadnicah — vkup navzočih 34 udov, zborovalo je 29. pretečenega meseca v mestni dvorani. Konferenciji predsedoval je profesor Leopold vitez Gariboldi; natnestnik mu je bil ravnatelj c. k. učiteljišč in c. k. okrajui šolski nadzornik g. Blaž Hrovath. Zapisnikarjem izvoljena sta bila učitelja g. Jakob Furlan in g. Josip Travnar. G. predsednik pozdravi navzoče ude, naznanja opravilne dopise in važniše ukaze o šolskih stvareh v pretečenem letu, ter se izrazi, da je bil s poukom, z uspehi, s hojo v šolo in z disciplino i. t. d. prav zadovoljen, kar je gotovo na čast mestnemu učiteljstvu. Potem pride na vrsto glavna točka dnevnega reda: »Katere prenaredbe učnega črteža za 5razredne ljudske šole naj bi se predlagale v prihodnji deželni učiteljski konferenciji?" 0 tem prav umestnein vprašanji poročal je na podlogi izkušenj, postav in ukazov temeljito c. k. okrajni šolski nadzornik g. Andrej Žumer tako-le: nNaloga moja je, slavni skupščini staviti predloge o potrebnih prenaredbah učnega črteža za 5razredne šole, kar naj bi se potem nasvetovalo tudi v prihodnji de- želni učiteljski konferenciji. Predloge, katere stavim dančs, provzročuje nekaj devetletna izkušnja, odkar se namreč poučuje po omenjenem črtežu, nekaj pa mej tem časom izišle šolske postave in ukazi višjih šolskih oblasti. Da bi se pri tem ne ravnal samo po svojih lastnih izkušnjah in bi se mi ne očitalo, da sem enostranski, poizvedal sem tudi, kaj menijo o tem moji niestni tovariši in tovarišice, tako, da so v teh predlogih izražene želje in izkušnje v e č i n e mestnega učiteljstva. Izmej postav in odlokov višjih šolskih oblasti, katere provzročujejo prenaredbe, navajam kot važnejše: 1. šolsko postavo z 2. maja 1883. 1.; 2. ministerski ukaz o izpeljavi te postave z 8. junija 1883. 1.; 3. ministerski ukaz z 12. junija 1883. 1. in 4. peticijo Ljubljanskega mesta o učnem in drugem deželnem jeziku v mestnih šolab. Na podlogi navedenib postav, ukazov in izkušenj sestavil sein razdelitev učnih ur. Pred met Veronauk Jezik. pouk Rafiunstvo Prirodoznan. Zemlj., zgod. Pisanje Risanje Petje Telovadba RoSna dela Ucnih ur na teden za deŁke za dekl. 1. razred 1. Sol. let. 1 (1) 11 /12 + 1\ si. V7al. Sn.) % (7.)  r \ - (-) %=2(-) - (-) % (%) % (%) 1 (-) 20(18fl) 20(18fl) 2. razred 2. Sol. let. 1 (1) 10 /10 + 1\ d. \6al. 6nJ 4 (4) - (-)  / \ 2 (2) 1 (%) % (7.) 1-7.(7.) i (-) 20(20fl) 20(20fl) 3. razred 3. Sol. let. 2 (2) 11 / 10 \ 48.7n \>s.6n/ 4* (4*) 1 (1) 1 (1) 2 (2) i (7.) 7. (%) 2 (2) 3 (3) 25(23fl) 25(25fl) I. razred 1. oddel. 4. Sol. let. 2. oddel. 5. Sol. let. 2 (2) 9 / 9 \ 4 al. 6 n. ^4 si. 5 n./ 4* (4*) 2 (3, za dekl. 2) 2 (3) 2 (2) 2 (2) % (7.) 2 (2) 3 (3) 26(25f3) 26(26f3) 26(25f3) 26(26f3) 5. razred 1. oddel. 6. sol. let. 2. oddel. 7.in8.S.l. 2 (2) 8 / 8 \ 3 si. 6 n. \3 Bl. 6 n.) 4* (4*) 2 prirod. (zadekl. 1) /^\ 1 prirodoBloTje V / 4 (4) 1 (1) 2 (3, za dekl. 2) 2 (2, za dekl. 1) 4 (4) 27(27f2) 27(28f2) 27(27f2) 27(28f2) Opomba * zadekl. 3 za d. neobl. §tevilav()pomenijo razdelitev po zdanjem ufinem Crtezi. Kakor kaže ta tabela, je številu učnih ur v prvih šolskih letih pomnoženo, in v poznejih nekoliko zoižano. To prenaredbo podpirara s sledečimi razlogi: 1) Iz zdravstvenega stališča mora vsakdo pripoznavati, da 7—141etni mladinski dobi, v kateri hitro rastoča mladina potrebuje največ gibanja in razvedrila na prostem zraku, nikakor ne pristoja, da bi bila na dan po 6 ur v šolski sobi. Po drugi učni uri je sicer postavno dovoljeno, da se mladina nekoliko oddahne; a koliko more to koristiti zdravju, ako otroci vender mej tem časom ostanejo v ravno istem uporabljenem zraku? — sobe prevetrovati in piepibovati pa se (po §. 22. ministerskega ukaza z 19. julija 1879. 1. in po §. 23. učnega reda z 20. avgusta 1870. 1.) tudi ne smejo, kadar so otroci v njej. Vseh učencev enega razreda iz sobe izpuščati mej tem časorn tudi ni mogoče, posebno pri naših mestnih šolah ne, kjer ima skoro vsak razred čezpostavno število (80) otrok. — 2. Pri tolikem številu ur na srednji in višji stopnji traja pouk ali dopoludne po 4 in popoludne po 2 uri, ali dopoludne in popoludue po 3 ure, ali pa se morajo nekatere učne ure prenašati na četrtek. Kako inalo se pri pouku doseže z dopoludansko četrto uro, se je že prepričal vsak, kdor je tako poučeval. Res, da se na zadnjo uro postavi kak lažji predmet, ali to je vselej temu na kvar; kajti, ako se kak predmet, recimo risanje ali pisanje vse leto poučuje četrto uro, kadar učenci že bolj prisiljeno pazijo, se učni sraoter temu predmetu gotovo ne more popolnoma doseči. Tretjo popoludansko učno uro pa se navadno še manj doseže, in o zimskein času je tretjo uro popoludne že zarad premale svetlobe prav nemogoče poučevati. Da bi se pa nekatere ure prenašale na četrtek, je zoper okrožnico c. k. deželnega šolskega svčta z 8. oktobra 1870.1., kjer se šteje četrtek mej proste dneve. — 3. Ako se ozremo na srednje šole, vidinao, da imajo učenci tam v nižjih razredih manj šolskih ur na teden, kakor ljudske šole v višjih razredih. Tako je v I. gimnazijskem razredu 24, v II. 25, v III. 27 in sploh največ 28 ur na teden. Na realki, kjer imajo za risanje nekoliko več ur, imajo v I. razredu 26, v II. 27 ur i. t. d. V ljudski šoli pa imajo dečki v IV. razredu po 28, deklice po 29, v V. razredu dečki po 29, deklice pa po 30 učnih ur na teden. Oporekalo bi se mi morda, da imamo v Ijudski šoli več učnih predmetov, pri katerih se duh prehudo ne napčnja, kar ni tako v srednjih šolah. To je res, ali pomisliti moramo, da morajo učenci ljudske šole najmanj štiri razrede uspešno dokončati, da pridejo v srednje šole^ da je torej duh tam že bolj utrjen in da so učenci tudi že telesno močneji. Vrh tega pa naj se tudi pomisli, da je v srednjih šolah manj ubožnih učencev, kakor pa jih imamo v ljudski šoli, v katero mora hoditi vsak otrok, naj si bode že bogat ali ubožen. Koliko imamo v ljudski šoli ubožčekov, ki jim manjka hrane, obleke, ki nimajo zdravega in primernega stanovanja, in ki jim zaradi tega tudi peša duševno in telesno zdravje. Nadalje pri nas tudi ne moremo reči, da imamo v višjih razredih ranogo 13- in Hletnih učencev, kajti mnogo jih zaradi vnemarnosti ali zaradi nepraktično razdelitve učne tvarine zaostaja v nižjih razredih; drugi pridejo kmalu v IV. razred, in prestopijo z 10. —12. letom v srednje šole; zopet drugi dobe z 12. letom izpustnico, da se uče kakega rokodelstva i. t. d. Po takem nam v višjih razredih ostaja priineroma malo 13- in 14letnih učencev, tedaj krepkejih otrok. — 4. Kdor je izmej mestnega učiteljstva četrto uro dopoludne poučeval, ve, koliko prošenj je vsak dan, ko stariši ali otroci sami prosijo, da bi šli četrto uro douiov, ker morajo kosilo nesti očetu ali materi, ki dela v kaki tovarni ali drugod. To se godi največ v II. mestni in v mestni dekliški šoli, kjer je največ otrok ubožnih starišev. Težko je, prosečemu in jokajočemu otroku opravičeno prošnjo odbijati in mu tako uničevati prirojeno ljubezen do roditeljev. Ako pa se enemu otroku usliši prošnja, mora se uslišati tudi drugemu, tretjemu i. t. d. Kako se, more potem četrto uro v kakem predmetu uspešno poučevati in z večino učencev napredovati, vc vsakdo, ki je že v takih razmerah poučeval. — 5. Pri tako razširjenem pouku, kakoršen je pri nas v višjih razredih, imajo otroci razun v šoli tudi doma še kaj šolskega dela. Vptašam tedaj: kdaj se bode otrok, ki je že po 6 ur na dan v šoli sedel, pripravljal za šolo in kdaj bode izdeloval naloge, ko mora morda zraven šolskega dela tudi še svoje mlajšo bratce ali sestrice varovati, starišein pri delu kaj pomagati i. t. d. Kdaj tak otrok kaj počiva? Ali niso te razmere tudi več ali maiij krive, da naša šolska mladina ni tako čvrsta, kakor nekdaj in da imamo toliko kratkovidnih otrok? — 6. Po nasvetovani razdelitvi učnih ur za različne razrede bi se tudi dosegla večja enakomernost v šolskem redu, in stariši bi ložeje nadzorovali otroke, da bi se iz šole grede ne potepali po ulicah in drugod. Zdaj gredo, recimo otroci I. razreda včasih že ob 3 popoludne iz šole, otroci drugih razredov pa dopoludne včasih ob 7all-> včasih ob 11., Va1^. ali ob 12., popoludne pa ob 4., ya5. ali ob 5. domov. V šolskem poslopji je torej vedno gibanje, in stariši se ne morejo navaditi šolskega reda, da bi hojo v šolo nadzorovali. Po nasvetovani razdelitvi učnih ur pa bi imeli učenci I. in II. razreda vsak dau po 4, v III., IV. in V. razredu po 5 ur na dan, torej zjutraj do 11., popoludne pa do 4. ure šolo, samo v IV. razredu bi preostajali 2/2 uri za poučevanje v petji in v V. razredu razun teh 2/2 ur samo jedna cela ura, da bi bil torej tu pouk samo enkrat v tednu do 12. To so vzroki, ki me silijo, da predlagam, naj se število učnih ur na teden v višjih dveh razredih (4., 5., 6., 7. in 8. šolsko leto) zuianjša toliko, kakor kaže nasvetovana razdelitev učnih ur na teden. Tabela kaže dalje, da se ima pouk v drugem deželnem jeziku — v nemščini — začenjati s tretjim šolskim letoni, torej v III. razredu. Ne zdi se mi potrebno, da bi o tej prenaredbi obširneje govoril; ta stvar je že dognana, ker se sliši, da je dotična peticija Ljubljanskega niestnega odbora že tudi na višjem mestu vzprejeta. Dalje predlagam, naj se učni črtež izda vkupno v obeh deželnih jezikih. To predlagam oziraje se tudi na to, ker bode zdaj učni jezik slovenski in so zaradi ninogih tehničnih izrazov, osobito pri telovadbi, potrebni izrazi v obeh jezikih. Predlogi o prenaredbi pri posameznih učnih predmetih so: I. Jezikov pouk. Po šolski noveli in po drugih ukazih, ki se tičejo te postave, se učni smoter pri jezikovem pouku ne predrugači. Splošni učni smoter ostane torej neizpremenjen. Ljudska šola pa se mora, akoravno ima svojo saraostojno svrho, vender nekoliko ozirati na krajevne razmere, to je, gledati mora na to, kakšen pouk naj bolj koristi in tekne otrokom, kadar šolo zapuščajo in stopijo v življenje. Razmere pri nas so take, da otroci razun računstva, najbolj potrebujejo praktičnega pouka v slovnici, v spisji in v realijah, kajti veliko število učencev gre v srednje šole in k rokodelstvu. Obrtnikom so posebno važne realije in spisje, za srednje šole pa slovnica obeh deželnih jezikov, ker pri zdanji osnovi naših srednjih šol se v slovenskih oddelkih gimnazije ravno toliko znanja zahteva iz netnške kakor iz slovenske slovnice, in največ tožeb iz srednjih šol se sliši, da učenci iz Ijudske šole premalo razuinejo slovnico, naj si bodi slovenska, ali netnška. Jezikove ure, kateiih je v III. razredu nastavljena ena več, kakor dozdaj, naj bi se v III. in IV. razredu uporabljevale osobito za slovnico, v V. pa za spisje. Tako bi ljudska šola ne izgubila svoje samostojne svrhe in bi še ne postala samo pripravljalnica za srednje šole, teinuč bi se le bolj ozirala na krajevne razmere. Tudi zdaj se je gledalo na to, ker zdanji nLehrgangu pri pouku v nemškem jeziku pravi: ,,den Schiilern den Eintritt in eine Mittelschule mit deutscher Unterrichtsspracbe zu ermoglichen". Da se pa posebno glede slovnice ni dovolj temeljito poučevalo, mislim, da je bilo pri tem krivo le to, ker so bili otroci še v materneni jeziku premalo utrjeni, ko so se začenjali poučevativdrugem, tujemjeziku,za katerega niso imeli dovolj podloge v svojem jeziku. a) V I. razredu je bilo jezikoverau pouku oduienjenih v prvem polletji 12, v drugem pa 13 ur (zaradi pouka v nemščini), od katerih je slovenskemu jeziku bilo odločenih 7. — Ker pa zdaj v I. razredu nemščina odpade in se bodo vse jezikove ure porabile za slovenščino (z nazornim naukom), bode se učni snioter prav dobro dosegel v 11 urah, uavzlic temu, da se bode nazorni nauk tudi poučeval tako, kakor je treba. Ako smo se do zdaj z nazornim naukom pečali tako, kakor bi se inorali, smo gotovo zaostajali v pisanji in branji, ker smo že drugo poluletje v prveui šolskem letu začenjali v iiemščini poučevati. Učenci so se sicer učili brati in pisati, a ne tako misliti in govoriti. V tvarino za ta razred navedeno naj se sanio umesti, in sicer za besedami: Lesen mit Beachtung der Silbentrennung und der Satzzeichen. b) II. razred. Zdaj je bilo za ta predmet odmerjenih in sicer slovenskemu jeziku 5, nemškemu 6, vkup 11 učnih ur. Ker zdaj tu pouk v nemščini odpade, nasvetujem za slovenski jezik 10 ur. Učni smoter se bode v toliko urah lehko dosegel, in tudi ostaja tu še več časa za toliko važni nazorni nauk. Gledati moramo na to, da v nižjih razredih učenci preveč ne zaostajajo kot ponovljivci, in ravno po tem načinu bode mogoče, da bode za bližnji višji razred vsaj 90^ učencev sposobnih, kar ni bilo mogoče do zdaj, ko jih skoro tretjina v I. in v II. razredu zaostaja. Ministerski ukaz z 8. junija 1883. 1. pravi: rPri razvrstenji učue tvarine na posamezne oddelke, skupine ali razrede je posebno gledati na to, da vsi zdravi otroci dosežejo učni smoter in so zmožni prestopiti na višjo poučno stopnjo". Ravno to oiuenja tudi ministerski ukaz z 12. junija 1883. 1. Ker je za ta pouk toliko časa odmerjenega, naj se v učni črtež mej tvarino izrečno še postavi, in sicer za besedami: Kenntnis des Haupt- und Eigenschaftswortes nach Geschlecht und Zahl, des personlichen Fiirwortes nach Person und Zahl, des Hilfszeitwortes . . . c) III. razred. Tu je bilo do zdaj jezikovemu uku odmerjenih 10 učnih ur, in sicer slovenskemu jeziku 4, nemškemu pa 6. Ker se pa ima zdaj v tem razredu pouk v nemščini začenjati, postavil sein jezikovemu pouku 11 učnih ur, in sicer slovenskemu jeziku 4, nemškemu pa 7. V 7. učnih urah se bode tu dozdanji učni smoter iz L, II. in III. razreda lehko dosegel na podlogi pripravne učne knjige, za katero je v ta namen postavljena enqueta načrt že izdelala. Otroci bodo v slovenščini (v slovnici, pisanji in govorjenji) iz I. in II. razreda izurjeni toliko, da jirn nemško pisanje iu branje ne bode delalo več toliko preglavice. V dokaz naj navedeai tu le faktum, da se kmetski otroci, ki nam dohajajo brez vsega znanja nemškcga jezika (branja in pisanja) v II. ali celo v III. razred, nemščine tu bolj temeljito nauče, kakor mestni otroci, ki se je že uče od I. razreda, ker imajo v slovenskem jeziku dobro podlogo. Razun tega je tretje šolsko leto duh pri otrocih že bolj razvit in vzprejemljiv za težje nauke. Kakor je sestavljen načrt za novo nemško slovnico (za III. razred), setn popolnoraa prepričan, da se bode učni smoter III. razreda, kakoršen je bil do zdaj, v 7 učnih urah na teden lehko dosegel, in se bodeta oba jezika glede slovnice skoraj vzporedno obravnavala. (Dalje prihodnjič.)