TRST 16. maja 1992 - Leto XLIV. - Štev. 6 - Petnajstdnevnik - Quindicinale - Abb. postale - Gruppo II-B/70% - 700 lir Direktor ALBIN Škerk - Ureja uredniški odbor - Odgovarja FERDI ZIDAR - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica S. Spiridione 7 - Telefon (040) 366833 Dopisništvo v Gorici: Ulica Locchi 2, tel. (0481) 84436 - Poštni tekoči račun 14454342 - Letna naročnina 12.000 lir - Tisk in fotostavek GRAPHART - tel. (040) 772151 Za učinkovito zastopstvo Slovencev v krajevnih upravah Demokratična zveza za sodelovanje z vsemi, ki jim je do reforme in moralizacije sistema Za Pokrajino in Občino glasuj / TRIEsčf U/ ***** *** O tt\ £ \ V T' A ^VEZA % -O O a o v* <čT Vabimo te, da glasuješ Demokratično stranko levice “TRST ZA EVROPO” DSL - Demokratična stranka levice Gibanje za demokracijo - Rete Radikalci Sožitje prvi pogoj za nadaljnji razvoj mesta Zakaj Slovenci v Demokratični zvezi? Dogodki zadnjega časa nam pričajo, da sta vsebina in oblika, ki sta kara-kterizirali italijanski politični sistem, sedaj res pri koncu. Zgovoren dokaz za to so rezultati zadnjih političnih volitev po eni strani, a po drugi strani tudi sam škandal s podkupovanji, ki prihaja na dan v upravno-politi-čnem Milanu. Na volitvah je prišla do izraza naveličanost s sistemom, v katerem ni prišlo do vidnejših sprememb oziroma zamenjave na oblasti v več kot 45 letih. To je za zapadno Evropo in nasploh že prava izjema. Posledice pa niso samo v omenjeni naveličanosti, ki bi jo lahko smatrali za nekaj skoraj fiziološkega, marveč v vsebini stvari. Vedno isti ljudje na istih odgovornih mestih; občutek ali že prava gotovost, da se ti ne more nič zgoditi, ker so na najbolj odgovornih mestih oblasti tvoji ljudje, ki te bodo itak pokrili tudi v skrajni potrebi; vsak dan bolj klientelaren način vladanja, ki je zahteval v zameno tudi za navaden upravni akt ali dejanja glas na volitvah; nobenih novih reformnih izbir ne v gospodarstvu ne v nobenem drugem sektorju, saj bi novost pomenila tveganje in “oddaljitev” od tistih ljudi, ki so pomenili rezervoar glasov na volitvah... vse to je privedlo do stanja, s katerim večina državljanov ni več zadovoljna, saj se zaveda, da to pomeni drseti neustavljivo navzdol na gospodarskem kot na vseh drugih področjih družbenega življenja! Volilni rezultati so bili potem taki, da še zdaleč ni jasno, kakšna bo nova vlada in, še prej, kakšen bo dogovor za novega Predsednika republike. Vse je tokrat povsem negotovo: morda je prva gotovost prav ta, da so zdaj nujne reforme, začenši z volilno in drugimi institucionalnimi. V takem vzdušju se pripravljamo na tržaške volitve, čeprav moramo seveda kot povsod prišteti še krajevno klimo, ki je pri nas zelo značilna, saj se Trst sploh že bolestno ziblje v mu-nicipalizmu in nacionalistični nestrpnosti. In vendar moramo upoštevati tudi pri nas splošno klimo, saj nismo izven sveta niti Slovenci, ki bi morali tudi tokrat ujeti tok s časom; ne pa da skačejo, tako se nam zdi, nekateri v naši manjšini na vozove, ki imajo kolesa že preluknjena... V okviru Demokratične stranke levice smo splošne razmere upoštevali, saj je to za našo politiko nekaj naravnega in je reforma tega sistema z njegovo moralizacijo med razlogi našega nastanka oziroma spremembe KPI. Zato smo v Trstu med ustanovitelji Demokratične zveze, saj nam je do tega, da se uveljavi “drugi”, demokratični, odprti Trst - ko naj je do tega, da se odpravi džungla strank in strankic, ker je tudi v tem pokazatelj in obenem razlog za degeneracijo stvari. Škoda, da ni Demokratična zveza dosegla že zdaj širšega sestava, ker bi to gotovo koristilo tako Slovencem, kot sožitju, kot odpiranju in razvoju tega mesta nasploh. A zavedamo se, da je tradicija razdrobljenega strankarskega sistema tako močna, da se je težko od nje ločiti. Vsaka lista se želi zase uveljaviti, med drugim v prepričanju, da se bo to tako ali drugače obrestovalo pri povolilnih pogajanjih ali pa sploh v sami prisotnosti v občinskem ali kateremkoli izvoljenem svetu. V okviru Demokratične zveze si bomo kot Slovenska komponenta DSL skupaj z drugimi prizadevali za izvolitev dveh Slovencev na Občino in enega na Pokrajino. Ravno tako si bomo kot DSL prizadevali za ustrezno predstavništvo Slovencev v posameznih Rajonskih svetih. Naloga političnih strank je ta, da zagotovijo prisotnost predstavnikov naše skupnosti v vseh izvoljenih telesih, od parlamenta navzdol. V kakšni meri nam je do tega, smo kot DSL dokazali na parlamentarnih volitvah z izvolitvijo tov. Bratine v najboljšem okrožju v deželi. Na našo doslednost smo lahko ponosni in vo-lilci jo bodo nagradili tudi tokrat, saj smo doslej vse te obveze uresničili. Na krajevnih volitvah imajo tudi druge stranke za cilj izvolitev slovenskega zastopstva: SSK se bo trudila izvoliti svojega Slovenca, SKP bo tudi Nadaljevanje na str. 2 Kot garant pri Demokratični zvezi -"Trst za Evropo” sem prisostvoval njenemu snovanju pred državnimi volitvami, njenemu delovanju med prejšnjo volilno kampanjo in snovanju priprav na bližnje občinske in pokrajinske volitve. ‘ Lahko rečem z zadovoljstvom, da so tudi Orlandova Mreža, Radikalci in del Zelenih, ki poleg DSL sestavljajo Demokratično zvezo, brez pomislekov povsem osvojili problematiko slovenske manjšine. V vseh je živa zavest, da ni to le problem Slovencev, ampak preizkusni kamen za celotno civilno družbo in da je pravično sožitje predpogoj za nadaljnji razvoj našega mesta. V Demokra- tični zvezi dihamo atmosfero, ki, če bi postala v mestu večinska, bi nas osvobodila tiste nacionalistične more, ki tlači tako Slovence kot Italijane. In to je tudi ena izmed temeljnih točk njenega programa. Povsem jasno je, da če bi se Slovenci zaprli v kako “etnično čisto” stranko, bi se sami emarginirali in si sami otežili sodelovanje z demokratičnimi Italijani, brez katerih pa ne bo nikoli mogoče niti spremeniti kulturnega in političnega ozračja mesta, niti doseči za manjšino, kar ji gre. Ker nas je Slovencev za komaj kakih deset procentov, si ne moremo delati utvar, da bi z enotnim nastopom v eni sami slovenski stranki kaj “krep- kega” dosegli. Saj smo videli, da tudi ko je bila SSk po naključju jeziček na tehtnici pri ustvarjanju večin v krajevnih upravah, ji ni uspelo izsiliti nič bistvenega za manjšino, razen kake drobtinice za redke posameznike. Ko bi se potem še naslanjali le na Slovenijo, ki velikega vpliva v Italiji itak ne more imeti, bi le dopolnili scenarij, v katerem bi prišlo do narodnostne kontrapozicije in bi celotna devetdeset procentna večina doživljala “enotno ” manjšino le kot tujek! Tega se dejansko tudi zaveda sama SSk, saj že desetletja skuša s svojim podrejenim železnim zavezništvom s KD kaj doseči, a ji doslej še ni uspelo. To zavezništvo pa je bolj razumljivo, če pomislimo, da ni SSk le etnična stranka, ampak da je ideološko močno pogojena, saj dober del njenih volilcev iz principa ne sprejema sodelovanja z levičarskimi strankami, ampak sili le v neprijeten objem KD iz idejnih vzrokov. Na listi PSI bo tokrat tudi slovenski kandidat. Vprašljivo je, koliko možnosti izvolitve ima in se že nakazuje repriza iz komaj zaključenih volitev, ko je z glasovi za Perellija dejansko bil izvoljeni Camber. Nekateri slovenski poslovni krogi upajo na dobre usluge PSI pri sklepanju svojih poslov in zato usmerjajo v to stranko Nadaljevanje na str. 2 stran 2 16. maja 1992 DELO V Trstu spremembe niso nemogoče Kandidati za Občino in Pokrajino Predstavitev liste Demokratične zveze “Trst za Evropo” z novim simbolom na upravnih volitvah predstavlja izziv za vso tržaško javnost. Kot Stranka demokratične levice smo se vedno borili proti tisti miselnosti, še posebno prisotni v Trstu, daje vsaka sprememba težka, če ne že nemogoča. Vsi se spominjamo časov, v letih ‘70, ko je kazalo, da se bo končno zaključilo obdobje etnične nestrpnosti, nadvlade desničarskih, framazonskih, ekonomskih krogov. To so bili časi, ko je Pokrajino upravljala tudi KPI, ko seje Trst odpiral svetu. Reakcija je bila močna, desničarski krogi so se strnili okrog Liste za Trst, zaznali smo občuten preokret na desno tako Krščanske demokracije kot PSI, kije za peščico glasov zavrgla vse ideale iz preteklosti in se na neverjeten način prilagodila pragmatični metodi zbiranja konsenza (in izkaznic) v zameno za razne “usluge” kot so delavna mesta, razdeljevanje javnega denarja po klientelarnih kriterjih itd. Vse to je pahnilo Trst na rob dogajanja, na rob Italije, na rob Evrope, na rob spreminjajočega se Vzhoda, skratka popolnoma na robu. Kdor živi in dela v tem mestu pa kljub temu ve, da obstaja še “drugi Trst”, ki nima danes glasu, ki je vsak dan bolj naveličan, ki si želi nekaj novega. V ta “drugačni Trst” spadamo tudi Slovenci, vendar moramo jasno povedati, da ne spadamo vsi Slovenci. Nekateri so se zlahka prilagodili temu vzdušju in sistemu, drugi pa se temu niso prilagodili. Slovenskim volilcem, bi moralo biti danes jasno, da smo tudi mi pred izbiro, v kateri manjšini hočemo živeti. Ali v tisti, ki nam jo vsiljujejo danes vladujoče politične stranke in zainteresirani krogi, ki se zbirajo okrog njih ali v “drugi manjšini”, kjer imajo Slovenci in njihove institucije polnopravno pravico do obstoja in razvoja, brez vsakršnega pritiska in izsiljevanja. Osebno sem se opredelila za to, da se ta “drugi Trst” predstavi na volitvah s simolom E z zvezdicami, ker mi to ne odvzema ne političnega dostojanstva ne pripadnosti Demokratični stranki levice in njeni Slovenski komponenti, nasprotno mislim, da odpi- OBČINSKI SVET ra mojemu delovanju nove perspektive in mu daje večji zagon. Prepričana sem, daje nastopil čas, ko mora vsakdo nekaj tvegati, da se oblikujejo pogoji za spremembe. Najlažje seje oklepati starih shem. To, kar delajo danes tovariši Stranke za komunistično prenovo, za katere nimam dvomov, da se bodo dosledno borili za pravične stvari, smo skupaj delali vsa ta desetletja, na žalost brez večjih uspehov! Mislim, daje levica danes klicana na velike odgovornosti, da mora iskati nove poti. Demokratična zveza “Trst za Evropo” želi biti priložnost za političen nastop ljudi, ki izhajajo iz različnih izkušenj in želijo ponuditi na podlagi skupnega programa drugačne možnosti za slovenski in italijanski Trst. Prepričana sem, daje naravno mesto kandidatov Slovenske komponente DSL v listi Demokratične zveze “Trst za Evropo”. Volilci morajo spoznati, da seje zaključilo obdobje, ko so se odločali za simbole na podlagi ideoloških izbir, daje treba danes izbirati ali med tistimi, ki ponujajo stare sheme ali pa tistimi, ki iščejo tudi v Trstu možnosti, da se prekine začarani krog, v katerem se že dolgo vrtimo in ki ga ne sprejemamo več. ANAMARIJA KALC POKRAJINSKI SVET 1) ROSA MARIA PISCIOTTA 2) CESARE MAGNARIN 3) FULVIO MITRI 4) MARIOLINA BRATTONI 5) GIANFRANCO TURINETTI 6) GIOVANNA FALCIONI 7) SERGIO TREMUL 8) LUIGI BIANCHI 9) CLAUDIA PONTI 10) FERDINANDO ZIDAR 11) LAURA ZULIANI 12) CORRADO CARLI 13) LUCIANO PELOSO 14) ARMIDA ZOBEC 15) GIOVANNI NEVYEL 16) MARCO MILO 17) MAURO SIMONICH 18) MITJA RACE 19) MAJA FURLAN 20) MARCO REGLIA 21) GIORGIO SIROTTI 22) CARLO OTA - DOLINA 23) FABIO VALLON - MILJE 24) NIVES COSSUTTA - DEVIN-NA-BREŽINA 1) ROBERTO TREU 2) CLAUDIO MITRI 3) ANNAMARIA CARLI KALC 4) ANTONELLA CAROLI STENTA 5) PAOLA SAIN 6) GIORGIO DE ROSA 7) FRANCO PANIZON 8) ESTER PACOR 9) PEPPE DELL’ACQUA 10) STELIO SPADARO 11) ANTONELLA BRECEL 12) RENATO ROMANO 13) PIETRO BESSI 14) CRISTIANO GALANTE 15) PAOLO RADIVO 16) SERGIO ALLIGNI 17) GIORGIO APOSTOLI 18) FRANCESCO BANDELLI 19) MARINA BERNARD 20) GIORGIO BUDICA 21) PAOLO CALANDRA 22) CASSANO SILVIA 23) CEK SILVANO 24) CITTÌ VALTER 25) CIUK ALBERTO 26) FABIAN FRANCA 27) FABRETTI CARLO ALBERTO 28) GENTILI MARCO 29) GRGIČ FILIPOVIČ NICOLA (NIKI) 30) GREGO BRUNO (BOBO) 31) GURTNER ELIO 32) KOBAL BORIS 33) KODRIČ RAVEL 34) MOZZI ANNAMARIA 35) NIEDER FABIO 36) PERCAVASSI PIERO 37) PETEANI ONDINA 38) PIZZAMEI BRUNO 39) POLI RENZO 40) RONCARATTI TIZIANA 41 ) ROSSETTO GIANFRANCO 42) ROVERE MAURO 43) SANTANGELO GAETANO 44) SCELZO LAURA IN PERSIG 45) SORANNO PIERO 46) TORESINI LORENZO 47) UMARI GIORGIO 48) VATOVAC LEOPOLDO 49) ZACCHIGNA IGINO 50) ZADINI ANTONELLA Predstavitev naših kandidatov Slovenska komponenta DSL je v domu na Opčinah predstavila slovenskega kandidata na listi Demokratične zveze - “Trst za Evropo” Nadaljevanje s 1. strani Nadaljevanje s 1. strani Demokratična zveza za sodelovanje z vsemi, ki jim je do reforme in moralizacije sistema Zakaj Slovenci v Demokratični zvezi? skušala zagotoviti slovensko zastopstvo, Zeleni bodo kandidirali Slovence, čeprav brez pravih možnosti, PSI pa bo... Za PSI smo prihranili zapis posebej. *** Tu bi radi povedali še to, da gremo na volitve oziroma v občinski in pokrajinski svet odprti za tesno sodelovanje z vsemi, ki jim je ali bo do pravega sožitja in do ukrepov v prid slovenske manjšine. Med temi je tudi statut tržaške občine, ki je v današnji obliki vse prej kot pozitiven za nas. O tem bo gotovo v volilni kampanji dosti besed. Mi želimo podčrtati, da je današnji statut največ, kar seje dalo doseči v preteklem občinskem sve- tu ne glede na naše takratno glasovalno zadržanje. Ampak podčrtati moramo, da je slab in da ga je treba nujno izboljšati. To pomeni, da bo treba imeti v novem občinskem svetu pogoje, ki bodo to omogočili. Zato bo treba izvoliti bolj napreden in odprt svet, kot je bil prejšnji. Mar smo lahko optimisti po tem, kar seje zgodilo na parlamentarnih volitvah, ki so v Trstu nagradile desnico? Mi se za to krepko trudimo in seveda nismo sami. A se tudi zavedamo, da demagogija ne zadostuje: vsi se bomo morali morda truditi celo za to, da tisti statut ne bo še poslabšan! A kljub temu ostaja naša volja optimistično razpoložena! BM volilce, na katere imajo tako ali drugače svoj vpliv. Če bodo ti posli koristni tudi za manjšino, pa živ krst ne ve, saj je, razen za redke izbrance, vse to neprozorno. Moram priznati, da mi je težko razumljivo, čemu bi slovenski volilec, v znak sicer več kot upravičenega protesta, oddal svoj glas Severni ligi, ki je v bistvu meglena, protislovna in še nejasna formacija. Stranka komunistične prenove se na žalost vedno bolj kristalizira kot spomenik neki preteklosti, ki je sicer zapisala veliko slavnih strani v zgodovino, a se vedno težje sooča s sedanjostjo. Bolj kot prenovitvena sila, ta nova stranka izpade kot paradoksno konservativna in se že apriorno auto-emarginira v opozicijo. Ugotavljam, da gremo mi tokrat na volitve s solidnim programom in z za-vedniki, ki so res taki, saj nas druži enotnost pogledov na bistvene probleme. Predlagamo ugledne kandidate, ki kot smo že dokazali pri državnih volitvah, imajo nadvse konkretne možnosti izvolitve in ki bodo, kot doslej, energično, vztrajno in dosledno zagovarjali naše pravice. Za te volitve smo izbrali znak Demokratične zveze - “Trst za Evropo”: rumene zvezdice na temnomodrem traku v obliki črke “e ”, Vem, da je bilo za nekatere tovariše DSL težko sprejeti, da nismo tudi tokrat nastopili z znakom “hrasta ”, a ker smo izbrali koalicijo strank in gibanj je tudi prav, da sprejmemo na teh volitvah skupni novi znak, ki predstavlja zvezo simbolov vseh teh. Prav je, da smo navezani na naš simbol, a je tudi prav, da smo dovolj elastični pri sklepanju pogodb in ustvarjanju novih volilnih strategij. “Hrast” seveda ostane simbol DSL in tudi njene Slovenske komponente, le da na teh volitvah nastopamo v koaliciji z drugimi gibanji in s skupnim znakom Demokratične zveze! PAVEL FONDA 16. maja1992 stran 3 DELO Rajonski sveti kot uresničevanje decentralizacije V mandatni dobi, ki se je pravkar sklenila, ni prišlo do resne obravnave vprašanja decentralizacije. Edini konkretni posegi so se pojavili v neprimernem času (predlog pravilnika je bil predstavljen pred odgovornostjo novega občinskega statuta) in z neprimernimi metodami (predlog za krčenje rajonskih svetov je bil predstavljen tik pred razpustom izvoljenih teles, kar je onemogočilo razpravo o tem bistvenem vprašanju znotraj rajonskih svetov). Negativno sta vplivali popolna brezbrižnost večinskih sil, ki so upravljale občino, in skrajno pomanjkljiva vloga občinske komisije za decentralizacijo. Demokratična zveza “Trst za Evropo” se predstavlja kot dejavnik za spremembo, za sodelovanje občanov, za povezovanje gospodarskega in družbenega življenja v rajonih, za zaščito okolja, za ohranitev etničnih in kulturnih značilnosti rajonov. Dve sta bistveni točki za konkretno občinsko politiko glede decentralizacije: - resnično poverjenje oblasti rajonskim svetom s strani Občine (pooblastila); - opredelitev teritorialnih območij na katerih rajonski sveti izvajajo svoje pristojnosti. Dejstvo, da rajonski sveti nimajo pravih možnosti za neposredno poseganje, omejuje dejansko njihovo vlogo in to seveda negativno vpliva na odnos z občani, ki se do njih obračajo. Prepogostoma se je dogajalo, da ravno o bistvenih vprašanjih, ki so zadevala rajone, se rajonski svet ni mogel izreči in ni imel možnosti poseganja. Da ne bi bili rajonski sveti le “prazni zaboji” je potrebno, da jim Občina poveri pristojnosti na treh pomembnih področjih: - upravljanje osnovnih uslug (s pomočjo socialnega sekretariata) - vzdrževanje cest, javna razsvetljava in javni zeleni predeli; - razmisliti bo treba še o možnosti, da bi rajonski sveti lahko izdajali dovoljenja za gradbena dela, ki imajo rajonske razsežnosti. Najbrž se moti kdor misli, da je resnična in učinkovita decentralizacija možna s sedanjo strukturo 12 rajonskih svetov. Preosnovanje teh teles je nedvomno nujno. Vendar ni izvedljivo z nasilnimi posegi za njihovo krčenje in brez vsakršne soudeležbe samih rajonskih svetov. Prav za vrednotenje vloge rajonskih svetov predlagamo, da bi bila nova mandatna doba ustanovna faza, ko bi se izvoljeni predstavniki resno lotili analize stanja teh teles in izdelave novega načrta za preosnovo rajonskih svetov. Dve sta bistveni izhodišči za tako-vrstni načrt; - da slovenske manjšine se ne skuša “getizirati” in da nove rajonske stvarnosti niso sad jalovih in naključnih združitev. Pri takem delu bo treba nujno upoštevati teritorialne sinergije, zgodovinske podobnosti, demografske značilnosti, prometne tokove. Samo tako bo vprašanje o možnosti zmanjšanja števila rajonskih svetov kolikor toliko resno zastavljeno: drugače bodo posegi brez osnove kredibilnosti in rajonski sveti bodo še naprej nepotrebna in brezmočna telesa. Ob koncu pa se vprašanje rabe slovenščine. Končno so odpravili sramotno Staffierijevo okrožnico. Menimo, da je izredne pomembnosti, da se ponovno uveljavi 27. člen starega pravilnika o rajonskih svetih in da se dejansko zajamči, ne le na papirju, rabo slovenskega jezika v vseh rajonskih svetih. Kandidati DSL za rajonske svete Vzhodni Kras 1) GUGLIELMI WILHELM DOLFI r.v Senožečah 1.6.1928 2) DESTE CORRADO r.v Izoli 2.11.1944 3) ALZETTA MAURA r.v Trstu 20.5.1948 4) ČEBULEC MITJA r.v Trstu 16.2.1970 5) ČIUK ALBERTO r.v Trstu 28.4.1939 6) DOLENC IGOR r.v Trstu 13.3.1947 7) FONDA PETER r.v.Milanu 24.11.1968 8) FOSCHINI FRANCESCO r.v Penne (PE) 28.5.1930 9) GREGORI OSCAR r.v Trstu 7.7.1954 10) GURTNER ELIO r.v Trstu 9.10.1953 11) KALC ALESSANDRO r. v Trstu 31.10.1957 12) KRALJ MAURO r.v Trstu 14.7.1958 13) PETAROS SILVANA p. KAPELJ r.v Trstu 28.7.1958 14) SOSSI GIOVANNI r.v Rotondi (PZ) 28.7.1942 15) SOSSI RADA p. LAKOVIČ r. v Trstu 29.9.55 Zahodni Kras 1) BISIN ZDRAVKO r.v Trstu 26.6.1947 2) BOGATEČ BOGDAN r.v Trstu 1.9.1947 3) BOGATEČ ANGELO r. v Trstu 19.9.1947 4) GERDOL GIULIANA r. v Trstu 8.1.1953 5) KOŠUTA LILIANA r. v Trstu 30.9.1947 6) KRIŽMAN DUŠAN r.v Rihembergu 14.8.1947 7) SEDMAK SEVERINO r.v Trstu 27.5.1941 8) SEDMAK SILVANO r. v Trstu 11.8.1967 9) TENCE VLADIMIRO r. v Trstu 21.3.1950 10) TENZE ANGELO r.v Trstu 28.1.1929 11 ) VATOVAC LEOPOLD r. v Kopru 21.2.1928 Rojan - Greta - Bark ovij e 9) GIRALO I GIUDITTA r.v Ajdovščini 16.8.1924 Staro mesto 12) PIZZICA SILVERIO r.v Trstu 23.1.1945 Sv. Jakob 16) ZIDAR FERDINAND r.v Trstu 13.2.1915 Skedenj 5) PETAROS JASNA in HRVATIČ r.v Trstu 10.3.1952 10) ZOBEC ARMIDA in VALENTINO r.v Dolini 2.5.1923 Nova Mitnica 7) RASENI GABRIELE r.v Trstu 31.3.1968 Volilni kamper: kje in kako? 18. MAJA od 9. ure do 12.30 Tržnica ul. Carducci TOREK, 19. MAJA od 9. ure do 12.30 Goldonijev trg od 16. ure do 19.30 Skedenj SREDA, 20. MAJA od 9. ure do 12.30 Sv. Aljoz od 16. ure do 19.30 Pam ČETRTEK, 21. MAJA od 9. ure do 12.30 Rocol od 16. ure do 19.30 Trg Volontati Giuliani PETEK, 22. MAJA od 9. ure do 12.30 Rojan (Trg Tra i Rivi) od 16. ure do 19.30 Opčine SOBOTA, 23. MAJA od 9. ure do 12.30 Trg Perugino TOREK, 26. MAJA od 9. ure do 12.30 Sv. Ivan (Trg Gioberti) od 16. ure do 19.30 Ul. Flrming SREDA, 27. MAJA od 9. ure do 12.30 Dolina od 16. ure do 19.30 Nabrežina ČETRTEK, 28. MAJA od 9. ure do 12.30 Vzhodni Kras od 16. ure do 19.30 Zahodni Kras Za načrtovanje novega Krasa je potrebno sodelovanje občanov Za Kras je potreben celovit načrt, ki naj upošteva družbene, urbanistične in gospodarske vidike ter spoštovanje za naravno okolje. Dolga leta se je izkoriščalo kraško območje (in še zlasti vzhodnokraško) brez obzira do prebivalstva, do fizičnih in naravnih značilnosti teritorija. Kras, ki ga označujejo velike infrastrukture (avtoceste, oljevod (?), elektrovodi (?), ki so bile nedvomno potrebne so pa istočasno povzročile tudi degradacijo, je potrebno ovrednotiti s celovitim načrtom, ki ne sme biti kot doslej posamezno reševanje problemov oz. podreditev posegov razpoložljivim finančnim sredstvom. Veliko je tudi vsakodnevnih vprašanj: pomanjkanje uslug ali njihova slaba kakovost oz. njih težka do- segljivost, pomanjkljivost prevozov, nizka k\’aliteta urbanizacije... Za načrtovanje novega Krasa in za njegovo uresničitev je potrebno sodelovanje občanov in rajonski svet je lahko nedvomno prva priložnost za srečevanje, za izdelavo predlogov in sredstvo za njih realizacijo. Resnično vprašanje pa je avtonomija Krasa. Cilj je ustanovitev nove občine, ki bi znala dojeti potrebe in upravljati spremembe. Bistveno je pri tem vprašanje odnosa s civilno družbo, ki živi na teritoriju: italijanski in slovenski del prebivalstva morata nadaljevati po poti aktivnega sožitja, ki vidi v različnostih možnost rasti, ne pa razlog za kontrapozicijo. Potrebno je tudi vrednotiti sposobnosti in produktivni potencial teri- torija (obrtništvo, kmetijstvo, turizem, trgovinstvo...) na osnovi jasnih načrtov in ob spoštovanju naravnega okolja. Teritorij naj bo torej središče predlogov in pri tem naj se upošteva ohranitev in vrednotenje zgodovinskih jedrov, izboljšanje življenjskih pogojev v novejših naseljih, zaščito naravnega bogastva in zaščito okolja, oz. njegova prilagoditev v naseljih (manj-ka npr. sodobno urejena grez-niška mreža, ni dokončana plinska mreža, pomanjkljiva je javna razsvetljava ...ipd.). Tudi glede socialnih struktur in uslug za prebivalstvo, bo moral rajonski svet vztrajati za njihovo uresničitev in uporabnost, tako da bo resnično zajamčena pravica občanov do zdravja in do socialne varnosti. Ljudski dom v Trebčah -| «1 V* • 1 »v* zdaj lepši m modernejši V soboto, 9. maja, so v Trebčah odprli prenovljeni Ljudski dom, ki je namenjen celotni vaški skupnosti. Dom je bil zaradi nujnih del zaprt pred petimi leti. Odprtje prenovljenega doma bo prav gotovo vplivalo na poživitev kulturnega življenja v Trebčah stran 4 16. maja 1992 Na osnovi rezultatov aprilskih parlamentarnih volitev Med aprilsko volilno kampanijo in tudi po volitvah je bila tema ostre debate možnost izvolitve slovenskega kandidata. Rezultati volitev so dokazali, da pri projekcijah moramo upoštevati predvsem volilne zakone. Smo ponovno pred volitvami. Junija bomo glasovali za obnovo občinskega in pokrajinskega sveta. Na podlagi zadnjega ljudskega štetja je občinski svet skrčen na 50 svetovalcev; medtem ko šteje pokrajinski svet 24 svetovalcev. Da bi vsak volilec imel čimveč informacij v zvezi z volitvami se nam je zdelo umestno objaviti hipotetično sestavo občinskega sveta (po metodi D’Hont) na podlagi rezultatov aprilskih volitev. Aprila je v tržaški občini glasovalo 180.793 vo-lilcev. To število moramo razdeliti s 50, da dobimo število glasov, ki so potrebni za izglasitev 1 svetovalca = 3615. V občinski svet so izvoljeni tisti kandidati, ki prejmejo največje število preferenčnih glasov. Jasno mora biti, da je ta projekcija zgolj hipotetična, čeprav le predstavlja bazo za razmišljanje. Upoštevati moramo namreč, da se je na političnih volitvah Slovenska skupnost predstavila na listi Federalizem, zato je za vsako projekcijo nujno upoštevati glasove, ki jih je stranka Slovenske skupnosti prejela pod lastnim simbolom na prejšnjih volitvah. Iz analize, ki jo objavljamo v tabeli 2 je namreč razvidno, da je rezultat Slovenske skupnosti višji na upravnih volitvah, kot na političnih. Po tej analizi je tudi razvidno, da ima SSk dobre možnosti izvolitve svojega predstavnika, saj so vsaj štiri mesta oddana z manjšim številom glasov. Prav tako moramo upoštevati, da so aprilski glasovi PSI sad političnega zavezništva z Listo za Trst. Da bi informacija bila čimbolj popolna objavljamo zato posebej rezultate strank, kjer so se “tradicionalno” iztekali slovenski glasovi, na občinskih volitvah iz let 1972, 1978,1982 in 1988. Leto Št. volilcev KPI PSI SSK 1972 213.955 40.937 12.217 4.691 1978 215.008 35.675 7.408 3.939 1982 212.641 33.223 13.690 4.108 1988 24.501 23.245 3.561 (Lista za Trst je leta 1972 prejela 52.651, leta 1978-54.874 LEGA NORD 6627 -32 13724 -20 4970 -33 6862 -21 3976 -34 4574 -22 3305 -35 3430 -23 2833 2744 2479 2287 2209 1960 1988 PRI 8399 -24 PSDI 4199 -25 1967 2799 2099 SKP 1679 10785 -36 5392 -37 ZELENI 3595 -38 1744 2696 2157 PENS. 1797 2014 1540 1348 FEDER. (SSk) 2561 1280 FED. ZELENIH 6280 -26 3140 -27 2093 REFER. 1794 PLI leta 1988-23.163) KD 5409 - 7 2704 5520 -16 6198 -28 3099 -29 37367 - 1 4733 - 8 2524 4416 -17 2066 18933 - 2 4207 - 9 3680 -18 1549 12622 - 3 3786 -10 MSI 3154 -19 9466 - 4 3442 -11 22083 -13 2760 DSL 7573 - 5 3155 -12 11041 -14 2453 19833 -30 6311 - 6 3912 7361 -15 2208 9941 -31 PSI/LpT 36171 -39 18085 -40 12057 -41 9042 -42 7234 -43 6028 -44 5167 -45 4521 -46 4018 -47 3617 -48 3288 -49 3014 -50 2782 2583 2411 2260 2127 2009 1809 Glasovnica za Občino ifi> © VERDI m /