NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
leto VIII. ŠT. 15 (353) / TRST, GORICA ČETRTEK, 17. APRILA 2003
SETTIMANALE
SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
NOVI
CENA 1 €
tv tv iv. noviglas. it
NASE VOŠČILO
mutiMUMm------------------------------
“Jezus je kralj resnice, svobode, pravičnosti in ljubezni! To so štirje stebri, na katerih je tudi danes možno zgraditi resnični mir, kot je v svoji encikliki Facem in Terris pred 40 leti zapisal blaženi papež Janez XXIII. Vam, mladi iz vsega sveta, izročam ta zgodovinski dokument kot vzor, kije tudi danes izjemno aktualen!”
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. MLADIM NA OLJČNO NEDELJO
7s/cr je največji krščanski praznik, saj je Kristusovo vstajenje tudi obljuba prav vsakemu človeku, da ga po trpljenju in življenju čaka vstajenje. Vstajenje pomeni tudi prenovo duha, zmago dobrega nad zlom in človeku odpira okno v večnost. V tem duhu voščimo vsem našim sodelavcem, bralcem in prijateljem doma in po svetu veselo * 77r7y/r.
KAMENJE ODVALJEN
Velika noč je najpomembnejši dogodek v zgodovini človeštva. Izdani, ponižani, po krivici križani Kristus se je dotaknil smrti in uničil njeno želo. Ta skrivnost, srčika krščanske vere, izziva in preizkuša tudi danes razum in vero vsakogar izmed nas. Verjeti, da smrt nima zadnje besede nad življenjem, da trpljenje ima smisel, čeprav ostaja zakrit našim očem, da ni brezizhodnih težav, ni vedno lahko. Danesje to morda še težje kot kdajkoli prej.
V letošnjem velikem tednu stojimo namreč pred vrsto odprtih vprašanj, ki so zavalila težak kamen pred grob. S krhko človeško vero nam je nemogoče sprejeti veselo novico, da je kamen odvaljen in da je grob prazen. Nemogoče je namreč izbrisati izpred oči žalostne iraške scenarije, podobe smrti in obupa, ki s televizijskih ekranov prodirajo v nas, podobe velike človeške revščine in zmedenega vandalskega plenjenja, podobe zbeganih ljudi, ki tavajo v negotovosti in so žejni svobode, tiste svobode, ki je v tem trenutku zanje dramatična in odprta igra, polna zank in neznank. Podobe ljudi, ki so po treh desetletjih totalitarne diktature lačni pravice; kot žrtve slepe evforije teptajo simbole (verjetno) premaganega terorja, obenem pa pobožno klečijo pred vrečami krompirja in moke ter poljubljajo tujce, ki jim prinašajo negotovo prihodnost, v upanju, da ne bo slabša od preteklosti...
V trenutku, ko na eni in drugi strani pokopavajo stroje mrtve in ko se državniki v kravatah z dobršno mero cinizma menijo, kako bodo po vojni delili pogačo, je težko upreti pogled onkraj Kalvarije in Golgote; človeška logika trka ob pohujšanje velikega petka in velike sobote, težko ji je zreti blesk velikonočnega jutra.
Letošnja Velika noč pa za vernega človeka, ki želi z iskrenim in čistim srcem hoditi za Kristusom, ne more in ne sme biti samo Velika noč vprašanj brez odgovora. Verjeti hočemo, daje Bog res Bog živih in ne mrtvih, da tudi danes posega v zgodovino in nas vabi, da bi se oteli človeške perspektive, ki ima svoj edini epilog v brezizhodnosti in smrti. To je Velika noč: gotovost, da sta tema in praznina nekaj prehodnega, da nista “zadnja postaja”. Velika noč je začetek novega življenja, obljuba nesmrtnosti. V to hočemo verjeti; križani in vstali Kristus naj nam pomaga v neveri. Sam sveti oče Janez Pavel II. nas roti, naj v času teme bdimo, molimo, zremo skrivnost križa v pričakovanju, da nam Vstali odpre oči. Veličina krščanstva je prav v tem, da gre za vero v vstajenje, saj se ne prilagaja smrti in izničenju, ampak išče vstajenje vsega, kar resnično obstaja in bo ostalo za vedno. "Ljubezen nikoli ne mine, "je napisal sv. Pavel krščanski skupnosti v Korintu...
Vstali Kristus je premagal smrt in z njo vsakršno zaprtost, nezaupanje, strah in sovraštvo. Prvi kristjani so radi pravili, da vstali Kristus hodi z njimi in jih spremlja v vsakdanjem življenju. Velika noč nas torej tudi letos vabi, najsi prizadevamo za odprtost, naj premagujemo skepticizem, naj gradimo svet miru in bratstva. Vse to je namreč - z Njim kot življenjskim sopotnikom - mogoče.
Danijel Devetak
1
ČETRTEK, 17. APRILA 2003
SVET OKROG NAS
2
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
Italijanska notranja politika
Zakaj spet klavzula o vsedržavni koristi?
Medtem ko je med potekom vojaških operacij v Iraku ministrski predsednik Berlusconi previdno molčal in sploh ni javno nastopal, se je po padcu Bagdada spet začel pojavljati v javnosti ter zmagovalcem takoj ponujal sodelovanje, zlasti pri vzpostavljanju reda in varnosti v zasedeni državi.
Napovedal je, da bo vlada predlagala parlamentu, naj sprejme ustrezne ukrepe, tako da bi se prva skupina italijanskih vojakov, predvsem o-rožnikov, lahko takoj začela pripravljati na nove naloge v Iraku. Konec prejšnjega tedna je predsednik vlade nastopil tudi na zborovanju Zveze industrijcev v Turinu in dejal, da ni razlogov za pesimistično gledanje na nadaljnji gospodarski razvoj v Italiji ter svetu. V Rimu je medtem bila množična manifestacija za mir, ki jo je bila napovedala predvsem sindikalna zveza CGIL, pri kateri pa so sodelovale tudi ostali dve sindikalni zvezi ter stranke leve sredine.
V italijanskem notranjepolitičnem življenju pa se čedalje bolj čuti, da se naglo bližajo upravne volitve, ki bodo pobliže zadevale kakih petnajst milijonov volivcev. V Furlaniji-Julijski krajini in v Dolini Aosta pa bodo 8. junija deželne volitve.
Prav zaradi bližnje volilne preizušnje je vlada pohitela z odobritvijo zakonskega odloka, ki dopolnjuje in delno spreminja ustavno reformo, ki jo je bil parlament odobril tik pred koncem prejšnje zakonodajne dobe in jo je nato potrdil volilni zbor na referendumu z dne 7. oktobra 2001.
S to reformo naj bi italijanska država izgubila svojo izrazito centralistično ureditev in naredila prvi stvarni korak na poti federalizma. V parlamentu je tedaj imela večino leva sredina, ki je tako pomembno reformo odobrila le z glasovi svojih poslancev in senatorjev. Izjalovili so se namreč bili poskusi, da bi tako pomembno vprašanje uredili tudi s soglasjem opozicije, ki so jo sestavljale stranke sedanjega Doma svoboščin (Berlusconijeva Naprej Italija, Se-
verna liga in Nacionalno zavezništvo ter še nekatere manjše politične skupine).
Po zmagi desne sredine pred slabima dvema letoma je voditelj Severne lige Um-berto Bossi postal ministerza ustavne reforme in se mu je tako nudila najboljša priložnost, da uresniči glavno postavko političnega programa svoje stranke, to je federalno ureditev italijanske države. Devolucija je namreč temeljna točka volilnega programa Severne lige in v bistvu pomeni, da se deželam prizna izključna zakonodajna oblast za področje zdravstva in šolstva ter za krajevno varnost. Berlusconijeva vlada je v petek, 11. aprila, pravkar omenjeno devolucijo odobrila z zakonskim odlokom, ki hkrati na novo ureja celotno V. poglavje republiške ustave. Kot smo omenili, je to poglavje že bilo spremenjeno v federalističnem smislu, ko je bila na oblasti leva sredina. Novost pa zdaj predstavlja predvsem 117. člen, ki natančno določa področja, ki jih z zakonom ureja država, medtem ko je za vsa ostala področja priznana deželam izključna zakonodajna oblast. Po reformi, ki je bila odobrena, ko je bila na oblasti leva sredina, je bilo stanje nasprotno. Tedaj so bila natančno navedena področja, ki jih je urejala dežela, za vsa ostala pa je bila pristojna država. Za kar 22 področij pa je bila predvidena tako imenovana "konkurenčna" zakonodajna oblast države in dežele, kar je nudilo povod za mnoge sodne spore. To se z novim vladnim odlokom odpravlja in se izrecno navaja petnajst področij, ki jih z zakonom urejajo le dežele, kar pomeni, da se odpravlja konkurenčna zakonodajna oblast. Med pet-
najstero področij sodi tudi Bossijeva devolucija , po kateri bodo za zdravstvo, šolstvo in krajevna varnost skrbele posamezne dežele.
Zakonski odlok Berlusconijeve vlade pa omenja varstvo vsedržavnih pravic in dolžnosti ter nalaga deželam dolžnost, da spoštujejo "vsedržavne koristi". S tem pa se dejansko vračamo k duhu in črki prvotne ustave, po kateri se je država lahko vtikala tudi v vprašanja, za katera je bila primarna zakonodajna oblast priznana deželi, če je prva menila, da tako zahtevajo "vsedržavne koristi". Dobro se še spominjamo, da se je s to pretvezo osrednja vlada večkrat vmešavala v delovanje tridentinsko-južnotirol-skega deželnega sveta in zlasti južnotirolskega pokrajinskega sveta ter odbora. S tem pa je bila dejansko izničena avtonomija, ki so jo določali republiška ustava in drugi ustavni zakoni.
Novost, ki jo vsebuje zakonski odlok Berlusconijeve vlade, zadeva mesto Rim, ki je prestolnica Italije. Rimu se tako priznavajo posebne oblike avtonomije za zakonsko urejanje nekaterih področij. Slednja pa določa statut dežele Lazio, obvezno pa je tudi mnenje rimske občine in pokrajine. O vsem tem pa ima hude pridržke minister Um-berto Bossi, ki naj bi kot pro-tidajatev zahteval priznanje podobnih privilegijev Milanu in še nekaterim drugim mestom v državi.
Klavzula o spoštovanju vsedržavnih koristi pa je predvsem dokaz, kako se Italija težko odpoveduje centralistični ureditvi, za katero so se po francoskem vzoru bili odločili njeni očetje pred kakimi 140 leti.
Drago Legiša
NOVI
UREDNIŠTVO
34170 GORICA, PIAZZA VITTORIA-TRAVNIK 25 TEL. 0481 532 052 FAX 0481 548 808 E-MAIL goricai^noviglas.it
34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 040 365 473 FAX 040 775 419 E-MAIL trst^noviglas.it
UPRAVA
34170 GORICA, P.ZZA VITTORIA-TRAVNIK 25 TEL. 0481 533 177 FAX 0481 536 978 E-MAIL uprava(rtnoviglas.it
www.noviglas.it
CLAVNI UREDNIK ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK JURIJ PALJK IZDAJATELJ ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA,
PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN,
REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI (jSJ)
IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC
LETNA NAROČNINA ITALIJA 45 EVROV, SLOVENIJA 48 EVROV,
INOZEMSTVO 65 EVROV, PRIORITETNA POŠTA 85 EVROV POŠTNI TEKOCl RAČUN 10647493 CENA OGLASOV PO DOGOVORU
Manjšina v Piemontu
Okcitanci
zahtevajo
zajamčeno
zastopstvo
Eno splošnih načel manjšinske zaščite je načelo nediskriminacije, po katerem morajo države pripadnikom jezikovnih ali narodnih manjšin zagotoviti enako pravno ravnanje kot drugim državljanom.
Z drugimi besedami povedano, ne smejo biti diskriminirani zaradi svojega maternega jezika. Za neoviran razvoj manjšinske skupnosti pa to še zdaleč ni dovolj. Potrebne so konkretne pozitivne norme, ki naj urejajo njihov položaj. V tem smislu se danes uveljavljajo nova načela in ustrezne zahteve manjšin.
Eno takih sodobnih načel je pravica do zajamčenega zastopstva manjšin v javnou-pravnih izvoljenih telesih na različnih ravneh. V Italiji imata takšno zagotovljeno zastopstvo od krajevnih uprav do parlamenta nemška manjšina v Južnem Tirolu in francoska manjšina v Dolini Aoste. Enako velja za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem ter madžarsko manjšino v Sloveniji. Slovenska manjšina v Italiji že nekaj časa zahteva uveljavitev zajamčenega zastopstva, še posebej v zakonodajni zbornici avtonomne dežele Furla-nije-Julijske krajine.
Sedaj pa se z zahtevo po zajamčenem zastopstvu o-glašajo tudi Okcitanci v Piemontu.
Alojz Tul / stran 9
Bagdad je 9- aprila padel
Kako naprej?
Zgodilo se je prej in lažje kot po predvidevanjih. Za bivšim iraškim diktatorjem se je izgubila vsaka sled.
Zdi se, da je večina Iračanov zavezniške vojake sprejela kot osvoboditelje. V luči dejstva, da je bil Sadam neusmiljen diktator, je taka reakcija lahko razumljiva - tako kot v določenem smislu tudi plenjenja takoj po padcu režima; med temi je prišlo tudi do opustošenja Iraškega narodnega muzeja.
Reakcijo Iračanov pa so kljub temu v svetu sprejeli z nekakšno zaprepadenostjo: predvsem tisti, ki so bili prepričani, da se z vojno dela nepopravljiva krivica iraškemu ljudstvu. Padec Bagdada so v sosednjih arabskih državah sprejeli celo z razočaranjem, saj so verjeli, da je vojna spopad med zahodno civilizacijo in arabskim oz. muslimanskim svetom in so v glavnem nasedli propagandi, da je zmaga iraške vojske nesporna.
Ob določenem olajšanju, da se vojna ni pretirano zakomplicirala, podaljšala in da ni povzročila velikega števila dodatnih žrtev - pa tudi ob presenetljivih reakcijah v Izraelu, kjer je Sharon nepričakovano pokazal odprtost do nekaterih palestinskih zahtev - pa se sedaj odpira vrsta vprašanj, ki gredo preko golih ugibanj o tem, kako bodo Američani našli kompromis z Angleži na eni strani in Rusi, Nemci ter Francozi na drugi o bodoči upravi in obnovi Iraka ter o vlogi OZN v njem.
Eno izmed teh vprašanj je občutek zafrustriranosti in nemoči arabskih in muslimanskih ljudstev. Ko so posnetki o rušenju bronastega kipa Sada-ma Huseina in o praznovanju
Bagdadčanov obšle ves svet, so med arabskimi gledalci povzročile popolnoma različne občutke in interpretacije kot med zahodnimi (predvsem ameriškimi) gledalci. Kot so poročali dopisniki iz Amana, Damaska, Kaira itd., so si preprosti ljudje popustljivost Iračanov razlagali s tem, da sojih ameriški vojaki podkupili, zato da zaigrajo neko vlogo pred televizijskimi kamerami. Prepričani so bili, da je bila reakcija prebivalcev Bagdada samo hlinjenje, da uspavajo okupatorje, zato da bo iraška vojska imela lažje delo, ko bo končno udarila po njih. Zaprepadenosti in ponižanja pa niso občutili samo preprosti ljudje, pač pa tudi arabski intelektualci. Sociologi so si praznovanje Iračanov ob padcu režima razlagali s tem, da je šlo za kolektivno obnašanje, da ljudje enostavno niso vedeli, kaj delajo. Psihologi, ki niso prej imeli negativnega zadržanja do Amerike, so priznali, da so ob gledanju tako poniževalnih prizorov začutili nezadržno sovraštvo do ZDA. Time piše, da je arabski ponos minuli teden doživel tak psihološki šok, kakršnega je povzročila izraelska zmaga nad arabskimi sosedami v 6-dnevni vojni 1.1967.
Teh reakcij ne gre podcenjevati, saj je psihologija arabskih in muslimanskih ljudstev skupinska, vezana na občutek pripadnosti veliki narodni in verski skupnosti. Njihovo kolektivno čutenje je popolnoma drugačno od individualističnega, ki prevladuje na Zahodu. Upati je, da se ta občutek zafrustriranosti ne bo konkretiziral tako, kot seje po 6-dnevni vojni, sicer se svetu ne obeta nič dobrega.
Breda Susič
POVEJMO NA GLAS |ANEZ POVSE
Vstajenje človeka je vstajenje srca
Enkratna je milost vstajenja, kise daje človeku in vsem ljudem. Enkratna je zmaga nad smrtjo, smrtjo, ki je močnejša od vsega, razen od večno živega življenja. Enkratno je vstajenje telesa, ki se izvije strahu razpadlji-vosti in tesnobi minevanja. Enkratna je obljuba, ki jo je Bog dal človeku - pa ne samo obljuba - enkratna je izpolnitev obljube, da nihče, ki je na zemlji in med nami živel, ne bo izginil v nič, ne bo pozabljen in bo zapustil svoj delež. Življenje vsakogar bo v zgodbi človeka in v množicah milijonov in milijonov ostalo in obstalo. Prav vsakdo je dal in daje svoj prispevek, da bi bila ta naša skupna zgodba vse svetlejša in vse bolj smiselna. Tudi kdor se je motil in ni verjel v dobro, bo dal svoj prispevek: se pač ni odločil prav, toda ravno zaradi tega se je lahko v smeri dobrega obrnilo na desetine in desetine ljudi.
Enkratno je vstajenje telesa, a pri tem ne bi smeli pozabiti, kako še bolj enkratno je vstajenje srca. Kako enkratno je vstajenje srca in njegovo vstajanje že sedaj, že danes, že tukaj, med nami. Kajti že sedaj, že danes, že tukaj, med nami, je srce tisto, ki zmaguje in se dviga. Dviga se kot svetloba, kot dobrota, kot ljubezen. Dviga se kot iskrenost, kot mir, kot sporazum med ljudmi, kot dogovor, kot pomoč drugim, kot misel na druge. Res, srce je tisto, ki že tukaj na zemlji dokazuje resnico in silnost zaključnega vstajenja. Srce je tisto, ki kljub napadom teme nikoli do konca ne omaga in ne umre. Srce je tisto, ki spet in spet zaživi, po vsakem
uničenju, ki ga prinaša namen hudobnosti. Srce je tisto, ki je bilo neštetokrat prestreljeno od sovraštva, pa zaradi tega nikoli ni umrlo. Srce je tisto, ki je moralo vsrkati vase vse strupe laži, obrekovanja, zahrbtnosti, pa ni nikoli obupalo in se ni nikoli predalo. Srce je tisto, ki je bilo napadeno in poteptano od naših neštetih sporov, mrženj in vojn, pa se je vendar vedno, zares vedno in na novo dvignilo, kot po ukazu skrivnostnega čudeža, vedno navzočega in vedno delujočega. Srce je tisto nenehno živo življenje, ki ga nobena stvar na svetu ne more uničiti in premagati. Srce, ta enkratni dih v vsakem človeku, ta neposnemljivi dih, ta želja po lepem in dobrem, to hrepenenje po raju na zemlji, v katerem bomo vsi srečni in bodo z mano vsi dobri in bom jaz dober in srečen z vsemi. Srce, ki je vsajeno v vsakega človeka zato, da bi temu srcu vsakdo prisluhnil, mu verjel in potem šel za njim, v lepe in vse lepše pokrajine, v katerih ne bo več hudega, ampak bosta samo radost in sreča.
In zato je največji dar vstajenja prav vstajenje srca. Vstajenje, ki nikdar ne pojenja in ves čas neutrudno traja. Vstajenje, ki daje človeku njegovo enkratno dostojanstvo, enkratno dostojanstvo zato, ker je srce pač njegovo in človek z njim razpolaga. In v kolikor se temu svojemu srcu odpre, zasije v njem nepopisna svetloba in razžari pot do rešitve. In ta pot nam dopoveduje, da se do trajne sreče Boga pride samo preko ljubezni do sočloveka.
Voščilo tržaškega škofa
Na Gospodovo Veliko noč 2003
Intervju / Goriški nadškof msgr. Dino De Antoni
Goriška Cerkev za kulturo sožitja
Od zore do mraka se uresniči nemogoče upanje: Kristus je vstal. Tisti prvi dan po soboti je pretresen o d tega sporočila. Petru in apostolom ga prinesejo žene, ki so zgodaj zjutraj šle h grobu, ga našle praznega in so videle Gospoda. Samo ko se dan nagiba h koncu, se nejevernost učencev umakne radosti: On je živ in se je vrnil k njim.
Liturgija je zaokrožila v nekaj vrstic nepotešljivo potrebo žena, da povedo, in hrepenenje tistih, ki želijo vedeti. "Reci nam, Marija, kaj si videla na poti? Grob živečega Kristusa, slavo vstalega Kristusa in njene priče angele, mrliški prt in obleke: Vstal je Kristus, upanje moje, in vas pričakuje" (iz velikonočne pesmi slednice). Vstalemu bodo apostoli dali jasno in pogumno pričevanje. In Gospodovo vstajenje bo temelj naše vere kakor tudi našega upanja.
Vera daje gotovost, da iz smrti lahko vzklije življenje. To se je že zgodilo in se še lahko zgodi. Tudi danes. Upanje je, da se to zares zgodi.
Na to sem mislil, ko sem po televizijskem ekranu gledal dramatične prizore nasilja, vojne in smrt i. In sem se spraševal: "Ali bo lahko še vstalo, se pravi, ali se bo še lahko ponovno rodilo v novem življenju človeštvo, ki je tako globoko zaznamovano z bolečino, solzami in prelivanjem krvi v tragičnih konfliktih ali v terorističnih atentatih? Ali bodo lahko ponovno v/ polnosti zaživeli tisti narodi, ki so jih posledice vojne obsodile na revščino in bedo in ki posledično z odvisnostjo od močnejšega ponižujejo njihovo svobodo in dostojanstvo?"
Odgovor sem našel v nekaterih besedah Janeza XXIII. v okrožnici Pacem in terris, objavljeni 77. aprila pred štiridesetimi leti. Če tiste besede obvezujejo verne, pa jih niso nič manj deležni vsi tisti, ki menijo, da se nov svet lahko rodi oz. da se nov svet mora roditi.
In ta svet bo nastal, vendar pod pogojem, da bodo spoštovane štiri jasne potrebe človeške duše: resnica, ki ho temelj miru, če se bo vsak posameznik zavedal ne samo svojih pravic, ampak tudi svojih dolžnosti do drugih; pravica, če bo vsak spoštoval pravice drugih in si bo prizadeval izpolnjevati svoje dolžnosti do drugih; ljubezen, če bodo ljudje čutili potrebe drugih kot svoje in bodo ^ drugimi delili svoje imetje; svoboda, če bodo posamezniki sledili razumu in bodo z zaupanjem in pogumom prevzeli odgovornost lastnih dejanj" (prim. janez XXIII., Pacem in terris, 18; Janez Pavel II., Poslanica ob svetovnem dnevu miru, 3).
Takrat bo na svetu mir. Tako kol bo mir v naši družbi, če bo prizadevanje vseh v spoštovanju resnice, v 1'skrenem iskanju pravice, v ljubezni m solidarnosti ter v obrambi resnične svobode ustvarilo urejeno, plodno, vedro in složno sožitje.
To ni utopija. To je upanje. In moje srčno voščilo.
+ Evgen Ravignani tržaški škof
Naš čas je poln nasprotij in problemov, ki so večkrat nerešljivi. Pred nami so vojna na Srednjem vzhodu, razne polemike in politične interpretacije, itd. Kaj pravi k temu goriška Cerkev? Znano je, daje ta že ves čas in v prvi osebi jasno izrazila svoje mnenje o vsem tem.
Res je, trenutek je težak, tudi če se je v vsakem zgodovinskem obdobju človeštvo spoprijelo s težkimi vprašanji in jih je znalo premostiti, žal ne vedno brez tolikih nesreč in s prelivanjem preveč krvi. Vseeno pa seje treba izogniti skušnjavi nekakega obupa oz. malodušja. Zlu je treba namreč odgovoriti z dobrim in uresničiti, vsak po svoji odgovornosti, velika in mala dejanja, ki naj u-stvarijo pravo kulturo pravičnosti in miru. Imamo velikega Učitelja, v katerem lahko dobimo moč in zaupanje, namreč evangelij Jezusa Kristusa, ki ni prišel, da bi mu služili, ampak bi služil in dal svoje življenje za odrešenje drugih. Nadalje imamo kot smernice in vodilo za sedanjost besedo papeža, ki vabi prav vse vladajoče in državljane, da zavržejo nasilje in vojno in da iščejo novih poti za rešitev problemov sodobnega sveta. V zasledovanju te poti gotovo niso odpravljene vse skrbi. Raste pa v srcu upanje, ki je edina sila sposobna premagati egoizem in zlo. Položaj na našem območju se jasno sklada s splošnim, kar kažejo npr. razne gospodarske ter socialne krize. Gospod nadškof, kako gledate na la položaj?
Ker sem prav pred kratkim začel s pastoralnimi obiski, želim uporabiti to privilegirano obliko srečanja s skupnostmi prav v želji, da bolje spoznam ekonomski in socialni položaj našega ozemlja. Do sedaj sem skušal na vsak način podpreti prizadevanja škofijske Cerkve zlasti v zadevi sprejema tisočev priseljencev, ki so prav v teh dveh letih prekoračili našo mejo. Center sv. Jožefa skupno s prizadevanjem toliko župnij, skupin in posameznikov - vse to je bilo zame kot znamenje nujnosti tega vprašanja, na drugi strani pa opozorilo na velikodušnost in razpoložljivost v službi bratom, ki jo je pokazalo naše ljudstvo.
Nadalje sem zelo blizu vsem tistim, ki jim grozi odpust z delovnega mesta zaradi mednarodne recesije. Prav tako gledam s pozornostjo na položaj industrijskih področij, zlasti v Tržiču. Molim za preveliko število mrtvih zaradi azbesta in želim, da bi njihova žrtev nekako vsaj opozorila odgovorne, da bi jim bila povsod in vedno pred očmi varnost na delu. Krščanska skupnost si v stalnem sodelovanju s civilno oblastjo in krajevnimi upravami aktivno prizadeva za problematično situacijo priseljenih delavcev in zlasti z vsem tem išče odpravo emarginacije, tako da se zlasti novi prišleki čutijo res sprejete in kolikor mogoče integrirane. Cerkev ne nudi že prej izdelanih rešitev in noče zamenjati ali celo nadomestiti upravnih organov. Hoče pa biti blizu ljudem s tem, da jih ljubi ter upošteva to, kar so!
Danes je vedno bolj aktualna tema pogovorov nova goriška stvarnost, ki bo nastala po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Nedavni referendum v sosednji republiki je pokazal, da velikanska večina slovenskih državljanov odobrava vstop v politično Evropo. Še posebno po obisku v Gorici in Novi Gorici
predse d n ikaEi ropske komisije Romana Prodija tudi naše mesto in naša pokrajina pozitivno gledata na novo realnost. Kako na vse to gleda goriška Cerkev? Res je, da so zlasti v cerkvenem pogledu že vrsto let naredili korake v tem smislu, kot dokazuje vsakoletno romanje na Sveto Goro. Vstopa Slovenije v Evropsko unijo ne moremo drugače kot pozdraviti in to kot zelo pomembno zadevo. Zato se tu moramo le veseliti te možnosti. In tudi za Gorico in Novo Gorico je to edinstvena priložnost za utrditev globokih in pomembnih odnosov, in to tako, da bosta obe mesti lahko na nek način "skupaj" razmišljali o svoji bodočnosti in to tudi v spominu na 250 let preživetih skupaj v "enotnosti v raznolikosti" v okrilju velike goriške nadškofije. V tem pa ostajata mesti izvest-ni o svojih različnostih v zgodovini in tradiciji.
Res je, da so poleg nekakega zadovoljstva razna vprašanja še odprta, ki pa jih bo treba reševati z določeno naglico, da bi se ne znašli nepripravljeni v trenutku "prestopa". V tem trenutku je po mojem nujno se ne izolirati. Slovenska stvarnost bo prinesla toliko večjega kulturnega in družbenega bogastva našemu ozemlju, toliko bolj pa bo povezana z Ljubljano, mestom, ki bo postal vedno večja in pomembna prestolnica države v srcu nove Evrope. Italijanska in furlanska stvarnost pa ne bosta smeli pozabiti na nedeljivo vez z ostalimi (sedanjimi oz. bodočimi) provincami Furlanije-Julij-ske krajine s tem, da postanejo pravo sredstvo za prenos specifične izvirnosti, še zlasti na akademski oz. univerzitetni ravni. Vse to v smislu oblikovanja mednarodnih političnih načrtov za pomiritev in prijateljstvo med narodi, ne le na stari celini, ampak na svetu sploh.
Vi sami, gospod nadškof, ste se vedno zelo jasno opredeljevali za jezikovno narodni pluralizem v okviru same nadškofije. Slovesna maša s pridigo med božičnimi prazniki z enakovredno vlogo italijanskega in slovenskega jezika je slovenska skupnost zelo cenila. Kaj nam še lahko poveste v zvezi s tem?
Goriška Cerkev je tudi po modri dejavnosti mojih bližnjih prednikov vedno smatrala prebivalce za neko skupnost, združeno v veri v Jezusu Kristusu, ki se razlikujejo v jeziku, kulturi in tradicijah. To spoznanje oz. zavest se izraža v stalni rabi jezikov, ki se govorijo pri nas in to v škofijskem slovesnem bogoslužju, v dvojezični izdaji sinodalnih dokumentov iz leta 1998, v kar se da možnih drugih izdajah raznih dokumentov... To se mi zdi naravna izbira in mimo kakršnekoli možne "politične" instrumentalizacije ali uporabe. Mislim, da so tako že od nekdaj Goričani to razumeli. Tudi "dvojezična" pridiga je skromno sredstvo, ki sem ga izbral z namenom, da o-pozorim kristjane našega mesta na to, da živijo na področju, na katerem se govorijo različni jeziki in se lahko uresničuje mirno in vedro srečanje med kulturnimi različnostmi. Vse to ima izredno vrednost in kaže na posebne možnosti. Ne moremo zato drugega, kot nadaljevati na tej skupni poti!
Vsak ško f ima vedno še posebno skrb za vprašanje semenišča. Nekoč so te ustanove bile polne kandidatov za duhovništvo in to ob
dejstvu, da so bili tudi važni kulturni centri kot naše centralno bogoslovno semenišče. Danes se je ta stvarnost spremenila in goriški semeniščniki obiskujejo sedaj semenišče v Castelleriupri Vidmu, in to skupaj s kolegi drugih škofij v deželi. Koliko Je danes naših semen iščnikov?
Danes imamo šest bogoslovcev, dva sta na propedevtiki in štirje v višjih letnikih. Gotovo, kriza duhovnih poklicev je eno najbolj pekočih vprašanj ne samo za Gorico, ampak za vso Cerkev t.i. "zahodnega" sveta. Skušamo zato najti nove oblike formacije in pastoralne investicije v župnijah ter društvenih skupnostih. U-pamo, da bomo v kratkem prišli do kakega bolj opogumljajočega rezultata v razmerju do današnje stvarnosti. Treba je še reči, da je pomanjkanje duhovnikov dejansko "povzročilo" večjo odgovornost laičnega sveta, kar povsod vedno bolj zaznavamo. Škofijska sinoda in pastoralne vizitacije so bile in so priložnost za iskanje novih in pogumnih pastoralnih poti, kjer neobhodno potrebno duhovnikovo prisotnost podpira, spremlja in "dviga" sodelovanje številnih in kompetentnih laikov. Pri tem ne smemo pozabiti na osnovni doprinos, ki ga pri pastoralnem in dobrodelnem delu imajo številne verske skupnosti, ki so, ne samo od danes, prisotne na našem ozemlju. Znano je prizadevanje naše škofije na misijonskem področju. Mnogi naši duhovniki, redovnice in laiki delujejo v raznih deželah in zlasti v kraju liouake, kjer opravljajo svoje poslanstvo z veliko pastoralno vnemo.
Ali Je misijonarjeva vloga še vedno aktualna *
Prav gotovo je še vedno aktualna, saj predstavljajo naši prijatelji v misijonih za nas prednostno skrb v življenju škofije, in to zlasti v tem za Slonokoščeno obalo tako težkem času. Veliko si prizadevajo za pomoč in oporo desettisočim beguncem zaradi pogubne državljanske vojne, ki še traja. Brez moči, ki jo daje globoka vera, bi bilo seveda nemogoče s tolikšno predanostjo in navdušenjem zbrati toliko energije v korist najbednejših bratov.
Res je, da se tudi misijonsko delo
spreminja in si prizadeva predvsem za soočanje, za medverski dialog, za ekumensko zavzetost: gre, kakor pravimo danes, za "inkulturacijo vere". Gre zato, da govorimo o istem evangeljskem sporočilu in pri tem uporabljamo kategorije in govorico narodov in oseb, s katerimi nas povezuje žar sporočila. Veliko govorimo o solidarnosti med cerkvami, tako da ne dajemo samo, ampak tudi sprejemamo: indikacije, sugestije in - zakaj ne? - po možnosti tudi duhovnike, redovnike in laike iz tistih škofij, s katerimi se povezujemo. Kot je treba podčrtati, da ogromna revščina na področjih, kjer poteka e-vangelizacija, nalaga nove pristojnosti in nove pozornosti v sodelovanju.
Nove potrebe torej, novi problemi in tudi nove nevarnosti - toda isti "misijon", ki ga je začel sam Jezus: pojdite po vsem svetu. Tako so delali in delajo naši misijonarji, kot Miche-le Stevanato, Danilo Lisjak in drugi. V naši nadškofiji je že od nekdaj živa tradicija katoliškega tiska. To izhaja tudi iz samega zgodovinskega okvira, ko so že v času Habsburžanov bile tu različne publikacije v italijanščini in slovenščini. Kako gledate, gospod nadškof, na sedanji čas? Predvsem mi prihaja spontana zahvala vsem tistim, ki delujejo na nelahkem in obvezujočem področju družbenih občil. Mislim, da je več sredstev, ki cerkvenemu življenju na Goriškem dajejo močan kompetenten in dosleden glas. Če Voce Ison-tina že skoraj 40 let nudi italijanskim bralcem široko bero splošnih in posebnih problemov, pa imam vtis, da | je v slovenski skupnosti več možnosti. Tako Novi glas lahko tostran in onstran meje deluje in s tem veliko prispeva k poglobitvi vprašanj in gradnji kulture prijateljstva in recipročnosti. Založba Goriška Mohorjeva družba vsako leto izdaja zelo lepe tekste in večkrat tudi italijanskim bralcem omogoča, da segajo po zelo tehtnih knjigah, ki jih seznanjajo z zgodovino in umetnostjo slovenskega naroda. Radio spazio 103 ima vsakodnevno rubriko v slovenščini, ki zanjo na deželni ravni skrbijo prav dobri slovenski goriški sodelavci. Nato so kulturni centri, zlasti Lojze Bratuž, ki so nekako vedno pomembnejša orientacijska točka ne samo za goriške občane, ampak za obiskovalce iz cele dežele.
Ne morem drugače kot z občudovanjem čestitati vsem operaterjem in odgovornim na tem področju in to z željo, da bi še naprej delovali za dosego novih ambicioznih mejnikov, in to v službi tiste sporočilnosti evangelija v spreminjajočem se svetu, ki je v središču splošnega pastoralnega programa v tem desetletju. Izrekamo Vam najboljša voščila za srečno Veliko noč. Kaj lahko v zvezi s tem sporočite našim bralcem ?
S srcem vračam vaša voščila. Ko se Grki srečajo na cesti, si navadno voščijo: "Kristus je vstal! Zares je vstal!" Kje so druge besede, bolj mile in bolj polne upanja? Smrt je bila uničena, vsem ljudem so se za vedno odprla vrata Življenja. Vse to je kot jutranja zora, polna globokega veselja, kar lepo proslavlja sloven-| ska tradicija s petjem Aleluje. Medtem ko sonce vzhaja in začenja o-grevati obzorje, uvaja slovesno jutranjo liturgijo velikonočnega Vstajenja. Bog vas blagoslovi in napolni t z lučjo vstajenja svojega Sina in tako tudi vse trenutke vaših družin in vaše skupnosti.
Andrej Bratuž
3
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
4
ČETRTEK, 17. APRILA 2003
KRISTJANI IN DRUŽBA
Nadškof Rode pozdravil imenovanje
Novi apostolski nuncij v Sloveniji
Ljubljanski nadškof Franc Rode je v sredo, 9. t.m., v Ljubljani v lepih galerijskih prostorih Družine predstavil in toplo pozdravil imenovanje msgr. Santosa Abrila y Castel-la za novega apostolskega nuncija v Sloveniji.
Nadškof Rode je na prijetni tiskovni konferenci izrazil veselje, da je bil na položaj imenovan človek, ki je kot apostolski nuncij že deloval na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem pa je izpostavil, da gre za izkušenega diplomata, ki govori več jezikov, med drugim tudi srbsko in hrvaško. Nadškof Rode je sicer izrazil ludi osebno pričakovanje, da bo msgr. Santos Abril y Castello, ki je bil hkrati imenovan tudi za apostolskega nuncija v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, deloval pretežno v Sloveniji, saj je v domovini več katoličanov, pa tudi zato, ker je apostolski nuncij v Sloveniji tudi dekan, se pravi predsednik diplomatskega zbora.
Nadškof Rode je še poudaril, da je apostolski nuncij v državi tako predstavnik Svetega sedeža - in kot tak veleposlanik - kot tudi papežev predstavnik v lokalni Cerkvi, dejansko njegov namestnik. Sicer pa je ljubljanski nadškof še povedal, da bo msgr. Santos Abril y Castello z zadnjim imenovanjem sklenil svojo diplomatsko pot, kar samo govori o njegovi izkušenosti.
Msgr. Santos Abril y Castello, naslovni nadškof v Ta-madi, ki ga je papež Janez Pavel II. minulo sredo imenoval za novega apostolskega nuncija v Sloveniji in za apostolskega nuncija v BiH, je bil doslej apostolski nuncij v Argentini. V Sloveniji bo nasledil nadškofa Giuseppeja Le-anzo, ki odhaja na novo dolžnost v Bolgarijo.
Msgr. Santos Abril y Castello se je rodil 21. septembra 1935v Alfambri v Španiji. V duhovnika je bil posvečen
19. marca 1960. Končal je študij družbenih ved in cerkvenega prava. Po študiju na papeški cerkveni akademiji je leta 1967 vstopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Služboval je na nunciaturah v Pakistanu, Turčiji in v državnem tajništvu v Vatikanu. 16. junija 1985 je bil posvečen v nadškofa. 19. aprila 1985 je bil imenovan za apostolskega nuncija v Boliviji, 2. oktobra 1989 pa za pronuncija v Kamerunu, Gabonu in Ekvatorialni Gvineji. 24. februarja 1996 je postal apostolski nun-| cij v Jugoslaviji, kjer je ostal šliri leta, 4. marca 2000 pa je bil imenovan za apostolskega nuncija v Argentini. Novi apostolski nuncij v Sloveniji poleg španščine govori še italijansko, angleško, francosko, nemško, srbsko in hrvaško.
Njegovega predhodnika msgr. Leanzo je papež za apostolskega nuncija v Sloveniji imenoval 15. maja lani, potem ko je njegov predhodnik, nadškof Marjan Oleš, slabega pol leta po prevzemu dolžnosti odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Msgr. Leanza je bil pred prihodom v Slovenijo prvi rezidenčni nuncij v Bosni in Hercegovini, v času, ko je bil nuncij v Sloveniji, pa je opravljal tudi naloge apostolskega nuncija v Makedoniji. Sredi februarja letos pa je bil msgr. Leanza, ki je bil ludi dekan diplomat-! skega zbora v Sloveniji, imenovan za apostolskega nuncija v Bolgariji.
Oljčna nedelja na Trgu sv. Petra
Predaja križa mladih
Slovenski kard. Alojzij Ambrožič je spremljal mlade iz Kanade
Minulo nedeljo, ki je bila cvetna ali oljčna nedelja, se je na Trgu sv. Petra v Rimu zbralo več kot 40 tisoč vernikov, med njimi je bilo veliko število mladih. Predstavniki mladih vernikov iz Toronta so pod vodstvom slovenskega kardinala msgr. Alojzija Ambrožiča predali križ, ki je simbol Svetovnega dneva mladih, svojim sovrstnikom iz nemškega mesta Kciln, ki bodo priredili naslednje Svetovno srečanje mladih leta 2005.
deželi kot v Iraku, kot je tudi ponovno pozval ves svet k miru in pravičnosti v svetu.
Papež je daroval mašo na oljčno nedeljo sredi oljčnih vej in palm in sredi mladih, kot je njemu všeč. Spomnil se je Jezusovega prihoda v Jeruzalem in pričel slavja velikega tedna, ki se končajo s praznovanjem Kristiusovega vstajenja od mrtvih.
"Jezus je kralj resnice, svobode, pravičnosti in ljubezni in to so štirje stebri, na katerih je ludi danes možno zgra-
Oljčna nedelja je tokrat sovpadala s Svetovnim dnevom mladih, ki si ga je zaželel sedanji papež Janez Pavel II. leta 1984 in je v nedeljo, 13. t.m., tudi nagovoril mlade z besedami: "Križ, simbol srečanja mladih, odhaja danes na romanje, saj bo v naslednjem letu obiskal različne države Srednje in Vzhodne Evrope, naslednje leto pa bo v gosteh po različnih škofijah v Nemčiji, dokler ne bo končno prišel v Koln."
Sicer pa je sveti oče na oljčno nedeljo tudi pozval vse mlade, naj posvetijo nedeljo v znamenju solidarnosti vsem tistim mladim, ki trpijo zaradi vojne, in to tako v Sveti
diti trdno zgradbo resničnega miru, kot je že pred 40 leti zapisal v svoji encikliki Pacem in Terris blaženi papež Janez XXIII. In danes izročam vam, dragi mladi z vsega sveta, ta zgodovinski dokument, ki je tudi danes še kako aktualen!" je dejal papež Janez Pavel II, v svojem nagovoru mladim. Papež si je tudi zaželel, da je bila med bogoslužjem v arabskem jeziku prebrana pro-šnja-molitev, v kateri se je prosilo za vse tiste, "ki iščejo Boga v različnih veroizpovedih, da bi med njimi vedno obstajal dialog, da bi se za vedno odpravila nestrpnost in zaničevanje, ter da bi skupaj iskali vzajemnost in bratstvo!"
SKRIVNOST ZAKONSKE
P. MIRKO PELICON
KAJ LAHKO DUHOVNIK POVE ZAKONCEM?
Duhovnik v svojem stilu življenja zaradi specifične življenjske izbire ne sodi med poročence, čeprav je duhovnost, ki označuje duhovništvo, neke vrste zakonska duhovnost. Kot se zakonca poročita, da tvorita družino in torej skupnost, tako je duhovnik poklican, da "poroči" skupnost, ki mu je zaupana, oz. ljudi, ki jih srečuje na dolgi poti svojega duhovništva. Zakrament mašniškega posvečenja in poroke sta tesno povezana in v tem je njuna komplementarnost, da se duhovnik ne povzdigne na raven učitelja v izkušnjah, ki so zakoncem v življenju tako ali drugače namenjene, ampak da jim pomaga v življenju razbrati božje delovanje znotraj čisto človeškega razmerja. Seveda v luči božje ljubezni zakonca nista avtomatično kristjana samo zato, ker sta krščena, birmana in poročena v cerkvi, tako tudi duhovnik ne zori avtomatično v božji ljubezni in modrosti samo zalo, ker je prejel mašni-ško posvečenje. Oba zakramenta, čeprav različna, predpostavljata izkustveno ljubezen do Kristusa kot življenjski odgovor neizmerni ljubezni do nas. In prav v tej specifični izkušnji more duhovnik pomagati zoreti zakoncema in zakonca v svoji duhovni rasti moreta pomagati duhovniku zoreti v njegovi "poroče-nosti" do ljudi. Kristus je temeljna duhovna izkušnja v obeh življenjskih zakramentih, to je v zakonskem in duhovniškem življenju. Ker samo iz te zelo osebne in temeljne izkušnje so posamezni dogodki znotraj življenja posamenikov in seveda zakoncev osmišljeni. Kriterij razlikovanja dobrega in slabega je veljaven za vse, ne glede na njihov življenjski stan. Duhovnik je poklican naknadno prav v moči svojega poklica in karizme (ki ni avtoma-
tična, ampak zahteva z njegove strani stvarno in izkustveno sodelovanje z Bogom), da postane delivec zakramentov in učitelj v prepoznavanju božjega dela v človekovem življenju, in to najprej v sebi, če ne, ne more pomagati drugim. Zato duhovnik v prvi vrsti ni "sociala", ampak obhaja ; in proslavlja Kristusove skrivnosti v človekovem življenju, "sociala" je osmišljena prav i v luči teh skrivnosti (karitas). Pa še nazadnje duhovnik v svojem celibatu -, ki še zdaleč ne pomeni neko prepoved, ampak je dar Svetega Duha, za katerega se moraš potruditi, da ga ohraniš kot dar (popolnoma isto velja za zakonsko zvestobo v ljubezni, potruditi se moraš, da jo ohra-i niš kot dar) - razodeva tisto stanje človeka, ki je opevano v blagrih; to je človek božjega kraljestva in s svojo življenjsko izbiro spominja zakonca in vse ljudi dobre volje, da v polnosti poslednjih časov ne bomo več ne mož in žena, ampak bo naša identiteta identiteta božjih otrok, ki so neizmerno ljubljeni od Boga in zato ga neizmerno ljubijo.
Zakaj je težko verjeti v te stvari? Ker so nevidne in, kdor jih želi zazreti, mora odpreti srce ljubezni, ki je tiha, potrpežljiva, nevidna in je edina sposobna verovati in prenašali tudi hude preizkušnje. Ljubezen veruje, je velikonočna, ker zna umirati sebi, v tem ostaja večna, ker je niti smrt ne more uničiti. Kristus nam je odprl pot; sedaj, ne glede na naše življenjske dogodivščine, se nam je odprla pot upanja, da ga lahko prepoznamo v našem življenju in v njem smo bratje in sestre. Ali bo Sin človekov našel vero na zemlji ob svojem prihodu? Kristus je vstal! Zares je vstal!
SVETOPISEMSKA RAZMIŠLJANJA
OB BOGOSLUŽNIH BERILIH
V LITURGIČNEM LETU B
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO
VILJEM ŽERJAL |	^
Cvetna nedelja, velikonočno tridnevje, vigilija, velikonočna nedelja Jezusovega vstajenja: 2 Mz, lz. Mr 16, Jn l(J-20, Apd, Rim, Kol, Cia!, Hb 4-5, 1 Kor H; 15.
Če Kristus ni vstal, je prazna naša vera, še smo v grehih.
Toda Kristus je vstal, silovito govori apostol Pavel (1 Kor 15,17.20).
Ker noben človek ni videl Jezusa vstati iz groba, se katoličani in drugi kristjani prepoznavamo v veri v velikonočne dogodke. Slavimo namreč nekaj nepojmljivega: Vstajenje človeka Jezusa Kristusa (1 Tim 2, 5) od mrtvih.
Seveda je Velika noč najprej nekaj notranjega, a jo obhajamo tudi vidno s krstom, s spovedjo in odpuščanjem grehov, z obredi velikega tedna, s sv. obhajilom. Pojemo pesem zmage, Alelujo. Skoraj obvezen je velikonočni obed po vstajenjski maši z družino pri velikonočni mizi z blagosloveljenim kruhom in drugimi jedili. Na podeželju, ponekod tudi v mestu in predmestju stopamo v procesiji s poveličanim Gospodom na čelu v kruhu v monštranci in v kipcu Zveličarja z zastavo zmage nad smrtjo.
Vse to je lepo in prav, če smo notranje in vstajenjsko naravnani na druge.
Saj ne moremo dati duška veselju zaradi Kristusovega vstajenja, če so naši najbližji, pa tudi drugi ljudje, neprizadeti, topi in duhovno mrtvi ob Veliki noči: če jim Velika noč nič ne pomeni. Morda so od Velike noči: če jim Velika noč nič ne pomeni. Morda so od Velike noči ohranili samo spomin na bogato obloženo mizo s pršutom in teranom, s pirhi in potico. Nekaterim pa je Velika noč priložnost za izlet v lepo aprilsko naravo. Toda brez vere v absolutno bodočnost so podobni živalim, ki poginejo (Ps 49,13. 21). Morda so zaradi javnega mnenja ali, kdo ve, zakaj, zavrgli vero v križanega in vstalega Jezusa.
Če kristjan ne deli skrbi in težav, posebno v veri, z drugimi, ki nimajo vere in ne upanja, ne more brezskrbno in veselo praznovati Velike noči.
Vemo sicer, daje vera v Boga, ki od mrtvih obuja (Jn 5, 21; Rim 4, 17 ss) Božji dar, vendar nas sili, da notranje pridemo do prepričanja o vstajenju. Sv. Pavel to preprosto izpove: Verujem, da je Jezus umrl in vstal (1 Tes 4,14). Verujemo v ljubezen, ki nas je skrivnostno ustvarila. Verujemo v ljubezen, ki nas na novo ustvari, verujemo v vstajenje in življenje po Bogu.
Vera se izkaže ali potrdi v hvaležnosti, zahvali in prošnji.
Veselimo se življenja, ker nas po Kristusovem vstajenju vodi v razkritje skrivnosti Boga. Rešuje nas izničenja. Razbije prekletstvo umiranja in smrti. Po vstajenju verujemo v novo nebo in novo zemljo (Iz 65,17; Raz 21,1). A uči nas ponižne prošnje, ki pričakuje vse od Boga, v katerega brezmejno zaupa. Posebno berila velike sobote, nočnega bedenja, nas prevzamejo, da vedno znova poslušamo mogočna Božja dela v našem življenju.
"Modri" Grki so se norčevali, ko jim je Pavel začel govoriti o vstajenju od mrtvih Kristusa (Apd 17, 31-32; Rim 1, 23).
Današnji svet se nič drugače ne vede do vernega človeka. Vse namreč govori proti naši veri v vstajenje Jezusa Kristusa in v naše. Saj Velika noč ne zajame samo vstajenjske nedelje, pač pa tudi veliki petek, sodbo in obsodbo proti človeku Jezusu in proti vsakemu človeku, ki kakorkoli trpi z Jezusom. A krepi nas Božja ljubezen, ki je usmiljenje, ki ob najhujših sovražnikih ne zataji samo sebe: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo" (Lk 23, 34).
Za vstajenjsko vero si natočimo pristnega vina Božje besede.
Vsaka nedelja in vsak praznik, pa tudi sicer, ne samo velikonočno bedenje, nam bogato ponujajo dokaze za vstajenjsko vero. Tudi prazen grob v Jeruzalemu govori, da je smrt premagana. Zato si izprašajmo umiranje vsakršni hudobiji, konec, smrt greha, smrt smrti. S Pavlom ponavljajmo: "Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?", zato ker je premagana po trpljenju in smrti našega Boga, človeka Jezusa Kristusa (1 Kor 15, 55. 57).
Bog obnavlja v nas po vstajenju Sina svetlo podobo sebe.
Odpušča vsako našo izdajo, zatajo, greh.
Toda nalaga se nam naloga, da povsod in stalno nosimo Jezusovo smrt, dokler ne pride (1 Kor 11,2). Oznanjamo ljubezen, ki je šla v smrt zaradi nas ljudi. Še posebej rotimo Boga za nove mašnike in redovnice, ki naj poklicno oznanjajo veselo novico o življenju in veselju po vstajenju moža bolečin in znanca bolezni (Iz 53, 3).
Vstal je Kristus! Aleluja!
Vstali bomo tudi mi! Aleluja!
Veselo Veliko noč, zlasti bolnikom in trpečim!
LJUBEZNI
Predstavniki slovenske Karitas na obisku v Trstu
Vera in karitativnost združujeta
Prejšnji teden so se v Trstu mudili generalni tajnik slovenske Karitas Alojzij Štefan in socialna delavka Andreja Verovšek ter prostovoljka Dragica Čepar
Predstavniki slovenske Karitas so se v Trstu mudili v sredo, 2. aprila, namen obiska pa je bilo sodelovanje v okviru niza izobraževalnih predavanj za krajevne operaterje in prostovoljce, o katerem smo že poročali. Slovenski gostje so spregovorili o pomenu timskega oz. skupinskega dela, njihova prisotnost pa je nudila tudi priložnost za pogovor o sodelovanju med tržaško in slovensko Karitas in o dejavnostih slednje.
Pomen mednarodnega sodelovanja
Kot nam je povedal ravnatelj tržaške škofijske Karitas Mario Ravalico, so Tržačani pred dvema letoma navezali stike s Škofijsko Karitas Koper, točneje z g. Francem Prelcem in generalnim direktorjem Matejem Kobalom. Tržaška Karitas je z osrednjo slovensko Karitas navezala stik s pomočjo svoje sodelavke in svetovalke Kristine Martelanc. To spoznanje in sodelovanje ima za Ravalica velik pomen, predvsem v obdobju, ko se tržaška Cerkev pripravlja na svoje drugo zborovanje. "Naš škof stalno pravi", poudarja Ravalico, "da četudi obstajata dva jezika, dve kulturi in dve zgodovini, je vera ena sama. Če je vera ena sama, potem moramo delovati skupaj. Vsakdo ima svoje specifike, vendar sem
globoko prepričan, da je karitativnost tema, ki združuje." Podobnega mnenja je tudi generalni tajnik slovenske Karitas Alojzij Štefan, ki je takoj z veseljem pristal na sodelovanje, pri čemer se je o preteklih izkušnjah pozanimal pri direktorju koprske Karitas Mateju Kobalu, ki je tudi sam priporočil sodelovanje. Dodal je, da bo z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo še večja možnost za sodelovanje.
Od tri do štiri tisoč prostovoljcev
Slovenska Karitas, nam je povedal g. Štefan, je bila ustanovljena leta 1990 na pobudo takratnega ljubljanskega
nadškofa in slovenskega metropolita Alojzija Šuštarja z namenom, da se v slovenski Cerkvi spodbudi in ponovno organizira karitativna dejavnost, ki je bila do osamosvojitve Slovenije, če že ne čisto prepovedana, pa vsaj onemogočena oz. omejena. Prvi direktor slovenske Karitas je bil urednik Ognjišča Franc Bole (ki je sicer že pred tem oblikoval t.i. Predal dobrote), ustanova pa se je v prvih letih posvečala predvsem beguncem iz Hrvaške in Bosne. To je bila zelo močna spodbuda za organizacijo Karitas na župnijski ravni. Ustanova tako ni nastajala kot neka organizacija izven župnije, am-
pak je bila umeščena vanjo. Tako deluje danes 365 župnijskih in območnih Karitas ter seveda tri škofijske. Slovensko Karitas vodi svet, ustanova ima svojega generalnega tajnika, ta pa ima svoje sodelavce. V župnijah je okoli tri tisoč dejavnih prostovoljcev. To število se povzpne na okoli štiri tisoč, če so upoštevani tudi tisti, ki sodelujejo in pomagajo občasno.
Nacionalni in manjši programi
Pri Karitas peljejo naprej predvsem tri večje nacionalne programe: program pomoči zasvojenim v sodelovanju s skupnostjo Srečanje
znanega don Pierina Gelmi-nija, dalje program materinskih domov in program pomoči starejšim. Te večje programe finančno podpira država, ti so vključeni v zavod Pelikan.
Poleg večjih so tudi manjši projekti, npr. projekt počitnic za otroke in družine v stiski, nato projekt Ko bom velik, se pravi zbiranje sredstev za nabavo šolskih potrebščin, plačilo malic, kosil, šole v naravi in zimovanj za otroke. Tu je tudi t.i. Teden Karitas in Klic dobrote, ki ga Karitas oblikuje v sodelovanju s slovenskim radiom in televizijo in je tretji najmočnejši vir dohodkov za pomoč družinam.
Iz konkretnega delovanja
Andreja Verovšek, socialna delavka, zaposlena v materinskem domu v okviru zavoda Pelikan, nam je orisala, kako poteka njeno delovanje na tem področju. Preko interneta, po telefonu in tudi z osebnim stikom nudi osnovne informacije v smislu prve socialne pomoči. Osebe, ki že bivajo v materinskem domu, pa spremlja na razne institucije, jim pomaga urejati stvari, jih seznanja o njihovih pravicah itd. Z njimi preživlja tudi prosti čas. Tudi s tistimi, ki so že zaključile program bivanja v materinskem domu, se še naprej srečuje, če želijo ohraniti stike. T.i. aktualnih klicev (se pravi takih, pri katerih se poraja vprašanje namestitve) je okoli 15 na mesec. Trenutno je v materinskem domu v Škofljici sedem žensk z otro-
ki, prav tako v domu v Višnji Gori. Tistih, ki so že zaključile program bivanja, pa je kar nekaj (od ene do pet na mesec). Veliko pozornosti namenjajo tudi sodelovanju z državnimi institucijami in krajevnimi upravami, zelo veliko pa sodelujejo z vladnimi in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju socialnega dela.
Pomen timskega dela
Predstavniki slovenske Karitas so v okviru svojega tržaškega obiska predavali o pomenu t.i. timskega oz. skupinskega dela. Šlo je za teoretični okvir (z vajo), kako postopati pri reševanju problemov, kako bolj učinkovito, hitreje in na uporabnikom bolj prijazen način najti rešitve, ki bodo skupne vsem. To so prav točno določeni koraki, kako se dobiti, kako se pogovarjati, ker skupno sodelovanje terja to, da se naučiš se pogovarjati. Nekoč je namreč vsak strokovnjak delal na svojem področju, danes pa gre trend v smer, da vsi stopijo skupaj in skupaj nekaj oblikujejo, da preide v celoto.
Naj na koncu dodamo še lep dogodek, ki nam ga je posredovala Dragica Čepar, ki je bila ob tej priložnosti prevajalka (sicer je tudi prostovoljka, veliko pa deluje na duhovnem področju): v sredo zjutraj, ko so se podali na pot, so se s kratko molitvijo posebej priporočili angeloma varuhoma slovenskega in italijanskega naroda.
Ivan Žerjal
Tri novosti pri založbi Družina
Krščanstvo, Slomšek in spopad simbolov
V Ljubljani so minuli teden v lepih razstavnih prostorih verskega tednika Družina predstavili tri nove knjige, ki jih je izdala tik pred Veliko nočjo Družina. Predstavitve se je udeležil tudi ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, medtem ko je direktor založbe dr. Janez Gril predstavil avtorje treh novih del in lepo oblikovane knjige.
Pisateljica Berta Golob, ki je tudi našim bralcem znana po svojih kratkih in življenja polnih zgodbah, objavlja jih v Družini, Mavrici in drugod, izdala pa je tudi vrsto uspešnih in dobro prodajanih knjig, je spregovorila o svoji drobni, a zelo lepi in aktualni knjigi z naslovom Bodi svetloba. To delo, ki je opremljeno z lepim platnom v tehniki akrila Mateja Metlikoviča, ima podnaslov Krščanstvo, izročilo in sporočilo in je namenjeno šoloobveznim otrokom, saj na dopadljiv in lahkoten način razlaga krščansko vero, zapovedi, nauk in krščansko izročilo. Pisateljica Berta Golob, ki je knjigo napisala za neko drugo založbo, a se je izdaja knjige zavlekla in je zato priskočila na pomoč Družina, je na predstavitvi v Ljubljani
povedala, da si je knjigo nalašč zamislila kot pogovor, da bo tako vsebina lažje dojemljiva tudi najmlajšim in predvsem pa vsem tistim šolarjem in dijakom, ki bi o krščanski veri radi zvedeli kaj več. Tudi kratek predgovor, v katerem ljubljanski nadškof dr.
Franc Rode nagovarja mladega bralca, je zanimiv in zgovoren, saj slovenski vrhovni dušni pastir nagovar-ja mladega slovenskega šolarja, naj že zaradi slovenske zgodovine spoštuje in spozna krščansko vero, ki smo jo Slovenci spoznali in vzeli za svojo pred več kot tisoč leti in nam je še danes v oporo in upanje. Direktor založbe dr. Janez Gril pa je zato prav dejal, da je knjiga namenjena vsem slovenskim šolarjem in jo bodo tudi ponudili vsem slovenskim šolam.
Znani pisatelj Zorko Simčič, ki ga imamo tudi pri nas radi in doživlja svojo drugo mladost v Ljubljani, je na
tiskovni konferenci predstavil svoje zadnje delo z naslovom Človek za vse čase; že iz ovitka, ki ga je za knjigo sodobno oblikoval Tone Seifert, je jasno, daje to knjiga o prvem slovenskem blaženem, o velikem slovenskem kulturniku
in škofu Antonu Martinu Slomšku, ki je bil na Slovenskem, kot piše v spremni besedi dr. Janez Gril, predolgo načrtno zamolčevan, predvsem pa podcenjen, če že ne dobesedno umaknjen s slovenskega Olimpa, kamor ta veliki mož vsekakor spada. Zgodovinar Fran Kovačič je o Slomšku dejal, da je to "eden največjih sinov, kar jih je rodila slovenska mati"; cenili pa so ga tudi izobraženci, ki so bili daleč od
krščanskega izročila in vere, saj je Slomšek za slovenski narod izredno zaslužen, kot le malokdo. Pisatelj Zorko Simčič, ki je dolga leta živel v izgnanstvu v Argentini, daleč od domovine, v kateri danes ponovno živi, je razmišljal o
Slomšku v letih, ko je bil veliki slovenski škof na Slovenskem sramotno izrinjen iz javnega prostora ter se je o njem govorilo skorajda izključno v Cerkvi.
"Kaj vse nam ima Slomšek povedati! Vendar bolj kot brati o njem, bi morali brati njega samega!" pravi na koncu svoje knjižice pisatelj Zorko Simčič, ki nagovarja slovenske raziskovalce, naj še nadalje raziskujejo in pišejo o Slom-
šku, "da bo naposled Slomšku dano mesto, ki mu v zgodovini slovenske kulture pripada."
Zorko Simčič je v knjiigo o Slomšku uvrstil tudi kratke odlomke iz zapisov raznih velikih mož, med njimi tudi Janka Kralja, Alojza Rebule, Vinka Kobala, Vladimirja Kosa, Frana Sušnika. To delo govori o Slomšku drugače, predvsem pa nagovarja bralca, naj se velikemu Slovencu posveti!
Spopad simbolov pa je naslov lepe knjige, ki jo je sodobno in prepričljivo oblikoval Andraž Mihelin; ta je izšla v zbirki Razumevanja, ki jo ureja dr. Drago Karl Ocvirk. Spopad simbolov s podnaslovom Uvod v vero in kulturo je napisal irski jezuitski pater Michael Paul Gallagher, ki je profesor na Gregorijanski univerzi v Rimu ter stalni sodelavec Papeškega sveta za kulturo. Na Slovenskem poznamo že njegovo delo Vera in mladostno iskanje; tokratno knjižno delo, ki je že imelo in ima tudi danes velik odmev v svetu, pa je v slovenski jezik lepo prelil
dr. Drago Ocvirk, ki je v Ljubljani na predstavitvi izpostavil predvsem dejstvo, da smo danes priče družbenemu soočanju in tudi spopadu na simbolni ravni, kar je v Cerkvi prvi odločno izpostavil sedanji papež Janez Pavel II., ki se je že pred časom zavedel, da je bilo sicer res 20. stoletje v znamenju spopada ideologij, da pa se je ta spopad v današnji razviti zahodni družbi umaknil spopadu simbolov, da je postal globlji od samih ideologij, ker je vsaka in zato tudi naša kultura sestavljena iz izjemno velikega števila simbolov. Prav zato je pisanje Michaela Paula Galla-gherja o razmerju med novimi simboli in krščanskim etosom, krščansko kulturo danes izjemno aktualno, ker odkriva in opozarja na izjemno pomembne stvari. Krščanstvo je namreč tudi danes, tako kot je bilo vedno, poklicano, da v moderni in postmoderni družbi sodobniku ponuja razlago starih simbolov in navaja tudi nove simbole, ki odgovarjajo času in seveda današnjemu, predvsem mlademu človeku, kajti, kot je zapisano v njegovi knjigi: "E-vangelij je vesela novica le, če upošteva kulturo svojih poslušalcev tako, da jemlje resno identiteto in celovitost te kulture!"
Jurij Paljk
JfL
u
5
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
6
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
Mestna galerija Nova Gorica, 1.-19-april
Vladimir Makuc
Mednarodni grafični likovni center (MGLC) je prejšnje leto v Ljubljani odprl razstavo slik in kipov solkanskega rojaka, Vladimirja Makuca, ki letos gostuje v Mestni galeriji.
Zamisel o razstavi je nastala že leta 1995, ko je MGLC pripravljal razstavo »Sto grafičnih listov«, posvečeno umetnikom in umetnicam Ljubljanske grafične šole. Zaradi zasnove te razstave so bila vključena samo Makučeva grafična dela, zato so se organizatorji odločili, da bodo posebej predstavili še njegove risbe, slike in kipe. Na ogled so dela, nastala večinoma od osemdesetih let naprej. Takrat se je umetnik posvetil slikarstvu ter nekoliko opustil grafiko. Z lahkotno, igrivo in sproščeno risbo vedno znova upodablja krajino. Vedno jo napolnjuje s prisotnostjo živih bitij, živali in ljudi; na slikah pa so prisotni še znaki, grafizmi, besede in črte. Njegovi liki so skrajno poenostavljeni, včasih predstavljeni samo s par potezami. Na tak način doseže prvinsko obliko in neposredno izraznost figur. Tako prikazan svet deluje prvobitno, vendar zelo poetično. Kot narekuje modernistična tradicija, sega slikar po dediščini ljudske umetnosti in gotskih fresk v slovenskih cerkvah, zgleduje se pa tudi po preprostih otroških risbah. Gotsko slikarstvo je s svojo statičnostjo, arhaičnostjo in poduhovljenostjo zelo vplivalo nanj, saj je freske kot restavrator več let kopiral. Močan vtis so mu pustili tudi razni kamnoseški znaki, grafizmi in glagoliški napisi na srednjeveških zidovih, ki se predelani in spremenjeni vračajo na njegova platna. Makučeve slike in tudi njegova kiparska dela so zelo svetla, mediteranska. Zavezan je istrsko-kraškemu svetu, Sredozemlju. Njegov svet je intimen, odmaknjen od vrveža sodobnih središč. Potopljen je v idilično naravo, ki deluje prostorsko neskončno. Tudi linearni potek časa izgubi smisel, na njegovo mesto stopi krožno gibanje, ponavljanje. To je prisotno v letenju ptic, simbolih, ki predstavljajo sonce, v puščicah, ki usmerjajo pogled. Z raziskovanjem in z različnimi materiali dosega slikar zanimive reliefne učinke. Tudi okvir slike je vključen kot sestavni, enakovredni del, črte in znaki se na njem nadaljujejo. Poetičnost in originalnost še poudarja z dodajanjem peska in stekla. S peščeno maso ovrednoti stene hiš in zidke, poustvarja tipično tektonskost in barvni ton mediteranske arhitekture. Sliko pravljično poživijo s sinjimi, modrimi in zelenimi toni. Na kiparskih izdelkih pa se črepinje spremenijo v rastlinje, ki spominja na obmorsko travo. Krajina in njeni prebivalci so umetniku slimbol življenja. Na slikah združuje abstraktne prvine in figuralne oblike. Ustaljeni motivi na njegovih delih so ptice, ovni, ovce, ženska figura, večkrat pa tudi avtoportret.
Katarina Brešan
VELIKONOČNO BRANJE
Spominski zapis
Teta Roži, moja druga mati
Pred letom dni, 14. aprila 2002, je v 88. letu starosti v Minulimi umrla Rosi Rojc vdova Kadlec, ki je bila doma iz Devina, v bavarski prestolnici pa je, kot svetovno priznana entomologinja, urejala izredno bogato zasebno zbirko žuželk dr. Freya. Od nje so se njeni nemški prijatelji in kolegi poslovili 23. aprila 2002, točno mesec dni kasneje pa je svoj poslednji dom našla na devinskem pokopališču. Ob prvi obletnici smrti objavljamo v spomin na ugledno znanstvenico in izjemno rojakinjo občuten zapis njene nečakinje, prof. Tatjane Rojc. (llred.)
Srce mi je razbijalo v prsih, ko sem objela njeno žaro in morala dokončno sprejeti njen odhod. Z žaro v naročju sem prestopila prag okrašene devinske cerkvice, v katero se je kakor nevesta slovesno vrnila za svoj poslednji sloves.
"Usmiljeni Jezus, ozri se name...."
Moški glasovi na koru in mi, ki smo se poslavljali od nje: hrepenenje. Spomin. Najine pesmi:
"Rasti, rasti rožmarin, ti deviški drag spomin..."
Njen glas preko telefona vse do poslednjih dni: "Pupka, kaku je ?"
Sprejela me je pod svoje okrilje. Po mamini smrti je bila zame kakor mati. Bila je moj oporni kamen, moj topli objem. Moja druga mati. Bila je prijateljica in svetovalka. Šarmantna sogovornica, radovedna in ponosna, vesela in klena, učena in preprosta obenem v svoji življenjski modrosti vse od trenutka, ko me je s svojim očarljivim nasmehom prvič čakala na peronu v MLinchnu pred dvajsetimi leti. Odtlej je
bil telefonski klic najin vsakodnevni zmenek. Zaupala mi je svoje spomine in svoje skrivnosti, bila je sončna in obenem prikrita, da sem si jo vedno zamišljala kakor devinsko Lepo Vido, ki je hrepenela za obzorjem in obenem bolehala za domovini). Morje je bilo njen element. Tudi tedaj, ko se je urno premikala po muzejskih sobanah, med predali znamenitih žuželk, katerih preučevanje je bilo njen poklic in katerih prelestim se nikoli ni mogla načuditi.
Bila je zaljubljena v barve dreves in cvetja, v žvrgolenje ptic. Njena prva jutranja misel je bil pozdrav vrabcem in kosom, ki so ščebetali na vrtu in nestrpno čakali, kdaj jih bo nahranila.
Bila je vsa v sozvočju narave in spomina.
Njeno izražanje v slovenščini, ki je bilo še edini pristni odraz moje stare mame, je spremljalo njeno pripoved, njene pesmi, tudi tedaj, ko je s spretnimi rokami zamesila gubance ali kuhane štruklje po bogati navadi baronov Poberaj, ki so bili nonini predniki.
In njen tržaški dialekt je dišal po starih časih, po mladosti...
Vlak je drdral svoj nasvidenje in solnati duh po Devinu je izginjal v mrzlo novembrsko noč, ko se je Roži poslavljala od domovine, od svoje ljubljene matere, od o-četa, bratov in sester, od male Mimice, sirote, ki jo je povila sestra Zofka in ki je bila zanjo kakor hčerkica. Tudi Mimica je bila Rojčeva, čeprav je nosila priimek po očetu, ki se je po Zofkini smrti na novo oženil.
Roži je prispela na Bavarsko tik po razdejanju Kristalne noči leta 1938, stara komaj štiriindvajset let. Pri devinskih gospodih se je navdušila za entomologijo v muzeju Pietro Corsi. Ponujali so ji službo v Južni Afriki, v Milanu, vendar Roži ni mogla pozabiti fašističnega razdejanja doma, ko so fašisti zmetali na cesto vse, kar so slovenskega našli pri Rojčevih, od knjig do časnikov, celo zasebnih slik, ki jih je bila Roži-na mati Julija prinesla iz Pla-vij, od koder je bila doma. Oče Josip, posestnik, ki mu
Vsem svojim članom, prijateljem in bralcem voščijo blagoslovljene velikonočne praznike
Sl.Ol	ENSKA PROSVETA
DRUŠTl O SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
MLADIKA
&
GO HIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
želi prijateljem dobre knjige blagoslo i >ljen o Veliko noč
Vsem Slovencem, doma in po svetu, vsem zvestim som išljen ikom iti volilcem voščimo vesele velikonočne praznike in mnogo dobrega, predvsem pa miru, ki si ga v teh dneh še posebno želimo.
DEŽELNO VODSTVO SLOVENSKE SKUPNOST!
jm
ZADRUGA
GORIŠKA
MOHORJEVA
želi
blagoslovljeno in veselo Veliko noč!
je prva svetovna vojna opu-stošila mlin na Moščenicah, kjer je tekla Soška fronta, je bil zastavonoša devinskega društva Ladja in se nikoli ni hotel vpisati v "fascio", čeprav je vedel, da bo nastradala cela družina. Roži je ljubila italijansko glasbo, na pamet je prepevala številne o-perne arije, vendar obenem ni marala v Italijo v službo.
Zato je šla Roži na pot: šla je iskat sreče drugam. Postala je kustos entomološke zbirke Frey iz Miinchna, najpomembnejše zasebne zbirke žuželk na svetu. Dopisovala si je z izvedenci po celem svetu. In ostala, vsemu navkljub, preprosta in skromna. Druga svetovna vojna ji je pobrala brata Ninčija in zaročenca Josepha, mladega nemškega zdravnika, ki je umrl kot junak na ruski fronti, ker ni zapustil svojih ranjencev in bolnikov, da bi se umaknil pred ruskimi četami. Roži je hranila vsa njegova pisma s fronte. Poslednje besede ji je Joseph napisal nekaj dni pred smrtjo, na božični večer leta 1944.
Na začetku petdesetih let seje poročila s trgovcem češkega rodu Hansom Kadle-cem, ki je umrl pred dvema letoma.
Bila je spokojna in ponosna, izžarevala je ženskost in navihanost, fascinirala je vse, ki so jo spoznali, čeprav je s svojo ostro besedo znala zagovarjati svoja globoko etična načela, ki niso nikoli zdrknila v poceni moralo. Bila je sodobna in odprta, potrpežljiva in razumna.
V njeni družbi mi nikoli ni bilo dolgčas: njena prijateljstva so postala moja prijateljstva in hvaležna sem ji, da je sprejela vsako mojo življenjsko odločitev z razumevanjem in spokojnostjo. Spremljala me je skozi viharje in radosti, bila moj spomin in moja tolažba.
Poslednji objem zemlje jo je spokojno spremljal v neznano domovino. Njen glas slišim preko vetra, v žgolenju ptic, v valovanju morja, od koder sledi mojemu ranjenemu koraku.
Naj Ti bodo Nebesa lepa, Nepozabna.
Tatjana Rojc
NAJLEPŠA ZEMSKA PESEM
BRUNA PERTOT
Tri dni so angeli bedeli v tišini groba in zrli
v prstene veke in zlepljene oči.
Potem zavel je božji duh in dahnil:
“Kakor sem rekel, spet te oživim, zato zdaj vstani, vstani, ljubljeni mi Sin!”
In On je vstal, izvil se iz bube smrti kakor metulj, prepoln svetlobe in moči, ker Oče, kar rodil je in ustvaril, ne daruje smrti in spet in spet vse lepše
Bila vstajenjska je pomlad in zemlja je bila cvetoči vrt,
nobena rosa ni oprala še krvi, cvetel hizop je v mladi luni
z modrino lepih
Marijinih
oči.
In vse naokrog vstajalo je z Njim,
kipelo v prerojenje, ko je šel k Njej, da prva vidi dano mu telo, prelito v poveličano življenje.
Celotni manjšinski skupnosti želimo veselo Veliko noč v prepričanju, da bomo z učinkovitim medsebojnim sodelovanjem izpolnili zahtevne naloge časa, kije pred nami.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Voščimo blagoslovljene velikonočne praznike.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
VELIKONOČNO BRANJE
PRAV DANES VSTAJENJA JE ZLATA NEDELJA
VLADIMIR KOS
Prisluhni valovom - ob bregu šumijo,
ker vstal je od mrtvih, ki bil je ubit! Prisluhni vetrovom, po cestah hitijo
novico Vstajenja ljudem oznanit.
A kdo je ubit bil in vstal je iz
groba?
Kdo smrti je smrtni udarec zadal?
Naš Jezus Gospod, ki zavistna (ia zloba
je križala, da bi na veke propal.
Iz božje ljubezni se dal je ubiti, da s smrtjo premaga kraljestvo Pekla -le kdo bi verige nam mogel
razbiti? Le Eden: naš Jezus, ker Sin je
Boga.
Prav danes Vstajenja je zlata
nedelja, odkar nam je smrt le začasen prehod!
In da bi ne zmanjkalo srcu veselja, z Nebes obiskuje nas Vstali
Gospod.
POMLADNA PESEM
MA/DA ARTAČ STURMAN
Ni vonja pomladi, ko naftni zakladi blestijo bolj od svetlih besed, od modrih dejanj.
Od pogoltnosti pijan svet lega v posteljo pozabe. Ljudje begajo po ulicah in otrokom kupujejo čokoladne pirhe in bombone. Na iraške otroke padajo bombe. Ne recite, da smo vsi enaki! Lažnivci pa taki!
FRAGMENT
MA/DA ARTAČ STURMAN
V pesek sem stresla nekaj črk: A in I in K in K.
V zrna rišem svetlobne kroge, da sestavim fragment.
Vse je deja vu, vse je deja su, vse je deja dit -in vendar izziv.
Po peščenih plažah sveta RAKI korakajo nazaj.
Na nebu zvenenje peruti:
IKAR pada, pada.
A KRI prepojila je prod,
IRAK gori vsepovsod.
Naj pošljem črke v svet ali naj mi v predalu leže?
V pesku odtisnjena sled:
IRAK, IRAK, IRAK!
Manjka mi črka, manjkata dve, da sestavim besede za vse: NIKAR, NIKAR. NIKAR!
Dovolj je črk, preveč je besed: MIR, MIR, MIR!
Čemu še ta fragment?
Blagoslovljene praznike Vam želi
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
Pismo ob visoki obletnici
Spoštovani gospod škof, msgr. dr. Andrej Karlin!
do združitve vseh južnih Slovanov v samostojno državno telo v habsburški monarhiji. Toda prava kalvarija se je začela v prvih tednih po vojni. V Trst je namesto zavezniške prišla ita-i lijanska vojska in ker niste hoteli izreči dobrodošlice generalu Petittiju di Roreto ter ste odklonili daritev slovesne pete zahvalne maše s Te Deu-mom v zahvalo za zmago italijanskega orožja, ste se dokončno zamerili. Šobra tu, nadškofu Sedeju v Gorico ste 211. novembra 1918 pisali: "Vse italijansko časopisje dol do Kalabrije in Sicilije bi me rado spravilo iz Trsta, jaz pa se držim kot klop kože."Mislili ste na liste, kot so bili II Piccolo, Era nuova in drugi italijanski listi, ki so res hujskali ljudi proti Vam in drugim slovenskim duhovnikom, tako da je le nekaj tednov kasneje prišlo do nasilnega napada. Predstavljam si, da je bilo hudo ti-] stega dne, ko so arditi vdrli v škofijsko palačo v ul. Cavana, razmetali sobane, polomili nekaj pohištva, razmetali delovno mizo, Vas napadli in Vam celo odnesli osebni dnevnik, ki so ga potem še objavljali v listu Era nuova \ z dokajstrupenimi in žaljivimi komentarji. Časopisi so takoj nato začeli pisati o tem, da boste morali zapustiti svojo stolico, ker ste Italiji sovražni. Aprila leta 1919 so Vas poklicali v Va-tikan. Pogovor s papežem gotovo ni bil enostavna stvar. Papež Benedikt XV. pa je na koncu sprejel sklep in Vas sredi novembra tega leta razrešil odgovornosti za vodstvo tržaško-kopr-' ske škofije, Vas imenoval za naslovnega škofa in Vam podelil nekaj častnih naslovov. Od svojih duhovnikov in vernikov pa ste se Vi poslovili z občutenim pastirskim pismom z dne 3. decembra 1919in se umaknili v Šentvid.
Žalostna je morala biti tista pot ne toliko zaradi odhoda samega, kolikor zaradi zavesti, da se je v Trstu okrog zadnjega slovenskega škofa in javne rabe slovenščine v cerkvah ustvarilo toliko sovraštva in nasilja. Bili ste gotovo zaskrbljeni, ker Vas je nasledil vojaški ordinarij, škof Bartolomasi, a prepričan sem, da ste se pomirili, ko ste brali njegovo slovito pastirsko pismo oh parlamentarnih volitvah leta 1921, ko je ostro obsodil fašistično nasilje nad slovenskimi in hrvaškimi duhovniki in njim zaupanimi ljudmi.
Pravo olajšanje pa ste verjetno doživeli šele poleti 1923. leta s premestitvijo v Maribor, kjer ste si med drugim pridobili velike zasluge za to, da lahko danes na oltarjih častimo Vašega predhodnika na mariborski stolici, se pravi blaženega škofa Antona Martina Slomška, saj ste uvedli proces za njegovo beatifikacijo.
Pismo, ki sem Vam ga namenil, se je žal nekoliko zavleklo, a huda usoda, ki Vas je doletela v Trstu, se mi zdi sintomatična tudi za sedanji čas in prav je, da se je spominjamo, kot se mi zdi prav, da se ob Vašem primeru zavedamo, koliko hudega prinesejo vojne in šovinizem.
Naj Vam Srce Jezusovo, ki ste ga tako radi častili, usliši prošnji, za kateri Vas prosim, da hi posredovali, in sicer najprej, da bi državni voditelji tega sveta znali reševati spore z dialogom oh vzajemnem spoštovanju, in še, da bi se polegle napetosti in nesoglasja med nami Slovenci, ki smo ostali v mejah Italije, in da hi vsi skupaj znali v spoštovanju različnosti, ki so med nami, stremeti po skupnih ciljih, da hi se ohranili in razvijali.
Pa v krogu svetih še posebej radostno obhajajte praznik Njegovega vstajenja! Vesela Aleluja!
Vaš vdani Mark« Tavčar
Med pregledovanjem starih Koledarjev naše Goriške Mohorjeve družbe sem slučajno naletel na članek, ki Vas omenja, in sem se zavedel, da je pred nekaj tedni, natančneje 5. aprila, minilo 70 let, odkar Vas je Gospodar življenja poklical k sebi v večni Jeruzalem.
Od tega sveta ste se sicer poslovili kot mariborski škof, saj ste bili na sedež lavantinske škofije imenovani 6. junija, ustoličeni pa 29. julija 1923, torej pred 80 leti. V Maribor pa ste prišli po dokaj hudi in boleči preizkušnji prve svetovne vojne in tržaških neredih po njej ter krajšem obdobju vodenja Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Zaznamoval vas je torej Trst, ki tudi v času avstro-ogrske monarhije ni bil lahko mesto. Za tržaškega škofa ste bili imenovani konec decembra leta 1910, na praznik sv. Jožefa leta 1911 pa ste bili posvečeni v stolnici sv. /usta in ste tako začeli svoje pastirsko delo v največjem trgovskem središču cesarstva, kjer so se križale pomorske trgovske poti in s tem poti narodov, jezikov in verstev od vsepovsod. V že tedaj močno sekularizi-rani Trst ste prihajali kot človek z bogatimi izkušnjami vzgojitelja in organizatorja, saj ste bili dolgoletni vodja ljubljanskega Alojzijevišča in ste aktivno sodelovali pri gospodarskih in prosvetnih organizacijah v ljubljanski škofiji. Bili pa ste tudi zelo aktivni v Cecili-jinem društvu in urednik Cerkvenega glasbenika ter se zelo zavzemali za dvig cerkvenega petja na Slovenskem. Že po nekaj mesecih bivanja v Trstu ste začeli s pastirsko vizitacijo, da bi si ustvarili natančnejšo sliko stanja v škofiji. Rezultat tega je bil, da ste se nemudoma zavzeli za določeno versko prenovo. Ta skrb se odraža v vaših pastirskih pismih in v skrbi, ki ste jo imeli za oblikovanje duhovnikov in duhovniškega naraščaja, saj ste jim priporočali duhovne vaje, resno preučevanje katekizma in temeljito pripravljanje na posredovanje verskih resnic in nagovarjanje vernikov. Priporočali ste češčenjeSrca Jezusovega, spodbujali ste delovanje Marijinih družb in Katoliške akcije, se pravi organizacij, ki so med našim ljudstvom močno zaživele prav v tistem obdobju in so tudi odigrale pomembno vlogo ne le pri utrjevanju verskih, ampak tudi narodnih vrednot.
Toda začela se je prva svetovna vojna, ki Vas je ujela v svoje zobovje in Vam bila na koncu tudi usodna. Vzgojeni v strogem legalističnem duhu ste seveda podprli državne zahteve po vojnih posojilih in oddaji zvonov. Iz raznih listin in pastirskih pisem je mogoče zazna ti iskreno skrb za razmere med vojaki na fronti, za skrajno poslabšanje življenjskih razmer v mestu ter škofiji in za propad verskih in moralnih vrednot tudi med civilnim prebivalstvom. Nasprotniki so Vam zamerili, da ste molili za zmago Avstrije, kot so Vam tudi očitali, da Steleta 1917 podpisali Majniško deklaracijo in se tako javno zavzeli za rešitev jugoslovanskega vprašanja, s tem da bi prišlo
Stihi furlanskega pesnika Dina Virgilija
Med nebom in zemljo
Letos poteka dvajseta obletnica, odkar je-star komaj 58 let-umrl znani izvirni furlanski pesnik Dino Virgili, doma iz Ceseretta pri Martignaccu. Prav tam so stekle pobude za več letošnjih komemoracij, ki so mu jih namenili furlanski kulturni krogi, in prva od teh je bila konec prejšnjega tedna, s poimenovanjem krajevnih šol po častitljivem pokojniku.
Predolgo bi bilo navajati vrsto del, ki so ostala po Dinu (poznal sem ga osebno), poudariti pa mo-
ramo izjemno, naravnost bolestno navezanost na rodno zemljo, katere duhovnost pa je tako razplastil in nadgradil ter njeno simboliko tako učvrstil, da nam ta prostor pesnikovega bivanja nekako zalebdi, obvisi med nebom in zemljo, med posvetnim in svetim.
Izbral sem Virgilijev sklop Duhovne pesmi mojega Raja iz zbirke Furlanis (Ed. Risultive, 1964), ki kar kliče k razmišljanju o človekovi usodnosti in ki je z vsakim vlaknom najširše povezana (tudi dialektično) z božjo prisotnostjo, kolikor je morejo pač ljudje doumeti in si je želeti; nadvse prepričljivo je to zmogel naš pesnik.
DUHOVNE PESMI MOJEGA RAJA Angelček
Ko bom umrl, bom postal
kerubin.
Bog mi bo pritrdil pod brado s pramenom svojih sijočih las par svetlorumenih perutnic. Kakšen opoj! Kerubinove
zlate perutničke!... Zagrebite me v zemljo
kjerkoli, vračal se bom na križ vrh
zvonika,
igral se na nebesu: nove igrače in par perutničk, kot otroci
bogatinov, a otroci bogatih ne uzrejo
raja!...
- Hojla, deklica, kaj pa ti?... Jaz
sem
tisti deček, ki se bo po smrti šel kerubina...
Nikar ne molite zame Ne molite zame, molite za
siromake:
ti imajo razboljeno srce v dlani in antične solze notri v očeh... Le tiho, dragi... nezabeljena
polenta...
v Raju je za vas kruh
premožnih in Gospod ti bo dal obleko
iz lilij
in perutničke, kot otrokom
premožnih. Siromaki imajo srce vse zlato in antično luč v nasmejanih očeh:
v Raju je zanje kruh
premožnih, oblekica iz lilij in perutničke... Nikar ne molite zame, molite za bogatine!...
Na stezi v Raj Tistega dne bodo vaški
zvonovi pritrkavali v bleščavi šagre: prihajam, Gospod, na loke
ob potoku (začenjajo se tam, ob vznožju gričev). Moje roke so olesenele od
garanja, moje srce iz zlata nosim na
razprtih dlaneh in v prsih prgišče svoje
zemlje.
Ona mi prihaja naproti na vrhu holma.
Je morda pregreha, če se tudi reveži imajo radi? Pričakuje me na stezi kraj
prebrežja... Pričakala sva se tam gori na
razpotju: srce nebes je od zvonjenja
drhtelo...
Otroško srce
Moj glas je zdaj otroški:
imam samo otroško pojoče
srce
in še tega sem poklonil
ljubezni... Mi še vedno pojemo v
katakombah, tam zunaj pa sonce sije za
gospodo... Vendar, Gospod, sonce je last vseh,
zelenje je last vseh, nebo tudi: reveži ga občutijo na rokah, polne so ga objokane oči, a zemlja, Gospod, ni v naši
lasti...
Gospod, moj Bog, samo to
otroško srce imam, in še tega sem poklonil ljubezni!...
Zapisal in prevedel Aleksij Pregare
Priznanje sodobnemu umetniku
Goriški slikar Vanja Franko na beneškem bienalu
Prejšnji teden je bila na goriškem županstvu tiskovna konferenca, na kateri so nam povedali novico, da se bo slovenski likovni umetnik iz Gorice Vanja Franko letos udeležil slovitega Beneškega bienala, ki velja v svetu za eno največjih razstav sodobne likovne umetnosti.
Vsekakor gre za lepo priznanje goriškemu umetniku, ki sta ga na 50. Beneški bienale povabila kritika in selektorja Guglielmo Di Mauro ter Emilio Morandi, ki sta za beneško razstavo sodobne umetnosti predstavila projekt "Brain Academy Apartment" in sekcijo Extra 50, v katero je uvrščen tudi naš umetnik Vanja Franko.
O udeležbi Vanja Franka na Beneškem bienalu bomo seveda še poročali, radi pa bi dodali samo še to, da
»i
bo Vanja Franko v Benetkah predstavil novo in do sedaj še nikjer predstavljeno konceptualno likovno delo, kot od njega zahteva pravilnik Beneškega bienala, ki bo letos potekal od 15. junija do 12. novembra.
7
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
8
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
Iz evangelija po Dušanu
Imeti deset let starejšega prijatelja ni nič posebnega. Celo lepo in častno je to.
Če pa imaš štiri leta in jih ima tvoj prijatelj štirinajst, je upravičeno vprašanje: le kaj si pripovedujeta ?
Tako hi se lahko vprašal kdo, ki hi bil slučajno v kostanjevem gozdiču Moje vasi na ljubljanskem podeželju in hi na stezici pod /akopovim borštom videl dolgina v pumparicah in malčka v sami volni, topli od materine skrbi pred sapicami še nerojene pomladi.
Dušana in mene.
Slišal seveda ne bi nič. Videl pa bi lahko, da sta v zelo zbranem pogovoru. Videl hi še to, da ima dolgin v rokah jabolko, ki ga lupi z. nožičem, da po en olupek podaja malčku, drugega deva v usta sam, olupljeno jabolko pa si bosta nazadnje razdelila pravično.
Hodita počasi. Na bližnji njivi kurijo dračje, v nosnice in oči gre nekaj tako opojnega, da ti to ostane za vse življenje. Hodita, ko ho čez nekaj dni Velika noč v enem zadnjih let pred drugo svetovno vojno.
Grizljata in jesta jabolko, govorita pa o Bogu.
Ampak preden povem, kaj sta govorila, je treba vedeti, kdo je bil Dušan.
Bil je prijeten in vesel mladenič, ki je znal vse. Na harmoniko je znal igrati celo Suppejevo skladbo Pesnik in kmet, doma in pri sosedovih je popravljal ključavnice in električne aparate, v podstrešni sobici je imel pravo malo mizarsko delavnico. Zabaval se je s transformatorji, znal je razstaviti in spet sestaviti motor očetovega avtomobila, edinega daleč naokoli v tistem času naše vasice in Evrope pred viharjem. Njegove jaslice, občudovane in nerodno posnemane, so imele na modrem obloku natančna miniaturna ozvezdja. V šotoru, ki ga je izdelal iz letvic in papirja, se je veselila druščina mladih iz vse soseščine. Še lutkovni oder je naredil in neznansko so nas zabavale figurice, ki jih je oživljal z gibi vrvic in svojim glasom.
Dušan je znal vse, pa tudi vedel in spoznal je ve-liko že zgodaj.
Njegovi starši so bili tako premožni, da so imeli v Moji vasi ne le obsežen vrt, marveč celo plavalni bazen v njem. Bazen v vasi, kjer je bila velika tovarna, v njej pa delavci s socialnimi stiskami, ki so za tiste, ki so to znali doumeti, napovedovale burne čase. Ne vem in samo ugibljem, kaj si je o tem mislil Dušan.
Vem le to, da so imeli v tisti bazen dostop vsi njegovi prijatelji. Ni jih izbiral po socialni lestvici, v vodi tistega bazena so enako sproščeno in srečno čofotali sinovi huržujev in proletarcev. V nerodnih kopalkah so bili vsi enaki: nastajajoči postavni fantje in zoreče mične punce. Sonce Moje vasi jih je enako grelo, ko so bili vsi enako veseli svoje mladosti. Dušan je bil le eden izmed njih, mladenič naravnih čustev, vesel, da so voda in smeh in poletje tako srečno blizu.
Po tem pojasnilu se vračam na stezo pod jako-povim borštom svojega detinstva. Tam se je zgodilo. Tam je spregovoril Dušan.
Pretresljive, čisto nove stvari mi je povedal.
Zvedel sem, da so tisto drobno dete, ki sem ga poznal iz jaslic, nekoč kasneje pribili na križ. Verjel sem mu, da je bilo to hudo trpljenje, da je zelo bolelo. Le zakaj so bili tako hudobni, sem ga vprašal, ko je med hojo lupil jabolko. Ne morem se spomniti njegovega odgovora. Ostalo mi je v podzavesti nekaj nejasnega, kar hi rad z muko izkopal iz spomina. Ne gre. Samo to vem, da je znal strašno novico tako čudno lepo omiliti, da se mi je do danes ohranila v soju predpomladi, kot je dihala iz malega, ljubega sveta štiriletnega dečka.
Za veliko resnico zvemo v trenutku in na način, ki si ga ne izberemo sami. Prvi sporočevalci so včasih starši - ampak njim se lahko primeri, da oklevajo, ker malčka še ne marajo prizadeti z resnico, da se sladka zgodba iz jaslic konča na tako grozovit način na križu.
Konča ali začne?
Dušan mi tega ni povedal, ker ga seveda nisem bil zmožen tega vprašati.
Ampak na tistem sprehodu pred davnimi leti, med lupljenjem jabolka, mi je, prvi od vseh, povedal nekaj tako novega in na tako čist način, da imajo odtlej vse moje Velike noči nenavadno svetlobo vznemirjenja in hvaležnosti.
Saša Martelanc
Primorsko dramsko gledališče / Dve gostovanji
Enigmatična drama in žgečkljiva
absurdnost
Gostje iz Makedonije v Novi Gorici
Bogato mednarodno sodelovanje Primorskega dramskega gledališča z gledališči širom po svetu in Dnevi makedonske kulture v Novi Gorici so botrovali dvema izjemnima večeroma, ki so ju oblikovali gostje iz Makedonije in Črne gore.
Gledalci, ki obiskujejo novogoriško gledališko dvorano, so si namreč v petek, 4. t.m., lahko ogledali presunljivo dramo Parite se otepuvačka (Denar ubija). Z njo je prišel v goste Naroden teatar Bitola iz Makedonije. Makedonski igralci so v režijski zamisli in priredbi Ljupča Gor-gievskega odigrali eno izmed najbolj znanih del Rista Krleta, ki jo je avtor zasnoval I. 1938 po resnični zgodbi. Le-ta pripoveduje, kako se je sin po dolgih letih izseljeništva v Ameriki vrnil domov bogat, s polnim kovčkom zlatnikov. Starši ga niso prepoznali in zato jih je hotel presenetiti. A pohlep po denarju in človeška slepota opravita svoje in upov polna vrnitev se sprevrže v srhljivo tragedijo, ki ne pozna časovne omejitve, saj se podobne grozljivosti lahko dogodijo kadarkoli, kot nas seznanja kruta vsakdanja kronika.
Odrska postavitev je bila nagrajena kot najboljša predstava leta 2002 v Makedoniji. Festival Vojdan Cernodrinski v Prilepu pa ji je prisodil nagrade za najboljšo režijo, glasbo, moško vlogo in kostumografijo. Z njo so makedonski gledališki umetniki obiskali že razne kraje v Makedohiji in tujini. Letos pa načrtu-
jejo gostovati v Beogradu, Sarajevu, Vidmu in drugod.
Čeprav ostajajo zaradi jezikovne pregrade slovenskemu gledalcu replike neznanke, se mu igra globoko zareže v zavest zaradi intenzivnosti in svojske režijske interpretacije ter igralskega podajanja. Dogajanje uokvirja skoraj preveč natrpano scensko prizorišče, ki pa ima zelo zanimiv privzdignjen, od spodaj osvetljen pod, kar daje predstavi neko dodatno skrivnostno razsežnost. Izreden je tudi njen začetek z enigmatičnima, sključenima figurama, ki se premikata kot v morečih sanjah in pritajeno vzdihujeta. Nasploh je v prvem delu predstava prepredena z nekimi simbolnimi obredi s prikritim pomena, a zelo sugestivna in očarljiva tudi zaradi posrečene osvetlitve. Njeno skrivnostno poanto poudarjajo glasbeni ansambel in pevca, oblečena v narodno nošo, ki strogo v živo spremljajo dogajanje kot v kaki antični tragediji ob izvajanju razpoznavnih makedonskih etnopevsko-glasbenih melodij.
V nedeljo, 6. t.m., jo je SSG pod okriljem letošnje abonmajske sezone in v sklopu sodelovanja s Primorskim dramskim gledališčem ponudilo v pogled v Goriškem Kulturnem domu tudi goriškim abonentom Reda A in B kot nagradno predstavo. Publika je uprizoritev zelo dobro sprejela z odobravajočim, dolgotrajnim ploskanjem.
GOSTJE IZ CRNE GORE
Pet igralcev, članov gledališča Črnogorsko narodno pozorište iz Podgorice v Črni gori, pa je v soboto, 5. t. m., prijetno presenetilo gledalce, ki so se v dvorani Primorskega dramskega gledališča kar številno udeležili njihove predstave Jone-skomanija (lonescomanija). Odlična peterica je v dinamično rezko natančni režiji, učinkovito skopi scenografiji in z ujemajočim se glasbenim izborom pod taktirko Eduarda Milerja predstavila poleg Plešaste pevke izseke iz najbolj znanih oz. markantnih besedil Eugena Ionesca, ki nas zmeraj znova preseneča in zabava s svojo absurdno (nelogičnostjo. Le-ta se je v njegovih mislih porodila v petdesetih letih prejšnjega stoletja, a je dandanes toliko bolj aktualna, saj se okoli nas dogajajo tolikšne realne absurdnosti, ki verjetno že presegajo absurdni mozaik, stkan iz nemogočih dialogov ali ne-dialogov Ionescovih dramskih protagonistov. Le-ti trmoglavo vztrajajo v svojem absurdnem besedičenju, ki sproti izpodbija izgovorjeno. Igralci so z virtuozno in disciplinirano igro, s hitrim spreminjanjem vzkipevajočih karakternih odtenkov podanih likov izvrstno izpostavili Ionescovo jedro absurdnega in uro in pol čudovito držali v svoji oblasti gledalce, ki so jih ob koncu večkrat priklicali na oder s toplim ploskanjem.
Iva Koršič
Od 24. aprila v Narodnem muzeju Slovenije
Razstava evropskega porcelana
V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani bo v četrtek, 24. aprila, ob 17. uri otvoritev razstave pod naslovom Evropski porcelan iz tržaške zbirke, ki bo čez vse poletje, do 28. septembra, bogatila že itak pestro kul turno ponudbo v slovenski prestolnici.
Gre tudi za pomembno sodelovanje med prestižnim slovenskim muzejem in podjetjem Cremcaffe', ki spada v skupino podjetij s kavo, ki jih upravlja znana slovenska in tržaška družina podjetnikov.
Ta kulturni dogodek, piše v tiskovnem sporočilu, ki smo ga prejeli, bo tudi eden izmed prvih, potem ko je slovenski narod na referendumu z veliko večino potrdil željo, da postane polnopravni član Evropske unije, lahko pa bi tudi pomenil začetek plodnega kulturnega sodelovanja med mestoma Ljubljano in Trstom.
Razstava bogate zbirke porcelanskih izdelkov iz 18. in 19. stoletja je bila postavljena ob koncu leta 2001 v tržaški razstavni dvorani palače Costanzi ob 50-letnici ustanovitve tržaškega podjetja Cremcaffe' in je zabeležila izredno velik u-speh, kar je nedvomno spodbudilo vodstvo Narodnega muzeja Slovenije, da to razstavo ponovi tudi v Ljubljani, kjer bodo na ogled tudi nove pridobitve že itak dragocene zbirke.
Zbirka je sad dolgoletnega iskanja podjetnika in zbiralca umetnin dr. Vanje Lokarja. Dr. Lokar je dolga leta iskal porcelanske izdelke po antikvariatih, starinarnicah in dražbah širom po Evropi, tako da mu je po natančnem in strokovnem preverjanju končno uspelo ustvariti to izjemno zbirko. Ta obsega med drugim porcelanske izdelke iz prvega obdobja evropskega porcelana, t.j. iz začetka 18. stoletja, npr. tiste, ki so jih izdelali v sloviti delavnici Meissen, potem ko je nemški kemik J.F. Bottger razkril to tedaj skrivnostno formulo za izdelavo porcelana, ki je spominjala na tisto z Daljnega vzhoda. Hkrati je saški volilni knez August der Starker (Avgust Močni) odprl prvo evropsko delavnico. Čeprav so skrivnost izdelave porcelana skrbno varovali, pa so jo kaj kmalu razkrili in že leta 1718 tudi na Dunaju odprli tovarno, leta 1720 pa so porcelan začeli izdelovati tudi v Italiji, in sicer v Benetkah, kjer je delovala znana manufaktura Casa Eccellentissima F. Viezzija. V naslednjem obdobju smo priče pravemu razcvetu delavnic v Franciji, Angliji in na Nizozemskem, kjer so nastale po zaslugi aristokratske družbe in ob podpori kraljev in cesarjev, da bi lahko zadostili svojim željam po teh dragocenih in lepih predmetih.
Razstava zbirke porcelana v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani bo zaradi redkosti in popolnosti eksponatov nedvomno pritegnila zanimanje in pozornost ne samo izvedencev in zbirateljev, ampak vseh tistih, ki radi obiskujejo umetnostne razstave, piše še v tiskovnem sporočilu.
AA POVEDNI K
RADIO SPAZIO 103, SLOVENSKE ODDAJE (OD 18.4. DO 24.4.2003)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9,
90.9	Mhz; za Furlanijo
RADIOSPAZtO
103
103.7,103.9	Mhz; za Kanalsko dolino 95.7 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2	Mhz; za Karnijo 97.4, 91,103.6 Mhz). Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah, od 20. do 21. ure. Spored:
- Petek, 18. aprila (v studiu Anka Černič): - Razmišljanje ob križevem potu.
- Sobota, 19. aprila. Prenos bogoslužja iz bazilike sv. Petra v Rimu.
- Ponedeljek, 21. aprila (v studiu Andrej Baucon): - Glasbeni listi z Andrejem: zanimivosti in informacije.
-Torek, 22. aprila (v studiu Matjaž Pintar):-Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjažem.
- Sreda, 23. aprila: (v studiu Danilo Čotar) - Pogled v dušo in svet: p. Marko iz Aviana prištet med blažene. - Izbor melodij.
-Četrtek, 24. aprila: (v studiu Niko Klanjšček).... - Zvočni zapis. -Glasba iz studia 2.
RADIO OGNJIŠČE, STUDIO KOPER
Dragi bralci, drugai poslušalci, stopili smo v Veliki teden. Višek tega velikega tedna pa je sveto tridnevje. Iz koprskega studia radia Ognjišče v tem času ne bomo oddajali, in sicer od velikega četrtka do velikonočnega ponedeljka. V tem času vabljeni da prisluhniteprogramu iz ljubljanskega studia. Želimo vam vesele, radostne predvsem pa notranje globoko doživete velikonočne praznike.
0 naslovnici...
Giulio Quaglio (1668-1751), čigar sliko vstajenja imamo na prvi strani, je bil italijanski slikar, doma iz Coma, kjer se je izučil v očetovi slikarski delavnici, nakar je nadaljeval študij slikarstva v Bologni. Deloval je tudi v naših krajih, tako v Vidmu kot v Ljubljani od leta 1703 dalje, kjer je v slogu takratne dobe v umetniškem slogu v tehniki "a fre-sco" na meji med barokom in roko-kojem poslikal alegorične stropove v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer jih lahko občudujemo še danes.
RADIO
OGNJIŠČE
I £'
4.
y ~
n
Ljubljansko stolnico sedaj obnavljajo. Upodobitev Kristusovega vstajenja Giulia Quaglia, ki krasi našo velikonočno naslovnico, nam je posredoval verski tednik Družina, ki je za svojo naslovnico velikonočne številke tudi upodobil prizor vstajenja italijanskega umetnika in je to zato tudi prva lepa oblika sodelovanja med našima tednikoma, sodelovanja, ki ga bomo morali v novem evropskem kontekstu še poglobiti.
kultu ca y -_KLIXT11R A "ovic--" ^
Premiera SSG / Moč uniforme
Iskriva žlahtnost ljudskega nadiha
Slovensko stalno gledališče končuje svojo jubilejno sezono ob stoti obletnici ustanovitve Dramatičnega društva (1902), v katerem so vzniknile prve klice gledališke umetnosti na Tržaškem, ki se je iz žlahtne navdušene ljudskosti postopoma prelevila v natančno izbrušeno profesionalnost, s poklonom enemu izmed pobudnikov tega tržaškega Talijinega združenja, režiserju, igralcu, dramatiku, založniku in organizatorju, Kontovelčanu Jaki Stoki (1867-1922). On je v prvih letih prejšnjega stoletja kot režiser in igralec osvajal širok krog gledalcev tudi s postavitvami svojih krajših in daljših komedij, med katerimi so najbolj znane Ne kliči vraga (1905),
Trije Tički (1905), Mutasti muzikant (1910) in daljše dramsko delo Moč unifor-me( 1909), ki ga zaradi zgradbene dovršenosti literarni zgodovinarji postavljajo v sam vrh slovenske dramatike. Ta in še druga Štokova dela so v tem dolgem obdobju tako ali drugače bila prisotna na repertoarnih izbirah SSG, ki se je odločilo, da bo ob praznovanju častitljive okrogle obletnice znova poneslo na oder Moč uniforme, drobno, naivno, s toplo ljudskostjo obžarjeno komedijo. Tako je nastala predstava, ki so si jo domači gledalci in gostje premierno ogledali v tržaškem Kulturnem domu, v petek, 11. t. m.
Režijsko taktirko je vodstvo SSG predalo domačinu Mariu Uršiču, ki je Štokovo burko zrežiral daljnega leta 1969, ko se je kot absolvent Akademije prvič soočil s profesionalnim režijskim delom. Tedanja postavitev je bila enkratna; kdor si jo je ogledal, je gotovo ni pozabil, še posebno ne njenega protagonista Cvirna, ki mu je svojske komične odtenke izrisal Silvij Kobal, kot jih je le on znal. Del takratnega gledališkega ansambla SSG, ki se je pač zapisal v zlato knjigo spominov, je nastopilo tudi v novem, sodobnem Uršičevem režijskem branju, v katerem je svojo izrazno moč zadobila glasba Hrabroslava O. Vogriča. Novega elana ji je prilil glasbenik Aleksander Vodopivec tudi s svojo klavirsko spremljavo v živo. Pesmim je iz zaprašenosti pomagal zaživeti Marko Kravos s priredbo in dodatki. Tako so v novi različici burke imeli pomembno vlogo tudi glasba in songi, pri katerih se je s suverenostjo pevske izvedbe še posebno izkazal Danijel Malalan, ki je v vlogi Cvirnovega pomočnika Mileka požel navdušen aplavz ob dvignjenem zastoru. Boječega krojača Cvirna je poosebil Adrijan Rustja, ki je svojega "junaka" ogrnil s še kar patetično komiko, katere se ni otresel niti v zadnjih "pogumnih" Cvirnovih potezah, ko je plašnemu soprogu uniforma vlila moči, da je nastopil pred ukazovalno ženo, ki mu je gospodovala z valjarjem v roki, pri tem pa z zadoščenjem srkala vino kar iz pletenke. Energično ženo, ki ob koncu obljublja, da bo pridna, a pri tem po-
menljivo mežika, je kar se da temperamentno izoblikovala Miranda Caharija, ki svoje kreacije zmeraj napolni s posebno širino in toplino, da se gledalcu kar prirasejo k srcu. Tudi ostali žlahtni komedijanti iz nekdanjega igralskega jedra SSG, Livio Bogateč (Kožuh), Alojz Milič (Trček), Stojan Colja (eksekutor) so z neko posebno prisrčnostjo izdelali svoje drobne like in jim pridali pravšnjo merico komičnega. Ob njih so nastopile današnje mlajše igralske sile s pikolovsko izdelanimi, a bolj hladno učinkujočimi liki. V prvi vrsti naj omenimo Janka Petrovca, ki je v vlogi Majerja, prodajalca šivalnih strojev, imel pravi bleščeči igralsko plesni shovv (doprinos koreografinje asistentke Jane Radovič je bil opazen), v vehementno, precizno naštudirani, a mestoma preveč (hote?) karikirani vlogi. Vsa-kič odločno je s svojimi nastopi posegala v igro Nikla Petruška Panizon kot Milekovo dekle Liza. Posrečen je bil tudi Franko Korošec kot Pečka. Humorno sliko sta dopolnjevala Gregor Geč (župan) in Aleš Kolar (Slak).
Burkaški zapleti se vijejo na scensko ne preobremenjenem odru (scenografa Mario Uršič in Peter Furlan), na katerem nas preseneti iznajdljiv, "secesijsko" okrašen reklamni zastor.
V natančno izbranih in usklajenih kostumih ni težko prepoznati dolgoletno izkušenost, fineso in u-glajen okus kostumografke Marije Vidau.
Režiser Uršič je s sodelavci v nezahtevnem besedilu poudaril burkaško sočnost in ustvaril zabavno uprizoritev, ki gledalca sproščujoče zapelje v preteklost, v kateri se sicer zrcali tudi sedanjost, in mu podari uro in pol pozabe skrbi našega še kar temnega vsakdana. Take sprostitve pa si v gledališču včasih vsakdo zaželi.
Iva Koršič
Katalogizacija del Maura Maurija
Goriško združenje Graphiti in potomci nedavno umrlega goriške-ga umetnika Maura Maurija sporočajo, da so se lotili overovitve in katalogizacije umetniškega opusa omenjenega slikarja. Mauri, zgodovinski član združenja Graphiti in v zadnjih letih eden najvidnejših predstavnikov t.i. računalniške umetnosti (computer-art), je na Goriškem med prvimi eksperimenliral nove, tudi tehnološke umetniške govorice. Njegova dela krasijo italijanske in tuje likovne galerije tako zasebnikov kot javnih ustanov.
Združenje Graphiti je edina poverjena ustanova, ki bo Maurijeva dela overovljala in katalogizirala. Zato njeni člani vabijo lastnike Mau-rijevih del, naj stopijo v stik z njimi (tel. 329 6181093 ali 329 0710577 ali po e-mailu graphiti(«>code.it).
Posnetki nastopov na Naši pesmi
Žlahtni odsevi zbora Jacobus Gallus
Zborjacobus Gallus je pri založbi Mladika v Trstu izdal zgoščenko z naslovom Naša pesem z žlahtnimi odsevi
Plošča vsebuje posnetke nastopov zbora Jacobus Gallus na petih izdajah vseslovenskega zborovskega tekmovanja Naša pesem (leta 1993 v Ljubljani, leta 1995, 1997, 1999 in 2001 pa v Mariboru - posnetke sta prijazno odstopila Radio Slovenija in Radio Maribor, izid plošče pa sta s prispevkom omogočili Zveza slovenskih kulturnih društev in Kmečka banka-Cedad). Gre za vsega skupaj 20 pesmi, ki podajajo veren prikaz zgodovine zbora Jacobus Gallus v bistvu od obnovitve delovanja do danes.
Delovanje zbora, ki ga je svojčas vodil Ubald Vrabec, je v prvi polovici 70. let zamrlo, obudil pa ga je Stojan Kuret leta 1991. Leta 1993 je prvič nastopil na tekmovanju Naša pesem, ki je bilo tisto leto v Ljubljani, in le za nekaj desetink točke zgrešil zlato odličje (prejel je 89,3 točke). Tržaški pevci so takrat peli spored, ki je vseboval Kogojevi Kupa življenja (obvezna skladba) in Barčica, dalje Cum Sancto Špiritu iz Rossinijeve maše Petite messe solennel-le in Merkujevo priredbo rezijanske ljudske/njen čeua jtigna'. Leta 1994 je vodstvo zbora prevzel Janko Ban, s katerim so se gallusovci leto kasneje drugič predstavili na Naši pesmi, tokrat v Mariboru. Ob tisti priložnosti so se predstavili z motetom Ste-tit jesus in medio Jacobusa Gallusa, Merkujevo Avegralia plena in Kogojevo priredbo ljudske Stoji tam lipi-ca, medtem ko je zborovo izvedbo obvezne skladbe, Ravnikove Ženji-ce, žirija ocenila kot najboljšo na celotnem tekmovanju. Zbor je takrat
ZjJt^Micabus Gallus« »/ Trsta
■ * i I • t ii n /IM * ‘t
>A PESEM
HTNIMI ODSEVI
prejel 90 točk in zlato plaketo mesta Maribor. Zlato (91 točk) so tržaški pevci odnesli tudi leta 1997, ko so tretjič nastopili na Naši pesmi: obvezna skladba je bila Tihi gaj Lojzeta Lebiča, spored pa je vseboval še Gallusov motet Quasi cedrus, Merkujevo Balado o narodu in Vrabče-vo Polka je ukazana. Tudi leta 1999 je na oder Unionske dvorane v Mariboru stopil zbor Jacobus Gallus, ki se je predstavil z Gallusovim motetom Nigra sum, sed formosa, krstno izvedbo novitete Marka Ozbiča Kae est in Merkujevo priredbo beneške Svieti lunca c/e/o noč, medtem ko je bila obvezna skladba Večerna pesem Emila Adamiča. Takrat je zbor prejel 88,8 točke in srebrno plaketo. Zadnji posneti nastop je bil leta 2001, ko je zbor nastopal pod imenom Gallus-Resonet: poleg obvezne skladbe, Paternoster Pavleta Merkuja, so tržaški pevci pod vodstvom Janka Bana izvedli še Glorio iz Gallusove maše Missa super Undique flamma-tis, skladbo Mary Hynes Samuela Barberja in beneško ljudsko Pete-
linček je zapieu v priredbi Hilarija Lavrenčiča. Za svoj nastop je zbor prejel 88 točk in srebrno plaketo.
Iz poslušanja plošče se da izvleči nekaj ugotovitev, ki jih je med drugim v uvodni besedi podal tudi ravnatelj Glasbene matice (v okviru katere deluje zbor Jacobus Gallus) Bogdan Kralj. Najprej globoko vrašče-nost obeh dirigentov in seveda zbora samega v slovensko stvarnost. Razen na nastopih leta 1993 in 2001 je zbor izvajal izključno skladbe slovenskih avtorjev, pri čemer je izkazal posebno pozornost primorskemu in zamejskemu prostoru ter mlajšim skladateljem. Na vseh posnetkih je npr. mogoče prisluhniti skladbam Pavleta Merkuja, poleg njega pa so na plošči prisotni še Marij Kogoj, Ubald Vrabec, Hilarij Lavrenčič in Marko Ozbič (če ostanemo samo pri "naših" avtorjih). Plošča pa je tudi dokument, ki priča o visoko kakovostnem razvoju pevskega sestava, ki deluje v nelahkih razmerah. Vsi vemo, kako je danes v zamejstvu težko pridobiti še posebej mlajšega človeka za petje v zboru. Vendar sta Stojan Kuret in Janko Ban uspela oblikovati pevski sestav, ki se je v letih sicer spreminjal, a ki je ohranjal visoko kakovostno raven, kar potrjujejo dve zlati in tri srebrne plakete. Zbor Jacobus Gallus je na Naši pesmi nastopil tudi letos in tudi tokrat prejel srebrno plaketo, čeprav z nižjim točkovanjem (80 točk). S svojimi uspehi so se tržaški pevci tako uvrstili v sam vrh slovenskega zborovstva.
NL
Z 2. STRANI
Okcitanci
Njihovo glasilo Ousitanio vivo (Živa Okcitanija) v zadnji številki namreč poroča, da je posebna študijska komisija v ta namen izdelala predlog za dopolnitev statuta dežele Piemonta. Izhodišče predloga je znani državni zakon št. 482 iz leta 1999 o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin v Italiji, katerega uveljavitev se zahteva za francosko, okcitansko, franko-pro-vensalsko in vvalsersko manjšino. Za določitev območij, kjer te manjšine živijo naj poskrbijo zadevne pokrajine. Naštevanju glavnih področij zaščite sledi poseben člen, ki se dobesedno glasi: "Deželni volilni zakon zagotavlja izvolitev v deželni svet kandidatov, ki so izraz omenjenih manjšin, in podpira prisotnost vsaj enega predstavnika manjšin v deželnem odboru. Notranji pravilnik deželnega sveta vsebuje norme, ki omogočajo rabo manjšinskih jezikov v delovanju sveta".
Pobudniki gornjega predloga utemeljujejo svoja izvajanja z ugotovitvijo, da bo mogoče izvajati učinkovito politiko za razvoj dolin, kjer prebivajo pripadniki manjšin, le z učinkovito zaščito njihovih manjšinskih značilnosti. Ne smemo namreč pozabiti, da omenjene jezikovne manjšine živijo v petnajstih alpskih dolinah v Piemontu na meji s Francijo, kjer sicer živi glavnina okcitanskega prebivalstva, a ga francoske oblasti ne priznavajo.
Kolikšna je številčna moč jezikovnih manjšin v Piemontu, je odprto vprašanje, ker jih še nihče ni uradno preštel. Po neki splošni oceni, naj bi bilo Okcitancev kakih 150 tisoč, vendar je treba upoštevati stalno izseljevanje prebivalstva z goralih območij.
NA REŠETU
Vsaka oddaja se ne posreči
Vsako nedeljo oh poldne (ponovitve so ob sredah ob 8.10) so na sporedu oddaje, ki nam širijo obzorja iz primorskega v koroški, pa širše slovenski in celo v srednjeevropski prostor. Svoj program izdajajo že njinovi naslovi: Primorski obzornik, Koroški obzornik, Slovenski obzornik in Srednjeevropski radijski obzornik. Primorski in Koroški obzornik sta nekakšen mesečni pregled političnega, kulturnega in športnega dogajanja v naši deželi oz. na Koroškem. Seveda se v enem mesecu nabere dosti več dogajanja, kot ga lahko prikaže enourna oddaja. In zato je treba izbirati... Včasih se mi zdi, da je izbor narejen ne po pomemlr nosti dogodkov, ampak po vnaprej določeni shemi, da bi bile zastopane vse pokrajine in vse zvrsti. Vendar pa so te oddaje dragocene, predvsem ker nudijo nam edino strnjeno informacijo o dogajanju na Koroškem, Korošcem pa ekstrakt dogajanja na Primorskem.
Za Srednjeevropski radijski obzornik posamezne radijske hiše v srednjeevropskem prostoru pripravijo vsaka svoj prispevek. Pri tem je povezovalna nit včasih zelo razvidna, včasih pa komaj zaznavna. Oddaja je s svojimi pestrimi in originalnimi prispevki za poslušalce zanimiva.
V Slovenskem radijskem obzorniku pa sodelujejo v studiu gostje iz naše dežele, iz Koroške in iz Slovenije in seznanjajo poslušalce z različno problematiko, ki je skupna vsem, a ki jo vsako področje rešuje po svoje. Pri teh oddajah lahko opazimo, da so razmere in okoliščine, v katerih živimo in delujemo, zelo različne.
Marčna oddaja Slovenskega radijskega obzornika je bila posvečena pomenu in vlogi slovenskih raziskovalnih institutov. Zanimiva tema, toda ob koncu oddaje sem imela vtis, da ta pomembnost in delo inštitutov ni prišlo dovolj do izraza. Vzrokov za to je bilo več. Najprej sestava okrogle mize: kako je mogoče vzporejati manjšinske znanstvene institute <Stori, Urban /arnik, Slov. znanstveni institut v Celovcu), ki imajo minimalno število zaposlenih, z Institutom za novejšo zgodovino (direktorica Tišler-jeva je govorila o "triindvajsetih "mojih" zgodovinarjih") ali pa z Narodopisnim institutom na SAZU? Nato -kako je mogoče nameniti precejšen del oddaje razstavi Med kljukastim križem in rdečo zvezdo, ko pa ni bilo v studiu nobenega avtorja razstave in sta o njej lahko govorila - bolj ali manj negativno - le ga. Jasna Tišler in g. Avguštin Malle? Predvsem so me osupnile besede direktorice Instituta za novejšo zgodovino, da "vsi dogodki, ki so se dogodili med I. 1941 in 1946 i grejo v celotni kompleks 2. svetovne vojne in so se dogodili zaradi druge svetovne vojne, ni jih povzročil Stalin, ampak Hitler in njegov kljukasti križ. "To svojo tezo, da je treba povojne poboje na Slovenskem pripisali edinole 2. svetovni vojni, je med oddajo še večkrat ponovila...
Najbolj zanimiv del oddaje je bil ob koncu, ko so udeleženci okrogle mize zaradi pomanjkanja časa lahko le na hitro predstavili svoje bodoče načrte in programe. Škoda.
NLP
9
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
10
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
Pomemben obisk
Tržaški prefekt Vincenzo GrimaldivNŠK
V ospredju predvsem vprašanje finančne in prostorske stiske
Občni zbor Kmečke zveze
Tržaški prefekt Vincenzo Grimaldi je prejšnji četrtek, 10. t.m., obiskal prostore Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Dejavnost, prostore in probleme te ustanove so mu orisali upravitelji knjižnice na čelu s predsednikom upravnega sveta Viljemom Cernom in ravnateljem Milanom Pahorjem, prisotna pa sta bila tudi predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Sergij Pahor. Na srečanju je bila poudarjena pomembna vloga, ki jo ima NŠK zlasti za zamejsko mladino, saj zanjo predstavlja pravo združevalno točko. Največ težav pa knjižnici povzročata denarna in prostorska stiska.
Glede prve je bilo med drugim rečeno, da bi bila NŠK lahko bolje upoštevana pri delitvi prispevkov iz t.i. Sklada za Trst, ki trenutno niso visoki. Glede prostorske stiske pa je bila izrecno omenjena rešitev, ki jo predvideva tudi zaščitni zakon, in sicer da se knjižnica preseli v stavbo nekdanjega Narodnega doma. S tem v zvezi, je bilo rečeno, bi bilo treba oblikovati omizje, pri katerem bi sodelovali vsi dejavniki, ki imajo opraviti z Narodnim domom (deželna in tržaška občinska uprava, tržaška univerza, obe krovni organizaciji in NŠK), pobudnik tega omizja pa bi lahko bil sam tržaški prefekt.
SSG: pesniški večer z Majo Štromar
V četrtek, 17. t.m., bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu peti iz niza pesniških večerov Slovenskega stalnega gledališča, katerih realizator je igralec SSG Janko Petrovec. Tokrat bo gost Koprčanka Maja Gal Štromar, sicer dramska igralka v Šloveniji in tujini, tako v institucionalnem gledališču kol v avtorskih projektih. Maja Štromar je izdala že tri pesniške zbirke: Goga 66000 (1988), Na predpomlad mi reci ti (1992) in Že češnječas (1998 - po njej bo nosil tudi naslov četrtkov večer). Vse tri zbirke so izšle v Kopru (zadnja pri društvu Capris). Prihodnje leto pa bo pri založbi Litera v Mariboru izšel njen prvi roman z naslovom Amigdalino srce. Večer poezije in proze Že češnječas bosta ob prisotnosti avtorice oblikovala igralca Nikla Petruška Panizon in Gregor Geč.
Močno kmetijstvo za boljšo
prihodnost
V petek, 11. aprila, je v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah potekal redni občni zbor Kmečke zveze ob prisotnosti uglednih gostov
Geslo občnega zbora Kmečke zveze - stanovske organizacije, ki na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji združuje pretežno slovenske kmetovalce in zastopa njihove interese, seje glasilo "Močno kmetijstvo za boljšo prihodnost".
V petek, 11. aprila popoldne, se je v dvoranici Zadružne kraške banke na Opčinah zbralo lepo število članov organizacije na rednem občnem zboru, ki je bil letos bolj delovnega značaja. Vodstvo Kmečke zveze se je namreč odločilo, da bo letos nekaj več časa namenilo debati, zato da bi lahko prišlo med člani do čim bolj sproščene in stvarne izmenjave mnenj o stanju primarnega sektorja v zamejstvu. Gostje občnega zbora so bili predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk in ravnatelj iste ustanove, Ervin Kuhar, ter
še deželni predsednik Konfederacije kmetov Italije, Dante Savorgnan.
Tako iz poročila predsednika Alojza Debelisa kot tajnika Edija Bukavca je bilo raz-
diščine na teritoriju, pa tudi za ohranjevanje čistega in urejenega naravnega okolja, predvsem v krajih, kjer vladajo slabši pogoji za kmetovanje, ni bilo treba na občnem zbo-
FOTO KROMA
/
vam zen vesele
■ 1 £d
brati veliko zaskrbljenost nad težavami, ki jih doživlja kmetijstvo v svetu, v Evropi, Italiji in seveda tudi pri nas. Globalizacija temu sektorju ni prinesla veliko dobrega, s pomočjo prej omenjenih poročil je bilo mogoče dati problemom, ki jih globalizacija povzroča našim kmetovalcem, konkretno ime in vsebino. O tem, kako je važno kmetijstvo za ohranjevanje ljudi in kulturne de-
ru več nikogar prepričevati. Eden glavnih problemov, ki pa jih prinaša globalizacija, je ravno opuščanje negovanja površin v goratih področjih in v krajih s težkimi naravnimi danostmi, ker se kmetijsko podjetništvo tu z ekonomskega vidika ne splača. Zato morajo v takih krajih (kakršna so tudi območja, kjer živi naša slovenska manjšina) javne uprave pomagati, da so lahko
kmetijska podjetja ekonomsko uspešna in kompetitivna. To pa se pri nas ne dogaja - je bilo rečeno na občnem zboru - saj so včasih deželne, pokrajinske in občinske ustanove premalo občutljive za te probleme. Eden takih primerov je bila ukinitev Kraške gorske skupnosti, je dejal Alojz Debeliš, ki je dogodek ponovno obsodil.
Eden največjih problemov, ki jih imajo naši kmetovalci, je tudi birokratska obremenitev, ki ne razlikuje med bogatejšimi nižinskimi predeli in revnejšimi. Tu so proizvodni stroški višji in so torej kmetije pod večjim finančnim pritiskom kot v nižini.
Naštetih je bilo veliko drugih konkretnih težav, vsi pa so si bili edini, da bo naloga Kmečke zveze tudi v bodoče ta, da bo skušala sensibilizi-rati javnost in predvsem krajevne upravitelje, da bodo hitreje in učinkoviteje reševali te probleme in tako omogočili normalen razvoj kmetijskega sektorja v naših krajih.
RS
Pomen medsebojnega sodelovanja
Dogovor med Kmečko zvezo in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije
Organizaciji imata že 30 let stike predvsem na področju izmenjave informacij, izkušenj in strokovne pomoči
Kmečka zveza že 30 let uspešno in plodno sodeluje s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Zato da bi te vezi tudi v bodoče ohranili in poglabljali, sta deželna Kmečka zveza in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v
petek, 11. aprila, slovesno podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je največja nevladna organizacija v Sloveniji in združuje 175.000 članov. V njenem okviru delujejo
V soboto v Leskovcu
Poslednje slovo od msgr. Stanka Zorka
Pogrebni obredje vodil upokojeni ljubljanski pomožni škof JožefKvas
praznike
V soboto, 12. t.m., popoldne so v Leskovcu pri Krškem položili k večnemu počitku msgr. Stanka Zorka, ki je umrl 1. aprila v Trstu.
Pogrebni obred za duhovnikom, ki je več kot 50 let skrbel za slovensko versko skupnost v Rojanu in bil redni sodelavec prej Katoliškega glasa in nato Novega glasa ter je dolga leta sodeloval tudi pri verskih oddajah Radia Trst A, je vodil ljubljanski upokojeni pomožni
škof, msgr. Jožef Kvas, ob somaševanju škofovega vikarja za Slovence v tržaški škofiji Franca Vončine, le-skovškega župnika in številnih drugih duhovnikov.
V imenu Rojančanov, ki so prišli na pogreb z avtobusom, se je z ganljivimi besedami poslovil Aleksander Korošic. V cerkvi in na pokopališču pa sta pokojniku v slovo pela domači leskovški zbor in rojanski cerkveni pevski zbor.
kmetijsko veterinarske svetovalne službe; z enoto iz Nove Gorice ima Kmečka zveza najtesnejše stike in sodelovanje. Gre predvsem za izmenjavo informacij, izkušenj ter za strokovno pomoč, ki jo tehniki iz Slovenije nudijo našim kmetovalcem.
Pomen povezovanja med zamejstvom in Slovenijo tudi na kmetijskem področju so poudarili predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk in direktor iste ustanove Ervin Kuhar. Generalna konzulka Republike Slovenije Jadranka Šturm Kocjan je izrazila željo, da bi s podpisom sporazuma prišlo odslej do še kvalitetnejšega povezovanja med dvema organizacijama. Peter Vrisk se je zahvalil za vse informacije, ki jih je Kmečka zveza nudila v zvezi s kmetijstvom v Evropski uniji. Informacije in izkušnje so bile namreč za Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije zelo dragocene prav v času, ko se je Slovenija pogajala o pogojih za vstop v EU.
vožčijo vam
^ GOSTILNA	
O ardoč	vošči gostom in
	prijateljem vesele
	velikonočne
	praznike
PREČNIK 1/B, tel. 040 200871	
potovalna a g e n c i j a
AURORA
Ulica Milano, 20 - 34122 Trst tel. 040 631300 - 040 630261
POHIŠTVO
liOMblic
vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem v zamejstvu in matični domovini vesele velikonočne praznike
TRST - Ul. S. Cilino 95, tel. 040 54390
IM UNIPOL BANCA
UNIPOL
Dr. STOJAN PAHOR
finančni posrednik
tel. 040 3220283, GSM 3484440474 / spahor@xnet.it, TRST -Trg Venezia 1 www.unipolbanoa.it
nuova
Tecnoutensil
di Norma Tretjak &■ C.
SAS
ŽELEZNINA, ORODJE, STROJI ZA P01.JEDELJSTVO
rt
OPČINE - Proseška 7, tel. - fax 040 212397
TRŽAŠKA KRONIKA
Prva letošnja številka Škrata
Enake možnosti za osebe s posebnimi potrebami
Prva letošnja dvojna številka revije Škrat (01-02) se poleg drugega še posebej posveča Evropskemu letu oseb s posebnimi potrebami
Kot piše Jelka Cvelbar v uvodnem "dvopičju", je svet Evropske zveze razglasil leto 2003 za evropsko leto invalidov, oseb s posebnimi potrebami oziroma oseb, ki potrebujejo pomoč za samostojno življenje. Pozornost javnosti naj bi se tako v tem letu usmerila proti diskriminaciji teh oseb. Tudi zato so se pri Škratu odločili, da posvetijo tradicionalni uvodni literarni izbor tej tematiki. Tako je v tej številki objavljen odlomek iz romana A-lojza Rebule Kačja roža, v katerem je opisan vaški posebnež Zorze, invalid iz prve svetovne vojne oz. "relikt iz doberdob-skih strelskih jarkov", kot ga imenuje Rebula, ki je Zorzetov lik povzel po resnični osebi.
Sicer je tematiki oseb s posebnimi potrebami posvečen celoten prvi del revije. Tako je objavljen prvi del t.i. Madridske deklaracije iz leta 2002, v kateri je izražen predlog za idealni načrt delovanja na državnem, regijskem in lokalnem območju v sklopu Evropske zveze. Osnovno sporočilo deklaracije je to, da osebe s posebnimi potrebami oz. invalidi morajo imeti enake možnosti vključevanja v družbo, brez diskriminacij. Pri tem je treba tudi opustiti zastarelo miselnost, ki je temeljila na dobrodelnosti in usmiljenju, ki pa sta prevečkrat i-meli negativen učinek, po katerem so se osebe s posebnimi potrebami izločale iz družbe. Družba namreč, ki izloči del svojih članov, je obubožana družba, še piše v Madrid-
ski deklaraciji. O tej ne ravno lepi resničnosti (tu si zaslužijo negativno oceno tako institucije kot družba sama) je govor tudi v pri-čevanju, ki sta ga zakonca Anamarija Prašelj in Stefano Fa-mea podala na lanskem o-penskem posvetu Sklada Mitja Čuk o ljudeh s posebnimi potrebami. Od preseganja take zgrešene miselnosti smo še daleč, a, kot piše Jelka Cvelbar v dvopičju, je vsak izmed nas član družbe in ima pravico biti vključen v njene posamezne organizirane skupnosti. Invalidi "ne potrebujejo usmiljenja, še manj pomilovanja, niti pokroviteljske drže. Želijo živeti svoje življenje in si želijo za vse enake možnosti ter osebnega pristopa, saj so kakor vsi ljudje med seboj različni." In še: "Osebe s posebnimi potrebami želijo, da jim družba omogoči socialno vključitev, a ne le tega, pač pa, da tudi spozna, kaj lahko od ljudi s posebnimi potrebami pridobi sama. Res je, te osebe nimajo nekaterih sposobnosti, obdarjene pa so z mnogočim drugim: z globoko iskrenostjo in popolnoma nepridobitniško miselnostjo."
Škrat je revija za vzgojo in izobraževanje. V zvezi s tem
je v drugem delu objavljena cela vrsta prispevkov. Tako Zora Tavčar nadaljuje z beleženjem spominov na čase, ko si je ob rednem profesorskem delu na naših šolah prizadevala tudi za vsestransko gledališko dejavnost svojih dijakov. Znani tržaški morjeplovec in raziskovalec zgodovine našega pomorstva kapitan Bruno Volpi Lisjak piše o namenih in nalogah Ribiškega muzeja Tržaškega Primorja ter o začetkih naše obmorske zgodovine, pri čemer si lahko preberemo zapis o ču-pi, prvem plovilu Slovencev.
Žal se s to številko zaključujeta dva nadvse zanimiva niza: gre za poglavja o jezikovni vzgoji Diomire Fabjan Bajc, ki je izhajalo z naslovom Ljubiteljem maternega jezika, in za pripovedovanje Andreja Beličiča o starem Egiptu Iz davnine šepeta Nil... Upamo,
da se bosta ta dva avtorja kmalu vrnila z novimi zanimivimi in privlačnimi temami. Sicer pa bo Egipt, tokrat današnji, še naprej prisoten na straneh Škrata v prispevkih Marjanke Rebula: za to številko je prispevala oris organizacije šolstva v Egiptu. Poleg tega je Škra t začel z objavljanjem sestavkov o vrtnarstvu in stiku z naravo z naslovom Med vrtovi in rastlinami, katerih avtor je inž. Jože Strgar, priznani strokovnjak in bivši ljubljanski župan. O vzgojni vlogi družine in okolja piše Jelka Cvelbar, v rubriki, posvečeni znanim Slovencem, pa je predstavljen lik Hermana iz Karintije, matematika, astronoma, filozofa, prevajalca in pisatelja, ki je živel v 12. stoletju (Škrat je objavil odlomek iz knjige Sandija Sitarja Sto slovenskih znanstvenikov). Vsebino te številke bogatijo ilustracije Magde Tavčar in Toneta Kralja ter fotografije Petra Cvelbarja, Toma Foxa, Bruna Volpija Lisjaka, Jožeta Strgarja, Zore Tavčar in iz arhiva revije. Čisto na koncu pa najdemo letno kazalo Škrata za leto 2002, ki pričuje o bogati vsebini številk te revije v lanskem letu.
IŽ
Zlati mikrofon Saši Rudolfu
Urednik slovenskih poročil deželnega sedeža RAI v Trstu Saša Rudolf je v soboto, 12. t.m., v Ljubljani prejel Zlati mikrofon Mirka Strehovca za reporterske dosežke. Rudolf je priznanje prejel v okviru zaključne prireditve akcije Športnik zime 2003, ki jo je priredil športni program Radia Slovenija. Ob tem mu izreka iskrene čestitke tudi naše uredništvo.
DANEV
praznjenje greznic in čistilnih naprav, čiščenje odtočnih kanalov z vodnim pritiskom, pregledi s tv kamero, zidarska dela
OBRTNA CONA ZGONIK, PROSEŠKA POSTAJA 29/C, 34017 TRST tel. 040 2328113; fax 040 2528124
tAc
s.a.s.
(truden Matej in C.
GRADBENI MATERIAL
SESLJAN, 24/1, tel. 040 299259
Želimo
vam
veselo
Veliko
noč!
OTTICAOPTIKA
Vošči strankam vesele velikonočne praznike
OPČINE - Narodna ul. 47, tel. 040 213957
sušučt it vi
-	M
tSaiS &fmm'
pnrfnit, inousse in hladne torte, roli o la d ni izdelki vseh vrst, nepremagljive skušnjave r vseh letnih časih
zavrto on s len ut. j ah popoldni: is i>om;i)i:i,ikiii
OPČINE - Proseška ul. 2, tel. 040 213055
S ker lava j
Draguljarna
Vošči vsem veselo I eliko noč
TRST - Ul. Battisti 2, tel. 040 7606012
^(žirerča
ZAPRTO ob torkih / URNIK od 10. do 14. in od 18. do 02. ure Nabrežina 97, tel. 040 200228
draguljarna
malalcin
---------w---------
vošči vesele velikonočne praznike!
Opčine - Narodna ulica 28 - tel. 040 211465
ŽELEZNINA TERČON
Vse za hišo in vrt, stroji za domačo in poklicno uporabo, barve in barvila, vse za vodne in plinske inštalacije.
ODPRTO OD PONEDEUKA DO SOBOTE ZJUTRAJ
NABREŽINA 124, tel. -fax 040 200122
KMEČKI TURIZEM
GRUDEN Ž1IOGAR
VOŠČI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
SAMATORCA 47, Zgonik, tel. 040 229191
1 1
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
12
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
Zahvala Slovenske Vincencijeve konference
Izkupiček oljčnih vejic za potrebne
Na oljčno nedeljo ste se morda ustavili pred to ali ono cerkvijo, kjer so članice Slovenske Vincencijeve konference ponujale s Paxi ali ozaljšanimi podobicami ali drugače okrašene oljčne vejice. Ponekod so jim prišli na pomoč ska-vtje in skavtinje. Prosili so za prostovoljne prispevke za uboge.
Morda se je kdo vpraševal, kam ta denar v resnici gre. Po župnijah dobro poznajo člane in članice Slovenskih Vin-cencijevih konferenc in tudi njihovo delovanje in jim po pravici zaupajo. Denar gre resnično v podporo tistim, ki so stalno ali občasno v material-
ni stiski; zraven jim skušamo nuditi tudi prijateljsko besedo in posluh za njihove teža-
ve. V nekaterih župnijah pa Vincencijeve konference pomagajo tudi potrebnim izven svojega okolja. Pomagajo npr. revnim otrokom Slovenske Karitas onstran meje, pa tudi po posredovanju tržaške
škofijske Karitas otrokom raznih beguncev. Pa še kaj.
Da nam je to mogoče, nam marsikdo pomaga. Med letom razni dobrotniki z manjšim ali večjim darom, tudi v spomin na kak lep dogodek ali za dušni blagor preminulih svojcev. Najbogatejši dar pa so prostovoljni prispevki za oljčne vejice.
Tu se želimo zahvaliti vsem, ki prispevajo k lepemu uspehu. In teh ni malo. Najprej seveda tisti, ki velikodušno obrežejo svoje oljke in vejice dostavijo ali v ul. Donizetti ali naravnost na določene župnije. Dalje vse tiste osebe, ki pomagajo čla-
nom in članicam primerno prirezati vejice in jih okrasiti s Paxi, podobicami in podobnim. Potem še prostovoljci, ki pomagajo pri ponujanju oljk pred cerkvami. Vsem tem iskren: Bog povrni! Se posebej skavtski organizaciji, ki nam je dala na razpolago mlade moči. Skavtje in skavtinje: iskrena hvala!
Nazadnje topla zahvala vsem, ki ste segli v žep in polnili z evri koške za naše potrebne brate in sestre.
Vsem dobrotnikom, uredništvu in bralcem želimo za velikonočne praznike božjega blagoslova, notranje sreče in miru.
Člani in članice Slovenske Vincencijeve konference v Trstu
Lep družinski praznik
Materinski dan v Borštu
Letos so se v župniji sv. Antona Puščavnika v Borštu odločili, da bodo 25. marca praznovali materinski dan. Ker 19. marca goduje sv. )ožef, so se odločili, da bodo praznovanje razširili na dan družin. Zavedajo se namreč, da je družina vrednota, v kateri vsak družinski član, od otroka do starih staršev, odigrava svojo nenadomestljivo vlogo. Družina 'pa je že od nekdaj tudi kraj, kjer se otrok nauči prvih krščanskih vrednot, kjer dobijo otroci prvi zgled in oporo v verski rasti. To vlogo pa mora družina ohraniti tudi v tretjem tisočletju. Ker pa se je družina v zadnjih letih v marsičem spremenila, je postal bor-štanski materinski dan priložnost, da se odkrita spregovori tudi o verski rasti otrok, ki ne morejo rasti v veri brez prepotrebne opore odraslih.
Tako so se skoraj vsi otroci, od najmlajših, ki še ne hodijo v vrtec, pa do tistih "velikih", ki bodo naslednje leto prestopili prag srednje šole, in njihovi starši zbrali 25. marca pri slovesni otroški maši, ki jo je daroval župnijski upravitelj Maks Suard. Vsak je s petjem in branjem sodeloval po svojih najboljših močeh. Potem pa so se preselili v dvorano pri šolskih sestrah, kjer je bila na programu krajša prireditev. Otroci so pokazali, kaj so v nekajtedenskih vajah pripravili pod skrbnim vodstvom sestre Amabilis, ki je otroke naučila kar nekaj pesmic in recitacij. Sestra Amabilis je imela (udi pozdravni govor, v katerem je vsem zbranim spregovorila o pomenu današnje družine za rast otrok, ki so naša bodočnost. Predstavi je sledil še krajši prigrizek, ki so ga
pripravile skrbne mame in none, šolske sestre pa so vsem pripravile topel čaj, ki se je v mrzlem večeru še posebno prilegel.
Ob piškotih in čaju je marsikatera mama izrazila željo, da bi organizirali še kako tako pripreditev, saj taki trenutki združujejo in spodbujajo župnijsko skupnost. O-troci so na vaje zelo radi hodili, pridno vadili, končni aplavz pa je bil za vse velika nagrada in pohvala. Pokazali so, da lahko pod primernim strokovnim vodstvom marsikaj naredijo in da radi sodelujejo tudi pri taki "bolj zahtevni" pobudi, ki ni samo gledanje televizije ali igranje videoigric.
Da je večer tako lepo uspel, pa se vsi starši iskreno zahvaljujejo s. Amabilis, ki je dala pobudo in otroke pripravila na nastop, in župnijskemu upravitelju Maksu Suardu za oporo in spodbujanje.
Umrl je prof. Emil Auersperg
V 87. letu starosti je v petek, 11. aprila, v Vidmu po krajši bolezni umrl prof. Emil Auersperg, ki so ga številne generacije slovenskih dijakov tržaških višjih sred-nih šol poznale kot strogega, a odličnega profesorja nemščine.
V Trst je prispel kmalu po drugi svetovni vojni in se vključil v obnovljeno slovensko šolstvo. Izhajal pa je iz ene izmed vej znane rodbine turjaških gospodov in se je rodil v Ljubljani, v palači, kjer ima svoj sedež Slovenska akademija znanon-sti in umetnosti. Po upokojitvi je živel v Krminu, kjer je bil v torek, 15. aprila, dopoldne tudi pogreb.
Ženi, prof. Janji Novak Auersperg in ostalim sorodnikom irekamo občuteno sožalje.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Vabljeni na peti pesniški večer MA)A ŠTROMAR
ŽE ČEŠNJEČAS
Ob pesnici bosta nastopila igralca Nikla Petruška Panizon in Gregor Geč V Kulturnem domu v Trstu v četrtek, 17. aprila, ob 20.30!
Vstop prost.
24. VELIKONOČNA RAZSTAVA V NABREŽINI ZDRUŽENA Z MISIJONSKO RAZSTAVO
Veliko lepih, tradicionalnih in sedanjih motivov, tudi naprodaj za dobrodelnost.
URNIK: od 20. do 27. aprila od 15.30 do 19.30. Zaprto samo v četrtek in petek.
DAROVI
ZA MISIJONE: v spomin na g. Stanka Zorka darujejo: N N za lačne otroke v misijonih 10,00; družina Gustinčič 20,00; Jelka Terčon Šah 20,00 €.
ZA CERKEV v Bazovici: namesto cvetja na grob pokojni Štefaniji Kalc darujejo sosedje 30,00; v hvaležen spomin na pokojno darujeta Eda in Edi 30,00 €.
ZA CERKEV v Gropadi daruje Albina Tome 10,00; namesto cvetja na grob pok. Štefaniji Kalc darujeta Tončka in Anita z družino 50,00 €.
ZA MARIJIN dom pri Sv. Ivanu: v spomin na pokojne iz družine Zupančič darujeta Grazia in Riketa 50,00 €; v spomin na g. Stanka Zorka in go. Pini Kocjančič darujeta Zinka in Darko Cerkvenik 100,001.
ZA SVETOIVANSKI cerkveni zbor: v spomin na gospo Frido Žerjal daruje Grazia Ger-dol 30,00 €.
ZA MARIJIN dom v Rojanu: v spomin na g. Stanka Zorka darujejo: rojanski cerkveni pevski zbor 750,00, Miran in Nadja Dolhar 25,00, Marija Trinko 25,00, Renato in Lučka Štokelj 50,00, Vittoria Novak
50.00 in N.N. 5,00; v spomin na msgr. Stanka Zorka daruje Jelka Terčon Šah 30,00 €.
DRllŽINAZLOBECdaruje po
50.00 € za cerkev v Ricmanjih in za kapelo p. Leopolda v Domju.
OBISKOVALCI MARIJ IM! hiše v Trstu darujejo po 100,006' za cerkev v Ricmanjih, za bratovščino sv. Jožefa in za luč sv. Jožefa.
OBVESTILA
SZSO-TS vabi vse skavte, njihove starše, prijatelje in mladino na tradicionalni Križev pot na Repentabru v petek, 18. aprila. Zberemo se za restavracijo Furlan ob 20. uri. Križev pot izoblikuje najstarejša veja RP, vsi toplo vabljeni k sodelovanju s pesmijo in molitvijo.
V DVORANI SKD Igo Gruden v Nabrežini bo v četrtek, 24. aprila, ob 20.30 odprtje razstave Anice Pahor z naslovom Pot kreativnega preoblikovanja. Na ogled bodo keramike in slike.
ŽUPNIJA PROSEK in ZCPZ prirejata ob zaključku obnovitvenih del cerkvenih orgel slavnostni koncert, ki bo na Belo nedeljo, 27.4., ob 17. uri v pro-seški cerkvi. Izvajalci: prof. Angela Tomanič, ki bo orgle tudi predstavila, organist Davorin Starec in združeni zbor ZCPZ.
ŽUPNIJA SV. Jerneja Apostola in Duštvo Finžgarjev dom z Opčin vabita na koncert, ki bo v nedeljo, 27. aprila, ob 20. uri, v župnijski cerkvi na Opčinah. Nastopil bo Komorni zbor Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka, ki bo izvajal skladbe slovenskih avtorjev. Na orgle bo spremljala Nada Paškvan.
SI ŽELIŠ videti Rim - pojdi z nami. Od 30. 4. 2003 do 4. 5.2003 si bomo pod strokovnim vodstvom mag. Boža Ru-stje ogledali večni Rim. V ceno je vključen avtobusni prevoz in nastanitev v polpenzionu. Lahko se prijavite v Središču Rotunda, na tel. št. 00386 56276762, 00386 41 409214 ali na e-mailu rotun-da(n>sredisce-rotunda.si.
otori
Upravni odbor Slovenskega raziskovalnega Inštituta
sklicuje
OBČNI ZBOR
V torek, 29. aprila 2003, ob 17. uri v prvem sklicu in ob 18. uri v drugem sklicu
v Gregorčičevi dvorani, ulica S. Francesco 20 v Trstu.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta
2. Predstavitev obračuna za leto 2002 in predračuna za leto 2003
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Razprava in odobritev obračuna in proračuna
5. Dopolnitev organov inštituta
6. Razno
JAZBEC
Pekarna - slaščičarna
NABREŽINA 98, tel. 040 200174
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA LIBRERIA TRIESTINA
VAM VOŠČI VESELO VELIKO NOČ
PRODAJA BUTARIC, PIRHOV IN VELIKONOČNIH DARIL
TRST - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 040 635954, e-mail: tklibris@tin. it
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V TRSTU
ob obletnici Kristusovega vstajenja
ŽELI VSEM SVOJIM ROJAKOM BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ii negozietto
tkanine voiii vesele velikonoine praznike
TRST - Drevored 20. septembra 16, tel. 040 370914, e-mail ilnegozietto@xnet.it
ŽELEZNINA IN DROGERIJA
TERČON
vošči veselo Veliko nor!
SESLJAN, 27/A, tel. 040 299220
Q/VL\3$
SKLAD MITJA ČUK IN VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDIŠČE MI TJA ČUK voščita vsem prijateljem blagoslovljeno Veliko noč!
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
želi pevovodjem, organistom, pevkam in pevcem ter njihovim družinam blagoslovljene velikonočne praznike.
voščijo vam
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete
Nobene bojazni za prihodnost!
Poziv SSk pred volitvami
Volili bomo Mirka
v
Špacapana!
Junijske deželne volitve morajo postati za vse nas, ki smo somišljeniki stranke Slovenska skupnost, priložnost, da slovenska stranka znova dobi svoje zastopstvo v deželnem svetu. Sodelovanje z Marjetico nam omogoča, da spet stopimo v deželno poliliko, v navezi, ki podpira predsedniškega kandidata Riccarda lllyja.
V primeru njegove zmage nam bo mesto v "seznamu" zagotovilo neposredno izvolitev, če pa bo prevladala desnica, je edina možnost, da se naš kandidat uveljavi v tem, da na listi Marjetice, kjer nastopa, premaga ostale tekmece z večjim številom preferenčnih glasov.
Trenutni položaj je tak, da je prodor slovenskega kandidata verjetnejši v Gorici kot v Trstu, zato je izbira SSk padla na goriškega predstavnika, ki pa se bo po dogovoru z Marjetico predstavil tudi v Trstu. Tudi tu je možnost, čeprav manjša kot v Gorici, da naša stranka uveljavi svojega predstavnika in v primeru izvolitve dveh na listi Marjetice odščipne mesto italijanskemu predstavniku.
To pomeni, da je vsak glas za Marjetico in vsaka preferenca za Mirka Špacapana, tako v Gorici kot v Trstu, izredno pomembna v boju za dosego uveljavitve našega predstavnika, v preizkušnji, ki bo vse prej kot lahka.
Stranka Slovenske skupnosti je svojemu kandidatu uspela zagotoviti čimboljše pogoje za izvolitev, vendar morajo v prvi vrsti slovenski glasovi to tudi udejanjiti in se jasno opredeliti za svojega predstavnika.
Ne razpršujte torej svojih dragocenih glasov in jih zaupajte zastopniku stranke Slovenske skupnosti, ki ni nikdar zatajila svojih volivcev.
Naše geslo za junijske volitve naj bo zato:
Volite Slovenca v deželni svet!
Predsednik Državnega zbora RS
Borut Pahor v Gorici o povezovanju in Evropski uniji
V Kulturnem domu v Gorici je bil v četrtek, 10. t.m., v organizaciji SKGZ in pod pokroviteljstvom občine Gorica in goriške pokrajinske uprave večer, na katerem je govoril predsednik državnega zbora RS Borut Pahor na temo Na pragu Evrope: Slovenije v Evropski uniji. Borut Pahor je orisal sedanji položaj Slovenije in podčrtal predvsem veliko osebno veselje, da se bo v Atenah udeležil srečanja najvišjih predstavnikov 25. evropskih držav, ki bodo od 1. maja prihodnjega leta naprej sestavljale novo Evropsko unijo, istočasno pa je tudi poudaril pomen čezmejnega sodelovanja med občinami na Goriškem na obeh straneh državne meje, ki je z vstopom Slovenije v EU ne bo več in bo Goriška postala iz obmejnega področja osrčje nove Evrope. Pahorja je v imenu organizatorjev pozdravil predsednik goriškega dela SKGZ Livio Semolič, ki je tudi dal iztočnice debatnemu večeru, nakar so predsednika DZ RS pozdravili novogoriški župan Mirko Brulc, goriški župan Vittorio Brancati, slovenski senator v Rimu Miloš Budin in v odsotnosti predsednika goriške pokrajinske uprave Marko Marinčič, odbornik za čezmejno sodelovanje. Med številnimi uglednimi gosti sta bila v Kulturnem domu tudi generalna konzulka RS v Trstu Jadranka Šturm Kocjan in državni sekretar RS in vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Črtomir Špacapan. Pahor je v posegu prikazal podobo nove Evrope, v katerem bo imela svoje ugledno, suvereno in predvsem pa varno mesto tudi Slovenija: "Slovenci se zavedamo, da bomo svoje probleme reševali bolje in tudi lažje v okviru EU, v okviru demokracije, miru in blaginje, ki jo EU predstavlja!" je dejal Pahor, ki je v debati tudi odgovarjal na vprašanja.
ZUT
Minuli teden je imela Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice svoj redni občni zbor, na katerem je bil za predsednika potrjen dosedanji predsednik dr. Damijan Paulin, ki bo tako še leto dni vodil to pomembno slovensko združenje različnih kulturnih društev, pevskih zborov in drugih slovenskih pomembnih ustanov.
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ki so ga v četrtek, 10. t.m., v polni mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž pozdravili v imenu sestrske ustanove na Koroškem, Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer, predsednik goriškega dela Sveta slovenskih organizacij Janez Povše, predsednik deželnega SSO Šergij Pahor, v imenu kulturnih ustanov iz Nove Gorice Boleslav Simoniti, v imenu centra Bratuž predsednica prof.Franka Žgavec, v imenu Združenja cerkvenih pevskih zborov Zdravko Klanjšček in predsednik Katoliškega tiskovnega društva Branko Černič, je pokazal, da je Zveza živa in dejavna, prisotnost velikega števila mladih obrazov v dvorani pa je več kot samo upanje za prihodnost delovanja te pomembne organizacije.
O občnem zboru bomo podrobneje poročali v prihodnji številki Novega glasa, ko bo izšla posebna priloga s poročili vseh članic Zveze in seveda s predsedniškim,
tajniškim in blagajniškim poročilom. Kot majhen, a ne nepomemben komentar dodajamo, da smo bili na občnem zboru prijetno presenečeni nad opravljenim delom Zveze, še posebej nad lanskim uspešnim letom, v katerem bi izpostavili samo nekaj izjemno pomembnih dogodkov, in sicer 40. obletnico delovanja Kulturnega centra Lojze Bratuž s proslavami in izdajo dveh zbornikov; ne moremo niti mimo postavitve spevoigre Kovačev študent, ki jo je Zveza slovenske katoliške prosvete organizirala z lastnimi močmi in z njo dobesedno večkrat napolnila Center Bratuž, predvsem pa dokazala, da je zmožna uresničiti izjemne kulturne pobude!
Novi potrjeni predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete, dr. Damjan Paulin, je v svojem nagovoru in zahvali volilcem takoj po vnovični izvolitvi podčrtal predvsem veliko zadovoljstvo nad veseljem in vnemo do kulturnega dela članic Zveze; dejal je tudi, da sprejema mesto predsednika Zveze za samo še leto dni, ker je sam mnenja, da naj bi se ljudje po šestdesetem letu starosti umaknili z vidnih položajev v javnem življenju naše narodne skupnosti in dali priložnost mladim, ki jih, hvala Bogu, ludi v Zvezi slovenske katoliške prosvete ni malo.
JUP
IČDi
ITALIJANSKI
DISKONT
Semolič Silvano
GORICA - Ul. Kugy 28, pri mejnem prehodu Rožna Dolina tel. 0481 550589 / delovni čas: non stop 8.30 19.30
TRGOVINA JESTVIN
Maraž
V
Skarabot
GORICA - Placuta 13 Tel. 0481 531777
^Pcfca/tna - SfeščiMlma
OJlatoki
GORICA-tel. 0481 520905
SPAR
KOMAULI S.r.l.
VOŠČI VSEM KLIENTOM VESELO VELIKO NOČ GORICA, Ul. Don Bosco 169, tel. 0481 533093
IE5PAR
Specializi ra na veletrgo vi na ... z odličnimi mesečnimi ponudbami. Velika izbira biološke hrane. ^	Pričakujemo vas
AYl	v Mošu pri Gorici!
OB PONEDELJKIH ODPRTO DOPOLDNE
SUPLRMERCAT O
kinemax
moj kino
//fri/via - z/atas/ta
v _
GORICA - Ul. Carducci 49, tel. 0481 535657
HUMAR
IZIIRANA BRIŠKA VINA
kmetija IllJMAR Marcello in Marino s.s.
ŠTEVERJAN, Valerišče 2, tel. in fax 0481 884094
KONFEKCIJE
DARIA PODVEKŠIČ
vošči vesele velikonočne praznike
V PRENOVLJENIH IN RAZŠIRJENIH PROSTORIH DOBITE, POLEG OBIČAJNE PONUDBE, TUDI VELIKO IZBIRO ELEGANTNEJŠE KONFEKCIJE
GORICA - Ul. Seminario 10, tel. 0481 533592
tiskarna
grafica goriziana sas
ul. gregorčič, 18 34170 gorica tel. 0481.22116 fax 0481.22079 info@graficagoriziana.com
budrn
TISKARNA
GORICA
JJI. Gregorčič 23 tel. 0481 522907 fax 0481 524447
KATOLIŠKA KNJIGARNA
■ knjige in revije ■ vse za šolo in pisarno
■ razne vrste papirja ■ sakralni predmeti, sveče ■ darila ■ plošče, kasete ■ igrače
GORICA-Travnik 25, tel. 0481 531407
Draguljarna - urarna - zlatarna
VIRGILIO BRATINA s.n.c
dolga in kvalitetna prisotnost, označujejo jo resnost, strokovnost, kompetentnost na področju trgovine. Voščimo vam veselo Veliko noč
TRŽIČ, Corso del Popolo 28, tel. 0481 410674
BAR
PRINCIPE
Vošči vesele velikonočne praznike
GORICA - Corso Verdi 1
13
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
GORIŠKA
14
KRONIKA
Bibliofilska izdaja
Album družine Waltritsch
Pred kratkim je znani gori-ški časnikar in javni delavec Marko VValtritsch tiho in skorajda neopazno izbranim ljudem in tudi ljubiteljem domoznanstva ter seveda lepe knjige ponudil lepo oblikovano knjigo podolgovatega reza s preprostim naslovom Album.
Zaman bo ljubitelj bibliofilskih izdaj v izjemno lepo oblikovani knjigi našel kaj več o avtorju, saj bo lahko prebral samo njegov odlično napisani, in tudi zato vreden vse pozornosti!, Markov uvod, ki je mala zgodovina goriške družine VValtritsch skozi sto let; radovedni bralec bo seveda zato skozi Markove oči lahko ugledal tudi bistveno stvar, ki je lastna vsem družinam na Goriškem, ki so hotele in zato tudi so ostale slovenske. Bralec bo iz kratkega uvoda razumel, kako težka in s trnjem postlana pot je bila vsakogar izmed nas, ki se od rojstva naprej v goriškem prostoru nismo hoteli odreči svojemu poreklu. Sicer Marko VVal-
tritsch res predstavlja s svojim fotografskim albumom svoj rod in družino, a prikaže tudi lepo fresko Gorice in našega prostora, v katerem je slovenstvo nekaterim še vrednota in ne samo danost.
Marko VValtritsch, Album, Samizdat, 23. 7. 2002 piše v kolofonu knjige, nakar sledi lepo oblikovani konjiček, grafični simbol za družinsko gostilno, ki je Kraševcem, Bricem, Vipavcem, Tolmincem in Goričanom pomenila včasih vsaj toliko, če ne več, kot nam danes pomenita naša kulturna hrama v Gorici, Go-rica-Gorizia-Gorz, Design: Aleš VValtritsch, Tisk: Grafica Goriziana 2002.
To je vse, kar se o lepem albumu zve, nakar nam ne preostane drugega, kot da prelistamo družinski album, ki si ga je in nam ga je Marko poklonil ob svoji sedemdesetletnici.
Fotografije, stare, nove, lepe fotografije govorijo same zase.
Čestitamo!
Koncert v Štanclrežu
V soboto, 12. t.m., je bil v župni cerkvi v Standrežu koncert pod naslovom Velikonočna skrivnost v glasbi, pesmi in besedi, ki ga je izvedel ansambel Nine in Franca Kompare. Slo je za zanimiv nastop pevke sopranistke, trobentača in organista ter besednega nastopa. Na programu je bila vrsta skladb različnih skladateljev različnih dob, od slovenskih do tujih. Posamezne skladbe so povezovale misli s postno in velikonočno tematiko. Koncert je priredilo Združenje cerkvenih pevskih zborov v sodelovanju s štandreško župnijo. Več prihodnjič.
Pasijon na Travniku
Na cvetno nedeljo je bil v travniški cerkvi sv. Ignacija kot že dolgo vrsto let peti pasijon. Šlo je za izvedbo znane skladbe dr. Franceta Kimovca Pasijon po Mateju za moški zbor in soliste. Pri tem so kot že tradicionalno sodelovali pevci od Pevme-Oslavja, Gorice in Doberdoba. Številni verniki so zavzeto sledili izvedbi tega lepega dela, ki ga sicer žal malo izvajajo.
Pasijon je bil del maše ob 9. uri za slovenske vernike v Gorici.
ArsAtelier je obnovil svoje vrste
Mednarodni center za glasbo in umetnost ArsAtelier je na zborovanju 26. marca obnovil svoje vodstvo. Novo vodstvo sestavljajo: Silvan Kerševan (predsednik), Michela De Castro (podpredsednik), Aleksander Sluga (tajnik), Fabio Devetak (blagajnik), Damijana Čevdek Jug, Marco Ferruglio in Carlo Corazza (svetovalci). Društvo čaka v prihodnosti kar precej zanimivih načrtov. V teku so priprave za zadnje Srečanje z glasbo, ki bo 7. maja. Na večeru bodo komorne skupine Ars-Ateljeja predstavile skladatelja Marjana Mozetiča, goriškega rojaka, ki se je kot skladatelj uveljavil v Kanadi, kamor se je njegova družina preselila v prvih povojnih letih. Večer bo še toliko zanimivejši, ker bo na koncertu sodeloval sam skladatelj.
Prejšnjo soboto v Kulturnem centru Bratuž
Letni koncert učencev Sijavuša Gadžijeva
FOTO HI IM BAČA
Celovečerni nastopi mladih glasbenikov, sploh še, če gre za izjemno nadarjene in perspektivne pianiste mae-stra Sijavuša Gadžijeva, je za vsakega ljubitelja glasbe prvovrstno doživetje. Ne samo, da navdušuje mladost, pravi užitek je tudi spremljati napredek in rast tistih, ki na zahtevni poti umetniškega poustvarjanja vzdržijo celo preko okvirov formalnega šolanja. Ko glasba počasi postaja poklic in se otroške sanje "prebujajo" v resničnost, se tudi obveznosti in odrekanja, ki jih terjata vsakodnevno vežbanje in študi-ranje, zdijo le še del ustvarjalnega procesa, ki na koncu ponudi tudi obilje plemenitih razpoloženj in umetniških užitkov. Odraščati ob glasbi je nedvomno lepo, odraščati z glasbo pa je za mladostnika nedvomno velik privilegij. Sploh še, če ti ob strani stoji izkušen pedagog, ki zna navdušiti, motivirati in spodbujati.
Tudi letni koncert učencev Sijavuša Gadžijeva, ki ga je SCGV Emil Komel organiziral v petek, 11. aprila, je postregel z mnogimi zanimivimi utrinki. Prisrčen (bleščeča iskrica, ki je presvetlila strogo okolje velike dvorane) je bil že kar prva točka. Šestletna Alexandra Tofful je z obema Mozartoma, očetom in sinom, prerezala temo na dva dela in potem je do konca koncerta le še sijalo in žarelo mlado sonce ... Vsi nastopajoči so prikazali veliko znanja, muzikalnosti in tehnične virtuoznosti, seveda vsakdo v skladu s stopnjo svojega letnika, znotraj vsake izvedbe pa je bilo čutiti moč pianistične
šole Sijavuša Gadžijeva, kjer prevladuje kar nekaj značilnih pedagoških potez. Ena od izrazitejših je nedvomno v tem, da učenci že od prvih stikov s tipkami naprej izhajajo iz glasbe same. Še tako preprosto delce je zaigrano s strastjo in ima osebno noto. Nič mehaničnega torej, nobenega robotskega "drila", temveč takoj muziciranje in vsebinsko oblikovanje. Čeprav včasih na škodo tehnične perfekcije. Ključ do uspeha torej ni (le) popolno obvladovanje vseh zapisanih not in spremljevalnih oznak od dinamike, tempa, ritma in drugih okrasnih pritiklin, temveč takoj tudi že vsebinsko dojemanje in interpretacija. Vsakemu seveda na ravni njegove trenutne psihofizične zrelosti. Ali pa raje celo kakšen milimeter čez, preko ... da ostane nekaj nedorečenega, da je del cilja še neobvladljiv, da v učencu o-staneta tako radovednost kot hrepenenje po preseganju obstoječega. Vrhunski pristop ima vrhunske rezultate. V okviru tega skromnega zapisa jih žal ne moremo analizirati, zdi pa se prav, da nadarjene pianiste vsaj poimenujemo. Ob prej omenjeni Alexandri so uspešno nastopili še Alexander Gadžijev, Aljaž Srebrnič, Natalija Šaver (na sliki), Danijel Brecelj, Simone Peraz, Neva Klanjšček, Rok Palčič, Simone Bais, Carlo Corazza, Urška Babič in Aleksandra Klimova. Večina jih je učencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, nekateri pa obiskujejo Glasbeno šolo Nova Gorica in Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani.
Jože Štucin
GOSTILNA SIRK
PRI LOVCU
SUBIDA - PLESIVO, tel. 0481 60531
PHOTO
LABORATORIO
PHOTO LABORATORIO lastnik: Carlo Sclauzero
34170 GORICA-Ul. Locchi 2 tel. 0481 535165
AGRARIA SEMENARNA
CUSSIGH
BAUCON
GORICA - Ul. Corsica 7/a
'^trattorio^^ostiinoi
1670 - 1980
"Zžei/etak
dl Devetak Agostino & C. «.n.c.
Zaprto v ponedeljek in torek
četna
hoc/
VRH SV. MIHAELA 48 (Sovodnje ob Soči), tel. 0481 882005
e/
Tulfidi
MARKET I
Emilio Povšič
GORICA - Tržaška ul. 261, tel. 0481 21193
[m
.3
L E G N A M I
GIOVANNI
BRAMOs.,,.
GORICA-Ul. deirindustria 23-25, tel. 0481 21112, fax 0481 520945
voitljo v«im
GOSTILNA
PODVERSIČ
1953-2003
Ob 50-letnici obratovanja iskrena zahvala vsem cenjenim strankam.
GORICA, ul. Brigata Pavia 61, tel. 0481 530518
Gostilna
«FRANC»
Pri Francetu
Pristna domača kuhinja Zaprto ob nedeljah
SOVODNJE OB SOČI - Prvomajska 86, tel. 0481 882038
GOSTILNA
KORŠIČ
Zaprto ob torkih in sredah STEVERJAN - Sovenca 7, tel. 0481 884248
HOTEL - RESTAVRACIJA
NANUT
Hotel vedno odprt, restavracija zaprta ob sobotah in nedeljah ŠTANDREŽ - Ul. Trieste 118, tel. 0481 21168
GOSTILNA
VID PRIMOŽIČ
pri pavlihu
Zaprto ob petkih
GORICA - Drevored 20. septembra 138, tel. 0481 82117
(MdHanični pri6or
Daniela <?uia
GORICA - Ul. Trieste 271, tel. in fax 0481 520250
PIERLUIGI
BUMBACA
FOTOGRAF
GORICA, Ul. delle Monache tel.-fax 0481 30866
If
PAOLO TOSELU A C. s.n.c.
računalniki, prenosni in hišni telefoni, analogični in digitalni kopirni stroji
tehnični servis - tel. 0481 32772 GORICA-Korzo Verdi 81, tel. 0481 531621 r.a., fax 0481 534959 www.tosellinet.it - e-mail info@toselli.it
GOSTILNA
PAOLA
SONJA ŠClJKOVT želi veselo Veliko noč!
ŠTANDREŽ - Ul. Monte Sabotino 20, tel. 0481 523134
voščijo vam
ZAVESE IN POSTELJNINA
Branko Ambrosi
GORICA - PIAZZA MUNICIPIO 4, tel. 0481 31890
OBUTVE
Raštel 7 tel. 0481 535162
Ul. Oberdan 7 tel. 0481 535520
fflK/DS
OTROŠKA OBUTEV IN OBLAČILA
Ul. Oberdan 9 tel. 0481 30248
12
SP0RT
Raštel 19 tel. 0481 531884
K2 ŠPORT OBUTVE
Raštel 8
K2 ŠPORT OUTLET
Raštel 12
VELIKA IZBIRA . KAKOVOST . PROFESIONALNOST . PRIJAZNOST • MODA . UGODNE CENE .
gorica onsranr^, gorica
ROMAN BAR
Robert in Nadja Cotič • • •
vošči vsem veselo Veliko noč GORICA - Travnik, vogal ul. Roma in ul. Oberdan
NARDIN VOJKO
ZASTOPNIK
FEHST
»II UR AH
laško pivo
ŠTANDREŽ - Ul. S. Michele 324, tel. 0481 21065, fax 0481 522410
'Maxi
MARKET S. ANDREA
VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
STANDREZ, Ul. San Michele 184
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - OGRAJE
RADiSLAV
LEOPOU
GORICA - Ul. Brigata Pavia 46, tel. 0481 531941
i /bnoifuadHpz in fiiada ja	eutt
GORICA - Ul. Duca d’Aosta 72, tel. 0481 81307
OSLAVJE- zaselek Lenzuolo Bianco 1 tel. 0481 547103, 0481 31072 www.fieglvini.com e-mail: info@fieglvini.com
V organizaciji SL0RI
Obisk slovenskih Goričanov v Novi Gorici
Minuli teden je Slovenski raziskovalni inštitut iz Gorice, ki ga vodi vedno mladi prof. Aldo Rupel, pripravil zanimiv obisk kulturnih in drugih ustanov v Novi Gorici.
Če si je prof. Aldo Rupel želel uspešnega obiska v sestrskem mlajšem mestu čez državno mejo, seveda ni mogel najti boljšega odziva pri ljudeh, ki smo zaposleni v slovenskih ustanovah v Gorici, saj se nas je na avtobusni postaji na Komu v četrtek, 10. t.m., zbralo več kot trideset, ki smo s "čezmejnim" avtobusom in z avtomobili odšli na obisk v Novo Gorico, da bi se pod vodstvom prof. Rupla seznanili s tamkajšnjimi ustanovami in ljudmi. Tudi zato je na tem mestu pomembno povedati, da je prof. Rupel z našo pomočjo sestavil seznam naslovov in telefonskih številk ter elektronskih naslovov vseh slovenskih ustanov iz Gorice, ki smo jih pustili v Novi Gori-
ci, da bi naši sogovorniki vedeli, kje smo, in bi nas lahko še večkrat, predvsem pa pogosteje, poklicali, nas povabili medse ali pa prišli v našo sredo.
Športni center v Novi Gorici, Zavod za šolstvo, poslovna stavba Hit, Knjižnica Franceta Bevka, Primorsko dramsko gledališče in občinska stavba v Novi Gorici, kjer nas je nagovoril župan Mirko Brulc, ki si je želel še tesnejšega sodelovanja z nami, so bile glavne postaje našega novogoriškega natrpanega in deževnega sprehoda, ki je nekaterim odkril nov svet, drugim pa nam samo še potrdil, da bomo Slovenci v Evropski uniji v sestrskih in na medsebojno skupno življenje usojenih mestih Gorica in Nova Gorica lahko še veliko dobrega in lepega naredili, tudi in predvsem pa skupaj, čemur je služil tudi obisk!
JIP
Slovensko planinsko društvo: Fosili na Primorskem
Kamnine so le na videz mrtva snov. V kamninah, ki so nastale kot produkt sesedanja na morskem dnu ali na dnu nekdanjih jezer ali močvirij, so odtisi nekdanjih živali, školjk, rastlin. Z analizo teh okamenelih oblik življenja geologi odkrivajo dogajanja v milijonih let, skušajo pojasniti, kakšna je bila klima v posameznih geoloških obdobjih. Narava je namreč v stalnem spreminjanju, čeprav se tega spreminjanja
r------------------------N
PRODAJA IN POPRAVILA KOLES
EL1A CUK
S.N.C.
CEFAR1NR.& SAKSIDA A.
GORICA-Trg Cavour 9 tel. 0481 535019
komajda zavedamo. V sredo, 23. t.m., bo o fosilih na Primorskem, na Gori nad Ajdovščino, v Brdih, Vipavski dolini in na Krasu spregovoril Stane Bačar iz Ajdovščine. Zbiranju in raziskovanju oka-menin se posveča že lep čas. Ajdovski in širši skupnosti je dal na razpolago zbirko, ki obsega preko 1.200 fosilov in ki je na ogled v na novo urejenih prostorih v Ajdovščini. Z veseljem je sprejel povabilo planinskega društva, da bi o milijonih let stari zgodovini naših krajev spregovoril tudi v Gorici. V besedi in sliki - diapozitivi, vi-deo-film - bo to dogajanje in spremembe, ki jih je mogoče zaslediti v na videz mrtvi materiji, prestavil v sredo, 23. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici ul. Brass. Udeležbo na srečanju priporočamo še posebej dijakom in profesorjem in seveda vsem, ki imajo radi naravo v vseh njenih oblikah.
OBVESTILA
M1PZVRH sv. Mihaela in cerkveni zbor vabita otroke na tekmovanje v barvanju pirhov. Barvane pirhe lahko prinesete na velikonočno nedeljo v vaško cerkev četrt ure pred slovesno mašo, ki bo ob 11. uri.
GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da bo od 22. do 30. aprila potekalo vpisovanje na brezplačne lekcije raznih instrumentov, ki naj bi otrokom in staršem bile v pomoč pri izbiri glasbila za morebiten vpis prihodnje šolske leto. Lekcije bodo nudili profesorji GM v maju. Prijave in informacije na šoli v ul. Croce 3 v Gorici od 15. do 17. ure (tel. 0481 531508, glasbenago@tiscaIi.it).
DAROVI
ZAVIH'/, Vrh sv. Mihaela: ob krstu Tomaža Cotiča darujejo nonoti Cotič 25,00 €.
/A CERKEV na Peči: N.N. 50,00, N.N. 50,00, N.M.
50.00 e.
ZA CERKEV v Rupi: druž. Devetak - R. 56/A 50, 00 €’.
ZA CVETJE v cerkvi v Ga-brjah: Marija Pisk Peteani
50.00 €.
ZA MISIJON p. Kosa: N.N. s Peči 50,00 €.
VEROUKARJI. Za tv in vide-oregistrator, Gabrje: N.N.
5.00 €.
ŽPS Rupa-Peč in Gabrje-Vrh skupaj z župnikom vošči faranom in vsem rojakom velikonočno veselje v živem upanju na vstajenje!
ČESTITKE
Studijsko raziskovalni forum za kulturo izreka iskrene čestitke svojemu ravnatelju dr. Damjanu Hledetu za uspešno opravljeni državni izpit za notarja in mu želi obilo uspehov v novem poklicu.
V četrtek, 10. aprila, je v Rimu uspešno opravil notarski izpit dr. Damjan Hlede. Novemu notarju čestita štever-jansko župnijsko občestvo z župnikom in mu ob opravljanju te službe želi veliko božjega blagoslova.
Tajništvo Slovenske skupnosti - Gorica čestita novemu notarju dr. Damjanu Hledetu in se veseli z vsemi slovenskimi občani, da bomo končno lahko tudi pri notarju spregovorili v našem jeziku in brez strahu v kosteh.
Damjanu Hledetu za uspešno opravljeni notarski izpit iskreno čestita Svet slovenskih organizacij.
Naš sodelavec dr. Damjan Hlede je minuli teden razveselil vse nas, saj je postal notar, kar je velika pridobitev za vso našo narodno skupnost v Italiji. Prija telju in sodelavcu ob opravljenem notarskem izpitu gredo čestitke iz uredništva in uprave in seveda tudi v imenu bralcev Novega glasa!
Z "izleta" v Rim se je naš predsednik vrnil v novi obleki. Damjan Hlede je postal notar. Veselimo se vsi na SCGV Emil Komel, čestitamo in želimo uspešno poklicno pot.
Draga Irena, prisrčno ti čestitamo ob sprejetju na prestižno pariško visoko šolo (Grande ecole) Institut D'Etu-des Polit iques de Pariš - Sciences Po. Mama, tata in Kristina Bednarich
Naši prijateljici in sodelavki Anki Černič, ki je pred kratkim dopolnila in slavila okroglih petnajst in še nekaj let več, želimo sodelavci, prijatelji in kolegi iz našega uredništva, Kulturnega centra Lojze Bratuž, Ka toliške knjiga me, Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice in drugih naših organizacij veliko dobrega in briškega sonca tudi v prihodnjih življenjskih pomladih!
PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ
prireja v Rupi
PRAZNIK FRTALJE
PROGRAM PETEK, 25. APRILA, OB 16.30
- nastop otroških pevskih zborov: Rupa-Peč, Plešivo, Števerjan, Štmaver, Podgora, Vrh sv. Mihaela
- ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET NEDELJA, 27. APRILA, OB 16.30
- nastop MePZ NAPfV-Batuje
- tekmovanje v pripravi najboljše frtalje
- ples z ansamblom BURJA ČETRTEK, 1. MAJA, OB 16.30
- nastop MoPZ Štmaver
- slavnostni govornik dr. Damijan Terpin
- veseloigra dramske skupine iz Štandreža
- ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET
Deloval bo dobro založen bife s specialitetami na žaru, tipično frtaljo in domačim vinom
POD POKROVITELISTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
O i
Sottona
Nadja Sošol
VELIKA IZBIRA SPODNJEGA PERILA, NOGAVIC IN PIŽAM
GORICA - Travnik 26, tel. 0481 33587
LU.NA.
Lucia in Nadja SPODN/E PERILO
Triumph
GORICA - Travnik 5 A
E LEKTRO MATERI ALI, SVETILA, MAJHNI KUHINJSKI PRIPOMOČKI
GORICA, Ul. Mameli 2/D tel. in fax 0481 537326
Vesele velikonočne praznike želi
TRGOVINA
Ifteni 'Kfriič
Velika izbira torbic, dežnikov in raznovrstnih kvalitetnih izdelkov
GORICA - Raštel 23, tel. 0481 33790
1 5
ČETRTEK, 17. APRILA 2003
16
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
voščijo vam
fr&dietie,
'Žttede s4to-if 'Jtuut
ŠTEVERJAN - Dvor 13, tel. 0481 884015
ogrevanje/hlajenje/električna napeljava/vodoinštalaterstvo
MOŠ - Ul. Camposanto 12, tel. 0481 80076 - 0481 80050 GRADEŽ (SKLADIŠČE) - Ul. Carducci 42, tel. in fax 0431 80750
G
R
U
P
P
O
Ln
VIAGGI e TURISMO
INTERCONTINENTALE
ORGANIZZAZIONE
TURISMO
Turistična agencija IOT, ki že vrsto let sodeluje z Novim glasom pri organizaciji potovanj, Vam želi
VES F. LE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
Hkrati vas obveščamo, da smo pri agenciji IOT vedno na razpolago za katerokoli željo ali potrebo.
AGENCIJA IOT-GORICA
TURISTIČNI urad: ul. Oberdan 16, tel. 0481 533838, fax 0481 531780
URAD ZA SKUPINSKA POTOVANJA: Corso Verdi 22, tel. 0481 530900, fax 0481 530169.
VOŠČILO TREM SLOVENIJAM:
... in nikoli več trpljenja velikega petka slovenskemu narodu, temveč samo resnično vstajenje in zmaga dobrega nad zlim.
Rane, ki jih je zlo prizadelo Slovencem, so še vedno odprte in kljub Vstajenju bolijo. Daj Bog, da bi se kmalu zacelile!
Vinko Levstik
DIPLOMAT Hotel ...
in
EU RO Restaurant
GORICA-Corso Italia 63, tel. 0481 82166, fax 0481 31658, e-mail: levstik.vinko@eurodiplomathotel.it
KOROŠKA
		
		
	želi veselo Veliko noč!	
5000 NOVA GORICA, Vinka Vodopivca 24, tel. 00386 5 3331146, fax 00386 5 3021850, e-mail: info@dambermarket-vf.si		
Mediji v koroški manjšini po izidu Novic
Komu vse to koristi?
Znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem se bolj kot v preteklosti sprašujejo, kakšna naj bo medijska oskrba za manjšino. Quo vadiš et cui prodest, bi zapisal kak latinski zgodovinar -kam to pelje in komu to koristi?
Dosedanja medijska oskrba koroških Slovencev je več desetletij temeljila na časopisnem področju na dveh tednikih (Slovenskem vestniku in Našem tedniku), ki sta jih izdajali osrednji politični organizaciji, in sicer Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev. Ob njih velja omeniti še tednik krške škofije Nedelja ter seveda radijsko in televizijsko oskrbo deželnega sedeža ORF.
Z liberalizacijo radijskega prostora so se možnosti za slovensko informacijo razširile ludi na radijsko postajo radio Korotan (sedaj Radio 2) ter v manjši meri znotraj sporedov radia Agora.
Sredi devetdesetih let je bila medijska ponudba koroških Slovencev tako vsebinsko kot kvantitetno pestrejša od sedanje. Ukinjanje obeh slovenskih tednikov namesto razširitve ponudbe pomeni v končni analizi obubožanje slovenskega medijskega pro-
stora znotraj manjšine; tednika ali njihov potomec bi medijski prostor koroških Slovencev popestrila samo, če bi se krovni organizaciji namesto istočasnega izhajanja obeh listov kot v preteklosti zmenili za vsaj dvakrat tedensko (časovno ločeno) izhajanje. To pride posebno do izraza v koroškem specifičnem primeru, saj so bila poročila obeh tednikov pravzaprav tematsko in svetovnonazorsko komplementarna.
Uredniki in poslušalci Radia 2 se že nekaj mesecev borijo proti racionalizaciji (beri ukinitvi) celodnevnega radijskega sporeda v slovenščini in obenem za ohranitev slovenskih sporedov znotraj javnopravnega ORF-a. V zadnjem času je slovenska narodna skupnost na Koroškem zaskrbljena še zaradi racionalizacije na šolskem področju.
Racionalizacija. Že spet beseda, s katero skuša oblast povsod (tudi v Italiji se je veliko govorilo o zmanjšanju slovenskih razredov kot posledici racionalizacije šolstva) zreducirati vse vidike človeškega življenja na zgolj matematično formulo.
In prav s tržnimi - marketinškimi - argumenti v uvod-
niku prve številke Novic glavni urednik Peter VVieser nagovarja manjšino k dialogu in k spremembi lastnega imi-dža, ki naj bi bil "že desetletja dolgo nadvse negativen". Novice so vprašanje imidža (grafične zasnove) rešile s pomočjo nemškogovoreče-ga koroškega oblikovalca, ki živi v Berlinu; za vsebinsko analizo pisanja in odziv publike, kateri je list namenjen, pa bo treba počakati vsaj še nekaj številk. Prva številka je namesto na predvidenih 24 straneh izšla na 16.
Prvih šest številk bodo naročniki obeh ukinjenih listov dobivali kar brezplačno, potem pa bo cena posamezne številke na Koroškem 1,30
evrov.
Peter Rustja
Hsn13=
Prof. Jože Velikonja, ki je
naš zvesti naročnik in bralec, je te dni v Združenih državah Amerike slavil HO. rojstni dan, za kar mu v imenu u-prave in uredništva iskreno čestitamo v upanju, da bo še dolga leta ostal zvest našemu tedniku in slovenstvu, ki se mu je zapisal že kot mlad profesor zemljepisa na učiteljišču v Trstu, od koder ga je pot vodila v svet!
Komisija DZ RS
Obisk na Koroškem
Delegacija Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi Franc Pukšič in v kateri so bili še Jože Avšič, Jožef Kavtičnik, Maria Pozsonec in Bogdan Barovič so v času od 9. do 10. aprila 2003, obiskala slovensko manjšino v Avstriji in imela uradne pogovore z avstrijskimi oblastmi.
Člani delegacije so se pogovarjali s predstavniki Koordinacijskega odbora koroških Slovencev, delavci Radia 2 in Agora, s predsednikom Deželnega zbora Dl |orgom Freunschlagom in predstavniki strank v Deželnem zboru v Celovcu ter s predstavniki ustreznih odborov v zveznem parlamentu na Dunaju.
Tema pogovora je bila predvsem problematika delovanja in financiranja medijev slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem: vprašanje delovanja slovenskega Radia 2 in Agora na avstrijskem Koroškem, potrebna zagotovitev slišnosti slovenskih radijskih programov na Štajerskem, problem financiranja tiska in iskanje novih možnosti za sodelovanje med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo na področju medijev, kulture, izobraževanja in znanosti, v spremenjenih okoliščinah, ki bodo posledica skorajšnjega vstopa Slovenije v EU.
GLOSA JURIJ PALJK
Veliko zgodb bi se dalo povedati o menihih, takih in drugačnih.
Kot vedno se tudi tokrat splača pogledati, kaj pod geslom menih skriva naš Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki ima dve razlagi, in sicer najprej govori o tem, da je menih "član samostanskega, verskega reda", je torej lahko tako frančiškan kot ci-sterjanec, tudi budistični menih ali menih vzhodne miselnosti zen; kot drugo razlago pa naš bogati slovar ponuja razlago iz gastronomije, in sicer to, da je menih "podol-gova to pleteno pecivo iz kvašenega testa s pirhom ali jajčno lupino na enem koncu, znano na Primorskem in Notranjskem". Kot primer uporabe besede menih je v slovarju še zapisano: "Za Veliko noč je spekla menihe".
Preprosto in povedno, ni kaj dodajati.
Lahko pa se seveda doda marsikaj in veliko. Z vsako besedo je tako, tudi z menihom.
Tokrat bi rad zapisal nekaj besed o tistih menihih, ki so jih pekle otrokom naše stare mame in nekaterim tudi mame za Veliko noč, ko so poleg drugih dobrot včasih napekle tudi za vsakega otroka svojega meniha, tiste bolj pridne tudi za sosedove otroke, ki niso imeli sreče, da bi jim doma za Veliko noč pekli menihe.
Mimogrede še to, da Veliko noč pišemo z veliko začet-
0 menihih
nico samo zato, ker je Velika noč za kristjane velik praznik in slovenski pravopis dopušča pisanje velikih praznikov z veliko začetnico, pa čeprav je tudi na tem področju veliko zmede, saj se tudi za Veliko noč največkrat žal pozablja napisati z veliko začetnico, žal zato, ker je to največji krščanski praznik, pa čeprav se to prevečkrat pozablja.
Menihov iz našega otroštva in mladosti ni več, o tem si ne delam nobenih nepotrebnih iluzij, ker vem, da danes še tako dobro pečen menih ne more prinesti iz preteklosti vseh tistih pričakovanj in občutij, ki so nekoč spremljala Veliko noč, pa naj je šlo za duhovno pripravo na Veliko noč ali pa za čisto otroško pričakovanje, kdaj bo mama spekla potico, oče pobarval jajca, da bodo iz njih pirhi nastali, če že o kuhanem "plečetu", ki smo mu rekli kuhan velikonočni pršut, ne zapišemo nobene.
Večkrat se zdi, da pišem samo o nostalgičnih stvareh, o stvareh, za katere nam je vsem po malem žal, ker jih je odnesel čas s seboj in nimajo več mesta v naši vsega in same sebe presiti družbi. Večkrat, prevečkrat se zato predvsem tistim, ki sami teh stvari niso v polnosti doživeli, zdijo moja pisanja o vsem tem patetična in našemu času tuja. Pa niso patetična, ker
\ vstajanje kruha na materini stari in vse časti vredni men-trgi ni bilo nikdar patetično, ker niso gorela v krušni peči patetična drva, da se je v nji lahko poleg obveznih velikonočnih potic spekel tudi menih za vsakega od nas otrok in zraven še tisti, ki je pri nas doma počakal sestrično Ksenijo iz Ljubljane!
Kot tudi ni bila čisto nič patetična žuljava, zgarana, lopatasta roka kmeta, ki je vzela v roke meniha pod večer, ko se je bil že ohladil, da ga je potem le-ta v mojih otroških očeh velikanska očetova roka obrnila k sebi, ga položila v široko in vedno nam otrokom odprto očetovo naročje in, končno!, kuhanemu jajcu v menihu z lesenimi barvicami zarisala oči, obrvi, včasih tudi nasmejan obraz in je potem pecivo postalo zares velikonočni menih, tisti menih, ki sem ga kot otrok z vrstniki na veliko soboto nesel k blagoslovu jedi, navzgor, po klancu navzgor v cerkev, kjer je domači duhovnik z veliko mero potrpljenja počakal, da smo se otroci v cerkvi najprej umirili, in je nato z nami podelil velikonočni blagoslov jedem, tudi našim lepim in dobrim menihom...
Nobene patetike ni bilo v teh prelepih, dobrih, preprostih, od trpljenja na zemlji in od soodvisnosti od tega, kar
nam je narava dajala, posvečenih velikonočnih jedeh in ne v župnikovem blagoslovu, kot tudi ne v očetovi delitvi kruha na kose takoj po blagoslovu, ki jih je potem odnesel v hlev, kjer jih je položil, ne vrgel!, v jasli vsaki živali v hlevu posebej, zraven dodal še ščepec blagoslovljene soli, da smo otroci lahko občudovali velikega vola Miška in kravo Sivko, ki sta takoj pojedla blagoslovljeno velikonočno hrano in bila tako tudi sama j deležna naše Velike noči!
Vem, da moji in naši otroci, ki so vajeni Kinder in drugih čokoladnih jajčk, ne morejo dojeti ne okusa in ne lepote velikonočnega pirha, kakor smo ga mi doživljali. Niti velikonočnega meniha iz sončno zlatega maslenega testa najbrž ne morejo sprejeli, še manj pa pričakovati tako, kot sem ga jaz, smo ga po malem vsi mi, ki nam je bila dana v otroštvu sreča, da smo Veliko noč doživeli v polnosti kot velik, zares velik praznik.
A sem vseeno vesel, da jim ga bo tudi letos stara mama spekla, da jim bo tudi letos stari oče narisal na menihovem jajčku obraze, da ga bodo ludi letos nesli k blagoslovu na veliko soboto po istem klancu navzgor, v isto cerkev, kamor sem jih, te naše prelepe velikonočne menihe, nosil tudi sam k blagoslovu.
In končno: Kakšna Velika noč sploh je, če ni pirhov in meniha ?
paljk@noviglas. it
S0V0DNJE OB SOČI - Ul. N. Sauro 2/G, tel. 0336 526199 e-mail: erretre23@libero.it
ERRE TRE
Romanut Maurizio
OPRAVL/AMO VSA ZIDARSKA DELA l LASTNIMI STROjl
Podpisana pristopna pogodba o vstopu Slovenije v EU
Dogodek zgodovinskega pomena in velikih razsežnosti
Pred petintridesetimi leti prvi TV dnevnik v slovenskem jeziku
Slovenski izseljenci
V Sloveniji že okoli 400 ljudi iz Argentine in še prihajajo
Že ves čas po osamosvojitvi Slovenije iz Argentine postopno prihajajo posamezni naši rojaki, ker v državi, kamor so se zatekli po drugi svetovni vojni oz. se v njej rodili, ne vidijo več prihodnosti. Globoki družbeni, gospodarski in finančni krizi v Argentini namreč ni videti konca.
Po nekaterih podatkih oz. domnevah se je v Slovenijo v preteklih dvanajstih letih priselilo okoli 400 ljudi iz Argentine, bodisi v okviru družin ali pa so prispeli kot posamezniki. Mnogi imajo slovensko državljanstvo, preostali pa ga poizkušajo pri-
dobiti. Priseljencem, ki še prihajajo, osnovne informacije o njihovem položaju in možnostih za preživetje dajejo v vladnem uradu za Slovence v tujini in zamejstvu. Vendar jim v tem organu stanovanja in zaposlitve ne morejo nuditi.
Povratniki so deležni velikega razumevanja in pomoči, ki jo nudijo zlasti Karitas in druge človekoljubne organizacije. V nekaj primerih so jim začasno prebivališče nudili v župniščih. Vendar pa država do povratnikov iz Argentine, kaže, nima jasne politike.
Delovna mesta v evropskih ustanovah
Iz Slovenije se bo zaposlilo dvestopetdeset ljudi
lavnost se je oddahnila ob koncu vojne v Iraku, čeprav je dogodek pustil več sledi in posledic v slovenski politiki. Nekateri vplivni posamezniki iz političnih strank, denimo, iz ZLSD, LDS, SNS in iz Stranke mladih Slovenije, zlasti pa t.i. mirovniki oziroma privrženci civilne družbe, so vojno izkoristili za netenje in spodbujanje protiamerikanizma in za nadaljevanje kampanje proti zvezi NATO. Iraškega diktatorja Sadama Huseina komaj omenjajo v tej kampanji, saj naj bi bil predsednik ZDA George Bush večje zlo za sodobni svet.
Nasprotniki vstopa Slovenije v zvezo NATO očitno niso pripravljeni sprejeti izidov referenduma dne 23. marca, na katerem je večina volilcev zavrnila njihove teze in gledišča. Zato sedaj poskušajo povzročati nesoglasja in spore med Slovenijo in ZDA, tudi v upanju in pričakovanju, da Kongres v VVashingtonu ne bi potrdil dokumentov o vstopu Slovenije v omenjeno vojaško in politično povezavo. V Sloveniji pa naraščajo domneve in ugibanja o tem, da bi se nasprotniki sedanje zunanjepolitične usmeritve države utegnili povezati in se med seboj združiti, kar bi lahko privedlo do ustanovitve nove politične stranke. Le-ta naj bi predvsem povzročila razkol v ZLSD in LDS in ju močno oslabila, kar bi tudi vplivalo na njune možnosti na parlamentarnih volitvah leta 2004.
|e pa Slovenija dosegla nemara največji uspeh po osamosvojitvi leta 1991. Evropski parlament je na zasedanju 9. t.m. v Strasbourgu namreč dal soglasje k vstopu Slovenije v EU s 1. majem 2004. Predlog, ki ga je podal poročevalec za
Slovenijo, poslanec Dimitrij Volčič, je prejel največ glasov med vsemi desetimi državami kandidatkami za sprejem. Soglasje so v ponedeljek, 14. t.m., dali še zunanji ministri petnajstih držav sedanjih članic, pristopne pogodbe desetih novink pa so slovesno podpisali včeraj (v sredo, 16. aprila), v Agori pod znamenito atensko Akropolo.
Slovenska vlada je za podpis pristopne pogodbe med članicami EU in desetimi kandidatkami za članstvo v povezavi pooblastila predsednika države dr. Janeza Drnovška in premiera Antona Ropa. Uradni govornik v imenu Slovenije je bil predsednik vlade Anton Rop. V slovenski delegaciji, ki se v grški prestolnici udeležuje tudi t.i. Evropske konference predstavnikov štiridesetih držav, je štirinajst članov. Med njimi sta tudi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in minister za evropske zadeve, dr. Janez Potočnik. Zlasti slednji je veliko prispeval k uspehu pogajanj, ki je omogočil tudi podpis pristopne pogodbe med Slovenijo in Evropsko unijo.
Širitveni proces se je začel julija 1997, ko je evropski parlament pritrdil ugodnemu mnenju evropske komisije (vlade) o prošnjah dvanajstih držav kandidatk za sprejem v povezavo. Postopki se bodo nadaljevali po sprejetem scenariju. Predvideni datum širitve, 1. maj 2004 (v Novi Gorici in Gorici so se že začele priprave na veliko slovesnost, ki naj bi bila tedaj na meji med Slovenijo in Italijo, ob sveto-gorski železniški postaji), bi lahko odložila le še morebitna zamuda pri potrditvi (ratifikaciji) pristopne pogodbe v
parlamentih držav članic. Toda taka možnost je zanemarljivo majhna, saj bi pomenila upočasnitev ali celo konec širitve, takega tveganja pa najbrž ne bo pripravljena prevzeti nobena vlada. Tudi ne francoska, čeprav je predsednik Jac-ques Chirac v času, ko je bila iraška kriza na vrhuncu, prihodnjim državam članicam zelo zameril, ker so podprle ZDA, namesto da bi se ravnale po skupni usmeritvi EU. Toda komisar za širitev povezave Giinter Verheiigen je prav te dni opozoril, da EU sploh ni imela jasne politike glede ameriško-iraške vojne.
Evropski parlament je 162 poslancem iz parlamentov držav članic že zagotovil mesto t.i. opazovalca, še preden bodo njihove države postale polnopravne članice. Omenjeni opazovalci bodo od 1. maja letos lahko sodelovali ali bodo izvoljeni na plenarnih sejah. Slovenijo bo v evropskem parlamentu zastopalo sedem poslancev. Njihov mandat bo trajal do 30. aprila 2004, torej do dne pred vključitvijo držav kandidatk v povezavo. Julija 2004 bodo o-menjene začasne poslance zamenjali novoizvoljeni evropo-slanci, ki bodo polnopravni člani Evropskega parlamenta. Opazovalci v prehodem obdobju bodo prejemali poslansko plačo v domovini, Evropski parlament pa jim bo povrnil stroške potovanja in dnevnico v višini 250 evrov.
ODPRAVITI OVIRE PRI SPREJEMANJU TV PROGRAMOV
Pred petintridesetimi leti, 15. aprila 1968, je Slovenija dosegla nemara dotlej najpomembnejši uspeh na dolgi poti v osamosvojitev in neod-
V letošnjem letu pa je Urad začel tudi dve pozitivni akciji. Med novimi imeni podjetij v Sloveniji je glede na slovenskost, jezikovno brezhibnost, sporočilnost in domiselnost izbral pet vzornih. To so: Ave (podjetje za pogrebne storitve in vzdrževanje grobov iz Prigorice); Jezernica (elektrarna na Zg. Jezerskem); Kupi.si (podjetje za prodajo in nakup nepremičnin, storitve in trgovino iz Ljubljane), Mi vam (ustanova za manj odvisno življenje iz Trzina) in SVET.OVEN (podjetje za računovodske storitve in poslovno svetovanje, ki ga je v Ljubljani ustanovil T. Oven).
Poleg tega je Urad za slovenski jezik razpisal tudi natečaj za uveljavljanje, promocijo in razširjanje slovenskega jezika, na katerem bo med najboljše razdeljenih 3,5 milijona tolarjev (15 200 evrov). Na natečaj je prispelo 27 projektov. O nagrajenih bomo še poročali.
J. Mullcr
visnost. Tistega večera sta namreč napovedovalka Marija Velkavrh in časnikar Vili Vodopivec brala prvi slovenski TV dnevnik. Bil je to rezultat upiranja modelu jugoslovanskih televizijskih dnevnikov, ki sojih v Slovencem tujih jezikih predvajali iz TV centrov v Beogradu, Zagrebu in Titogradu (zdaj Podgorici).
Programsko in organizacijsko je osamosvajanje osrednje informativne oddaje, TV dnevnika, vodil Lado Pohar, prvi direktor slovenske televizije. V dosedanji zgodovini TV dnevnika v slovenskem jeziku naj bi bili štiri veliki trenutki. Poleg odcepitve iz jugoslovanske TV mreže je bil pomemben tudi prehod iz črno-bele na novo barvno tehnologijo. Kot tretji trenutek omenjajo desetdnevno osamosvojitveno vojno za Slovenijo, ko je bila slovenska javna televizija podobna CNN; dnevniki in poročila so bili na sporedu celo do osemkrat na dan. In četrti trenutek? Dan, ko je v Slovenijo prišla komercialna TV in zamajala državni televizijski monopol.
Javna TV je v petintridesetih letih dosegla velik programski, tehnični in organizacijski napredek. Postala je nenadomestljiv vir javnega obveščanja, medij, ki ga spremljajo tudi Slovenci v Italiji. Toda pri tem obstajajo ovire, ki onemogočajo, da bi ta medij lahko gledali vsi naši rojaki, tudi tisti, denimo, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Ob jubileju prvega TV dnevnika v slovenskem jeziku seveda v prvi vrsti želimo in pričakujemo, da bi bile omenjene ovire slednjič odstranjene.
Marjan Drobež
Hudomušno šegava komedija z lirično nostalgičnim nadihom, ki jo je Srečko Fišer dramsko predelal po istoimenski noveli in filmskem scena-
riju Cirila Kosmača in ji prilil iskrivega narečnega duha, se je v dinamični, izvrstni režiji Borisa Kobala in z odličnimi, občutenimi igralskimi kreacijami novogoriških gledaliških umetnikov še zadnjič pojavila v Novi Gorici. Po več kot stotih ponovitvah se je posrečena uprizoritev poslovila od gledalcev v nedeljo, 13. t. m., v PDG pred polno dvorano,
V slovenskih časnikih je bilo objavljenih že nekaj razpisov o zaposlitvi interesentov iz Slovenije v raznih ustanovah in službah Evropske unije. Zanimanje je veliko. Prijavili so se za delovna mesta prevajalcev, tolmačev, pravnikov jezikoslovcev, pa tudi nižjih uradnikov. Glede na razpise bi se zaposlili predvsem v Evropski komisiji, Evropskem parlamentu, Evropskem svetu, Evropskem sodišču, Računskem sodišču ter v raznih odborih in komisijah.
Iz Slovenije se bo v prvem krogu, to je do sprejema države v povezavo, 1. maja 2004, predvidoma zaposlilo okoli 250 ljudi. Razpis za tolmače in vodje jezikovnih oddelkov je bil že objavljen, maja pa bo sledil še razpis za administrativne delavce, prevajalce in asistente. Izbrali bodo najboljše: testiranje bo tridelno in bo potekalo v dveh fazah. Naj-
ki je iskreno zaploskala nastopajočim. Po uspešni premieri v septembru 2000 je romala širom po Sloveniji in s svojo toplo domačnostjo in sporo-
čilnostjo požela splošno odobravanje. Požlahtnila je tudi praznovanje 1000-letnice Solkana, ko se je njena izrazita vsebina v mesečini na trgu pred solkansko cerkvijo prelivala z odra na ogromno množico navdušenih gledalcev. Trdno bodo ostali zapisani v spominu naravno in ganljivo izdelani liki, ki so jim srce in dušo vdahnili člani PDG z gosti.
prej bodo kandidati doma v Sloveniji reševali test o poznavanju ustanov EU in poznavanju področja, za katerega se bodo prijavili. Še isti dan bodo opravili tudi pisni del testiranja, in sicer v treh delovnih jezikih evropske komisije (angleščini, nemščini in francoščini). Teste bodo ocenjevali pri Uradu za izbor osebja v evropskih ustanovah, in samo tistim, ki bodo uspešni v prvem delu, bodo ocenili tudi pisni del. Na drugi stopnji bodo najuspešnejše povabili na pogovor v Bruselj.
Zanimanje za dobro plačana delovna mesta v ustanovah in drugih organih EU je v Sloveniji zelo veliko. Očitno tudi zaradi tega, ker bo delo najbolj prizadevnim in uspešnim omogočilo nadaljnjo kariero. Prijavi se tudi do desetkrat več kandidatov, kot pa bo predvidenih zaposlitev.
M.
V Vipavi
Usposabljanje slovenske vojske
V Vipavi je začel delovati center za usposabljanje pripadnikov slovenske vojske.
To so oziroma bodo poklicni vojaki in vojakinje, usposabljanje pa pomeni del priprav na odpravo naborniškega sistema in uvedbo popolnoma poklicne vojske v Sloveniji. Gre za usmeritev, ki je v skladu z zahtevami in merili zveze NATO, katere članica bo Slovenija postala predvidoma v maju 2004. Otvoritve novega vojaškega centra se je udeležil tudi vipavski župan Ivan Princes, ki je napovedal še tesnejše sodelovanje med občino Vipava in pripadniki slovenske vojske, ki se usposabljajo v tamkajšnji vojašnici Janka Premrla-Vojka.
V njej je postavljena tudi prva vojaška kapela v slovenski vojski, kar nikogar, ki pozna Vipavsko, tudi ne čudi. Blagoslov kapele je opravil vojaški vikar, polkovnik dr. Jože Plut.
Nagrajena slovenska imena
Za slovensko besedo!
Urad Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik bo javno pohvalil pet dobrih imen podjetij in drugih pravnih oseb,
registriranih v letu 2002.
Urad je po zgledu skandinavskih in nekaterih drugih evropskih držav leta 2001 ustanovila vlada dr. Andreja Bajuka z nalogo, da spremlja zakonodajo pred njenim sprejetjem in daje mnenje o zakonskem upoštevanju slovenskega jezika v javni rabi (npr. napisi o vrsti blaga, navodila za uporabo, potrebnost znanja slovenščine v državnih in drugih javnih službah), hkrati pa da dvakrat letno poroča vladi o kršenju sprejetih jezikovnih zakonskih predpisov.
Urad, ki ga od vsega začetka vodi jezikoslovec dr. Janez Dular, si tudi prizadeva, da bi državni zbor sprejel zakon o javni rabi slovenščine. Prvi osnutek zakona je že leta 1996 pripravil prav dr. Dular, ko je bil minister za kulturo. Osnutek je bil večkrat predelan, nakar ga je državni svetnik dr.
Zoltan Jan vložil v zakonodajni postopek, vendar se je zataknilo že v odboru za kulturo in zakon še zdaj ni sprejet. Sprejetju so v imenu kvazili-bertistične svobode nasprotovali tudi nekateri slovenisti, med njimi še zlasti dr. Breda Pogorelec, sicer častna članica Slavističnega društva Slovenije. Septembra lani je kljub temu (ali pa ravno za to) dobila najvišje državno priznanje. Za priznanje jo je predlagalo Slavistično društvo Slovenije, ki mu predseduje dr. Marko Jesenšek.
V prvem letu je Urad za slovenski jezik poleg pravno-zakonodajnih nalog predvsem opozarjal razna podjetja na uporabo angleščine v različnih javnih propagandnih napisih in na neslovenska i-mena podjetij v Republiki Sloveniji: od 1600 novih v letu 2000 je tujih kar 500.
PDG / Nova Gorica
Tistega lepega dne zadnjič na odru
1 7
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
NOVI GLAS / ST. 15 2003
Majnice in oslezi na poletni vrt
Trajnice, ki ljubijo sonce
Ta zapis naj bo nadaljevanje članka o cvetju, ki ljubi neposredno sončno svetlobo. Tokrat naj predstavimo nekaj trajnic in grmovnic, ki so primerne za saditev na sončnatih predelih okrasnega vrta. Najprej naj pojasnimo, da s pojmom trajnice označujemo tiste rastline, ki prezimijo na prostem in živijo vsaj tri leta na istem mestu. Med njimi je večina takih, katerih življenjska doba ni omejena. Trajnice so v vrtu zelo trpežne in uporabne rastline, saj jih odlikuje lepota cvetja in raznolikosti oblik in barv listja. Izbor rastlin je ve-lik, tokrat naj predstavimo ne-X kaj takih, ki niso zelo pogoste. Najprej naj omenimo ameriški slamnik (Echinacea purpurea), ki ga dobimo v dveh barvnih variantah: beli in rožasto rdeči. Gre za okrasno rastlino, ki ljubi sončno lego in propustno zemljo. Cveti od julija do konca oktobra oz. prve pozebe. Dobimo jo v drevesnicah in semenarnah kot mlado rastlinico, ki jo bomo posadili samostojno ali tudi v skupini. V tem primeru naj bo razdalja med grmički vsaj en meter, ker se a-meriški slamnik razvije v kar visoko in široko rastlino, ki doseže od 70 do 100 cm v višino. V primeru, da jo sami sejemo, moramo vedeti, da kali zelo dolgo, in sicer od 45 do 50 dni, saj potrebuje seme za kalitev daljše obdobje počitka v hladni zemlji, do 5/6 stopinj C. Cvetovi so jezičasti in malo povešeni, vonj pa je izrazit in sladkoben. Rastlina je vsa zdravilna in jo uporabljajo predvsem pri krepitvi imunskega sistema.
Druga, manj znana trajnica, ki ljubi sončne lege, je gavra (Caura lindheimeri), ki zrase v šopast do 1 metra visok grmiček, ki v širino pobere kake pol metra. Rastlina cveti od junija do mraza. Lepi beli ali lahno rožnati cvetovi metujčaste oblike so nameščeni neposredno na steblu. Vrtnarji priporočajo, da jo sredi druge sezone porežemo za kakih 20 cm, da se grmiček zgosti in nato še lepše zacveti.
Za ozke obrobne gredice pa je zelo posrečena trajnica modrina, ki je doma na južnem Kitajskem. To je polgrmiček, ki požene kakih 20-30 cm visoko in ima pokončna, dlakava stebelca.
Omenimo naj tudi nekaj grmovnic, ki ljubijo sončne lege. Tako naj omenimo majnice, lipovke ali španski bezek (Sy-ringa), ki se v naših krajih pravkar pripravlja na cvetenje. Poznamo več vrst te zanimive in zelo trpežne okrasne rastline.
Danes poznamo nekaj sto vrst majnic, ki so k nam prišle iz Daljnjega vzhoda že v 16. stoletju. Cvetovi so lahko enojni, dvojni, vinsko rdeči, bledo rožnati, beli, vijolični z belim robom, samo vijolični, modro nadahnjeni. Grm španskega bezga doseže v višino tudi več metrov, vendar poznamo navadno precej manjše grme. Dobro raste v srednje težki, propustni zemlji, bogati s humusom. Lega naj bo sončna, lahko tudi polsenčna in zavetna. Po cvetenju potrebuje majni-ca primerno oskrbo, da ohrani lepo obliko, bogato cvetenje in zdravo rast. Zato bomo odstranili stare, grdo raščene veje, posušen les in odvečne veje, ki preveč senčijo rastlino. Upoštevati moramo, da pomladi cvetoče vrste in sorte španskega bezga razvijejo cvetje na enoletnih (lanskoletnih) poganjkih.
Druga zelo hvaležna grmovnica, ki ima rada sončna rastišča, je japonska kutina (Cha-nomeles japonica), ki nas na spomlad razveseljuje s svojimi živordečimi cvetovi, poleti pa z lepimi temnozelenimi listi in lepo grmičasto obliko, ki jo bomo urejali z rezjo takoj po cvetenju. Odstranili bomo veje in poganjke, ki rastejo navznoter ter prikrajšali tiste, ki silijo preveč navzven, da bo grmiček imel uravnovešeno obliko.
Na koncu pa še nekaj besed o sirskem oslezu (Hibiscus syriaca), rastlina je sicer doma na Kitajskem, a je odporna na mraz in je ne smemo enačiti s rožnatim kitajskim oslezom, ki je precej bolj občutljiv na mrzle zime. Sirski oslez dobimo v mnogih različnih barvnih odtenkih, vsi pa imajo sorazmerno velike cvetove, ki se odprejo precej pozno poleti, navadno konec junija, grmiček ali drevesce pa cveti tja do septembra. Sirski oslez zacveti v drugem letu. Cvetje lahko enobarven, prevladujejo pa dvobarvni cvetovi, kjer je osnovna barva bela, rožnata, modrikasta ali rožnato-rdeča. Razmnožujemo ga s semenom, za lešnik debele plodove obiramo jeseni, sejemo pa že isto jesen ali spomladi naslednjega leta. Iz divjakov poženejo rastline, ki bodo cvetele z enojnimi cvetovi. Če želimo imeti polnjen cvet, bomo oslez precepili z izbrano sorto. Glede obrezovanja ni zelo zahteven. To opravilo lahko omejimo na najbolj nujne rezi za uravnovešenje rasti, če pa redno obrezujemo, moramo upoštevati, da sirski oslez cveti na enoletnih poganjkih. Zato je treba vse lanskoletne šibe prikrajšati na dve oči.
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU
vošči vsem članom in strankam
Vesele velikonočne praznike
Ob praznikih priporoča letošnje ekstradeviško oljčno olje naše proizvodnje
Naš naslov je: Ul. Travnik 10 - Ind. Cona Domjo, tel. 040 8990101
V Veroni največji vinski sejem v Italiji
“Vinitaly” pomembna priložnost tudi za slovenske vinogradnike
Med kmetijskimi pridelki ima vino pomembno vlogo tudi na mednarodnem tržišču. V Veroni se je 14. aprila končala letošnja 37. izvedba najpomembnejšega vinskega sejma v Italiji Vinitaly 2003. Svojo ponudbo je predstavilo kar 4000 razstavljalcev iz italijanskih dežel, a tudi vinogradniki iz Francije, Avstrije, Nemčije, Portugalske, Čila, Avstralije, Kalifornije, Hrvaške, Slovenije in še nekaterih drugih vinorodnih dežel. Sejem vina in žganih pijač ter vzporedni vsakoletni sejem ekstradeviškega kakovostnega oljčnega olja: SOL. Sejmišče si je v petih dneh ogledalo vsaj 150.000 obiskovalcev. Organizatorji so tudi letos poskrbeli za celo vrsto okroglih miz in predavanj o vinogradništvu, kletarstvu in trženju vina. Več predavanj je bilo namenjenih tudi oljkarstvu in ekstradeviškemu oljčnemu olju, ovrednotenju tega olja v prehrani in trženju kakovostnega pridelka.
Sejem je uradno odprl italijanski minister za kmetijstvo Alemanno, ki je poudaril pomen tega sejma v luči ovrednotenja italijanskega kmetijstva. Sejem Vinitaly je torej gotovo pomembna priložnost za številne slovenske vinogradnike iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine in iz sosednje Slovenije, saj ga obiskujejo vinski trgovci z vsega sveta. Vinogradniki iz naše dežele predstavljajo svojo vinsko ponudbo v okviru razstavnega prostora, ki ga je pripravila deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA. Del pavilijona, ki ji je bil namenjen, meri 4.000 kv. m., in na tem prostoru predstavlja svoja vina kakih 200 vinogradniških kmetij. Nekatere izmed teh, večje seveda, nastopajo s samostojnimi predstavitvenimi stojnicami. Deželna ustanova ERSA pa je poskrbela za skupno razstavo vin ostalih vinogradnikov, in sicer v okviru predstavitve vin posameznih vinskih okolišev oziroma področij, kot jih
* 'A s-
i (
krijejo konzorciji za zaščiteno poreklo vin. Ob vinih dežela Furlanija-Julijska krajina predstavlja tudi razne žgane pijače in tudi tropinovec, saj ima žganjarstvo v Furlaniji dolgo in žlahtno tradicijo. Deželni odbornik za kmetijstvo Nar-duzzi je ob letošnjem sejmu Vinitaly izrazil veselje, da so organizatorji razstave imeli za potrebno, da predstavijo sicer bogat izbor standardnih sort, a obenem posvetijo posebno pozornost avtohtonim vinskim sortam, ki lahko po-
menijo zelo zanimivo tržno nišo.
Na deželnem razstavnem prostoru pa nudijo tudi določene informacije o kuhinjskih dobrotah in možnostih primernega usklajevanja vina z raznimi tipičnimi jedili iz raznih predelov Furlanije-Julijske krajine; na razstavnem prostoru so poskrbeli za razstavo izbora ex-librisov na temo "Vino", ki jih je zbral Andrea Tomasettig iz Čedada. Učenci šole za izdelavo mozaikov iz Spilimberga pa so pripravili 15 kv. m. velik mozaik z naslovom "Vino sveta".
Med razstavljalci so tudi številni slovenski vinogradniki iz Brd in s Krasa, ki med drugim ponujajo tudi značilna domača vina, kot so rebula, teran, vitovska itd. Vina Slovenije pa ob uradni Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo ter ob velikih kleteh, kot so Vinakoper, Radgonske gorice in Goriška Brda, zastopajo nekateri vidnejši primorski vinogradniki, predvsem iz Brd in Vipavske doline. Ponudba naših vinogradnikov z o-beh strani meje je vsekakor zelo kakovostna in je bila prav zaradi tega deležna zelo laskavih ocen in tudi zanimanja s strani trgovcev in gostincev.
V soboto, 12. aprila
Odprtje Obiskovalnega centra Gradina
Zadruga Dob je v soboto, zjutraj otvorila dejavnosti v Obiskovalnem centru Gradina v Doberdobu, ulica Pot v Dol 32. Otvoritveni program so obogatili domači zbori ter godba na pihala Kras. Pred in po otvoritvenem programu je bil možen ogled vseh prostorov centra, ki je od sobote postal stična točka Deželnega naravnega rezervata dober-dobskega in prelostnega jezera.
Začetek dejavnosti v Obiskovalnem centru je kronanje dolgoletnega prizadevanja
Občinske uprave, ki je pred skoraj dvajsetimi leti začela pripravljati projekte za koriščenje denarja iz Evropskih skladov v sklopu naravovarstvenega razvoja doberdob-skega in okoliškega Krasa. Prvi projekt so namreč dober-dobski upravitelji predstavili že v osemdesetih letih na podlagi deželnega zakona št. 11/1984 za valorizacijo kra-ške pokrajine. Odobrenih jim je bilo 450 miljonov lir, ki pa niso bili koriščeni.
Z zakonom št. 42 iz leta 1996 je bil nato ustanovljen
Deželni naravni rezervat do-berdobskega in prelostnega jezera, leto kasneje pa je Občina v sklopu evropskih finansiranj Cilja 2 predstavila projekt za izgradnjo dveh objektov, ki bi ovrednotila omenjeni rezervat in omogočila razvoj ekološkega turizma na tem področju.
Na Gradini, na območju nekdanjega kamnoloma družbe Solway, je bil tako predviden sprejemni center z naravovarstvenim muzejem, gostiščem in prenočiščem. Občina je strukture prevzela v oktobru leta 2001 in jih nato predala bivši Kraški gorski skupnosti, ki je center otvorila v oktobru 2002.
Kraška gorska skupnost je nato v prvih mesecih 2003 skrbela za upravljanje celotne strukture. Na natečaju seje zadruga Dob uvrstila na prvo mesto. Zadrugo sestavlja skupina mladih Doberdobcev in na-ravoslovke iz Repna, ki z ovrednotenjem kraškega okolja ob doberdobskem jezeru želi o-bogatiti turistično ponudbo. Nov izziv pa predstavlja prav upravljanje Obiskovalnega centra Gradina v Deželnem naravnem rezervatu doberdob-skega in prelostnega jezera.
Stiki: Peter Gergolet (+39 328 9215764), Obiskovalni center Gradina, Pot v Dol 32, 34070 Doberdob, Italija, e-mail: infogradinaMibero.it.
Uspešno poslovno leto za švcarskega velikana Lindt
Kljub vsesplošni krizi so zabeležili izredno velik dobiček
Ob predstavitvi letne bilance za leto 2002 so bili pri švicarskem podjetju Lindt, ki proizvaja celo cenjene čo-kolade in čokoladne bombončke, izredno zadovoljni. V poslovni dobi, ki se je pravkar zaključila, so zabeležili za 11 % večji dobiček kot v prejšnjem letu, in to kljub vsesplošni gospodarski krizi. Sicer pa so nekateri ekonomisti takoj poudarili, da je vse-večje povpraševanje po čokoladi odvisno predvsem od vse večje gospodarske krize, saj naj bi na tak način potrošniki pozabili na slabo sliko gospodarstva.
Vsekakor pa so v podjetju Lindt v letu 2002 zabeležili
letni obseg prodaj v višini 1,681 milijard švicarskih frankov, kar je za 5,6% več kot v
P i
i
prejšnjem letu. Letni dobiček pa znaša kar 101,9 milijonov švicarskih frankov, kar je za 11,4% več kot lansko leto. Delničarji so s temi rezultati zelo zadovoljni, saj se bo v tem letu povečala njihova dividenda, ki bo v tem letu znaša-
la 110 frankov na delnico. Te informacije pa so takoj zelo pozitivno vplivale na kotacijo delnic podjetja Lindt na švicarski borzi.
V Italiji so prodaje čokolade Lindt v zadnjih letih narasle, in to predvsem po zaslugi dobre marketinške politike. Kljub temu pa ostaja poraba čokolade v Italiji še vedno nižja kot v Švici ali Nemčiji, ki ostajata še naprej najpomembnejši tržišči za čokolade Lindt v Evropi. Ravno tako dosegajo zanimive rezultate tudi v Združenih državah Amerike, kjer skušajo razviti novo in razvejano prodajno mrežo.
Tudi leto 2003 se napoveduje nadvse uspešno. Letni
obseg prodaj naj bi spet narasel za 5 do 7%, dobiček pa za celih 8 do 10%, kar je glede na vsesplošno gospodarsko sliko precej atipično. Da bi postali še bolj kompetitivni, pa so razvili dodatne razvojne načrte. Za sedaj namerava podjetje še naprej proizvajati čokolade višje kakovosti in posledično tudi višjega cenovnega razreda, trenutno pa se ne nameravajo usmeriti na sorodne proizvode, npr. na proizvodnjo biškotov ali kave, ali na proizvodnjo čokolade nižje kakovosti, ki bi bila glede na ceno dostopna vsem potrošnikom. Ravno tako ne nameravajo širiti svoje proizvodnje z nakupom novih podjetij. Med strateškimi razvojnimi načrti pa je zemljepisna diversifikacija tržišča, kar pomeni, da bodo skušali razširiti svoje prodaje v čim večjem številu držav.
Mara Petaros
w .r
Uspešna mlada ekipa v uredništvu Števerjanskega vestnika
Vstop v petintrideseto leto izhajanja
Nogomet/Champions league
Napad je najboljša obramba, pravzaprav edina
Pred kratkim jc izšla prva letošnja številka Steverjanske-ga vestnika. S tem izvodom se je pričelo 35. leto neprekinjenega izhajana glasila, ki ga izdaja društvo F.B. Sedej iz Ste-verjana in za katerega izvod skrbijo mladi člani društva.
Na drugi strani, ki je vedno namenjena duhovni misli, je Alessio Stasi predstavil lik domačega duhovnika Franca Klanjščka. Doživetje božičnega časa v Števerjanu je obširno orisala Katja Dorni, pestrost delovanja otroškega ter mešanega zbora F.B. Sedej pa Eliana Humar. Hadrijana Cor-si je obudila staro kmečko jed požganko-požgano župo, ki se v današnjih časih kuha zlasti v postnem času oz. na petek. Martina Valentinčič je predstavila gostovanje p. Gostečnika, na okencu Osnovnošolci pišejo pa lahko preberemo in si ogledamo prispevke vaških malčkov. V sredinskih straneh, na okencu Iz naše bližnje preteklosti, kjer vedno zasledimo precej zanimivih podatkov iz preteklosti, je Ada Gabrovec orisala potek postnega časa nekoč ter nam še razkrila
svoje lepe spomine na kraški svet, na Dol, kjer je z družino preživela več let, preden se je vrnila v Števerjan. Marjan Dru-fovka je na okencu Kako je bilo živeti takrat? predstavil Franca Medveščka z Jazbin, Ivan Vogrič pa je tehnično obrazložil vinske cone v Brdih onstran in tostran meje ter odvrnil katerokoli bojazen nekaterih zaradi vstopa Slovenije v EU. Prispevek Češnje skozi čas je posredovalo uredništvo Briškega časnika, s katerim Vestnik sodeluje prav z izmenjavo člankov. Na okencu Za kratek čas je Erika Dorni poskrbela za razvedrilno igrico. Na zadnji strani tudi tokrat dobite nekaj v razmislek... Iz Vestnika lahko izveste seveda še marsikaj zanimivega...
Zahvala gre seveda vsem, ki se trudijo okrog te kulturne dejavnosti in tako sami na svoj način pripomorejo k širitvi naše kulturne dediščine. Madež na belem prtičku so le birokratski zapletljaji; pri tem mislim na neprestano spreminjajoča se in bremenjujoča poštna pravila.
MD
Najelitnejše evropsko nogometno tekmovanje, Champions league, prehaja v sklepni del: v igri so ostale samo najboljše ekipe. Vstopnice za elitni salon evropskega nogometa so si monopolno prislužila španska in italijanska moštva. Boginja Usoda je v letošnjem žrebu za četrtfinalne dvoboje preprečila italijanske in španske derbyje, do katerih bo kvečjemu prišlo v polfinalu. Vseeno pa je ženevska žara priskrbela zelo neprijetno presenečenje za madridski Real in angleški Manchester United, ki se morata pomeriti že v četrtfinalu. Obe e-kipi sodita v sam vrh evropskega nogometa in sta predstavnici filozofije napadalne igre.
Poglejmo nekoliko podrobneje, kako so kastiljski nogometaši odigrali nevarno tekmo proti angleškemu tekmecu ter prepričljivo zmagali na stadionu Santiago Bernabeu z izidom 3-1. Madridski trener Del Bosque je na igrišče svoje izbrance postavil po sistemu 4-2-3-1. Za uničevanje igre, ki so jo pletli velemojstri na nasprotni strani, sta pred obrambno vrsto skrbela samo dva sredinska nogometaša, Flavio Conceicao in Ma-kelele. Celo branilci v dresu madridskega kraljevega društva so veliki ljubitelji napadalne igre. To velja predvsem za bočna nogometaša Roberta Carlosa in Salgada, ki se pogosto spuščata v divje dirjanje po bokih. Edina "polno zaposlena" branilca pri Real Madridu sta tako Hierro in Helguera. Sanjsko napadalno
vrsto, ki je najboljša na svetu, sestavljajo kar štirje nogometaši (v Italiji prištevajo trenerje, ki igrajo s tremi napadalci, med zelo drzne). Vloga prvega napadalca je prepuščena fenomenu Ronaldu, ki je sicer najučinkovitejši strelec merenguesovv prvenstvu, a ni za zelo spremenljive predstave, ki obsegajo hkrati čudovite zadetke in zelo bleda devetdesetminutna stopicanja po igrišču. Za njim igrajo trije velemojstri, ki s svojo nogometno tehniko lahko sami premagajo vsako obrambo. Trenutno najboljši svetovni nogometaš, francoski Alžirec Zinedine Zidane, je režiser vsake akcije španskih prvakov. Figo, ki igra desno od Zidana, v glavnem skrbi za natančne predložke v kazenski prostor. Raul, kapetan in zad-
nji mušketir na dvoru kraljevskega kluba, skupaj z Ronaldom s "cinično" neizprosnostjo zaključuje večino akcij. Klub iz španske prestolnice je v prvi tekmi proti Manchestru izkoristil vse svoje napadalne sposobnosti in ekipo trenerja Fergusona potisnil na njeno polovico. Angležem se v prvem polčasu ni uspelo uspešno ubraniti pred streli madridskega topništva. Ključ uspeha Real Madrida je bil stalni pritisk v napadu, ki ni pojenjal niti po vodstvu z 1-0 in 2-0. V tretji minuti drugega polčasa so madridski nogometaši vodili že s 3-0. Tekme je bilo dejansko konec v prvih minutah drugega polčasa. Zadetek, ki ga je dosegel Manchester v naslednjih minutah, je sicer Angležem vrnil upanje za uvrstitev v pol-
finale, ni pa izbrisal premoči Madridčanov čez celo tekmo.
So Madridčani nepremagljivi? Ne, nikakor. Napadalna igra, ki je vir vseh njihovih uspehov, je zanje tudi prava obsodba. Real Madrid ni sposoben igrati na neodločen izid, čakati nasprotnika na svoji polovici in ga nato zabosti v protinapadu. Obrambna vrsta in branilske značilnosti njenih članov so dokaj "skromne" in trenerju Del Bosqeju ne dopuščajo drugih različic igre kot neprestano jurišanje v napad. Če je madridska obramba izpostavljena stalnim napadom nasprotnikov, se prej ali slej začne trgati po šivih. Posledica vsega tega je toča zadetkov v vratih madridskega vratarja Casillasa. Tak primer je zadnji prvenstveni nastop proti Real Sociedadu. Ekipa iz San Seba-stiana je sloviti Real Madrid premagala z visokim 4-2. Kastiljske nogometaše je Real Sociedad nadigral s pomočjo j taktike, ki odlikuje prav prvake iz Madrida. Nogometaši iz San Sebastiana so z izrazito napadalno igro potisnili Madridčane na njihovo polovico in jim v prvih 35 minutah zabili štiri zadetke. Kraljeva ekipa iz španske prestolnice se kljub vsem prvim violinam ni mogla več pobrati. Očitno torej Real Madrid ni nepremagljiv. Dovolj je, da nasprotniki ne nasedejo na | taktiko trenerja Del Bosqeja: njegove taktike se morejo sami poslužiti in tako prisiliti kastiljske nogometaše, naj se branijo. Real Madrid bo tako nedvomno izgubil lesk svoje kraljevskosti.
Andrej Černič
19
ČETRTEK, 17. APRILA
2003
POTOPIS
Od Nove Gorice do Santiaga (23)
CAMINO FRANCES
Nace Novak
Tempo za penzijo in napad čistokrvnega besa
Odločen, da bom zaradi velikega krvavega žulja na desnem podplatu in telesne preutrujenosti hodil počasneje, sem naslednje jutro že na samem začetku druščini povedal, naj se ne ozira na mojo počasnost.
"Zaradi žulja vas ne bom mogel dohajati, sploh bi pa rad izkoristil priložnost in se skušal s počasno hojo približati občutkom, ki na Ca-minu spremljajo tiste, starejše od sedemdesetih let," sem natvezil, da smo se vsi smejali, potem pa brez pravega veselja opazoval, kako se med nadaljevanjem poti razdalja med nami veča.
Bilo je utrujajoče. Razbolelo stopalo sem ob vsakem koraku previdno "odložil na tla", potem zagrabil z zdravo nogo in tako naprej. To neusklajeno, disharmonično zaporedje sem ponovil nekaj tisočkrat. Ponavljal sem ga
celih osem ur, pri čemer mi duhamorna ravnina in sončna pripeka nista bili ravno v pomoč.
Kmalu sem "pogruntal", da me vročina ne ubija le od zunaj, ampak tudi od znotraj. Ja, kljub silnemu soncu me je na trenutke oziroma vse pogosteje mrazilo. Čeprav mi je bilo popolnoma jasno, da bi bilo edino smiselno ustaviti se in prespati v Sahagunu (na sliki), kjer je bilo zavetišče res lepo urejeno, saj sem si ga mimogrede ogledal, sem zaradi butastega načela, da moram vsak dan prehoditi najmanj 20 kilometrov, nadaljeval hojo. Ne glede na to, da mi je do izpolnitve norme manjkal en sam samcat kilometer. Idiot!
Companeros so me sem pa tja počakali, po vsakem počitku pa so se kmalu spet oddaljili. Dogovorjeno je bilo, da etapo zaključimo v vasi Bercianos del Camino, a smo VValter, Emilia in jaz,
ki sem jima itak na pol omotičen sledil, nenamerno krenili na zahtevnejšo od obeh možnih poti, ki je zavila na staro rimsko cesto in mimo Bercianosa. Hodili smo še šest kilometrov več, kot smo načrtovali, v skoraj po polnoma zapuščeno vas Calzadilla de losHermanil-los pa sem skoraj pritekel. Zaradi utrujenosti, hudega bremena samoob-tožb na račun kretenske odločitve, da kljub vročini nadaljujem hojo, in nezadovoljstva, ki je izviralo iz tega, da smo zgrešili krajšo "pravo" pot, se mi je nekaj ovinkov pred prihodom v vas odtrgalo.
Prišlo je do kratkega stika pod lobanjskim pokrovom in naenkrat me je zgrabil naval hudega besa. Iz petnih žil sem povlekel zadnje atome energije in začel ihtavo korakati. Bolečine nisem več čutil. Hodil sem kot ubrisan, kot razdražen nosorog. Emilio in VValterja sem pustil daleč za
seboj. Jezen sem bil na cel svet, škodil pa sem samo sebi, oziroma svojim stopalom.
"Ti si pa res faca. Cel dan šepaš, da bi se žulj čimprej zacelil, potem pa v nekajmi-
nutnem napadu besnila vse skupaj zafuraš," sem pomislil, ko sem se ob prihodu v zavetišče malo umiril. Ko sta prišla VValter in Emilia, sta me samo začudeno gledala. Emi je zvečer pripomnila, da sem imel, ko sem ju naenkrat brez besed pustil za sabo in nerazumljivo pospešil kot raketa, na obrazu tako ubijalski izraz, da ji je bilo kar malo neprijetno.
Ker me je mraz tresel še ves večer, sem se pridno "fi-lal" z aspirini in nekimi podobnimi, a močnejšimi table-
tami, ki jih je imela s sabo Emilia. Celo noč sem se potil, tako da je bila spalna vreča zjutraj pocasto mokra, a očitno je zaleglo. Očitno sem izšvical vse bacile in bakterije, saj sem se zjutraj res odlično počutil. Veliko bolje kot zadnjih nekaj juter.
V vlogi premožnega hotelskega gosta
Namesto naprej, po stari rimski poti, ki na 25 kilometrih do mesta Mansilla de las Mulas ni ponujala nobenega počivališča, vodnjaka ali česa podobnega, ampak samo "golovino", smo zavili proti Burgo Raneru, od koder je proti Mansilli vodil odlično urejen odsek, imenovan "pot romarjev". Pred leti so vzdolž celotnega odseka zasadili drevesa, da bi romarje zaščitili pred ubijajočimi sončnimi žarki. Žal so drevesa še drevesca, tako da je njihova senca bolj slaba potuha. Čez kakšnih pet, deset let pa bo verjetno že precej drugače.
V Burgo Raneru sem, glej glej, ponovno srečal Piera in Giovannija, italijanska kolega, s katerima sem hodil prvi dan na Caminu. Drug drugega smo bili zelo veseli. Emilia nas je morala pofotografirati z vsemi tremi fotoaparati, šele potem smo se zaklepetali. Priznala sta, da sta zaradi težav med hojo že opustila prvotni načrt oziroma željo, da bi pot v celoti prehodila in da Camino spoznavata tudi skozi okno vlaka, avtobusa ali taksija. Zanimivo se mi je zdelo, da je imel probleme Pie-ro, ki se je zdel nekajkrat bolje pripravljen od Giovannija in je imel za seboj že kar nekaj zahtevnih trekingov (Nepal, Nova Zelandija, Tasmanija, Irska...), medtem ko je Giovanni do Camina vedno počitnikoval z družino, na easy, in mi je v prvih dneh kar nekajkrat povedal, da se počuti zelo čudno, saj je pri petinšestdesetih letih prvič "sam" na dopustu. Giovanni je kar sijal od sreče in bil videti zdrav kot riba, utrjenemu Pieru pa jo je zagodel tendi-nitis oziroma vnetje pokostni-ce, zaradi česar je težko hodil, pa čeprav je imel volje in energije več kot dovolj.
/ dalje
iltJi
ZADRUZNA KRAŠKA BANKA
ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE
V različnosti je naša moč
11