Pavšalni frank« v državi SHS. 17. Itew. V Ljubljani, v soboto 22. lanuarla 1921. Posameana Stav. 1 krono. Leto V. tzhaia rasen nedelj e s postankom komunistične stranke več ali manj moralo prenehati. Prvič: politične organizacije se morajo bistveno in forinelno ustanoviti in urediti, povsod kjer smo dobili le 10 glasov. Kjer je lc deset volilccv glasovalo za naš socialno demokratični program, naj se ustanovi odbor, ki naj prevzame za svojo nalogo razširjanje strankinega tiska. Začasno naj smatrajo sodrugi or^anizatoriS novsod za svok) najnujnejšo strankino dolžnost razširjati naše časopise.- Časopisi so naše orožje. Kako more biti kdo socialist in ne čitati socialističnih časopisov in ne zajemati pouka iz socialističnih časopisov ?! V minuli volilni borbi smo bili težko občutili, da poznajo ljudje, dobri pošteni ljudje, premalo delo naše stranke. Namen in cilie stranke so pač dobili iž — nasprotniške-ga časopisja, prepričali so se. da je ono. kaj tvori predmet najhujših napadov, gotovo nekaj posebnega — ali o poštenem in trudapolnein delu stranke' same niso develi ničesar al' vse premalo! Ko so nasprotniki b!at:li socialne demokrate, so strmeli in bili so v dvomih,-kaj bi in kako — ko so pa tisti oblateni sodrugi prišli med ljudi same, :edaj seve so iaž-njivo obveščevani premišljali o laži in o resnici... Nasprotniki imajo veliko, ogromno časopisje. Klerikalci žrtvujejo težke milijone, imajo vse polno M-skaren. ki noč in dan pošiljajo potiskan oapir'po nainižiih cenah ali,celo zastonj med ljudske množice« Tudi demokratje imajo kar dva dnevnika. ' Torej: edina naša pot kaže na delo za politično organiziranje ter za razširjenje socialno - demokratičnega tiska! Drugič pa ne smemo Izgubiti izpred oči deistva da moramo iti s predavanji med naše volilce. „Svo-boda“ naj začne prireiati povsod, kjer so podružnice ali njene lastne ali kake strokovne organizacije ali kmečko delavske zveze, poljudna predavanja, da bodo naši organizatorji tudi na ta način neprestano v stiku z vsemi onimi, ki so s svojimi glasovi izrazili simpatije naši Stranki in njenemu programu. „Svoboda“ naj bo v oziru predavanj naša matica, okrog ktere naj se zbere vse naše izobraževalno delo, ki pa naj bo sistematično lin trajno. Verus. Naši poslanci v boju za izpremembo poslovnika. Včeraj so Sc nekateri naši poslanci pripeljali v Ljubljano. Pri tej priliki je imel naš sodrug urednik razgovor s sodrugom Etbinom Kristanom. Na vprašanje. kako se ie razvijal bol za poslovnik in kakšen ie uspeh. Se sodrug E. K. odgovoril: Ves tekoči teden se je parlamentarno delo sukalo okrog poslovnika. Kakor ie znano, so socijalni demokratje od vsega “začetka odklanjali sedanji poslovnik ne-le zato. ker ne nfpnf*3 Potrebam resničnega parla-L-nr £rn,f-Ka dcla' ampak tudi zato, oktroiranje kršilo suverenost, konstituante. Zapletljaji, I t ^azvHi iz trme vladp in predsedmstva, stoječega na stališču provizornega poslovnika so večinoma znani. Res je sicer,” da služi ta oktroa nekaterim skupinam le za pretvezo, toda tisti, ki dajejo to pretvezo s svojim absolutističnim ponašanjem, so odgovorni za vse posledice. Če bi se bili ob pravem času prilagoditi opravičenim zahtevam opozicije, da šf konstitu-anta sama določi poslovnik, bi se bilo že davno lahko prišlo do pozitivnega dela in tiste skupine, ki Imajo namen ovirat' dela. bi b'le razkrinkane. Še zadnji čas ie bilo treba krepkega pritiska, da se pripravijo vladne stranke na nujno izpremembo poslovnika. Zadnji četrtek je predsednik sklical bodočo sejo in naznanil za dnevni red poleg razprave o poročilu verifikacijskega odseka tudi volitev odsekov za poslovnik in za ustavo. Stranke, vsaj opo™'eiiotial-ne. niso bile o tem obveščene in socijalisti so odločno protestirali proti takemu postopanju. Predsednik pa se je delal gluhega in slepega in je zaključil sejo v splošnem dirindaju. n? da bi bil dal našim govornikom zahtevano besedO. Takoj po seji smo zaradi tega sprožili akcijo, da se skliče seia klubskih načelnikov in odstavi volitev ustavnega odseka z dnevnega reda. Naši zahtevi. < podprti od nekaterih drugih skupin, se ie presedstvo udalo 5n sklicalo za drugi dan sejo klubo- vih načelnikov. Če bi bila ostala volitev ustavnega Odseka, preden se poslovnik izpremeni na dnevnem redu. bi bila lahko opozicija na najbolj Satiričen način feteraiia. Kakor je znano, je provizorični poslovnik določal lO-dnevni termin za vlaganje predlogov k ustavi, do današnjega dneva še niso poslanci dobili vladnega ustavnega načrta, ki naj bi vendar služil za podlago razprave in izpgeminjevalnih predlogov. Vidi se:*torej, da bi bil termin lahko Igraje minil, ne da -bi bili poslanci, ki jemljejo dela za ustavo resno, sploh vedeli.' pri čem da so. Poslanci, ki še niso položili tako-zvane ..prisege4** Pa sploh ne bi bit prišli do tega, da bi bili smeli podati kakšen predlog ali pa sploh ziniti besedo. * Na seji klubskih načelnikov ie bilo precej konfuzije, zlasti zaradi tega. ker je hotel Pašič po vsej sili napraviti junktim med poslovnikom in ustavoc .Jaz sem predlagal, nai se Izvoli odsek za ly premem bo poslovnika, ki naj izpremenf seveda tudi besedita prisege, nato da naj se prejšnja prisega aboltra 'in vsi poslanci naj podaio novo zaobljubo. Komunistični zastopnik Markovič ie menil, da zadnje sploh ne bi bilo potrebno, češ socijalnim -demokratom se mora priznati, da so s polo: žitvijo prvotne: ^prisege' ‘ omogočili svoje sodelovanje in na ta način tudi skupinam, ki še niso pripušče-no k delu. pOdali zaščito. Korošec je izumel poseben načrt, po katerem naj bi se. poslovnik izpreminjal v dveh etapah, in sicer naj bi zapriseženi zastopniki v odseku naj-prei eliminirali določbo, po kateri nezaprisežen poslanec ne sme vršiti svoje dolžnosti: potem pa naj bi se tudi zastopniki nezapriseženih skupin pripustili v odsek in sodelovali pri nadaljnem izpreminjanju poslovnika. Vse to je seveda spojeno s celo vrsto tehničnih težkoč in bi faktično zavlačilo delo brez konca in kraia. Pašič ie bi! skoraj v vseh rečeh nepristopen: hotel je na vsak način, da naj se načelniki skupin sporazumejo glede na nekatere točke ustave, ki so njemu prav posebno „prj srcu‘\ n. pr. enostavna absolutna večina. Po njegovem mnenju bi tak sporazum, ki nai bi bil obvezen za stranke, podal podlago. da bi iz zapriseženih skupin izvoljeni odsek za izpremembo poslovnika opravil svoje delo. Seveda tudi to ni bil nikakršen izhod. Doseglo se je le toliko, da se ie v soboto odložila volitev obeh odsekov, v pondeljek pa sP je naposled volil odsek za poslovnik, med tem ko se bo ustavil' odsek izvolil šele po končanem delu prvega. V razmerah. kakršne so. moramo biti že s-tem uspehom zadovolini. ker le s tem vsaj odbita možnost da bi bHa opozicija pri Izdelavaiilu ustave bratfcomafo ogoljufana. Naš urednik je dalje vprašal: Zakaj je bil boj za Izpremembo poslovnika tako hud in dolgotrajen, ko vendar obstoji močna opozicija? Sodrug E. K. ie na to odgovoril: Kako se opravlja delo v odseku, se poroča od dne do dne. Takega poslovnika, ki bi ugajal socijalistom in resnično ščitil suverenost konstituante v vsakem oziru, seveda ni pričakovati. Stranke, ki podpirajo sedanjo vlado, so bolj v skrbeh za vladine želje, kakor za parlamentarne pravice. Tiste stranke, ki s>o se izločile iz sodelovanja, predvsem Radičeva, ki sploh ni prišla v Beograd, so pa v veliki meri odgovorne za to. zakaj Pašičeva vlada je de faeto vlada manjšine in le odsotnost nckaterin opozic jonalnih skupin ji omogoča, da nastopa na videz kot zastopnica večine. Ta navidezna večina odloča seveda tudi v odseku za p»slovn'k in njeno nastopanje je dovolj karakteri-zirano s tern, da se ne upa lotiti no* benega paragrafa, ne da bi prej .vprašala vlado za njeno mnenje. ( In kakšen jc. je vprašal naš urednik, z ozirom na vse to položaj. Sodrug E. je nadaljeval: Nam je na tem ležeče, da se vprašanje poslovnika naposled reši in tako pride do resničnega dela. Radi bi videli, da pridejo v parlament vse stranke in od svoje strani smo tudi vse storili, da se jim to omogoči. Naša naloga pa na drugi strani ne more biti. da igramo advokate drugih strank, ki morajo naposled same vedeti, kako bodo odgovarjale volilcem za svoje delo ali nedelo. Čim ho poslovnik, nai bo dober ali slab — izdelan, je absolutno potrebno, da začne ustavni odsek s svojim delom. Da je država dve leti ostala brez konstitucije, ni krivda sedanie konstituante; pač pa bi ta parlament prevzel pretežko odgovornost, čc bi s kakršnokoli sabotažo še nadalje držal državo v dosedanjem nedoločenem stanju. Vse nezakonitosti, ki se vrše v dovoli obilni meri, so največ zaradi tega stanja ki je samo na sebi nezakonito, mogoče. In da raste v tem položaju greben najbolj reak-cijoiiarnim ielementom. kaže poizkus ustanavljanja takozvgnih »narodnih gard" po Bosni. . Socijalisti čakamo sedaj na delo ustavnega odseka, kjer bomo napeli vse moči. da spravimo svoja načela do veljave. Klub je v tem oziru opratvtl že,veliko dela in 2bral bogat materijal. ki bi zadostoval, da se na njega podlagi izdela resnično moderna politično svobodoumna, gospodarsko in socijalho napredna ustava., " ' Videh' bomo, koliko smisla bodo druge' opozicijonalne stranke pokazale za te demokratične potrebe. Od vladnih strank ie seveda težko pričakovati mnogo dobre volje, toda opozicija, ki bi prav razumela zahteve časa in se znala združiti vsaj glede na nekatera temeljna načela. bi lahko kljub temu mnogo dosegla. Žal da se na nekatere skupine naše opozicije ne morejo polagati nikakršne nade za demokraci-io in napredek. Nov roman. S 1. februarjem začnemo priobčevati v podlistku jako poučen in zabaven socijalni roman Branislava Nušiča REJENČEK ki ga le preložil g. Cvetko Golar. Vsi čifateijj bodo roman čitali z zanimanjem. Priporočamo, da sodrugi in sodružice sporočp to svojim znancem in prijateljem ter pridobivajo naročnike za „Naprej“. Lep roman zadovolji čitatelja takrat. če ga čita vsega. Pa tudi sicer ie vsebina „Napreja“ važna za : vsakega sodruga in vsako sodruži-! co, ker sicer ne pozna dela stranke. Le tisti, ki čita ..Naprej", ne bo podlegel lažem nasprotnikov. Telegrami, Boj za poslovnik, LDU Belgrad. 20. jan. Danes do-| poldne se ie vršila tretja seja od-j bora za izpremembo začasnega poslovnika. Udeležili so se je vsi člani odbora, vlado na ie zastopal minister dr. Trifkovič. LDU Zagreb, 21. jan. „Riječ“ javlja iz Beograda: Debata v od- boru za izpremembo poslovnika je končana. Samo o § 8. (prisegi) odbor še ni končnoveljavno sklepal. Odločitev o tem paragrafu bo padla na jutrišnji seji. Ta seja bo obenem' tudi razpravljala o predlogu zem-ljoradničkega kluba, po katerem nai bi se vsem poslancem, ki so bili > izvoljeni dne 29. novembra in ki j niso prišli v konstituanto. razvelja-* vili mandati. Neverjetno I LDU Beograd.. 21. jan. ,,Pravda" doznava iz krogov poslancev socialno - demokratičnega kluba, da se bo dr. Triimbič v vprašanju ustave držal socialistično - republikanskega bloka in da bo vstopil v ustavotvorni odbor kot kandidat na njihovi listi. VLADA NE ODNEHA. LDU Zagreb. 21. jan. „Riječ“ javlja iz Beograda, da vlada čvrsto in neomahljivo stoji na stališču, da se prisega in § 65. (kvalificirana večina) pod nobenim pogojem ne smeta izpremeniti. • PRIHODNJA SEJA KONSTITUANTE. LDU Zagreb. 21. jan. ..Jutamjl tist“ javlia iz Beograda, da bo prihodnja seja konstituante uajbržc v; ponedeljek popoldne. VOJVODA MIŠIČ t IJ3U. Beograd, 21. januarja. Včeraj ob 11. so telo vojvode Mišiča v paradni uniformi v Oficirskem domu položili na oder. Častniki generalnega štaba stražijo oder. Krsta je pokrita z neštevilnimi venci. Na noge je položen velik venec presto-lonaslednika-regenta Aleksandra. — Med venci je tudi plošča z , zlato palmo, ovita s francosko trobojnico; na kateri je v francoščini z zlatimi črkami napisano ..Francija vojvodi Mišiču*1. To je priznanje., ki ga daje Francija velikemu' vojvodi. Včeraj popoldne ob 16 je posetU truplo po-, kojnika regent Aleksander, za njhn pa člani vlade, diplomatski zbor in mnogoštevilno občinstvo. Pogreb bo jutri, v soboto ob 10. LDU Beograd, 21. jati. Danes je prebivalstvo iz zasedenih krajev Slovenije in Istre poslalo venec za pokojnega vojvodo Žlvojina Mišiča. Venec je imel nastopni napis? »Svojemu vojvodi — neosvobojena Hrvatska in Slavonija. Istra in Slovenija!" LDU Beograd. 21. jan. .Na včerajšnji seji ministrskega sveta se Je razpravljalo o pogrebu vojvode Mišiča. Sklenilo se je. da se pokojni vojvoda pokoplje ob državnih stroških. Država bo skrbela za njegov« obitelj. kakor tudi za družino pokojnega ministra Stojanoviča. * Z ozirom na smrt vojvode Mišiča so bile v Ljubljani včeraj odpovedane gledališke predstave v obeh gledališčih. Ravno tako so v znak žalost? odpovedane vse že naznanjene oficirske zabave. Raz mnoge hiše v Ljubljani vise črne zastave. PASlČEVA VLADA IN RADI-ČEVCI. LDU Belgrad. 21. jan. Danes je imel delegat Radičev dr. Basariček sestanek z dr. Ribarjem, kateri mil je med drugim izjavil nastopno: Prisega mora ostati ravno tista, kakor ona. ki so jo dosedaj položili vsi poslanci, ker sc s to prisego priznava današnje stanje države. Polaganje prisege ne brani poslancem, da ne bi mogli delovati v duhu svojega programa, ker tih ščiti imuniteta. Poslanci Rad!Čeve stranke bi bili morali priti v Belgrad in neposredno vplivati na izpremembo poslovnika, kakor so to storili ostali državni poslanci. Zadržanje Radičevih poslancev jp velike važnosti za delo v ustavotvorni skupščini, ker se spričo njihove odsotnosti sicer ne bi mogli vršiti nekateri zelo važni posli, kakor n. pr. likvidaciia stanja v okupiranem ozemlju. Italijani ravno radi tega našesra notranjega vprašanja ne evakuirajo Dalmacije. Radičevi poslanci bi morali priti v konstituanto. da delujejo za dobrobit države in naroda. STROKOVNE ORGANIZACIJE POD DRŽAVNO KONTROLO! LDU. Beograd. 21. januarja. Na konferenci zastopnikov političnih oblastev, ki se le vršila v ministrstvu za notranje styari in na kateri so razpravljali o ukrepih, ki so potrebni zoper protidržavne elemente, je med delegati došlo do popolnega sporazuma na podlagi vladne objave. Giede delavskih sindikatov mislijo delegati, da nai se dovolijo samo oni. ki so organizirani na čisto gospodarski podlagi. Da se ne bi dogodilo, da bi bili ti sindikati v bodočp centrale komunistične propagande. se predlaga, da bi politična oblastva v bodoče nadzorovala te institucije. IZID GLASOVANJA NA SOCIJA-L1STIČNEM KONGRESU V LIVORNU. LDU Livorno, 21. jan. Pri glasovanju za resolucije, ki so se sklenile na socialističnem kongresu, je dobila resolucija unitaristov 89.028 glasov, resolucija secesionistov 58.783 in koncentracija 14.965 glasov. 981 oseb ni glasovalo. NEMŠKE STROKOVNE ORGANIZACIJE ZA SOCIJALIZACIJO. LDU Berlin. 21. jan. Odbor splošne nemške zveze strokovnih organizacij je soglasno'sprejel socializacijski program, obstoječ iz 21 smernic, ki v bistvu sprejema Le-debour - Helferdingove predloge. za leto 1921 ie izšel in se razpošilja naročnikom. Organizacije in posamezniki, ki ga še niso naročili, naj ga čimprei na-roče pod naslovom ..Tajništvo JSDS. Ljubljana, poštni predal 168“ ali pa ori upravi ..Napreja" v Ljubljani. — Trdo vezan izvod velja 14 K; kd naroči več kakor 10 izvodov, dobi pri vsakem izvodu 2 K popusta. Bolniško zborovanie v Sloveniji. Slovenski obrtniki so že nekaj časa vodili boj zoper sedanji ustroj bolniškega zavarovanja v Sloveniji in se tudi Izrekali zoper zadnjo uredbo ministrskega sveta, ki ie med drugim prinesla delavstvu obligatorno družinsko zavarovanje, preuredila lestvico mezdnih zaslužkov in sankcionirala izvrženo centralizacijo bolniškega zavarovanja v Sloveniji Na podlagi take resolucije, ki so jo obrtniki sklenili na svojem shodu v St. Vidu nad Ljubljano, dne 9. t m., ie sklicalo poverjeništvo za soci-jaJno skrb v Ljubljani z* 19. Januarja popoldne konferenco, b kateri Je povabilo zastopnike obrtnih zadrug in zastopnike okrajne bolniške blagajne v LjubljanL Na konferenci naj bi serazgovarjalo ln sklepalo o reorganizaciji ta poslovanja «kr. botn. Mazaine v Ljubljani. Takoj uvodoma Je blagajna protestirata proti načina sklicanja konference. Poklicani so bili obrtniki, ni se pa pozvalo delavcev, da bi vlada tudi slišala njihovo mnenje o morebitni preosnovi ta o sedanjem poslovanju zavodovem. Na konferenci Je blagajna odločno branila temelj sedajnega svojega ustroja, kt s« sicer mora še izpopolniti in Je dokazovala prednosti, katere hna centralno upravljani zavod pred raznovrstnimi malimi blagajnami. Predvsem se je povdarHo, da sega reformni program delavskega zavarovanja nazaj na leto 1904, ln da so že avstrijski osnutki delavskega zavarovanja poznali to priznali centralizirano upravo. Saj se Je v rajni Avstriji izkazalo, da je od 3000 obstoječih malih blagajn 2000 odpovedalo, ker ni zmagovalo svojih po zakona jim predpisanih nalog. Po prevrata, ko smo prišli do spoznanja ničvrednostl v veliki množini podpisanega vojnega posojHa, Je postalo polno teh malih blagajn tudi v naši deželi pasivnih In insolventnih, tako da so bile primorane ozirati se po pomoči Ministrstvo za socijalno politiko ie sicer res že začetkom 1919 Izdelalo osnutek novega delavsko-zavarovalnega zakona, ki pa radi različnih gospodarskih ln socijalnih prilik v naši državi še do danes ni zagledal belega dne, dasi je bil pozneje ie temeljito predelan. To zamudo Je takratna Narodna vlada slutila, vsled česar se Je sama lotila potrebne reorganizacije, ki jo Je izvedla, potem ko se je o nfej razpravljalo na en-ketl dne 28. februarja 1919 pri deželni vladi v Uubljani. Ker se je storil s tem velik korak k zbllianta naše delavsko-zavarovalne zakonodaje s hrvatskim obstoječim stanjem ta je slična organizacija tudi predvidena v ministrskem osnutku, Je ministrski svet dne .11. oktobra 1920, Sl. Nov. 256, zdal uredbo, ki i« odobrila od Narodne vlade postavljen položaj v Slovenili, tičoč se bolniškega zavarovanja. To dejstvo so odobrili tudi delavci. Strokovna komisija ln »Nova Pravda* sta se temeljito bavtle s tem vprašanjem ta /mučenega človeka, in meni te bilo lasne da ne potrebuje gospodarstva, nego le želi da bi minul čas in — slava BoffU. Rad sem se mudil pri nlom in bil nleeov eost dva ali tri dni. Liubil sem nieeov dom park. velik sadni vrt. reko in niecovo filozof'io. malce medlo in oostobesednn. vendar iasno. Gotovo sem llnbil tudi njeera samega, dasi teea ne morem s preoričaniem reči. kakor se doslei ne morem spoznati v svotih tedamih čustvih. Bil le razumen, dober, zabaven in iskren človek. 8 prav dobro pomnim, da mi ie bilo knkar mi le razkrival svoie ta>ne misli in noudanal narno oriia-teiistvo neoriierno in mučno. V nie-govetn oriiatelistvu do mene le tičalo nekaJ neudobnega, težkega in liubše bi mi bilo navadno prijateljsko razmer ie. — Šlo ie &ato, da mi ie nenavadno usraiala nletrova žena Marija Sercie-ievna. Nisem bil vanio zaltubllen. vendar mi le bil všeč nien obraz oči. ghs in liola: hrepenel sem oo niei-ako ie nisem dobo videl, in moia ilo-raišliiia si ni nikogar tako rada slikala. kakor to mlado krasno ln eleeant-no žensko. Kar se tiče nle same. ni- Vladnl osnutek ima v mislih, da se odredijo v delokrog bodočih okrožnih zavarovalnic tudi razni drugi posli, ki se odnašalo na zaščito delavstva in njegovega Interesa, kot n. pr. posredovanje dela Itd. Ne bi bHo v interesu stvari, da bi se taki posli opravljati od raznovrstnih malih blagajn, kojHi posle vodijo različni postranski zaslužkarji brez vsakega zanimanja za stvar. Obrtnikom se je na podlagi zbranega gradiva prečitalo, kako malo skrbno so prejšnie male blagaine v veliko večini zadoščale svojim zakonitim predpisom. Število delodajadcev se le po izvršeni centralizaciji v nekaterih okoliših povišalo do IfcO odstotkov in 150 odstotkov. Vsi ti delodajalci svojih pomočnikov in delavcev prej sploh niso imeli zglašenih! Na podlagi teh dejstev In statističnega materljala ‘m sledečega razgovora so obrtniki Izjavili, da tudi oni sprejemajo nave dena načela modernega bolniškega delav sega zavarovanja, s čimer opuščajo vsak boj proti sedanjemu ustroju bolniškega zavarovanja. Sedajne njihove zahteve so deljene. Čull smo zahteve po pariteti v zastopstvo bolniških blagajn. Drugi so zopet pf-pisl-rall misel, da imej delavec vso blagajnična opravo v svoji roki, zato pa, da tudi nosi vse prispevke In vso odgovornost pred zakonom. Edini so si pa v tem, da zahtevalo od vlade, da izdela osnutek obveznega bolniškega in starostnega zavarovanja za obrtni stan. Delavstvo tej njihovi zahtevi ne bc delalo nlkakih zaprek, temveč Jim že’l da bo trud obrtnikov v tem ozlm uspešen. Republika. S to parolo ta rasnimi drugimi gesli, kakor »proč z militarizmom«, sem s pravično agrarno reformo« kateri so v pro-gramu in načelih socijalne demokracije, le šla omenjena stranka v volilni boj. Na shodih, sestankih ta zborovanjih so socl-jalistični govorniki poudarjali te besede !n s tem razredno nezavedno ljudstvo poučevali in spodbujali, da se zavedajo goie resnice, da le samo ljudstvo prt volitvah v konstttuatrto tisti faktor, ki bo odločeval z oddajo svojih glasov, kakšna bo naša država v bodo* dobi, ali monarhistična, ali republika, aM se bo ljudstvo samo vladalo, ali Jo bodo vladale posamezne osebe. Toda izpod besede republika so zasledovali nekateri stari imperialistični fana-ttkarjl čisto dragi cilj, ta sicer so računali v slučaju, da dobe republikanci v parlamentu večino, bi bila mogoče dosežena republika ta s tem momentom bi nastal preobrat, ki bi povzročil razkol države ta ngla-diJ pot uresničenju habsburške propagande. Hortiieva vlada na Madžarskem vlada popolnoma v duhu Karta, hrepeni in dela z vso sito za zgraditev razbite bivše Avstro-Ogrske. To ie jasno, kar znači tudi to, da je postavila bela garda vojake na nen^Sko-avstrlisko mejo, kateri bi v slučaju revolucije, ki Jo Inscenirajo propagator-Ji sedanje krščansko socialistične vlade v Avstriji zasedli, in ljudstvo bi se moralo ukloniti meščanskim teroristom, to ie diktaturi in vpostavrtvi monarhije Habsburžanov. V t>m bi ml podpirali to akci- jo, s katero bi Izvršil velik zločin nad našimi nemškimi sodrugi v mladi avstrijski republiki, za katero so izbojevali mnogo hudih političnih bojev, prestali velike nedomlsljive gospodarske krize ta ravno v tej dobi je njih obstoj iako Igran, ko stoji dTiava vsled fantastično velikega deficita v državni upravi pred propadom. V pojasnilo tako mislečim moramo poudarjati,‘da Jugoslovanska socijalna demokracija niso kulisa, za katerimi bi razni konservativci propagirali sestavo bivše imperijall-sti&ie avstro-ogTske monarhije, ampak !c stranka, ki odklanja vsako tako gibanje ln boče izvesti v tej državi svobodno demokratično republiko, v kateri bi bHo ljudstvo zadovolino. Ce pa še ni bilo mogoče dose- či republiko ln odpraviti militarizem ter Izvesti agrarno reformo, Je temu krivo liudstvo samo, ker ni oddalo glasov tisti stranki, ki hoče preustrojlti državo po volji naroda samega, ampak jih Je oddalo tistim, ki so za nadaljevanje sedanjega državnega sistema, sedanje bede in nezadovoljnosti. Dejstvo, da nismo dosegli republiko, nas nikakor ne sme ustrašiti, ker smo republikanci in ostanemo po mišljenju, zato je naša sveta dolžnost, da se še bolj trdno popriinemo naše ideje hi jo razširjamo. In sedaj, ko država pripravlja občin- j ske volitve tajno, mora biti vsak somišlje- ‘ nik na mestu, da dobimo v občinske od bo- ! re republikance, socijaliste, ki bodo pri bo- j dočih državnozborskih volitvah volilce kot i take podpirali in ne žadu Je vali hrepenenje ljudstva, kakor so to delali sedanji. Film. V zakaleni gostilni ie capin ori rezkem banačanu vžival cvetje iz vrtov dnevne kulture. V fantaziji se mu je pojavil pester in kričeč film Uubijanske družbe. Iz temnega kota mu je sliko motil hreščeč glas: „V mrzlem Gruberjevem kanalu so pravde za ločitev zakona najcenejše...** Capin je malomarno začel Citati meščanske dnevne inserate. Ostro je zapičil oči: ..Mlada, dobro situirana dama želi zdravega, doraslega gospoda samca!"... Buml To bo zame nekai. svobodnega capina nal ... Prodajmo dušo!... Nekaj kolon dalje pa ie mastno debelo bral: ..Mladenič, 25 let, z eno milijonskim premoženjem želi znanja z inteligentno in mlado krasoticoP.. Bum! To je pa kak zlatoverižni bančni Špekulant . .. Capin je nehote začel razmišljati o visoki kulturi Ljubljane, nekdaj in sedaj, zlasti, ko je še prelistal dnevno vest o operi. Starim Ljub-Ijancem. onim filistejccm. ie bil višek kulture — kranjska klobasa, kislo zelje in ocvirki. Te kulturne ..artikle" so pošteno prebavilu Sedanjim zlatoverižnim Ljubljančanom? ... Ljubljana ljubi opero... Zlatoverižniki pa ustanavljajo vesele kote ala ..Moulin rouge“ in ..Chat noir“... Da zlata veriga nas dviga nnir«... Da zlata veriga nas dviga ostane Figa**. Politične vesti. ■* netočne vesti. V poročilu o prvi. stii odbora za revizijo poslovnika je pnnrsei ljubljanski dopisni urad glede '■ziju $t>1#w«kr8tični poslanci, odnosno v njih imenu posl. Eibin Kristan, so zahtevali, da morajo biti v odboru za izpremembo poslovnika zastopniki tudi onjli skupin poslancev, ki niso položili prisege, kajti sicer bi socljalisti ne mogli sodelovati v omenjen nem odboru.« + Povelje za aretacij« Šušteršiča, »Obzor« poroča U Gorize: Karabinijcrske postaje na Primorskem so od vlade dobile nalog, da takoj aretirajo dr. Ivana Šušteršiča, če bi prišel v Julijsko Benečijo. Ta naredba še v zvezi s Šušteršičevo prošnjo, da mu vlada dovoli stalno bivališče na Primorskem, katero prošnjo pa le vlada odldonlla. + Kako se razdeli avstrijski vojm materij *l? »Zmagovite« države so sedaj sporočile, kako se razdeli v Avstriji zaplenjeni vojni materljal med posamezne države. Po ten sporočilu bi dobila Francoska 11, Velika Britanija 8, Italija TO, Zedinjene dr- žave 4, Ja/ponska 3 in »Srbija« 4 odstotke. V utemeljitvi take razdelitve stoji: Zahtevam je bilo ugodeno ne samo na podlagi pravičnosti, važnosti bojnih sil kake države, ampak tudi na podlagi časa, ki je bil uporabljen v izvršitev prevzetih nalog, po številu žrtev, posredne in neposredne pomoči ter po izgubah. — Jugoslavija torej ni dobila zopet nič, kar nazadnje, ni taka škoda; nam vsaj ne bo treba aranžirati »krvavih pojedin«... + Andrassyfeva stranka ua Madžarskem. Ta teden je grof Andrassy ustanova novo stranko, ki jo bodo tvorile levičarske frakcije m centrum parlamenta: intransl-gentna skupina krščanske narodne stranke, tkzv. Szmrecsanyjeve skupine, del krščanskih socijalcev in disidenti. Ideja, ki veže vse te različne elemente, je izrecno habsburško-monarhistična. Stranka ima 70 poslancev. + Prvi javni prepir. »Humanite« le naslovila na vso sociiaiistično javnost odločen protest proti nameri »odpadnikov*, ki zahtevalo, da se ime tesa Usta izpremv ni. Stvar je namreč taka, da stari uoravol svet dnevnika »Humanite«, ki sestoji iz Brackcja, Biuma, Longueta in Moureta (torej samih »odpadnikov*), še ni odložfl svojih funkcij, dasi praviio oovt komunisti, d« po dogodkih v Toursu nimajo tl ljudje nl-kake besede več pri stvari zlasti še zavo-Ijotega, ker Je bil v tem času Imenovan že drugi upravni svet (s strani komunistov se. veda). Sploh, pravijo tretjeinternacionalcl, kako je mogoče izzvati sitnosti radi stvari, ki prihaja od samega Jaures-ja (ta je, kakor znano, ustanovitelj »Humanite«), Nasproti temu pa odgovarjajo antlkomunlstfč-ne skupine, da ne smatrajo sedanjo komunistično stranko za nadaljevateljico stara zedinjene stranke, zlasti ne raditega, ker se Je popolnoma ločila od Jauresjevega so-cijalizma, kar se tudi nam ne zdi tako ne-utemeljeno, če pomislimo na razne bodico in smešenja v komunističnih listih, na ra-čun Jaures-ievega delovanja. O tej zadevi bomo še kaj pisali. + Šele sedajl Brzojavka Iz Carigrada poroča, da so se francoske čete poštnin* orožia proti Wranglovim četam, ki so nastanjene v Četaldžl. VVranglovcI (kozaki) so se uprli in pomorili svoje častnike. Francozi so se vmeSaU, toda kozaki so odgovorili s tem, da so ustrelili deset Senegalcev in ranili mnogo drugih, med temi tudi dva častnika. Cataldško taborišče le bilo nato obkojleno in Francozi so proglasili preki sod. — Ce je to res, potem zbo-goni spomladna ofenziva proti boljšcvl-koml + Se ena podobna. Med četami generala 2eligovskega ie izbruhnjj upor. Na vi*., niških ulicah je prišlo do krvavih spopadov, tekom katerih so bile uporabljene ročne granate in celo artfleriia. 4- španski socljalisti proti in. intem*-cijonall. Odbor socialistične stranke, ki se se je sestal te dni, sc je izrekcJ proti pristopu k tretji Internacionali z 10 slasovi proti 3. Enaindvajset moskovskih točk le odbor odklonil z 7 glasovi proti 6, + Znižanje ameriške volske. Amerl9rt senat je sprejel zakon, ki določa znižarje vojaškega kontingenta na 150.000 mož. Ge. 'neral Pershing je želel stalno vojsko, br> ječo 200.000 mo. Organizacijski vestnik. Sz siranfce. Iz centralnega tajništva JSDS. Danes začnemo razpošiljati nove izkaznice in pristopne izlav? vsem organizacijam, ki so Jih naročile. Tiste organizacije, ki smo jim zadnji čas poslali manj. nego so naro* čile. naj naznanijo, če in koliko izkaznic ali pristopnih izjav nai jim še pošljemo. Nove izkaznice so nekoliko drugačne od prejšnjih, zato pa še ni treba prejšnjih takoj zame- sem imel določnih namer in nisem o rnčemer saniaril. b mi ie vedno kadar sva ostaiala sama. prihajalo na m>sel. da me smatra nien moz za svoieva nriiatelia in mi oostaialo mučno. Kadar mi ie ifirrala Hube mi oesrni na klaviriu. ali mi pripovedovala karkoli zariiiTiiveGra. sem io z veseliem poslušal in isti čas so se mi v erlnvi ooraiale misli, da liubi svo-ie?a moža da ie on moi oriiateli in da me ima sama za nieeroveea nrlla-telia: tedai ie moie ugodno občutie izoinialo in oostaialo mi ic neoriiet-no. mučno in tožno. Ona ie to premeno ooažala in navadno govorila: »Dolečas Vam le brez Vašccra ori-latelia. Moram noslati ooni na oolje«. Ko ie nrišel Dmitril Petrovič, le ona t^ovorla: »No. sedal ie prišel Vaš priiateli. Raduite se!« Tako te teklo živltenic poldrugo leto. Neko iuliiske nedelle sva se z DinitrViem Petrovičem, ker nisva imela drueeea dela, odoellala v veli-. ko selo Klušino. da ta*n nakuohna i prigrizka za večerio. Dočim sva ho- I či‘a oo trgovinah, ie zašlo solnce in naoočfl večer večer, ki va srotovo nikdar v živHenfci ne oostabfm. Ko sva nakunila mil« Dodobneea sira in okamenelib no katranu d^ečih klobas. sva stODila v krčmo, da Dovora-šava oo pivu. Voznik ie šel v kovačnico oodkovat konie in naročila sva mu da ea orjčakmeva ori cerkvi. — Izorehaiala sva se. razeovariala. smejala nakupiienemu blaeru. a za rama ie lazil molče in skrivnostno kakor detektiv človek, ki ie nosil v našem okrožiu dovoli čudno ime »Štirideset mučencev«. Ta »Štirideset mučencev« ni bil drugi kakor Gavrila Sierverkov. imenovan na prosto Oavriuška. ki ie bil kratek čas moi sluga, a sem Pa odpustil radi piiančevania. Služil ie tudi pri Dmi-triiu Petrov.iču ter bil vsled iste na-na3ce odpuščen. Bil le silen piianec in vobče ie bilo vse nietrovo živlienie crav tako zapito in razuzdano kakor on sam. Nterov oče ie bil svečenik, mati plemkinja, to se nravi, oo roi-stvu Je otiDadal orivileeovanemu stan« toda kadar sem gledal v izpiti, pohlevni, vedno ootni obraz, v nieirovo ruiavo že osivelo brado v ntesrovo s?roitia§no, rHEtrcnno suk* n*co in rd^čo sraico smiščeno čez hlače, nisem mosrel nafti trti sledu o tem kar se v naSem družabnem živ-lieniu naziva orivileeii. Imel se ie za izobraženega io ie oravil. da ie oo-haial duhnvsK.o učMišče, ki «a na ni dovršil ker ie bil radi kaienia izkliu-čen : nato ie nel v cerkvenem zboru in živel kaki dve leti v samostanu, kier so va zonet izklhičill. a tu no radi kaienia nesro radr »slabosti«. — Prehodil ie Deš dve euberniii. vlagal nrošnie na cerkvene svete in nristoi-’ ne oblasti in ie stal trikrat nred sodiščem. Slednjič ie obtičal v našem okržiu. služil kot lakai. crozdni čuvat, oisar. cerlcveni strežnik, se ožen:l z bjezoosclno vdovo-kuliarico in se končno ooereznil v lizunsko živlienie tej* se tako vživel v nte^ovo b'atn in ostudnost da ie o svoJem nrivile^ira-nem nokolieniu govoril sam z neko nefotovostk). kakor o baiki. V oni-sanom času se notenal okro? brez nosla. izdaiajoč se za ž!vinordrav-nika ali lovca, a niegova ?pna i^ i^rez sledu izginila. (Dalie prih.) ujavati z novimi, škoda casa, pa tudi denarja, ker oboje lahko drugam boljše obrnemo. Organizacije, lei imajo še stare izkaznice v zalogi. jjh tudi še vse lahko porabijo in šele potem naroče nove. |i sirek, ©rgarcii&sirt. Podružnica kovinarjev na Jesenicah sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo 30. t. januarja ob pol 9. uri pri »Jelenu« na Savi s sledečim dnevnim redom. 1. Pozdrav in poročilo predsednika, 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika, 4. Poročilo kontrole^, volitev novega odbora, 6. volitev delegatov za pokraj. kongres Osred. društva kovinarjev. 7. Raznoterosti. Ako bi občni zbor ob napovedani url ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje ne glede na število navzočih elanov. — Odbor. Vestnik SvObOCfe. KuiiSjnica »Svobode« v Lfublsatsl zaorta Sodriuroin naznanjamo, da bo od Dondelika. cine 24. t. m. centralna knjižnica »Svobode« v Liubliani vsled areureditve za nedoločen čas zaorta Vse sodruve ki imaio kniitre tenosoiene ooozariamo. da nai iste v določenem roku vrneio vsak ponde- liek in četrtek. Seja »S. K. Svobode« se bo vršila v pondeljek ob pol osmi uri zvečer v društvenih prostorih v Selenburgovl ulici 6. II. Dnevna kronika. Pooisovanle fiudi in živine se Drčne do vsei državi z 28. ianuar-iem. Vladne odredbe vsebuieio odločbo da se vs: določeni nonisovalci. ki bi se ne odzvali svoji dolžnosti ka-*Ptiieio z tri oho do 200 dnariev ali do 3 mesecev zanora ter da moralo povrniti vse stroške naknadnega oo-oisa Scdrue Rudolf Vrtnik ie včeral umrl v liublianski deželni bolnišnici. Kdor pozna delavsko cribanie na Slovenskem iz oreišniib let. ta mora poznati tudi Vrtnikovo ime. Vrtnik spada med one sodruee. ki so tnneero delovali v nekdaniera delavskem izobraževalnem društvu v Liubliani in v po!;t:čnem eibaniu naše stranke, ko ie bilo naihaiše Dregamanie delavstva na dnevnem redu. Pogreb dragega nokoimka se bo vršil danes popoldne. Blag mu bodi spomin! Umrl te notar Luka Svetec, V Li-tdf ie umrl 21. t. m. ob pol 2. ponoči siarosta slovenskih narodnih boiev-nikov notar Luka Svetec. Roien ie bil 8. oktobra 1826 v Podtrorki pri Kamniku. Po StudKah le sUiž:l nri so-v I-hiblfani. na Hrvaškem in Kraniskem. Leta 1869. ie postal no-■tar v Idriii in 1872. v Litiii. Pozneje le bil deželni in državni poslanec. Svetec se !e bavil tudi s nisatelieva-niem. Nieeova politična smer ie šla za zedinieniem Jugoslovanov. Mnogo let ie hil tudi podpredsednik šolske Ciril-Metodove družbe. O Luki Svetecu lahko rečemo, da le res živel svniemu nrosramu in bil vztra-ien bolevnik za svoie ideale. Kolki so doill. Finančna delegacija sporoča. da so došli novi kolki in jih ima zopet dovolj v zalogi. Upa, da jih ji ne bo več zmanjkalo. So že pričeli. Kakor poročajo betgrafl-skt »st!, so nekateri kapitalisti že Izkoristili sedanji položaj fn znižali plače delavcem, zlasti onim, katerim je vlada razpustila organizacije. Saj tega trenutka so komaj čakali, ko bodo lahko mirno razdvoji li moč delavsva in s tem delavce svobodno in brez odpora izkoriščali. Prevzemanje avstrijske živine za Srbijo. Na zadnji seji gospodarsko-finančne-ga komiteja ministrov je bilo sklenjeno na predlog ministra za kmetijstvo dr. Velizar-ja Jankoviča, da se pri avstrlj. vladi urgira radi čimprejšnje dobave živine, ki nam jo mora Avstrija po mirovni pogodbi Izročiti. Komstja strokovnjakov, določena za prevzetje živine. Je snoči odpotovala na Dunaj. Najvcčja tobačna tovarna v Jugoslaviji. Vprašanje o zgradbi vdike tobačne tovarne Je defnitivno rešeno. V Smederevu se zgradi moderna tobačna tovarna, ki bo naj-vecia tr stroke v Jugoslaviji. Odpuščeni uradniki Ministrski svet je z ozirom na obstoječo uredbo o regulaciji uradnikov ministrstva prehrane In obnove zemlje odpust« okoli 130 uradnikov iz dr-Savne službe,* ker ilb ie za sedaj preveč. Proti špekulacijam. Prometno ministrstvo je ukinilo dovljenie o prevažanju blaga v Bosenski Brod, ker so tam razni trgovci nagromadili velike množine raznega blaga v špekulacijske namene. — Vojaško - taksni obvezane! se opozarjajo. da se morajo dotlej, da preneha dolžnost vplačevanja vojaške takse, vsako leto v mesecu ianuarju zglasiti v občini svojega bivališča, (v Ljubljani na magistratu, Oaletova hiša, II. nadstropje). 7 izrednega občnega zbora društva Jugoslovanskih novinarjev. Na izred. občnem zboru društva jugoslovanski novinarjev se le sklenilo da se moralo vsi Usti strogo ogibati osobnlb nanadov In žalitev čla-HaLure<,n,štev drugih, tudi oolitlčno ski»ni?n”ih ,!st°v- — Obenem se le Uii li«i„va nra7-n»te>0 uredništva Vdov dan *tev«! I. mat. v.aov aan iUt1jla in .. .. nienia 1 decembra 0ba sk|ena sta za v«e člane društva obvezna __ Državna posredovalnica za PrJ vseh podružnicah Drž. poasrodoval. 7a de. j lo v Ljubljani, Mariboru Ptuju in Murski j Soboti je iskalo v preteklem tednu od 9. 1 do 15. januarja 1921 dela 181 moških In 51 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 128 moških In 76 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo v tem času 108. Promet od 1. januarja do 15. januarja 1921 izkazuje 853 strank in sicer 347 delodajalcev. Posredovanj se Je izvršilo v tem Času 180. Dela iščejo: pisarn, moči viničarji, kovači, ključavničarji, kleparif. krojači, šivilje, peld, mlinarji, mesarji, pleskarji, dninarji, dninarice, trgov, sotrudniki, sotrudnice, kuharice, služkinje, postrežnlce vlagalke. vajenci, vajenke Itd. V delo se sprejmejo: kamnoseki za granit, brusači za jedilno orodje, ključavničarji, modelni In navadni mizarji, vrtnarji, tesarji, usnjarji (Rotgerber, Welssgerber), elektromonterji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, ščetarif. vajenci, vajenke Itd. Čevljarska zadruga za Ljubljano ln okolico naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 30. tm. preizkušnja za pomočnike. Prijave sprejema zadružni načelnik Karl KordeHč. Rimska c. 5. do 26 t. m. k Pozor ribiči! Dne 28. t. m. ob pol 21. se vrši v hotelu Uniona, (rožnata soha) ustanovni občni zbor slovenskega ribar-sijega društva v Ljubljani. Kdor se zanima za ribolov, naj se udeleži občnega zbora 1» pristopi k društvu kot član. Zvišanje cen električne železnice? Beo-cradskl dffj^ilk poroča; da bodo vsled velikega deficita ljubljanske električne cestne železnice zvišali cene vožnji na 6 K. — Dobro jo Je pogodil, ali če govorimo odkrito, je predlagal, da naj ljubljanske kurete zapeljejo v remlzo na Zaloško cesto in Uh spravijo za muzej. Zaredi smrti vojvode Mišiča ostaneta obe gledališči v petek dne 21. In v soboto dne 22. tm. zaprti — Umetniška noč. Dne 31 t m. priredi ljubljanski pododbor Udruženja gledaliških Igralcev v vseh prostorih Narodnega doma II. nmetniško noč. Opremo Izdelujejo Dolinar, Gaspari, Kregar, Skružnv, prof. Santd, Sternen, Podrekar In Vavpotič. Faraonsko stopnjišče. Velika dvorana, rezervirana za ples (enipire-stil). Mala dvorana v indijskem stilu za bar. Stranski prostori: budoar za dame, kadilnica, Igralnica, Sokolova dvorana z narodnimi paviljoni, za prosto zabavo. Pri plesu svira orkester dravske divizije, v Sokolovi dvorani pa operni orkester (koncertne točke) in kabaret. Umetniška loterija bo obsegala dele naših najboljših umetnikov. Prenotacije za vstopnice se sprejemajo vsak dan od 2— 6 v pisarni Udruženja gled. Igralcev SHS, Dramsko gleda'Išče, Koncert salonskega orkestra se vrši v nedeljo 23. tm, v velikem salonu gostilne »Drašček«. Bohoričeva ulict 9. Vstop prost. Zaletel se Je lep pes, čuvaL Poizve ss v kavami Prešeren. V zrak Je zletel! Pod Llpoglavo, občina Dobrunje, so delavci vrtali kamenje za nasipanje ceste. Zavrtali so mino, ki se niki-kor ni hotela vžgati. Tedaj le k delavcem pristopil junaški, 23 letni, posestnikov sin Matevž Drglin iz St. Pavla ter jtm porogljivo omenil: »Kaj! V vojski sem bil! Granate sem metal, pa ne bom te mhie spust« v zraki«... Vzel je sveder In začel vrtati po mini Kar naenkrat se je zaiu! pok, mina se Je razletela in dvignila Drg*i-oa visoko v zrak tako. da Je še drugega delavca poškodoval. K sreči Je zadobB ie nekaj prask in poškodb, katere sedaj zdravi v bolnici. Smrtna nesreča. 451etnl posest, T. Zupin Iz Pšate pri Cerkljah je šel s svojim 14 letnim sinom Tomažem v gozd »Za dnom«, ki leži na veliki strmini. Prežagala sta na dvoje s koreninami izruvano drevo. Ko sta drevo prežagala, je debelo koreninsko deblo podsulo oba, očeta in sina. Očetu je 'korenina zlomila vrat. Bil je tako! mrtev Sin Je ostal nepoškodovan. Rudarska nezgoda. Rudarska delavca, 25 letni Leopold Pristov in 45 letni Ivan Rozman sta šla v rudniški rov nad 2irov-niško Planino (Javornik, Gorenjsko) — z navadno karbidno svetilko. V rovu so se plini vneli In oba delavca težko po glavi In rokah obžgall Prepeljali so ju v ljubljansko javno bolnico. Rodbinska tragedija. Včeraj popoldne je sodna komisija odšla na Sl Peterski nasip štev 53, da je ugotovila dejanski položaj rodbinske tragedije, katere žrtev je postal 36 letni Ivan Vrhunc, prekupčevalec deželnih pridelkov. — Ivan Vrhunc se je s svojo mladb ženo udeležil plesne zabave v hotelu »Tivoli«, katero je priredilo »Društvo ljubljanskih izvoščekov«. Na plesu sta ostala do 3. zjutraj, nakar sta odšla domov, Na domu se je med njima vnel oster prepir zaradi neke »Tončke«, ki je bila intimna znanka Ivana Vrhunca v času, ko je Emilija bivala pri svoji 75 let stari materi na Westfallskem, kjer je morala sebe, tri otroke in mater preživljati s težkim delom v \vestfallskih rudnikih. Emilija je hči rudarja Pavloviča, ki je tam umrl. Emilija se je decembra lanskega leta povrnila z materjo in otroki k možu v Ljubljano. Do zadnjega je v družini vladal mir. V prepiru je nastal metež,'v katerem je ženi prišel v roke revolver. Ta se je iz-prožll in strel je zadel moža v glavo, ki se je takoj zgrudi! mrtev na Ha. Po končanem komisiionalnem ogledu so truplo prepeljali v mrtvašnico. Zena, katero so pripeHal! popold. iz zapora h ko-misijonalnem ogledu, je pri pogledu na moža težko omedlela ter so jo morali prenest! v sosedno stanovanje. Danes tekom dneva se vrši sodna obdukcija ustreljenega Ivana Vrhunca. Tragedija: mož — mrtev, žena v ječi, otroci brez staršev — vsled prepirov in ljubosumnosti Med senzacliželi-nim prebivalstvom šentpeterskega pred-mesta Je naravno tragična dogodba zbudila veliko zanimanje. Pegasti In trebušni lesar sta se pojavila med ruskimi begunci v Erceg Novai. Kulturni vesmlk. Marijonetno gledališče. Radi upravmh težkoč prekinjene predstave se bodo odšle! vršile vsako nedeljo In praznik ob 3. popoldne in ob pol 6. zvečer v veFkl dvoran! Mestnega doma. Prihodnja predstava bo v nedeljo 23. t. m. te sicer popoldne te zvečer »Nov Prolog« in tridejanka »Začaran! princ«. Vstopnice se dobe v predprodaji v L nadstropju Mestnega doma dan pred predstavo od 3.—5. popoldne In na dan predstave od 10.—12. predpoldne, kako« tud* pri blagajni po! ure pred predstavo. Nova dramska dela. Pisatelj F. S. Finžgar Je dovršil trldejanko: »Razvaline žlv-lienia. katere snov le zajet Iz kmečkega živlleola. Fr Kosi Igrokaz »Mrakovi«. Marija Kmetova !e poslala ljubljanski glediškl upravi' dvodeianko »Mati« in enodejanka »Notturno«. (Gledališki list.) Mi zjihte varno pravico. Meseca novembra d. I. se le zeo-d'l na Jesenicah dogodek, ki bi bil sam na sebi obsoiania vreden. Oskrbnik v tovarni Kraniske industrijske družbe o. Verveear le s tem da ie silil voznike, da delalo do več kakor 48 ur, Drišel v kon?l;kt z v tovarni nameščenimi delavci. Konflikt se le noostril tako. da ie nekal delavcev odšlo nekega dne nred nie-vovo pisarno kier so zahtevali od e. Vervegaria z.adoščehla. Ob tet Drlkki ie nrišlo vsai do iznovedbi g. Verve-gana tudi do deianskeva smmada med ni;m in delavci. Vsak pošten človek taka deiania obsoia. ker ie obsodbe vredno. Pričakovati bi nač bi!6. da bo ravnateiistvo tovarne rredvsem kaznovalo svole-ga oskrbnika, ker le s kršHviio zakona o osemurnem delu dal Dovod, da'se le delavstvo tako razburilo, ter da bo na drugi strani ooiskalo tudi krivce na delavski strani, ki so zakrivili obžalovania vredni nrestonek. Daši so delavci zagrešili Dresto-Dek. vendar v temu slučatu kazen ne hi zamotila dobrih nosiedic. Vsak delavec ve. da ie orestoDek zakona kazniiv. G. Vervevar ie na gazil zakon o osemurnem delavniku že več mesecev, na se mu ni nič žaleča zgodilo. Ali ie čudno ootem če se ie nnsreč;lo kakemu huiskaču. da le delavstvo zaoellal k neoremišlienemu delaniu? Mesto oa. da bi vodstvo tovarne vsai sedat skušalo odstraniti vzroke tako veFkeva nezadovoli-stva fe oa naoraviio še novo goro-stasnost. Takoi o0 tem dogodku ie ravnateiistvo radi te afere odnustilo dva nCnoJnenia nedolžna delavca. — I:1en od teh dveh Fr. Beravs ki le še celo na lavnem shodu no! ure ored omenieniiti dogodkom govoril oroti temu da hi delavci šli korcorativno k oskrbniku, kar iahko s Dričami dokažemo. Na Dritožbo tainištva kovinariev radi te odpustitve ie ooverleništvo za soc. skrb. ki ca le zastopal c. dr. Mrak sklicalo na Jesenicah sestanek delavskih zauDirkov in zastopnikov obrata. Na tem sestanku so se zastopniki delavstva in zastopniki tovarne dogovorili, da. ako bosta _ omesiena dva delavca pri sodišču oorr»*'V.Tia jjj, bo tovarna zoper snre-lela v delo ter iima novmila nastale stroške. Pretekli mesec se le ta obravnava vršila, nri kateri sta bila oba delavca oproščena. Na oodiavi te oprostitve ie tainišfvo kovinariev še enkrat interveniralo ori Doverienl-štvu za trgovino in obrt in poverjenik ?e sicer obliub'1 da bo nosnešii •soreJem delavcev.zonet v delo. ven- dar ie čutiti, da nekdo namenoma na nristohvh mestih napačno informira. Mi bomo še nekoliko počakali, da dobe Dribko pomagati pravici do zmage tisti, ki so v to poklicani, ako se oa to ne bo zgodMo. bomo Da do-vcJri. kdo ie — lunin. Gospodarstvo. — Popis In žigosanje obveznic predvojnih posojil, Ker se nahaja v rokah naših državljanov še veliko število obveznic predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske, ki iz kateregakoli vzroka niso bile ob roku predložene v popis in žigosanje. Je finančni minister odredil, da se te obvez nice smejo žigosati še do vštetega 15 marca 1921. To je zadnji rok, ki se ne bo več podaljšal. Popisovanje in žigosanje bodo vršile v tem roku samo delegaclie ministrstva financ v Zagrebu, Ljubljani. Sarajevu, Splitu in Novem Sadu ter generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu. V imenu delegacije ministrstva financ v Ljubljani bo vršH ta posel davčni urad za mesto Ljubljana. Poživljam vse naše dr-žavliane, ki svojih obveznic predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske doslej še niso predložili v popis in žigosanje, da jih v gori navedenem roku osebno ali pismeno predlože davčnemu uradu za mesto v Ljubtjanl, ki jim bo obveznice popisal te žigosane vrnil. Pismene vloge je kolkovati s kolkom za 2 dinara. — Obrtniška konferenca. V Beogradu se le v sredo pričela konferenca obrtnikov Iz vse države. Naloga te konference le, ustvariti podlago za oilvotvorjenje splošne obrtniške zveze za vso Jugoslaviio. Na konferenco je došlo znatno število obrtnikov, da manifestirajo težnje svojega stanu. — Provizorični režim lužne železnice. Listi Javljajo, da je uprava južne železnice naznanila, da je Jugoslovenska vlada pristala na dogovor in da se vsled tega skliče konferenca, ki bo razpravljala o provlzor-nem režimu dne 5. februarja na Dana). S tem je dana Južni železnici možnost, da doseže provizorično uredttev stvojih stvari. = Socialistična gospodarska korespondenca. Pod vodstvom profesorja Emila Ledererja in Adalbcr-ta Halazija. katerima bodo pomagali Hilferding. Bernstein. AufhSu-ser in drugi znani sodrugi. ie začela v Heidelbergu izhajati revija, katere namen je seznanjati javnost in zlasti socljalistični tisk s splošno in proletarsko - gospodarskim položajem posebno na Angleškem, Francoskem. v Italiji in Ameriki. Revija izhaja tedensko in se socialističnim listom namenjena izdaja imenuje: „Weltwirtscbaftliche Korrespon-denz“. a izdaja za strokovne liste: WesteuropSische Sozialokonomf-sclie Korrespondenz**. Vodstvo ima dalje na razpolago že okrog f50 svetovnih listov, leaterih gradivo je pripravljeno javnosti podajati v krajših izvlečkih ali daljših člankih. Revija se naroča na naslov: West-europaische Sozialokonomische Korrespondenz. Dresdener Bank, Geschžftsstelle Heidelberg. Deu-fschiand in stane za Jugoslavijo približno 30 K. = Koliko ie Nemčlla doslej plačala ententi. Doslej ie Nemčija vsled mirovne pogodbe izplačala ententi vrednost nad 21 milijard mark v zlatu. Trgovske ladje so vredne nad 7 milijard, železniški materijal nad eno milijardo In pol. premog In koks 656 milijonov, državna in deželna last, ki jo je Nemčija izročila ententi. Je vredna okrog 4 in pol milijarde itd. Nemški papirnat! denar, ki kroži v inozemstvu cenik? na 7 milijard. Po svetu. — Novice Iz Primorja. Italijanska vlada misli ustanoviti slovensko gimnazijo v Ajdovščini te ne v OorteL — »Brez stanovanja«. Kakor poročate, je začel izhajati v Pragi kot glasilo organizacije »brozstanovanjcev« Ust pod gorenjim naslovom. — Dunajski motki! teden v februarju 1921. Na Dunaju se bo vrši! z ozirom na stare tradicije te povzdigo dunajske modne obrti, pod pokroviteljstvom tamošnjega trgovskega ministrstva te trgovske zbornice, v času od 3!. januagja do 7. februarja 1921. drug! modni teden,katerega se bo udeležilo črez 150 dotičnih tvrdk, k! bodo v svojih ateljejih nudile najnovejše predmete z modnega polja. Interesenti, ki niso prejeli nobenega posebnega povabila naj se obrnejo na: Zbornico za trgovino, obrt In Industrijo, (Kammer fflr Handef. Gewerbe und Industrie, Wlen, I, Stubenrlng 8.) Natančnejša pojasnila glede možnosti potovanja, nabave valut !n bivanja tamkaj, daje podružnica Nemško - avstrijskega urada za trgovski promet v Ljubljani, Resljeva cesta UH. — Iz Madžarske. Dne 16. t. m. so madžarski nacijonallst! v Budimpešti odkrili na trgu »Svobode« spomenik, ki predstavlja štiri province, odtrgane od Madžarske. Škof je pri tej priliki blagoslov« zastavo društva »prebujajočih se Madžarov«, dru- mu komunističnega režima terorizem najstrašnejše vrste po vsej deželi , , . — Za olomuškega nadškofa je bil imenovan dr. A. C. Stojan. — Tunel pod sueškim prekopom. Angleški inženirji se bavijo s predlogi o stavbi tunela pod Sueškim prekopom. Tune! naj bi nadomeščaj vrtilni most, ki je bil postavljen med vojno pri El Kantari, ki ovira plovbo po Sueškem prekopu. Preiskovalna dela so končali in našli niso nikakih nepre* magljivih ovir. S tunelom bi ohranili tud! redno železniško zvezo med Palestino ia Egiptom. — Anglija je baje poslala v Rušite velike množine zdravil, obleke in petroleja, — Brezžične zveze med Francosko te Špansko. 20. januarja se bodo otvoriie brezžične brzojavne zveze med Francosko ta Špansko. Brzojavke bado nosBe naslov: Vole Radio - France. — Vrh najvišje svernvne goro Mont Everesta bodo začeli zopet p.snovat!. Državni podtajnik za Indijo poroča, da ie dobfl dovoljenje od tibetske vlade ter da bo ekspedicija gotovo dospc-la na vrh. Z dovoljenicm tibetske vlade Je odstranjenih tudi precej političnih ovir. * Šport. Nov prh snega (par centimetrov) je paj zadnje dni v višjih legah po Gorenjskem. Švicarska hos, zveza je povabila Či. S. F. na mednarodno prijateljsko nogometno tekmo. Prva tekma Češkoslovaška : Švt. ca bi bila Igrana letos v Sviel, druga prihodnje leto v Pragi — TudJ Švedi ta Francozi se precej zanimajo za češki nogomet. Dvoje francoskih nogometnih moštev ss pripravlja — po poročilu čeških listov — n» propagandno turnejo v Jugoslavijo. Turnejo bo financirala francoska vlada. Dopisi. Velenje. Tukajšnja podružnica »Unij« *!ov. rudarjev«, je priredila v nedeljo 15. t. m. v gostiln! ge. Clngler strokovni shod. Shodu je predsedoval s. Valenčak, poročal je s. Leskovšek iz Celja. Ist! je v obširnem govoru razložil pomen strokovnih organ!« zač«, njih zadetek to cHJe. Razložil je tudi v jako razumljivih besedah razredni bo| proletarljata, ki že traja deset to desetletja, Dotaknil « je tod! taktike boja predvojnega in sedajnega časa, v »rokovnem g!«* banju. Pri tem je ugotovil, da so pred voj« no vodili organizacije strokovnjaki tel delavci, sedaj pa, poskušajo voditi organizacije razni ljudje, ki niso strokovnjaki hi tudi ne delavci ter trdijo, da so »komunisti«. Njih taktika ie organizacije razdirat!, stare voditelje blatiti ter oznanjevati »Diktaturo proletaTijata« Kd. Uspehi talcih komedij, ki jih m! Imenujemo reakcija, so nam Ib v spominu Iz časa železničarske s$av« ke. Vondar Jim Je bilo Se premalo, da" *» na stotine družinskih očetov pognali v obup spravili so se še na nov manever na rudarje. Celo leto so obljubovaii največ, če jim bodo šli rudarji na llrn. Ker se Hm’Hi to del.mia posrečilo, so rudarjem preskrbeli nekakšni reaketjonarn! akt v oblBd mf-Utarteadjo v slučaju stavke. Vse to se Je zgodilo zaradi nepremišljenega deia raznih nestrokovnjakov, ki so zavlekli v strokovne organizacije politično nazlranje. Govornik poudarja, laz bi nič ne omettfl o komunistih, če bi ne bil! nič zakrivili proletariatu. Ne morem pa preko tega, če vidim razbito proletarsko armado, vrženo ob tla. Koalicijski zakon, katerega so nam socialisti pridobi« v prejšnjih težkih časih, so nam sedaj takozvani komunisti imičfil s svojim nesposobnim vodstvom. Nam danes ne gr# *« to, d» bi ne sme« komunisti obstojati 'tt organizacije voditi, če jih razumejo! Ne gr# pa, da bi tl maloprldi proletarsko fronto razdirali, ter Izzivali katastrofo kakor na Madžarskem. Jugoslovanski proletarHat želi zedinjenje, a ne razdiranje. Nato !e s. Valenčak v lepih besedah še opozarjal na važnost organizacije ter zaključil shod, Okrajnemu glavarju v Slovenjgradcu pa svetujemo prihodnjič, da pravočasno uradno npnanl, da so koze v Velenju. oo—tolpi—......■■■um i i i \ Te In ene. • »Mesto na kolesih«. Na železniških tirih Mtzu Budimpešte stanuje v železniških vagonih okrog 7000 oseb. Stanovalci v vagonih so večinoma begunci Iz krajev( ki so pod romunsko vlado. Dober dan! in niknkih bolečin nd bodete imeli če voorabllate Feller« iev Flsa fin id in Elsa kroglilce, 6 dvoinatih ali 2 šoecilalni steklenici Elsa fluida 420- K. 6 škatLitc Elsa-kroellic 18.— K. Ideal vseh sredstev za negovante lenote so Fellerteva obraz"7! rmniada močneiše vrste; 15.— K. Fellerievo Dravo medici-1 nalnn Klimo mlečno milo z znamka »Elsa« 19,— K, Fellerleva Tanno* kina nomada za rast las veliki lonček 15.— K. — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Fugen V. Feller v Donii Stublei. Elsatrg St. 252 na Hr" vatskem so vseskoz zanesliivi i« oriDoročliivi, . (1) pri »Zlati lopati* ■■■ pral« Hammtrt hntidt, Ljubljana, tfalrazoijev irg M 7, nasproti Krllanske cerkve. Jos. Fabiani Ljubljana, PreSernova ulica 54, mi' nasproti glavna poit« mm Telefon Internrbitn H8. Veljka zaloga špecerijskega in kolonijolnega blaga, likerjev, -- namiznih in dezertnih vin -- Kdor fei želi nabaviti pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli posl užiti tvrdke meni meni Vabilo Lredni občni zbor Oblačilnice za Slovenijo reg. zadruge z ome eno zavezo ki se bo vršil dne 31. .fttnuarja 1921 ob 4. uri popoldne v uradnih prostorih zavoda v Ljubu ani, Šolski drevored 2-1. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1920. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Filip Uratnik s. r., odbornik. Janko Jovan s. r., predsednik. Ker imam na razpolago 10 rudosledstev, iščem kapitalista v svrho njih izrabe. Dopise na Iv. Polak, Retje 122, p. Trbovlje. —'T..................."""....... M\m trna Carl Pollak v Ljubljani izdeluje zopet priznano najboljša usnjate gonilne Jermene za vsakovrstne stroje in pogone, koie za prevleko mobllll specijalnega stroja in najokusnejših vzorcev. za hsvinasle mi-mk išče .BISTRA* kovinska industrija, Domžale. iz kavčuka Ciril Sitar UUBUANA .«■ ?®6ra ^ Splošna ključavničarska in mehanična delavnica se je otvorila. 0 Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar & L. T"" Jenkova ulica 9. Erjavec & Turk, Iz Havre v Ameriko samo 6 dni. Edina najltrajfia črta preko Havre, Cherbourg in Ant* werpen v Newyork. — Vozne SjL )[i j JtffjliP listke in zadevna pojasnila Iz- da ja edina konceaijonirana poto-valna pisarna BiBiMiWrwaiM ivan Kraker v Ljubljani Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta 13, Kolizej. F. BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trs 25. * UKAZ ni ampak ogromen dobiček naredite, ako še danes naročite ilnstrovan cenik ali greste v v veletrgovino R STERMECKI, CELJE št. 814, katera je dobila ogromne množine sukna, par-henta, volne, cefirja, druka in raznega manufakturnega blaga iz inozemstva ter prodaja po čudovito nizkih cenah. vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za sisnunfce in klobuke fh&imo c mm, v SiobB. posta Dsmžala rri IjufeilanL V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršsn v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. -------- COSUUCH-LINE TRST-AMERIKA H-fOI - lEU-SMS • 1!B Sl JJB10 - SANTOS • DillElEfl. Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike - - - - iz Slovenije edinole pri .... Simon Kmetec. Ljubljana, ------ BC©§ec§fc©rska ulica šiev. 26. —-— KAJO DELIČ, zlatar in draguljar L1 u b I j s n a ifeimgu >■> priporoča svojo zlatarsko in AamHo delavnica za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za poz.lato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. K u pa j e tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali izmenjava za novo blago. mu 15-23 MsStosfeo oSJe Regal O, najboljše kvalitete prodaja na debelo v lesenih so-Š dih in pošilja vzorce na zahtevo i PIP., Ifttl Ma ul. 9 (Jlavno zastopstvo za: fiiaini ilioi mMoi apsiai Ima tvrdka THE REK €©., Ljubljana SeicDbuisova ni. 7/1. in feradlto le. no meicDa mistilein n vse piseraie Ursie An«« Ko pri Sv. Barbari v Nalolah. Kje k u p i m dober in fin Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni? v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov . RASBERGER, Ljubljana — Sodna ulica St. 5 (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gn mo. fenov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela nrccizne mehanike. Dame, gospodje! Ako želite biti el ega n tn oblečeni, si naročite pri limon Josip Gregorin, Ljubljana, Trnovska ulica St. 19. ES Gradbeno podjetje Ing. Dukii, Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. InH i o. n Kianja i sprejema v popravifo (vulkanlzacifo) vse vrste avtopfaščev in zračnic. Kupuje vsako množino gumijevih odpadkov, zrainlc, plašfev itd. po naiviSii ceni. Informacije daj« tvornica »VULKAN« v Kranju, oziroma importna In aksportna dfulba »ATUtHTA11 v Ljubljani, Cigaletova uli|a St. 1. -J F. Potočnik etabHsement I. vrste za dame In gospode "'■= Selenburgova ulica St. 6, I, nadstropje ii uč^zived za Mm iiAMe modelov in mol Krojev se priporoča za predpustno sezono za izdelovanje najfineših plesnih toalet, kostumov, frakov, smokingov, jaketov najmodernejšega kroja in elegance. Predelavanje salonskih sukenj v najelegantnejše jukete in frake. Posebna delavnica za obračanje moške garderobe ter moderniziranje damskih toalet. Radi točnosti in postrežbe v sezoni, se prosi cenj. naročnike, naročila že naprej naznaniti. N • r o C11 a se izvrtujcjo na željo v osmih dneh. V smrtnik slofajlli se Izvršujejo naročila v teku 24 ur. Naročila z deželo se vračajo z obratno pošto. ■ ■ ■■■'■ Vsak veter od pol 9. naprej ■ I I DAMSKI KONCERT I 1 s« uljudno prlporofe I ■ Min »Kavarna Leon** .Stanlig ■ Pozor! Pozor! Pozor! V petek se zopet otvori znana najcenejša trgovina pri „Hribarju“ v Petelinovi vasi (hiša zadaj za Šontajzom) v Trbovljah. Dobile se bodo zopet moške Obleke po K 300, K 500 in K 700 kot zadnjič. Obleke sem pripeljal sam iz Češkega, tu naj so jih vsakdo ogleda, dokler je zaloga. Se priporočani • Albert Hribar, trgovec. Naročajte „NAPREJ“ ! »trif. Josio Peteline, I Vtftema V« cie« na garancija. LJubliana, Sv. Petra nasip St. 7, popravila so sprejemajo. edina tovarniška zaloga Šivalnih strojev v vseh opremah, materijal in izvriba predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si fltlltn ganotij) I steme, Igle, olje na drobno in debelo. Večleina Garancija! ........= Ugodni plačilni pogoji. . ~ izdaiateli: Ivan Mlinar. Tisk »Učiteljske tiskarne« v, Ljubljani*. Odgovorili urednik: Jak. Vehovec.