DELAVSKA ENOTNOST Delavski razred Slovenije na čelu s Komunistično partijo Slovenije je bil iniciator, hrbtenica in srce Ljudske fronte, ljudske vstaje in herojske zmage slovenskega naroda. V Ljudski fronti, ki je zveza delavskega razreda, kmetov in delovne inteligence, morajo delavci in nameščenci najaktivnejše sodelovati, delati še naprej in napraviti vse, da postane Ljudska fronta še večja, še močnejša! Josip Gazi, član Glavnega odbora ESZDNJ, na I. kongresu ESZDNS, dne 23. IX. 1945. GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto L, št. 20 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 29. septembra 1945 Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8.—. I. kongres ESZDH Slovenije f® manllesllral meč delavskega razreda Slovenije in dal smernice za bodoče delo strokovnih organizacij ngresu iem knifinn i* gg ! |§ zavedate velikega ■vskega razjeda, sdms iene domovine. Ob tel !sv in ljudske inteligei e, ki Ste jih dosegli v u v peg ovalno mm rodov, 30QOQOOOaOWOOOOOQ»XX?OC Tovariš Matevž Hace, predsednik Glavnega odbora otvarja kongres Za veliki kongres Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije so čez noč v svojih prostih urah delavci in delavke večine obratov in tovarn spremenili Ljubljani lice, meščani pa so v pozdrav slo venskim delavcem razobesili za tave. Tovarne v Mostah in na Viču, celo visoki tovarniški dimniki so bili okrašeni s kilometri zelenih vencev in s tisoči naeiona’nih in rdečih zastavic. Palača bivše d lavske zbornice, ki je sedež osrednje sindikalne organizacijo in vseh zveznih tajništev in kjer je neč in •dan poslovala kongre na pisarna, je bila posebno slavnostno okrašena ‘n ponoči raz.vet-ljena z reflektorji, z gradu pa je bieriela velika iluminacija: »Živel I. ker,greš ESZDNS! Z glavnega kolodvora so venomer prihajale nove množice delegatov in udežen-cev kongresa. Prva pot vsakogar je bila v kongre.no pisarno, ki je bila preobremenjena. je pa vendarle o»'n* »miKrtU :-Vo-»oV T„ vidp1 rudarja, tam kovinarja in spet prosvetnega delavca. Skratka — vse stroke so bile šte ilno zastopane. Mnogo ie bilo podružnic, ki 40 na čelu svoje skupine v manifestaeijsko povorko postavile svoje udarnike, da so jih šego mednarodnega priznanja narodno po litične svobode izmučenega Slovenskega Primorja s Trstom in Gorico ter Beneške Slovenije. Brzojavljamo začasno konferenci zunanjih ministrov in prosimo, da jo zagoto vite, da stoje za Vami sklenjeno vsi narodi zavezniške Jugoslavije.« Predsedniku Narodne vlade Slovenije tov. Borisu Kidriču, Ljubljana I. Kongres Enotnih sindikatov delavcev in nameščenaev v Ljubljani z dne 23. sept. 1945 pozdravlja prvo slov narodno vlado s hvaležnostjo in priznanjem za vse doslej izvedene napore v prid obovi Slovenije in Jugoslavije in zagotavlja v imenu delavskega razreda Slovenije oj svoje strani polno pripravljenost sodelovanja n obnovnega tekmo vanja v delu. Tako kot je delavski razred že doslej dal najstinejše napore za skupno stvar, hočemo tudi v bodoče izvršiti današnjo prvo dolžnost vsakogar med nami.« Tovarišu Djuri Salaju, predsedniku jugoslovanske delegacije na kongresu svetovne sindikalne federacije »Ponosen na jugoslovansko delegacijo na tamošnjem kongresu pri njenem aktivem sodelovanju za ustanovitev enotne svetovne sindikalne organizacije Vam zagotavlja I kongres Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije za Slovenijo v Ljub ljani z dne 23. septembra 1945 svojo vero v poln uspeh in svojo zavest da le enotnost sindikatov vseh narodov osnovno poroštvo za mir m blaginjo na svetu.« Tovarišu Djuri Salaiu. predsedniku GO ESZDNJ, Beograd »S I. kongresom Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije za Slovenijo v Ljubljani z dne 23. septembra 1945 pozdravljamo v Vaši osebi poklicanega prvo-bortielja ter z Glavnim odborom JSRNJ zaščitnika pravic delovnega ljudstva jugoslovanske federativne demokracije in krmarja silnega poleta enotnega sindikalnega gibanja. V konstruktivnem tekmovanju in z delom hoče Slovenija dati svoj delež k ob novi vse naše zemlje.« Po prečitanih brzojavkah je godba zaigrala državno himno. S tem je bil slavnostni del kongresa zaključen. Gostje in detogati so se uvrstili v manifestaeijsko povorko. tov. Alfirovlč Peter iz Hrvaške ki je izročil pozdrave delavskega razreda Hrvatske. ki je vsa štiri leta borbe koval nerazdružljivo vez z delavskim razredom Slovenite in z delavskim razredom vse Jugoslavije. Pozval je, da v skovani enotnosti delav« gj razred z vso požrtvovalnostjo tudi v mini obdrži avantgardno vlogo v obnovi porušene domovine in izgradnji Titove Jugoslavije. Nato je govoril 6©v. 'trflftHF v HBttim Bosne in Hercegovine, »Tovariši, v imenu Zemeljskega odbora enotnih sindikatov za Bosno in Hercegovino pozdravljam ta veličastni kongres. Vi veste, da se je v Bosni in Hercegovini skozi štiri leta vršila krvava borba. Naš narod, posebno pa delavci, je v tej borbi črpal moč iz zavesti, da tri sam, da so z njim tudi ostali narodi Jugoslavije in najbolj, tako pred vsem svetom odlikovale za njihovo požrtvovalno udarniško delo. Ves sprevod so poživljale pestre slike, improvizirane iz delavskega življenja v tovarnah, obratih, uradih in rudnikih, na vozovih tn avtomobilih, lepo okrašenih s cvetjem in zelenjem. Napisi so skoraj vsi izražali izpovedi volje za požrtvovalno delo in -tajali priznanje ljudskim oblastem, maršalu Titu, državi delavcev in kmetov — naši zaščitnici Sovjetski zvezi, generalissimu Stalinu. Po večini pa je bila poudarjena zahteva po republiki, zahteva po Koroški, Primorski in Trstu. Prizor iz špalirja: Ob strani povorke si opazil odlikovanega lovariša-borca naše armade, prvič v Ljubljani, pa je — kot bi bil zlit s slovenskimi delavci — s prekipevajočim čustvom vzklikal venomer: »SVT ZA TITA. TITA. TITA!«.,. V morju zastav, praporov tn parol so se tu in lam odražali ginljivi prizori Tako si videl sedemdeset let starega tovariša Hu-domala Matijo, rudarja iz Zagorja, ki ie ponosno in vzravnano nosil dragoceni rdeči prapor. Drugi tovariš rudar je povedal, da ie stari Matija nosil rdeči prapor zato tako ponosno, ker ga je tri in dvajset let hranil: v predaprilski Jugoslaviji je pogostokrat tvegal pred protiliudskimi režimi vse najhujše. ker ie s tolikšno ljubeznijo skrival, čuval in očuval rdeči prapor — simbol onih zavednih zagorskih rudarjev. Id jih je prav ta rdeči prapor tako čvrsto družil skozi vso dolgo dobo teme in nasilja in fih navdajal z upa ■liem na zmago, ki so io tudi dočakali Železničarji so se udeležili manifestacij -ke povorke polnoštevilno in z godbo na četi Železničarska mladina ie šla v svoii sku oini. za niimi pa avtomobili in vozovi s orizori iz železničarskega deta Videl si no vo zgrajeni most — uspeh skunnega dela za obnovo. Za njim si spel videl prikazano gradnjo železnice, signalno delavnico, livar no. kovaško delavnico Množica gledalcev na »estnih hodnikih ie z navdušenim ploska njem pozdravila ogromno lokomotivo in dva velikanska vozna »listka« »Trst—Moskva« ki sta in nosila dva železničarja Navduše ne množice si opazil povsod in ves čas pre bajanja povorke. V ločeni skupini je šla sindikalna podružnica kurilniške delavnice da je z njim delavski razred in danes stoje pred delavskim razredom Bosne in Hercegovine najtežje naloge zato. ker je tamkai naša domovina najbolj opustošena. Smelo smo pristopili k obnovi popolnih ruševin in sporočam vam. da delavci Bosne in Hercegovine poizkuša io s skrajno požrtvovalnostjo. da bi čim prej obnovili vse porušeno Mi verujemo, da bomo to nalogo izvršili, ker vemo. da stoji za nami vsa naša domovina, zlasti pa ves delavski razred Jugoslavije Naj živi 1. kongres v znamenju enotnosti delavskega razreda JugoslavijeI tsv. KorubmevsM Aspansh ie v imenu zveze sindikatov Makedonije pozdravi! kongres v makedonskem jeziku in prizna! slovenskemu delavskemu razredu posebne zasluge v avandgardni vlogi delavskega razreda vse Jugoslavije Makedonski narod se zaveda, da so velike demokratične pridobitve nove Jugoslavije plod skupnih borb S ponovnim zagotovilom, da bo delavski razred Makedonije prav tako kot slovenski tudi v bližnjih ustavotvornib volitvah docela dokazal, da hoče in bo očuval pridobitve osvobodilne vojne, je h kraju svojega govora vzkliknil: »Ta vaš sijajni kongres tudi dokazuje, da l"e ni sile, ki bi mogla delavski razred raz-ediniti!« Zastopnik ital. sindikatov Cone B tovariš Deglio Avreiio iz Istre je prinesel kongresu neiskrenejše pozdrave italijanskega organiziranega delavstva v coni B. Navdušen pozdrav tržaškega zastopnika delavstva Zastopnik sindikatov iz Trsta tov. Mas-sino je pozdravil Oprostite mi, ker vas ne morem pozdraviti v vašem jeziku Prinašam vam najsrčnejše in najborbenejše pozdrave proletariata Trsta in proletariata iz cone A. Delavstvo Trsta in cone A, ki se danes bojuje z vso silo za ohranitev plodov krvave borbe osvobojenia. občuduje vaše delo pri obnovi vaše domovine, občuduje delo proletariata v Jugoslaviji in se pridružuje v mislih vaši borbi, kajti tudi mi na svojem terenu z mnogo večjo silo vztrajamo proti reakciji, ki nas hoče oddvojiti od vas. Z najsrčnejšo željo, da se čimprej poruši zid, ki ie med vami in nami, vas pozdravljam v imenu vsega tržaškega delavstva in cone A, želeč vam vsega uspeha z našo skupno najbolj iskreno željo, da čimprej priborimo priključitev k vam, da s skupnimi napori zgradimo srečen dom. v katerem bomo vsi srečni in zadovoljni. Naj živi I. delavski kongres Slovenije! (Tovariš Massino je dolgoletni borec za delavske pravice in je zaradi tega trpel 12 let po fašističnih ječah Op. ur.) Med tem ije prišla v dvorano večja delegacija delavskih zastopnikov iz Trsta in Primorske. Vsa dvorana se je dvignila in jih z dvignjeno pestjo dolgotrajno pozdravljala in naši delegati v prvih vrstah so jim odstopili najbolj častna mesta. V imenu kongresa in v imenu zbranih delegatov je primorsko delegacijo pozdravil predsedujoči tovariš Svelek. In spet je zagrmela vsa -dvorana, slovenski in italijanski delegati in vsi so dolgotrajno vzklikali eno samo besedo: Tito! Tito! KcrešSsž delegat tov. Sajke Stanko je sporočil pozdrave iz naše severne meje iz naše Mežiške doline. Imel pa je naročilo. da izroči borbene pozdrave tudi od onih delavskih tovarišev izza Drave in demokratičnih Avstrijcev. iz Šiške, ki je nosila lep napis, katerega vsebina je danes v srcu slehernega poštenega Slovenca: »PRIMORSKI BRATJE IN SESTRE. JUNAŠKA LJUBLJANA JE Z VAMI!« Voz za vozom se je pomikal pred očmi opazovalca, slika za sliko, druga pestrejša in pomembnejša od druge, na vsakem pa si videl delavca pri delu v njegovi stroki. Mizarji železniške delavnice so se predstavili z velikim obličem. za njimi pa se je slika spet izpremenila — mali orkester muzikantov v narodnih nošah pod domačo slovensko »marelo«. Navdušeni vzkliki »ČIGAV JE TRST?!« in odgovor: »TRST JE NAŠ!« niso prenehali niti za hip in tudi napisi so izražali isto. Videl si lahko starega delavca, kako je visoko vzravnan pozdravljal s pestjo: »DELU ČAST!« To je bil v resnici velik dan svobode in moči slovenskega delavca in dan razgibanega narodnega veselja Železniške podružnice so se vrstile druga za drugo: postaja in sekcija Ljubljana Novo mesto. Jesenice. Borovnica. Kranj. Rakovnik. Kočevje in še mnoge, mnoge druge Vse s svojimi, večinoma novimi prapori Kolono železničarjev so zaključili železnirarii-kolesarji s cvet-!em in zastavami okrašenimi kolesi Tudi kovinarji so se mogočno predstavili množici Delavci tovarne >Eka< so se postavili s krasno svileno rdečo zastavo, ki je res vzbujala pozornost Toliko različnih slik iz dela m življenja kovinarjev si lahko videl na vseh teh vozovih in avtomobilih, ki so se pomikali mimo Delavci tovarne Lajovic z neštetimi kovinskimi izdelki. »Avto-montaže«, kleparji in inštalaterji iz Kranja, ’7 tovarne »Alumil« 7 napisom »V DELU JE NASA REŠITEV!« delavci različnih tovarn - tovariši jn tovarišice Na vozu si videi ogromen likalnik in za njim spet ključ neverjetne velikosti De-lavei različnih strojnih tovarn so pokazali način svojega dela Tovarna kisika je imela na vozu zložene male bombice s kisikom in nad niimi napis »Kisik za obnovo« Ciirkar-narii iz Celja =o korakali s svojo zastavo •ako vero. kakor bi hoteli vsemu svetu izraziti svoje zadovoljstvo, da jim več ne gospo Mrifestadfsfca povorka flglavske enotnosti Zastopniki Primorske, Trsta, Istre iz vse Jugoslavije govorilo dari švabski trinog Westen, jeseniški kovinarji pa so šli mimo nas z mnogimi skrbno pripravljenimi delovnimi skupinami in s svojo lastno godbo. Pogledi so se ustavljali na veliki rdeči decimalni tehtnici, na katere vsaki strani sta stala Gorenjec in Gorenjka v narodnih nošah, kot simbol enakopravnosti žene z možem. Igralci »Plavža« so šli v posebni skupini. Kar toplo nam je bilo ob pogledu na našo tradicijo — pristne gorenjske narodne noše. stare, morda še od prababic in pradedov, a vendar neskončno lepe. Sindikalna podružnica Kranjske industrijske družbe se nam je predstavila s celo vrsto slik: apnenica in plavž sta bila pač najlepša, a tudi modelna mizama in livarna nista dosti zaostajali. Vajeniška šola nam je pokazala, kako so delali naši očetje. Na vsakem vozu si videi posebno sliko: »rudarili so nam izkopali rudo...«; »tako smo prevažali rudo«; »rudarji so nam kuhali oglje in ga vozili k plavžem«; »surovo železo smo kovali«. Nato smo videli žičarno, žebljarno. hladno valjarno itr še marsikaj. Jeseniški slikarji so se pojavili v skupinici treh, oblečenih v belo, modro in rdečo ob’eko. Gradbeni odsek Kranjske industrijske družbe pa ie prikazal obnovo porušenih hiš. Delavci tovarne »Saturnus« so tudi imeli svojo improvizirano sliko dela, prav tako delavci tovarne »Seta«. Hrastniški rudarji so iz svojega trdega dela pokazali mnogo zanimivega. Trboveljski rudarji pa so imeli na vozu zgrajen pravi pravcati rudniški rov in rudarji so bili prav taki, kot vsak dan, ko odhajajo na resnično delo. Pogled nanje je bil čudovit. Zanimivi so bili tudi napisi, ki so jih nosili rudarji: »NIKDAR VEČ NAJ NE BO GLAD KRUH MNOŽIC!«, »UMIK JE SMRT!«, »RUDARJI S KRAMPI KOPLJEMO REAKCIJI GROB!«. Rudarji in vsi ostali delavci dobro vedo, kaj hočejo. Tudi kočevski rudarji in rudarji drugih rudnikov so prikazali prizore iz dela, prav tako delavci rudnika v Zagorju sliko zidanja rova. Skozi vso povorko so se prepletale živo-pisane barve narodnih noš na konjih in v skupinah. Različne podružnice tovarn tekstilne industrije so prikazale s slikami na vozovih uspehe in način Svojega dela. Zastopane so bile podružnice tovarn: tržiške predilnice, tovarne »Štora« iz Št. Vida nad Ljubljano, litijske predilnice, tovarne platnenih izdel-kot iz Jarš »Induplat« iz Jarš, »Inteks«, »Crobath« in »Jugobruna« iz Kranja in še drugih. Delavci tovarne »Tekstilindus« so nam pokazali tkalnico; delavke žarečih obra- Če si pogledal med množico, ki je pozdravljala povorko, si lahko opazil s kakšnimi občudovanja polnimi pogledi so se upirali oči na vozove in delovne skupine. Kar verjeti bi človek ne mogel, da je v Sloveniji —- štiri mesece po uničujoči vojni — toliko živahnega vrvenja in dela, za katerega posameznik skoraj niti ne ve. Vsaka tovarna pomeni svet zase. Danes pa je trikrat deset tisoč delavcev pokazalo približen način svojega trdega dela in uspehe svojih naporov in vsakdo bo znal še bolj ceniti njihovo delo. ljudstvom, z ljudstvom in iz ljudstva — zavedajo se, da so sestavni del delovnih ljudskih množic. Podružnice bolnic in zdravstvenih ustanov —doktorji, bolničarji, desinlek-torji. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije in uslužbenci lekarn so tvorili strnjeno, nepregledno povorko delovnih množic Slovenije. In grafiki? Tudi ti so se izkazali. Skoraj vse osebje »Ljudske pravice« in »Slovenskega poročevalca«, novinarji in črkostavci, so se družno udeležili današnjega delavskega praznika. In kolporterji — stari in mladi — Glavni odbor ESZDNS In prapori sindikalnih zvez v S zov in oči so metale z voza male vzorčke blaga med množico, kot bi hotele reči: »GLEJTE, VSE TO JE NAŠE DELO; DELAMO ZA VAS IN VI, KAJ STORITE ZA SKUPNOST?!« Delavci tekstilne tovarne »Eifler« so množico gledalcev naravnost izzivali s svojo razstavo plišastega blaga in z njimi so tekmovali krznarji z vabljivimi in prekrasnimi izdelki vseh vrst krzna. Delavke tovarne sanitetnega materiala Kocjančič z Vira, sedeče med vato in obvezami, vse bele kot snežinke, so zvijale in pripravljale obveze. Nepregledna je bila vrsta vseh tekstilnih podružnic. Iz vsake tovarne smo videli nekaj novega, da bi težko rekel, kaj je bilo najlepše in najboljše. To kolono so zaključile bizoviške perice, ki so nazorno pokazale, kako naporno je njihovo delo. Lesna industrija. Odvijal se je spet nov trak različnega dela. Mizarji in tapetoiki, delavci tovarne zamaškov in velikoiaske tovarne zamaškov in zobotrebcev, lesne industrije v Borovnici, Kamniku, Rakovnisu in vsepovsod. Še celo Ribničani so se predstavili s svojo »suho robo« in pokazali, kako delajo škafe, žlice in rešeta. Prosvetni delavci so se v velikem številu udeležili povorke. Profesorji in učitelji ljubljanskih šol in šol ostale Slovenije, članstvo narodnega gledališča, Radia Ljubljana in kino-podjetja. PROSVETNI DELAVCI SO KORAKALI SKUPAJ korakali v isti vrsti, v enotni povorki z rudarji, kovinarji in vsemi ostalimi ročnimi delavci. Danes naši prosvetni delavci niso več ločeni od ljudstva, živijo in rastejo med povorki seveda tudi — saj imajo svojo sindikalno podružnico. Zanimiv je bil pogled nanje, kako so zavedno korakali kot organizirana celota zase s poinimi torbami časopisov. Tudi podružnice ostalih tiskarn: »Merkur«, Blasnik in Bratje Tuma niso zaostajale. Pelo, vzklikalo in vriskalo je vsevprek, staro in mlado. Viharno, po večini z dvignjeno pestjo, so pozdravljali svoje voditelje in goste na tribuni. Vse je preveval en sam duh, ena sama globoka misel: »Danes živimo res človeka vredno življenje; svobodni smo, imamo svoje pravice, za katere smo se borilk »DANES SAMI GRADIMO SVOJO DRŽAVO, SAMI ODLOČAMO 0 SVOJI USODI!« Videl si v vrstah stare delavke, ki so vzklikale maršalu Titu — svojemu maršalu Titu, videl si sivolase delavce, ki so jim leta in delo upognila ramena, pa so vseeno z iskrečimi očmi vzklikali: »DELU ČAST! HOČEMO REPUBLIKO! ŽIVELE SVOBODNE VOLITVE!« Uslužbenci Mestnega narodno-osvobodilne-ga odbora in delavci ter nameščenci ljubljanskih mestnih podjetij — poklicni gasilci, uslužbenci plinarne, elektrarne, cestne železnice s tramvajem, ki je vozil izven tračnic in vse ostale ustanove do postreščkov m komisijonarjev na svojih seliluih vozovih so prehajali s svojimi prapori, zastavami, s pesmijo in vzkliki, brez razlike položaja, vsi kot bi bili zvarjeni v nedeljivo jekleno celoto. čeprav vsak pri svojem delu, deiajo vsi za obnovo, za procvit domovine. Še ljubljanske prodajalke zelenjavnega trga na vozovih so prikazale stojnice z zelenjavo in sadjem. Podružnice Zveze bančnih in zavarovalnih nameščencev ter trgovskih pomočnikov Slo vehije so dopolnjevale povorko slovenskih delovnih množic, prav tako vsi uslužbenci vseh ministrstev Narodne vlade Slovenije, kakor tudi ostalih ustanov. Kako se obnavlja porušena domovina, kako vstajajo iz razvalin požgane vasi, so nam improvizirala y posebnih slikah gradbena Častni gostje v manifestacijski povorki delavske enotnosti (minister trgovine in preskrbe dr. VLADO VAVPETIČ, minister gozdarstva TONE FAJFAR, generalmajor IVAN MAČEK, minister Zvf>zn® ™‘e dr- ANTON KRŽIŠNIK, minister industrije in rudarstva FRANC LESKOŠEK, generallajtnant PEKA DAFČEVIČ) podjetja in opekarne. Kamen na kamen, opeko na opeko, z delom lastnih rok in nepopisno voljo, dvigajo naši zidarji slovenske vasi v novo življenje, v nove dni. »Smodnik tudi dobro služi pri obnovi«, je bilo geslo kamniških smodnišničarjev, ki so v vrsti kemičnh delavcev mproviziraii svoje delo na vozu. To je bila tudi ena najlepših in najbolj zanimivih slik v povorki. Hrastniški steklarji, vevški papirničarji in delavci Kemične tovarne v Mostah in še nešteto podružnic kemične industrije, so s slikami, napisi in prizori izpodbijali množice £ vzajemnemu delu pri obnovi. Sindikat Tobačne tovarne je poudaril s posebnimi slikami dejstvo, da je v kratkem času po končani vojni dvignil svojo proizvodnjo za sto procentov. Zelo lepe slike iz kmečkega dela je imel teren Vič. Pokazali so kmečki zimski večer pri ličkanju koruze, večer na preji in kosce ter grabljice. Barjanski šotarji ali, kakor sami sebe imenujejo, »marostarji« pa so šli v povorki s pesmijo in vzklikali. Tudi iz vseh bližnjih in mnogih daljnjih krajev so kmečke množice poslale ta dan v Ljubljano z vso skrbjo in ljubeznijo pripravljene delovne skupine, ki so prikazovale lepo in trdo kmečko delo. Vse te skupine so simbolično poudarjale nerazdružljivo enotnost delavca in kmeta. In morda se je prenekateri ljubljanski sredinec s skrbjo zamislil, da pomeni to nekaj velikega, nekaj nepremagljivega, ko sta kmet in delavec tako čvrsto povezana. Videl si v povorki voz, ki se je pripeljal iz daljnje Bele Krajine in ki je predstavljal v bele belokranjske noše oblečene kmete, kako stiskajo grozdje za sladko kapljico. Pred volmi kmečkih skupin so drdrali kompresorji in industrijski stroji mogočno pesem: »ZVEZA DELAVCA IN KMETA JE GRANITNI TEMELJ NOVE JUGOSLAVIJE!« Delo živilske stroke so poudarjali z improviziranimi prizori domžalski mlinarji, delavci Kolinske tovarne hranil in pivovarno »Union«, dopolnjevali pa so vrsto ljubljanski slaščičarji, gorenjski mlekarji in vinarski zadružniki. V urejeni četi je korakala naša Narodna milica, večinoma že v novih uniformah. Množica je z navdušenim vzklikanjem dokazala, kako zelo je povezana s svojo vojsko. Ploskanja in vzklikanja ni bilo ne konca ne kraja. Z improviziranim prizorom soj vzbudili med množico spomine na težka leta pod okupacijo, na teroristična nemška in domobranska zasliševanja naših poštenih ljudi. Poštarji, telegrafisti in telefonisti so imeli na svojem vozu prizor vsakdanjega dela. Poseben poudarek dela in obenem teženj nas vseh, je bil voz s telegrafisti, ki so imeli natiskano brzojavko obsežne velikosti, brzojavko maršalu Titu: »MARŠAL TITO, HOČEMO TRST, PRIMORJE IN ISTRO!« ter telefonisti, ki so pošiljali preko velikega telefona našim koroškim bratom onstran naših severnih meja iskrene pozdrave. Tudi finančni uslužbenci so se udeležili povorke s svojo zastavo. V znak, da se bori delavstvo proti reakciji, da sovraži to reakcijo, so pokazali delavci usnjarsko-predelo-valne stroke — iz tovarne kovčegov, s posrečeno komično sliko: velikemu vozu je bil priključen voziček z ogromnim kovčegom, iz katerega je gledala na prednjem koncu kronana glava ubežnega kralja Petra, zadaj pa je stala na vozu gospa »reakcija«, ki je zapirala kovčeg. Spodaj pa napis? »Peter, srečno sva jo ucvrla!«, ki je vzbujal vsepovsod pravcate salve smeha. Skozi tri ure je prehajala povorka, katere dolžino računajo čez deset kilometrov, od Tabora, po Metelkovi, Masarvkovi, po Miklošičevi in potem po Tyrševi in Šelenburgo-vi ulici preko Kongresnega trga, pred katerim je bil mimohod pred Sani narodne vlade, predsedstvom kongresa, delegati in visokimi ^osti. Tu so bili ginljivi prizori iskrenosti, navdušenja in povezanosti med nastopajočimi ljudskimi množicami, člani vlade in sindikalnimi funkcionarji, ki so jih delavci, delavke in kmetje iz povorke v mimohodu vihamo pozdravljali. Po vseh uticah so stale nepregledne množice ljudstva v špalirju, prav tako so bila vsa okna polna gledalcev, ki so strmeli in občudovali, od kod tridesettisočglava povorka granitne enotnosti slovenskih delovnih množic. Zdelo se je, kot da bi nekdo razvijal pred očmi strmečega gledalca pester, barvast film dela v tovarnah, obratih, uradih in rudnikih. Težko bi človek opisal vse sindikalne podružnice, vse tovarne in vse prikazane prizore na avtomobilih in vozovih, težko bi preštel vse godbe in harmonike, ki so se udeležili ma-nifestacijske povorke. Bistvo veličastne manifestacije delavske enotnosti, bistvo te edinstvene povorke pesmi, dela, zavesti pripadnosti delavskemu razredu od visokega uradnika, kvalificiranega do nekvalificiranega delavca, bistvo te sijajne manifestacije ne-razdružne zveze kmeta in delavca je deset-tisoči discipliniranih manifestantov izrazito poudarili: pod Titovim vodstvom, po stopinjah Lenina in Stalina, gradimo delavci, kmetje in delovna inteligenca novo Jugoslavijo, obnavljamo s svojimi žuljavimi rokami porušeno domovino, gradimo si vzorno državo — za vse to pa je porok naša železna volja, naša mogočna sindikalna organizacija. Najbolj poudarjene parole in vzkliki so bili v eirodušni zahtevi po republikanski obliki države in zahtevi po priključitvi našega Primorja, Istre in Trsta Jugoslaviji. Hkrati pa je ta edinstvena manifestacija domači in tuji reakciji in slehernemu njenemu somišljeniku zgovorno izpričala, da je ni sile, ki bi mogla razdvojiti enotnost slovenskega delavskega razreda! FOTOGRAFIJE S KONGRESA (manl-festacijske povorke) dobe udeleženci pri Foto Bem, Ljubljana, WoIfova 6, dvorišče. Najden® Ob našem kongresu se je našla v Čopovi ulici dne 23. sept. 1945 ob 18. uri aktovka z delovno obleko in nekaterimi drugimi »redmeti, v kateri se je nahajala tudi ženka torbica z manjšo vsoto denarja. Ob zaključku kongresa dne 25. sept 1945 se je našel v dvorani na Taboru 1 ženski dežnik sivkaste barve z deloma razbitim ročajem. Lastnika naj se javita podpisanemu Glav-iemu odboru. Glavni odbor ESZDNJ za Slovenijo. Ljubljana, Miklošičeva 22. Kovinarji so postaviti v manifestacijslto pov orko nešteto originalnih voz z razstavami svojih izdelkov Govor predsednika vlade tovariša Borisa Kidriča Na prvem kongresu ESZDNS je govoril predsednik Narodne vlade Slovenije in sekretar Izvršnega odbora Osvobodilne fronte tovariš Boris Kidrič. Toplo pozdravljen in pogosto prekinjen z navdušenim pritrjevanjem je tovariš predsednik podal obširno poročilo, ki ga v izvlečku priobčujemo. Narina vlada je vlada ©svebodil&e fronte Tovariš predsednik je v imenu IOOF in NVS pozdravil kongres in mu čestital k lepemu uspehu. V imenu Izvršnega odbora in Narodne vlade se je zahvalil delavstvu za veliko požrtvovalnost, za globok patriotizem, za vso ljudsko demokratično zavest in demokratično samozavest, ki jo je delavski razred dokazal v štiriletni narodno osvobodilni borbi in potrdil v teh prvih mesecih obnove. IOOF in NVS sta mnenja, da ne bi izpolnila svoje dolžnosti do našega ljudstva, do njegovega najudarnejšega jedra — našega delavstva, če bi njihov predstavnik spregovoril samo nekaj lepih besed v vzpodbudo ali v zahvalo. Tako važna organizacija, kot so enotni delavski in nameščenski sindikati, zasluži tako s strani političnega vodstva naše OF kot s strani Narodne vlade vso pozornost in je naše politično vodstvo in naša narodna oblast ob tej priliki celo dolžna podati poročilo, kaj je izvršila v smislu ljudstva in po nalogah ljudstva, iz katerega je zrasla in kateremu odgovarja. Z razliko od prejšnjih časov je navada naše 1 ji viške demokracije, da se naša oblast in - dttično vodstvo večkrat posvetujeta s predstavniki našega ljudstva in da na takih posvetovanjih podaste — vsaj v nekam smislu — poročilo o svojem delu. Talca posvetovanja so že bila posvetovanja s predstavniki naših kmetov, posvetovanja s predstavniki naših trgovcev, posvetovanja s predstavniki naših delavcev, posvetovanja s predstavniki naše znanosti in s predstavniki naše šolske, gimnazijske in univerzitetne vzgoje. Toliko važnejše je, podati svoje poročilo tudi pred izvoljenimi zastopniki tako važnih organizacij kakor so sindikati. Organizacija Osvobodilne fronte je trto© Izvedena Tovariš predsednik je nato opozoril, da be značaj poročila drugačen kot bi bilo to običajno v preteklih dobah. Danes smo sredi volivne kampanja. V stari Jugoslaviji so bila ob tekih prilikah običajna hvalisanja. Danes pa ne gre za to, da bi hvalili uspehe zaradi same hvale. Gre za to, da podamo tiste poglavitne probleme, ki jih ljudstvo mora poznati zato, da ho lahko v dejanju podprlo svojo oblast, politično vodstvo OF v celoti in da bo dejansko delo raslo iz ljudstva samega. Poročilo ne bo izčrpno in ne bo ločeno za delo Osvobodilne fronte posebej in delo Narodne vlade posebej. Narodna vlada je kot znano, vlada Osvobodilne fronte. In v poročilu gre za probleme našega dejavnega življenja, pri katerem zlasti sindikati lahko ogromno doprinesejo v našo ljudsko korist. Tovariš predsednik je prešel na poročilo od tistega trenutka, ko je naša slavna Jugoslovanska armada pod vodstvom svojega vrhovnega komandante maršala Tita končnoveljavno osvobodila vso našo federalno edinico. Prva naloga je bila, da utrdimo tisto mogočno gibanje, preko katerega smo zmagovali v vseh štirih letih, v okviru katerega je bila izoblikovana naša ljudska enotnost in v okviru katerega in preko katerega se je naš narod združil z vsemi jugoslovanskimi narodi pod Titovim vodstvom. Če ne bi takoj po končani osvoboditvi Sloveniji posvetili vse pažnjc utrditvi nadaljnjega razvoja naše Osvobodilne fronte, potem bi pač zamudili eno izmed najvažnejših prilik, da se tista oblika našega javnega in političnega življenja, ki se je skovala in ki je bila preizkušena v teku narodno osvobodilne borbe, z vso silo utrdi takrat, ko je bilo treba našemu javnemu življenju utreti končnoveljavno pot, to je svoboden razvoj. Tovariš predsednik je v svojih nadalj-nih izvajanjih govoril o rezultatih dela, ki ga je podvzel IOOF: o npostavitvi organizacij OF v vsakem kraju, o čistki odborov OF, vseh tujih elementov ter o kongresa OF, o tej mogočni manifestaciji enotnosti OF in enotnosti slovenskega naroda. Bilo bi napačno misliti, da bi se OF lahko zadovoljila samo s splošno politično s rjo našega ljudstva in s splošno polit :iim programom. Takoj po osvoboditvi je bila naloga OF dokazati, da je tista organizacija, ki mora in hoče ljudstvo povesti v konstruktivno delo za njegove lastne koristi teko na upravnem kakor na gospodarskem poprišču. Poleg tega je bila OF edina sposobna, da izvede začetne upravne in gospodarske korake, ker je bila OF edina organizacija, ki je v Sloveniji ob osvoboditvi v celoti uspevala. Vsa druge organizacije je bilo treba šele postavljati. Zato se je nujno zgodilo, da so odbori OF v prvem časa morali prevzeti oblast, da so morali zgraditi naš začetni upravni aparat, da so morali pripraviti vse za volitve v krajevnih in narodno osvobodilnih odborih. V gospodarskem pogledu^ je bila OF dolžna izvesti mobilizacijo naših ljudskih množe za obnovo. Obe nalogi je OF izvršila v glavnem z uspehom. Delavski razred je f edro Osvobodite®, fronte Ob tej priliki je tovariš predsednik podčrtal ogromen delež sindikatov, ki utelešajo delavsko enotnost. Ce govorimo o OF, govorimo o naših sindikatih, ki so neločljiv sestavni del OF. Še več, na osnovi izkušenj OF vemo, da so naši sindikati jedro OF. Sindikati so nadaljevanje delavske enotnosti iz leta 1041. in dokazalo se je, da so vredni dediči in vredni nasledniki delavske enotnosti. Lete 1941. je bil popolnoma enoten delavski razred udarno jedro, bil je osnova, iz katere je lahko zrasla popolnoma enotna OF. In prav tako kot se je delavska enotnost pokazala resnično jedro naše OF v narodno osvobodilne borbi, prav tako so se sindikati pokazali v borbi za zgraditev oblasti in za rešitev osnovnih gospodarskih nalog po osvoboditvi kot jedro vse naše oblasti. V tem smislu je IOOF dolžan še enkrat izreči priznanje in zahvalo našim sindikatom v imenu vsega našega ljudstva. Osvobodilna frsata Je ps-soda in oblika ljudske enotnosti Uspehi, ki jih je dosegla OF v prvih mesecih po končni osvoboditvi, so popolnoma potrdili, da je OF v našem narodu organizacija popolnoma novega kova. Ne samo v narodno osvobodilni borbi, temveč tudi v teh mesecih po končni osvoboditvi, se je OF izkazala kot organizacija, kjer je mesto za slehernega poštenega Slovenca, ki mu je ljudska demokracija osnovno politični program. Pri vsem svojem delu na vseh poprišeih udejstvovanja se je OF izkazala kot posoda in kot oblilca naše ljudske enotnosti. Izkazala se je kot osnovno sredstvo dejanske ljudske aktivizacije, kot osnovno sredstvo za rast ljudske demokratične zavesti, za rast ljudske demokratične samozavesti. Hkrati se je OF izkazala kot osnovno sredstvo in osnovno mesto svobode in resnične konstruktivne kritike slehernega državljana. Nato je tovariš predsednik primerjal te lastnosti OF z lastnostmi ofieielnih stranic stare Jugoslavije. Vsaka od teh se je izkazala kot nosilec protidemokratičnega in kvečjemu lažidemokratičnega programa. Vsaka od teh se je izkazala kot razbijalec ljudske enotnosti. Vsaka od teh je vodila ljudstvo proč od javnega življenja, proč od aktivizacije. Zato ni mogla dvigniti ljudske samozavesti k resnični kritiki, k resničnemu razvoju. Prav zaradi tega, ker so osnovne značilnosti OF diametralno nasprotne vsem tem osnovnim značilnostim starega pred-aprilskega življenja, prav zaradi tega je OF v našem javnem življenju popolnoma nov, zares ljudsko demokratski pojav. OF je to dokazala ne samo v narodno osvobodilni borbi, temveč tudi v' teh pičlih mesecih po končni osvoboditvi. Napak ne smemo zakrivati! Ko ugotavljamo take uspehe OF, moramo biti dovolj trezni, da bomo ugotovili tudi napake, ki so bile napravljene v teh mesecih. Ena najslatisih navad, ki smo jih prevzeli iz stare dediščine, je vztrajna hoja po starih, izvojenih kolovozih. Taka hoja zavaja dostikrat v metode. ki so popolnoma nasprotne duhu našega življenja, ki so popolnoma nasprotne novi vsebini in oblila naših organizacij. Takemu povračanju v staro, takemu vklepanju nove vsebine v stare oblike je treba napovedati najostrejši boj. Za primer takega napačnega delovanja je tov. predsednik označil način vpisovanja v OF kot ga vrše nekatere organizacije. Povdaril je, da naše vpisovanje v OF ne sme v ničemer spominjati na vpisovanja protiljudskih strank v stari Jugoslaviji, temveč da mora biti to vpisovanje eno izmed sredstev aktivizacije najširših ljudskih množic. V Interesu vse ©svcbidUne Srdite je, da se sindikati v vsem delu ©F najtemeljiteje uveljavijo Tovariš predsednik je zatem naglasil važno vlogo, ki jo imajo pri tem sindikati kot bistveni sestavni del OF. Naloga sindikatov danes ni samo skrbeti za ekonomski položaj delavcev in nameščencev in ne samo za dviganje produkcije. Naloga sindikatov je izrazito politična naloga, politično delo med svojimi člani. Prav s takim političnim delom, prav s tem, da se bodo sindikati v resnici brigali za vse javno življenje, da bodo vodili računa o vsem, kar se dogaja v okolišu ,0 vsem, kar je v korist ali šleodo ljudstva, bodo največ doprinesli k resnični aktivizaeiji terenskih organizacij OF. Po mnenju Osvobodilne fronte je napačno, če prepuščajo naše sindikalne organizacije skrb za javno življenje in dogajanje samo odborom OF. Napačno zaradi tega, ker pričakuje delavstvo in nameščenstvo od sindikalnih organizacij, da bodo delovale v njegovo korist v vseh panogah javnega življenja. Napačno zaradi tega, ker morajo imeti zanimanje sindikatov za slelicmo vprašanje našega javnega življenja eno samo posledico: krepitev moči delavskega razreda in s tem vseh ljudskih elementov v našem življenju. Napačno faradi tega, ker lahko da zanimanje sindikatov za vse panoge mogočno podporo javnemu prizadevanju Osvobodilne fronte. Ni torej samo v interesu delavstva kot takega in v interesu sindikatov/ je v interesu vse Osvobodilne fronte, v interesu vsega ljudstva, da se sindikati v vsem delu Osvobodilne fronte najtemeljiteje, najuspešneje uveljavijo. Tovariš predsednik je potem govoril o graditvi, rasti in učvrstitvi naše narodne oblasti, kot o drugi naš* nalogi po osvoboditvi. Prav ljudska oblast je b*1a tista, za lcar so se naši narodi borili. Boriti se za svobodo in hkrati se ne boriti za narodno, ljudsko oblast, to ne pomeni nič. Če se hočeš boriti za svobodo, se moraš boriti tudi za ljudsko oblast, čim je bila ta borba ovenčana z zmago, je biio jasno, da je njen najmogočnejši, najmočnejši plod narodna in ljudska oblast. Kot že rečeno, je morala OF prvi teden in mesec na terenu vzeti organizacijo oblasti v svoje roke. Organizacije OF pa so se na osnovi vse naše oblastvene zasnove morale pripravljati takoj za izvedbo krajevnih in okrajnih volitev. Nato je tovariš predsednik prešel na bilanco volitev v NOO. Te volitve v krajevne in okrajne NOO so pomenile prvič ogromno priznanje našega ljudstva in veliko zmago OF. Povdaril je, da se nikoli pri nobenih volitvah še ni zgodilo, da bi glasovalo 95.8% volilnih upravičencev in od teh 95.8 — jih je glasovalo 95% za OF. Te volitve pa so nam tudi dale iz ljudskih globin na tisoče in tisoče novih kadrov. Krajevnih odbornikov je bilo v Sloveniji izvoljenih 11.380, okrajnih odbornikov je bilo izvoljenih 2.184. To pomeni, da smo dobil več kot desettisoč novih ljudskih kadrov. Danes posluje v vsej Sloveniji nad 1350 krajevnih odborov, to se pravi, v vsakem kraju Slovenije posluje izvoljeni krajevni odbor. Vsak okraj ima izvoljeno okrajno skupščino, ima izvoljen okrajni odbor. Volitve v okrožne skupščine in okrožne odbore bodo izvedene po volitvah v Konstituanto. Uspehi v graditvi naše oblasti so zlasti glede na kratek čas izredno veliki. Hkrati z uspehi pa moramo, kot je povdaril tovariš predsednik, videti napake. Kakor pomenijo volitve izredno aktiviza-cijo našega ljudstva, kakor pomeni dvig novih kadrov, pa se moramo zavedati, da krajevni in okrajni odbori še ne delajo povsod tako, kot bi bilo treba. Kader je še nevešč, kader še nima zadostnega znanja, temu kadru je treba še pomagati. Z novoorganiziranimi ljudskimi oblastmi ne moremo delati na stari način in po starih metodah. Bistvo ljudske oblasti je prav v tem, da je to oblast ljudstva. To pa pomeni hkrati, da se za delo organov ljudske oblasti zanima vse ljudstvo, da ga kontrolira vse ljudstvo, da vse ljudstvo sodeluje pri oblastvenih ukrepih. Popolnoma napačno je mišljenje, da smo izvolili krajevne in okrajne odbore tako, da vse skrbi — za javni blagor, kakor pravijo — prepustimo krajevnim in okrajnim odborom. Izvolitev novih odbornikov pomeni, da bodo prvič ti tovariši v imenu ljudstva vršili oblast, drugič pa, da bodo pri svojem upravnem in gospodarskem delu stalno aktivizirali naše osnovne ljudske množice. Aktivizirati danes zbore volilcev, poročati zbranim volilcem, je prav tako važno, kakor aktivizirati odbornike same. V aktivizaeiji ljudskih mas®-žic naj prednjači delavstva Delavstvo — ndjzavednejši element v našem ljudstvu — mora nujno pokazati tudi tukaj vodilno vlogo. Pokazati mora primer, kako je treba aktivizirati odbornike in voiivce. Pot naših novoizvoljenih odborov ne bo lahka. Tudi pri naši oblar sti, pri naši upravi se bo treba boriti z mnogimi težavami, z neznanjem in nerodnostjo. Toda kakor smo povsod odnesli zmago doslej, tako jo bomo tudi na tem poprišču. Potrebno pa je, da zastavimo vse sile. Naj kongres pretrese vprašanje, kaj lahko sindikati doprinašajo pri aktivi-zaciji naših organov oblasti. Vprašanje dobrega ali. slabega poslovanja naših oblastnih organov ne more in ne sme biti vprašanje, id sindikatov ne bi zanimalo. Za tem je tov. predsednik govoril o ukrepih, ki bodo podvzeti za to, da bodo v teku enega meseca do šest tednov šli vsi novo izvoljeni odborniki skozi kratke upravno politične kurze po okrajih in okrožjih. Tovariš predsednik je prešel na tretjo nalogo, ki se jo je morala lotiti Narodna vlada in vse naše organizacije, to je gospodarstvo. Gre za; 1. vprašanje obnove industrije, 2. vprašanje obdelave zemlje in zagotovitev tistih prebitkov, ki jih kmet lahko že danes da svojemu ljudstvu, 3. vprašanje naše finančne politike in 4. vprašanje naše preskrbe. Industrija je obnovljena — pstreltea je še nadaljnja požrtvovalnost Pri obnovi industrije je treba povedati, da imamo dolžnosti ne le do naše federalne edinice, ampak do vse naše močne, lepe Jugoslavije. Industrija je namreč ostala v Sloveniji najbolj ohranjena, sposobna največje produktivnosti od vse industrije v Jugoslaviji. Zato pa je treba hitro obnoviti industrijo, razviti razvoj njene produktivnosti in vzpostaviti normalno stanje ter hkrati zagotoviti industrijske rezervoarje za vso Jugoslavijo. S tem, da je naše delavstvo prevzelo nalogo obnoviti industrijo, ni samo izpolnilo svojih ožjih dolžnosti do federalne edinice Slovenije, ampak je moralo izpolniti in je z visoko moralo izpolnilo dolžnosti do vse Jugoslavije. Ugotoviti moramo, da je naše delavstvo izpolnilo v prvih mesecih obnove svoje dolži! osti prav tako, kakor je v celoti izpolnilo dolžnosti v narodno osvobodilni borbi. Našemu delavstvu gre zahvala, da je industrija pri nas v glavnem obnovljena, da se je produktivnost dela začela približevati predvojni produktivnosti, da jo je celo ponekod presegla tako, da imamo višjo produktivnost kakor je bila pred vojno. Kjer tega ni, je krivo temu v glavnem samo še pomanjkanje surovin. Ko se moramo za to dejstvo zahvaliti našemu delavstvu, se moramo predvsem zahvaliti njenim sindikalnim organizacijam. Toda naše naloge v pogledu industrije še niso do kraja izpolnjene. Dejstvo je danes, da,moč naše ljudske države, naše nove ljudske demokracije najbolj krepi in bo krepila moč naše industrije, zlasti moč njenega državnega sektorja, Zato, da se bo dvignila produktivnost dela in državnega sektorja, zato da se bo dvignila kapaciteta naše industrije, industrijska moč naše države, zato je vredno žrtvovati. Z žrtvovanjem v ta namen žrtvujemo za sebe, žrtvujemo za svojo ljudsko oblast, žrtvujemo za svojo moč na znotraj in zunaj, žrtvujemo za svojo lepšo bodočnost. Medsebojna geas&sč $ delavec kmetu, kmet delavcu Tov. predsednik je v svojih nadalj-nih izvajanjih prešel na vprašanja obdelave zemlje, In zagotovitve kmetom osnovnih izdelkov industrije. Pri tem je pokazal na že dosežene uspehe: zagotovljena je bila modra galica, najosnovnejše pogonsko sredstvo za mlatilnice in drugo. Glede posetve je omenil, da so zagotovljena vsa osnovna sredstva za to, da bo setev zadostna. Naši flnaitšni politiki m?ra-reso ustvariti trdne temelje! V naši finančni politiki smo bili pred sledečimi nalogami: hitra zamenjava denarja spričo štirih valut na našem ozemlju; zagotoviti čim hitrejši in čim večji obtok denarja po naši federalni edinici spričo pomanjkanja denarnih sredstev, ki jih je odnesel okupator; vso finančno politiko usmeriti tako, da bodo imeli pri tem korist naši osnovni ljudski sloji. Če pogledamo rezultate, je treba ugotoviti naslednje: Denar v Sloveniji je bil zamenjan, V začetku se je občutilo zelo veliko pomanjkanje denarja, sedaj pa to pomanjkanje denarja pada s krediti, ki jih dajeta zvezna In federalna vlada. Včasih je bila osnovna poteza naše finančne politike iz-mozgavanje ljudskih finančnih virov, iz-mozgavanje ljudske denarne moči v korist protiljudskim špekulantom, danes gre vse v korist čim večje denarne zmogljivosti ljudstva, čeprav se to kot povojni pojav v celoti še ne vidi. Vzemimo samo vprašanje kreditov. Gd 189,140.000 v zadnjem času razdeljenih kreditov je bilo za našo industrijo za mezde v državnem sektorju razdeljenih 127,423.000 dinarjev ne da bi dobila država za produkte, ki so bili izdelani, že istočasno povračilo. Za pospeševanje obratov je bilo izdanih 3.000. 000, za upravne izdatke naših oblasti, ki gredo za kmečke potrebe, za potrebe pomoči tistim, id so bile od vojne najbolj prizadeti, je šlo 24,000.000. Od kreditov za našo socialno politiko odpade največ za podpore tistim, ki so bili prizadeti po fašističnem terorju. Od 99.000. 000 kreditov za našo socialno politiko odpade na te podpore 55,000.000. V zvezi s temi vprašanji je tov. pred-sednik govoril o osnovnih načelih naše kreditne politike. Nadalje je povdaril, da bo v bodoče treba vse drugače skrbeti za državne dohodke kot doslej. Razlika med dohodki in izdatki za razdobje julij—december 1945 je namreč v naši federalni edinici skoraj dvajsetkratna v škodo dohodkov. To gre na račun gospodarskega zastoja v prvih mesecih po osvoboditvi, na račun dejstva, da se vrši emisija denarja in na račun splošne razrušenosti kot posledice okupatorskega režima. Tovariš predsednik je izrazil željo, da se o tem podrobneje porazgovori. Mnogo je namreč tovarišev med našimi dobrimi in poštenimi aktivisti, ki si gospodarska vprašanja predstavlja preenostavno. Mnogo je tovarišev, ki mislijo, da ljudska oblast že sama lahko prinese gospodarsko blagostanje. Tisti, Iti tako mislijo, nimajo prav, tisti v bistvu vsega našega problema, tisti tega, kar je zapustil okupator in vojna, ne razumejo. Prvo je za ljudstvo imeti oblast v svojih rokah, če ima to, potem lahko vse ostalo uravnava kakor samo hoče, odnosno spričo objektivnih težav uravnava v svojo korist. Če pa nima oblasti v svojih rokah, potem uravnavajo to protiljudski oblastniki v svojo korist. Zato je osnovno vprašanje po vojni: držati v rokah oblast, ki si jo je ljudstvo izvojevalo in za to oblast v gospodarskem pogledu tudi potrpeti, če je treba. Ne smemo reševati vprašanja mezd m plač ras primitiven Biaeiss! Tudi o vprašanju mezd in plač je treba odkrito spregovoriti že zaradi tega, da bomo vedeli, po kakšni poti naj hodimo in da ne bo nepotrebnih iluzij in potem tudi nepotrebnih razočaranj. Jasna stvar je, da so vsi, ki so bili in ki so resnični ljudje ljudstva, stremeli, treme in bodo stremeli za čim boljši materialni položaj delovnega ljudstva. Brez tega si ni mogoče zamisliti resnično srečne bodočnosti. Jasna stvar je, da se dober ali slab položaj ljudstva izraža tudi v dobrih ali slabih prejemkih. Lahko si je sliko dobrega položaja ustvariti na primitiven način: napravimo visoke mezde. Nihče nima ničesar proti visokim mezdam. Mi smo se borih za visoke mezde in bomo gledali tudi sedaj na to. Toda napraviti samo visoke mezde je lahka, primitivna pot. Kaj bi napravila državna podjetja s tem, da bi postavila visoke mezde? Vzemimo: visoki stroški, produkti z visokimi cenami! S tem bi dejanska vrednost mezd padla. Pride še tretje. Tudi cene kmečkim proizvodom bi bile višje. Kmet bi zahteval, kajti delavske mezde bi bile visoke, industrijski produkti bi imeli visoko ceno. Realna mezda se odpade. Pride še četrto, država. Država ne more denarja samo izdajati, mora ga imeti tudi v blagajni. Nabijmo na produkte tak- se, pa bodo produkti še dražji. Realna mezda bo še bolj padla. Iz tega sledi, da se s primitivnim načinom, da si s tem, da hočemo postaviti samo visoke mezde, ne moremo pomagati, ker ta primitivni način ne vodi do visokih mezd, ampak do tega, da realna mezda pade. Vprašanje resnične materialne blaginje, vprašanje resnične vrednosti delavskih mezd in uradniških plač, to vprašanje v svojem bistvu je vprašanje produktivnosti našega dela. Čim več bo produktov, tem bolj bo možno urediti naše mezde in plače. Iz tega pa sledi, da je dolžnost vseh, ki hočejo delovati resnično v korist delovnega ljudstva, da ne operirajo z demagoškhni argumenti. Nasprotno, treba je pojasniti ljudem resničen položaj. Treba jih je pozvati na to, kar je za ljudstvo, Id ima oblast v svojih rokah, potrebno m koristno, treba je pozivati k požrtvovalnosti in premagovanju težav. To, kar si danes ljudstvo pritrga, to si prihrani. Ne pritrga si tega za protiljudske pijavke, to si pritrga samo zase, za svojo bodočnost. Prebrana je zagotovljena, z imragimi neizčrpnimi vid moramo pomagati še fecfj s-feaibcžasslm krajem Nato je tovariš predsednik pojasnil še vprašanje prehrane. Poudaril je, da pri nas ne strada nihče, da se je prehrana od meseca do meseca izboljševala. Navedel je pregled višine obrokov za navadne karte: moke junija 6000 gramov, julija 7500 gramov, avgusta 9000 gramov, septembra 9000 gramov. Zakuhe: junija 2000 g, julija 2000 g, avgusta 3000 g, septembra 3000 g. Maščobe: junij 400 g, julij 400 g, avgust 500 g, september 500 g. Sol: junij 400 g, julij 400 g, avgust 500 g, september 500 g. Milo: junij 75 g, julij 100 g, avgust 150 g, september 150 g. Edino, lcar je septembra manjše kot avgusta, pa isto kot junija in julija, je sladkor ih sicer junija 250 g, julija 250 g, avguste 500 g, septembra 250 g. Toda treba se je zavedati, da so še v Jugoslaviji predeli, kjer stradajo in da bi bilo naše geslo o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov prazna fraza, če bi na to pozabili, če bi mislili samo na to, kako bomo izboljšati svoj gmoten položaj v federalni Sloveniji. To ne bi biio v korist ne Jugoslavije in ne Slovenije. Mi smo močni, imamo svojo ljudsko oblast, narodno oblast zato, ker smo združeni, ker smo enotni, ker dela nova Jugoslavija po pravilu: Vsi za enega, eden za vse. Iz tega sledi, da bomo, če bo treba ekonomske težave premagovati v dragih predelih Jugoslavije, dali od sebe vse, še bolj navdušeno kot takrat, ko jih rešujemo zase. Nemogoče si je misliti, da M svobodno ljudstvo vzelo oblast v roke, ros da M izoolmla osauvro dolž- mst v ljudski prosveti Nato je govoril tovariš predsednik o naši ljudski prosveti, kot o enem izmed večjih vprašanj, ki šo se po končni osvoboditvi postavljala pred Osvobodilno fronto in Narodno vlado. Nemogoče si je misliti, da bi svobodno ljudstvo vzelo oblast v svoje roke, da bi gospodarsko življenje začelo uravnavati po postavljenih načelih, da bi krepilo svojo politično moč, ne da bi si hkrati z vsemi silami krepilo in širilo ljudsko izobrazbo v resničnem ljudskem demokratičnem smislu, na resničnih naprednih temeljili. Kot primere silne iniciative, ki jo kaže ljudstvo v vprašanjih ljudske izobrazbe, je tovariš predsednik omenil primer gorenjskega festivala in posamezna dela iz povorke sindikatov. Poudaril je primer deputacije kmetov iz vseh slovenskih krajev pri predsedstvu vlade, ki je najbolj živo govoril takrat, ko so spraševali, koliko kurzov bo napravljenih to zimo po naših vaseh. Storiti moramo vse, da damo ljudskim naporom smer, naša dolžnost je, da jih organizacijsko povežemo. Ne bi bilo dovolj, če bi se usmerjali samo za splošno ljudsko prosvetno delo, preko ljudskih prosvetnih organizacij. Podpore je treba dati tudi našemu oblastno prosvetnemu delu. Ni nam še uspelo obnoviti vseh ljudskih šol. Če tega ne bomo storili, bo ljudsko šolstvo letos na slabšem, kakor je bilo pred vojno. Pri ljudski oblasti se to ne sme zgoditi. Učiteljski kader, čeprav ga primanjkuje, čeprav ga manjka skoro 2000, bo dopolnjen. Organizirani so krajši tečaji za učiteljske kadre. Stari učiteljski kader je bil vzet v politične tečaje, ki so ga seznanili z osnovnimi izkušnjami narodno osvobodilne borbe. S tem kadrom si bo mogoče pomagati. Tukaj ne bo nepremostljivih težav. Toda naše ljudsko šolstvo moramo materialno oskrbeti.^ Omogočiti moramo, da bodo lahko vsi šoloobvezni otroci hodili v šolo. Tudi pri tem je velika dolžnost sindikatov. Nižjih gimnazij bo trikrat več kakor jih je bilo pred vojno. Razširitev števila nižjih gimnazij smatra naša ljudska oblast za osnovni korak, ki naj otrokom ljudstva omogoči dostop v resnično izobrazbo, dostop v vse srednje in višje strokovno šolstvo. čvrsta, krepka in nerazdruž-Ijiva zveza delavcev, kmetov in delovne inteligence je osnovni vir moči Osvobodilne fronte Na koncu je tovariš predsednik izrazil željo, naj bi sindikati obravnavali vse naše javne probleme, vse naloge organov ljudske oblasti, vse naloge Osvobodilne fronte in njenega vodstva. »Prav zaradi tega sem smatral za svojo dolžnost, da Tov. Matevž Hace, predsednik Glavnega odbora ESZBNS: Politim, iospodirsita .ei orgaaizidiske naloge strokovnih organizacij Tsv. Diacci Alojz, član Glavnega odbora ESZDNS namešženska soc a,na vprašan a Novoizvoljeni predsednik Glavnega odbora ESZDNS tov. MATEVŽ HACE, lesni delavec Iz Loža, junaški borec in podpolkov-nik-politkomisar višjih vojaških formacij Narodno osvobodilne vojske (Deli iz referata predsednika ESZDNJ tov. Haceta Matevža). »Prviž v zgodovini se delavski razred zbira po svojih izvoljenih delegatih na prvem kongresu Enotnih 'sindikatov delavcev in nameščencev. Prvič v svoji zgodovini delavski razred Slovenije na tako slavnosten način manifestira svojo voljo po enotnih sindikatih in daje smernice za svoje bodoče delo kot sograditelj na vseh poljih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v naši deželi... Delavski razred je z nastankom in razvojem naše nove države postal nov razred. Mnogo truda in težkih borb je stalo, preden je delavski razred prišel do svoje enotnosti, ki se danes tako manifestativno izraža na našem kongresu. Pod vodstvom in na iniciativo KP je bila že pred 1941 ustvarjena enotnost delavskega razreda Slovenije. Delavski razred je šel enoten v OF leta 1941. proti fašističnim zavojevalcem. Ta enotnost je omogočila, da je delavski razred lahko izpolnil svojo častno nalogo prvoboriteljem v okviru vsenarodnega gibanja OF ... To enotnost bo delavski razred utrjeval tudi v bodočnosti... Kmetje in delavci Sad štiriletne borbe proti okupatorju in domačim izdajalcem je tudi najčvrstejša povezanost delavskega razreda s kmečkimi množicami. V stari Jugoslaviji je proti-Ijudska reakcija bila stalno na delu, da bi čim bolj razdvojila delavca in kmeta. Iz dneva v dan, leto za letom j* delovala na tem, da najde in si izmisli nekakšna nepremostljiva nasprotja med delavskim razredom in kmetom... Tovariši, v tej domovinski vojni, ko sta se delavec in kmet skupaj borila v vseh predelih Slovenije in Jugoslavije, je bila za vedno ovržena trditev o nepremostljivih nasprotjih med delavci in kmeti. Domovinska vojna jih je najtesneje združila. In kakor sta se skupaj borila vsa štiri leta pod najtežjimi okoliščinami za osvoboditev naše zemlje, prav tako bosta najtesneje sodelovala pri obnovi naše domovine in pri utrjevanju pridobitev narodno osvobodilne borbe. Konkretno: Trboveljski rudarji so zbrali prispevke in jih izročili okoliškim kmetom, ki so jim fašisti požgali domove. Isto so napravili zagorski rudarij. Mariborski železničarji ob prostem času hodijo popravljat razna orodja okoliškim kmetom. Vedno manj je delavcev, ki še ne čutijo tiste žive povezanosti s kmeti in ki mislijo, da bi se dalo iti naprej po starih tirnicah... Političnem^ pogledu izraža najčvrstejšo enotnost delavskega razreda s kmcčkiisi množicami OF... vam danes v teh kratkih in površnih obrisih podam osnovne probleme naše uprave, našega gospodarskega in političnega dela.« To, da se sindikati ukvarjajo z vsemi problemi našega javnega življenja je ena značilnih plati novih sindikatov, njihove nove vloge. Druga značilna plat za razliko od sindikatov predaprilske Jugoslavije pa je ta: v predaprilski Jugoslaviji se sindikati niso v zadostni meri brigali za to, kar tvori osnovni steber moči delovnega ljudstva, namreč za resnično zvezo med delavci in kmeti, čvrsta, krepka in nerazrušljiva zveza delavcev, kmetov in delovne inteligence je osnovni vir moči Osvobodilne fronte, je osnovni vir naše zdrave sile, je osnovni vir naše zdrave kritike, je osnovni vir vsega našega poleta, je osnovni vir moči Osvobodilne fronte v celoti. S tem, da bodo sindikati storili vse za zavestno nerazrošljivo zvezo delavcev in kmetov, bodo storili ne samo svojo dolžnost do delavcev in kmetov, ampak do vseh ljudstev in vseh naših narodov v celoti. Vsako svojo zmaga si bomo priborili z mojem! Pred nami so še težki problemi. Mnogo bo še težav. Premagovati jih bo treba tako, kakor smo jih premagovali v preteklosti. Toda danes jih premagujemo zase, ne za druge, ne za protiljudske krvosese kakor nekoč. Mobilizirati moramo delovno ljudstvo v boju za njegove koristi, za krepitev in nadaijnl razvoj nove ljudske oblasti, mobilizirati v boju proti njihovim sovražnikom. To se prati, napasti moramo sovražnika, ki nam govori proti požrtvovalnosti. Vsako svojo zmago si bomo priborili z znojem. Tako je bilo v preteklosti, tako je tudi še sedaj. Med pridobitve 4 letne osvobodilne borbe spada enotnost delavcev in nameščencev. V ustvarjalnem delu obnove bo tudi ta enotnost, to tovariško sodelovanje delavcev in nameščencev še bolj cementirana. Sindikati v stari Jugoslaviji V stari .ugoslaviji so bili sindikati pod političnim vodstvom raznih strank. Bili so politično razcepljeni in organizacijsko razdrobljeni. Vsi protiljudski elementi so bili edini v tem, da je treba za vsako ceno onemogočiti enotnost sindikatov ... Samo najbolj zavedni in napredni so izražali voljo vsega delavstva,, ko so govorili, da delavci le v enotnih sindikatih združeni pod enotnim političnim vodstvom nekaj pomenijo. Take zavedne delavce, ki so se poganjali za pravice svojih tovarišev, je policija zapirala, mučila in jih ubijala po raznih glavnjačah ... Enotnost sindikatov Enotnost sindikatov in nameščencev ni bila ustvarjena za zeleno mizo. temveč je plod 4 letne domovinske borbe, plod vseh tistih najboljših sinov delavskega razreda, ki so se že v stari Jugoslaviji borili za to enotnost... Danes je največji sovražnik delavcev in nameščencev tisti, ki bi hotel razbijati to enotnost, priborjeno s tolikimi žrtvami. Utrjevali in poglabljali bomo to enotnost kakor jo je vedno utrjeval naš veliki kovinar in voditelj Jugoslavije maršal Tito. V stari Jugoslaviji je protiljudska reakcija vedno zatrjevala, da je delavski razred anacionalen. V tej domovinski vojni so delavci do kraja pometli s to lažjo in dokazali, kako se znajo boriti in umirati za svojo domovino. Delavski razred je danes preko svojih sindikatov nosilec patriotizma in vreden soustvarjalec nove demokratične, federativne Jugoslavije. Ku11urn o - pro s v etn o delo in politično delo Med najvažnejše naloge naših enotnih sindikatov spada kulturno-prosvetno delo. Tej nalogi polagajo še vse premalo pažnje. Stremeli bomo za tem. da bodo sleherne podružnice in do slehernega člana prodrla želja po čim večjem kulturnem delu. Kulturno-prosvetno delo je v raznih prireditvah, pisanje v stenski časopis itd., zlasti pa v temeljiti kulturno-prosvetni vzgoji delavcev in nameščencev. Hvalevredna naloga bo oskrbeti za lepo zunanjost tovarne, menze itd., kar je že marsikje v zanikrnem stanju. Naj tovarna, menza, obrat in rudnik že po zunanjosti privlači delavca in nameščenca... Velika dolžnost naših sindikatov' ie no-litično delo. V stari Jugoslaviji so se le najbolj napredni delavci zanimali poleg svojega strokovnega dela tudi za politično vzgojo delavcev. Marsikje je prevladovalo zelo škodljivo naziranje, češ da se delavec ne sme vtikati v politične zadeve. V sindikatih so nosilci podobnih škodljivih teorij govorili o nekaki »neodvisnosti« sindikatov od politike... Tudi v tem pogledu bodo naši enotni sindikati pomemben mejnik v zgodovini delavskega razreda. Naj ne bo sestanka, seje, zborovanja v naših podružnicah, kjer se ne bi razpravljalo o vseh perečih političnih vprašanjih naše notranje in mednarodne politike. Naj strokovno usposabljanje spremlja stalna politična zborovanja in politično delo v smislu programa in statuta Ljudske fronte ... Tovariši, stojimo pred volitvami v ustavodajno skupščino. Na teh volitvah bomo tudi mi delavci kot prvoboritelji za demokratično, federativno Jugoslavijo odločali o tem. ali bomo šli v izgradnji naše države naprej po Titovi poti ali pa se bomo povrnili nazaj v staro Jugoslavijo. Največja dolžnost nas vseh je, da ne bo v Sloveniji delavca, ki ne bi šel na volišče in oddal svoj glas za kandidate Ljudske fronte. Tako bo delavski razred častno izpolnil svojo dolžnost do svoje nove ljudske države in odbil bedne naklepe opozicije ... Tovariši! Prav tako bomo v naših delavskih vrstah energično odbili vsak poskus, ki bi šel za tem. da bi delavski razred pri volitvah v ustavodajno skupščino nastopal ločeno od kmetov in ostalih slojev. Štiri leta smo se skupaj borili z ramo ob Tov. Svetek je napisal v 19. številki »Delavske enotnosti« članek o udarnlštvu, v katerem so vse misli, ki jih je nakazal v svojem referatu, zato ne prinašamo referata. »Vrnimo tej besedi njen pravi pomen, tisti pomen, kot ga ima v Sovjetski zvezi!« To je bila vsebina izvajanj večine tovarišev, ki so se javili v diskusiji. »Kaj je globlji pomen besede »udarni-štvo« ?« Na to so odgovorili tovariši Dolinšek, špempihar, Ganzziti, Šturm in drugi, ki so podali naslednje misli: Ni udamištvo, če delavci delajo preko delovnega Časa in ob nedeljah, niti ni udarništvo, če tovarne javljajo »dosegli smo predvojno produkcijo«, ne povedo pa, pod kakšnimi pogoji so jo dosegli. Najlepši primer udarništva je podal referent za kadre tov. Ganzziti, ki je v svojem govoru med drugim omenil: »če hočemo govoriti o udarnlštvu, se moramo učiti pri naših partizanih. Sam sem bil na osvobojenem ozemlju. Vojska je potrebovala mnogo stvari in izvršili smo naročila z golimi rokami, izvedli akcije, ki niso bile 'brez šrtev, da smo dobili neobhodno potrebne stroje. Ni bilo zapreke, ki je partizani ne bi premagali. Zavedali smo se. da brez tega ne bi zmagali. Ta zavest nas je dvigala in kdor je videl razstavo partizanskih delavnic v Črnomlju, samo ta ve da so bile te delavnice udarniške. Danes slišimo: nimamo tega stroja, nimamo onega materiala. Mi pa smo biU na- rami s kmeti in pošteno inteligenco. Prav tako bomo skupaj nastopili pri volitvah v ustavodajno skupščino, kjer bomo skupno potrdili pridobitve osvobodilne borbe v smislu programa Ljudske fronte. Proizvodnja in udarniško delo Prevzem oblasti po osnovnih ljudskih množicah je iz osnove izpremenil naš odnos do dela. Ko izpolnjujemo program obnove, ko vlagamo svoje sile v proizvodnjo in težimo po čim večji produktivnosti dela, se zavedamo, da se trudimo za sebe, za boljšo bodočnost delavskega razreda... Naše sindikalne organizacije bodo vložile vse svoje napore v to, da se čim bolj zviša proizvodnja in produktivnost dela. To je pot k blagostanju delavskega razreda in vsega ljudstva ... Ne bojimo se armade brezposelnih, ki bi bila plod izobilja produktov, kakor je bilo to v sfari Jugoslaviji, ko so v naši proizvodnji gospodarili izkoriščevalci in špekulanti. Brezposelnost je v razmerah naše nove oblasti prehoden pojav. Če zaradi pomanjkanja surovin ali kakih tehničnih ovir ta ali ona tovarna ne more obratovati, bomo dotično delavstvo naših sindikatov in organov oblasti zaposlili v kaki drugi stroki. Trenutno je položaj tak. da se ne smemo postavljati na stališče, češ sedaj sem v tej stroki izvežban. pa ne bom prijel za drugo delo... V vseh panogah proizvodnje se razvija udarniško delo. V prvi vrsti se bomo delavci trudili, da bi razvili pravo udarništvo. Pravi smisel udarništva je v tem. da v kratkem času čim več proizvajamo in da so produkti tudi po kakovosti čim boljši. Dalje je udarništvo v čim racionalnejši izrabi surovin in v čim boljšem izkoriščanju strojev. Ne le velika marljivost, temveč predvsem — nove boljše metode dela — v tem je pravo udarništvo... Delovna disciplina Delovna disciplina je v pravočasnem prihajanju v tovarno, v rednem prihajanju na deio itd. Tisti, ki nočejo upoštevati delovne discipline, bodo na javnih sestankih, konferencah in zborovanjih ožigosani. Naši sindikalni funkcionarji, kakor tudi vsi delavci morajo neusmiljeno udariti po tistih, ki mislijo na račun delavstva lenariti in ki imajo še tak odnos do dela, kot so ga imeli v stari Jugoslaviji.. .< » Dalje je tov. Hace obravnaval še aktual-a vprašanja delavskega razreda in njegovih sindikalnih organizacij. Pri tem s© je do-.aknil Inšpekcije dela, kijev naj-esnejši zvezi s proizvodnjo. V stari Jugosla-iji so sedeli na Inšpekciji dela ljudje, ki liso imeli nič skupnega z delavskim razre-!om. Higienski in tehnično varnostni pred-isi so bili v tovarnah in rudnikih le na pa' irju. Zdaj se bo to temeljito izpremenilo, kajti v Inšpekciji dela bodo tudi delavci, ki imajo zkušnje iz tovarn in obratov. — Ministr-tvo za socialno politiko Zvezne vlade izde-jje v sporazumu z Glavnim odborom Enotnih sindikatov Jugoslavije projekt zakona o Inšpekciji dela, ki bo v kratkem uzakonjen. Pri mezdnem vprašanju je tov. pred-ednik naglasil, da je Od dviga naše proiz-odnje odvisna cena produktov in da je naše ilagostanje odvisno od tega, če bomo čim itreje lahko dali na trg dovolj produktov. Pri akordnem delu moramo razliko-ati akord v stari Jugoslaviji, kjer ie s po-nočjo akordnega dela podjetnik zniževal nezdo in tako še bolj izkoriščal delavca ter ned akordom v naši novi državi, kjer služi kord za zvišanje proizvodnje, ki je v korist elovnemu ljudstvu in da najboljši delavci es-dobijo plačilo, ki jim gre. Tov. predsednik je priporočil delegatom, aj se pri vseh podružnicah ustanovijo ta-ifne komisije, ki bodo izdelale načrte za ko-ktivne pogodbe. Na koncu referata se je dotaknil še vpra-tnja našega sindikalnega kadra in njegovih nalog v zvezi z vodilno vlogo delavskega raz-eda pri obnovi domovine. Tov. Hace je zaključil svoj obširen in izčrpen referat: Naši sindikati so zrasli v mogočno silo v naši deželi. Šli bodo vztrajno po začrtani poti, i so jim jo pokazali najboljši sinovi delav kega razreda. Naši enotni sindikati bodo neli pred očmi izpopolnitev tistih nalog, ki so bile naložene njim v izvajanju skupnega, elikega programa Ljudske fronte«. vezani na sredstva, ki smo jih morali sami pridobiti in imeli smo radio-postaje, organizirali smo tiskarne, deiall topovsko municijo in drugo, če bi vsak delavec poskušal‘izboljšati stroje, če bi poskušal na-domestititi to, česar nimamo, s čim drugim, potem bomo lahko govorili o slovenskem udarnlštvu.« Dva konkretna primera pravega udarništva je podal tovariš Šturm, tajnik zveze kovinarjev. V Mariboru pri splošni stavbni družbi so iznašli stroj, ki je dvignil produkcijo za 300% in zdaj izdelujejo na njem različne, dele, ki so jih morali poprej uvažati iz inozemstva. Drug primer udarništva so Jesenice, kjer so izdelali delavci v minimalno določenem času mesto treh naročenih delov za tanke — devet takih delov. Tovariš Koleša, član Glavnega odbora, je pri diskusiji o primerih masovnega udarništva v Sovjetski zvezi dejal: »V času prve petletke so bili narejeni ogromni načrti. Dnevni časopisi so se norčevali iz boljševikov, a ti so načrte uresničili ne v petih letih, temveč v štirih letih in pol. Primeri junaškega udarništva Sovjetske zveze pa so se vršili predvsem v tej domovinski vojni, ko so se skupine delavcev, ki so štele v mirnih časih do deset članov, skrčile za več kot polovico, ker sc delavci odšli na fronto, preostali delavci v tovarnah pa so se obvezali, da se količina produktov ne bo niti najmanj zmanjšala.« »Iz zgodovine delavskega gibanja je razvidno, kako težka je bila borba za socialno zaščito delavstva« Protiljudski režimi so ustvarjali tudi pro-tiljudsko socialno politiko, ki je delavskemu razredu škodljiva ter le nav.dezno odpravlja socialne krivice, odnosno posledice, ne odpravlja pa pravih vzrokov socialne bede. Take socialne krivice je možno odpraviti le v državi, kjer je delavski razred soodločajoč faktor v vseh panogah gospodarstva, v državi, kjer obstoja prava ljudska oblast, kot je naša nova T.tova Jugoslavija. Taka ljudska oblast v najtesnejšem sodelovanju izdaja nove zakone ter ustvarja socialno politiko v takem smislu, da so dani vsi pogoji za ustvarjanje resnično boljših življenjskih pogojev najširšim plastem delavskega razreda. Nova socialna politika mora odpravljati vse vzroke socialnih krivic ter dvigati razred iz socialne bede v človeka dostojno življenje. Tako se brezposelnost ne odpravlja z beraškimi podporami, ampak s pravilnim razmeščanjem delovnih sil ter z iskanjem možnosti profesionalne zaposlitve. Enotni sindikati so danes tisti odločujoči faktor v državi, ki brez njihovega najinten-zivnejšega sodelovanja z našo Nar odno vlado ne more biti dobre socialne politike. Zato igrajo Enotni sindikati delavcev in nameščencev v novi državi izredno važno vlogo. Z ozirom na novi čas in nove socialne razmere je potrebna reorganizacija socialnih ustanov. Borza dela ne sme biti več tista od delavcev in nameščencev osovražena institucija, kot je bila v bivši Jugoslaviji. Iz nje mora postati urad, katerega glavna naloga bo pravilno razmeščanje delovnih sil po njihovi sposobnosti. Vse njeno delovanje bo moralo potekati po direktivah Enotnih sind-katov in vodilnih smernicah Ministrstva za socialno politiko. Naloga Enotnih sindikatov je splošna skrb za dosego boljših življenjskih pogojev celokupnemu delavsKemu razredu, skro za ureditev stanovanjskega vprašanja, za boj proti nezaposlenosti, pravilna zaščita mater in otrok ter doraščajoče mladine itd. Enotnost, ustvarjena med delavci in kmeti v času osvobodilnega boja, mora tudi v bodoče ostati nezlomlj-v steber v okviru naših sindikalnih organizacij. Med kmečkim in industrijskim delavstvom ne sme obstojati več tista razcepljenost, katero so umetno ustvarjali vs: vladajoči krogi v bivši Jugoslaviji. Izvesti moramo socialno zavarovanje, ki ne bo ščitilo samo industrijskega, temveč v isti meri tudi poljedelskega delavca in nameščenca,« V nadaljnjih izvajanjih je tovariš Diacci naglasil: »Kljub vsem težavam so že vidni številni uspehi, doseženi s sodelovanjem strokovnih organizacij v pogledu socialne zaščite. Poleg številnih začasnih socialnih ukrepov, uredb in naredb je najvažnejši »Zakon o izvedbi socialnega zavarovanja«, če pogledamo v jedro tega zakona, vidimo, da bo iz številnih bivših socialnih zavodov zraslo enotno socialno zavarovanje za vso državo. Nosilec tega zavarovanja bodo široke množice članov — delavcev in nameščencev. V ta sestav pridejo vsa bivša socialna zavarovanja: OUZD, Bratovska skladn ca, Pokojninski zavod, železničarsko zavarovanje, trgovsko bolniško in podporno društvo ter še mnogo manjših zavarovalnih ustanov. Za likvidacijo in prenos imetja ter obveznosti omenjenih ustanov, so od sindikatov predlagane in od Ministrstva za socialno politiko potrjene posebne komisije. Stroga kontrola in soodločanje Enotnih strokovnih zvez v vseh socialnih ustanovah bo onemogočalo vsako izkoriščanje.« Dalje je tovariš Diacci govori o Osrednjem zavodu za socialno zavarovanje v Zagrebu, ki je glavni nosilec vseh panog socialnega zavarovanja za vso državo, o federalnih zavodih po federalnih edincah in o podružnicah in poslovalnicah Osrednjega zavoda po industrijskih krajih. Jasno je razložil glavni namen poenotenja socialnega zavarovanja, ki je v znižanju upravnih stroškov, poenostavljenju administracije ter odpravi birokratskega načina uprave, kakršen je obstojal v bivši Jugoslaviji. Poudaril je, da bo s tem podana osnova, da bo socialno zavarovanje vredno svojega imena lahko nemoteno ščitilo najširše plasti zavarovalnih članov. V poenotenem socialnem zavarovanju so zapopadene vse štiri glavne panoge socialnega zavarovanja: 1. Bolniško zavarovanje, 2. Nezgodno zavarovanje. 3. Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. 4. Brezposelno zavarovanje. Princip poenotenja je poleg že navedenih prednosti izboljšanje prejemkov, odnosno zdravniških pripomočkov svojim članom v vseh naznačenih panogah. Celokupni prispevki znašajo 28 % zavarovalne mezde. Od tega plača delodajalec 20.7 %, delojemalec pa 7.3 %, kar je razdeljeno po sledečem ključu: Bolniško zavarovanje 7 %, Tovariš Koleša je sicer priznal, da se pri nas o udamištvu v taki meri ne more še govoriti, ker ni na razpolgo dovolj materiala. Lahko pa se bo že govorilo na prvem udarniškem kongresu, ki je predviden za leto 1946. To zanimivo poučno diskusijo je zaključil tovariš Svetek, ki je povdaril dve stvari; da se naj vodi statistika o delu posameznega delavca in da se prijavi vsak primer udarništva. V tem poslednjem primeru ne smemo biti skromni, ker je vsak tak primer v spodbudo ostalim delavcem. K tej diskusiji se je javil tudi zastopnik delegatov iz Trsta. V svojem govoru je dejal: »Tovariši, Trst, pravi proletarski Trst, je tukaj z Vami. Globoke sem ginjen, ko prisostvujem kongresu ’ in vidim kakšna enotnost je dosežena. Tu pri vas je organizirano delo, pri nas pa manjka dela in kruha. Naši sindikati se bore proti nezaupanju in proti reakciji. Danes je v Julijski krajini že 40.000 organiziranih delavcev. To število še raste iz dneva v dan, kljub fašistični reakciji.« Z vzkliki in ploskanjem so naši delegati pozdravili te besede. Diskusija o udarnlštvu ps reEeratu tov. Svetka, podpredsednika Glavnega edbera ESZDMS od tega plača delodajalec 3.5 %, delojemalec 3.5 %• Nezgodno zavarovanje 3 %, ka- IG gUUl£W«umuu ---- . Scenskimi sindikati in ministrstvom socialne politike Narodne vlade Slovenije že izdelan tozadevni predlog. Bolniško zavarovanje: Razmere so se vidno izboljšale. Brezplačna zdravniška pomoč je podaljšana od 26 na 52 tednov. Ravno tako tudi brezplačna zdravila. Izplačevanje hranarine je podaljšano na isti čas v viš m dveh tretjin zavarovalne mezde. Porodniška podpora se podaljša od 12 na 14 tednov, in to po porodu od 6 na 8 tednov, v v šini tri četrtine zavarovalne mezde. Kot pogrebnina se plača 30 kratni znesek javarovalne mezde za člana, za ženo 600.— din, za otroke do 14 let 280,— din. Brezplačna zdravniška pomoč in zdravila za svojce so podaljšana isto kot za člana od 26 na 52 tednov. V izrednih primerih pa se zdravniška pomoč in brezplačna zdrav la lahko podaljšajo na 78 tednov. V nova pravila je vnesena tudi brezplačna poprava zobovja. Poleg navedenega so še nekatere druge manjše spremembe, kar pa se bo pozneje obravnavalo v časopisih, na raznih sestankih in predavanjih. Nezgodno zavarovanje. Tudi v tej panogi zavarovanja so nastale precejšnje spremembe, in sicer: do 20 % znižane dela-zmožnosti vsled nezgode, se rente sploh ne prizna. Za zavarovanega člana za 21 do 33.3 % okrnjeno delozmožnostjo se daje odpravnina, in to po dveletnem uživanju začasne nezgodne rente dobi dotični kot odpravnino še enoletno nezgodno rento. O tem, da so se te rente do 20 % ukinile, odnosno uvedle za nezgodnike od 21 do 33.3 % odpravnine, kakor v raznih drugih zadevah, bo tovarišem delegatom dana možnost razprave v d-skusiji. Pripomniti pa moram, aa so iz tozadevno prištedenega denarja povišane rente vdov in prvih sirot od r/, na polovico vsote, ki je pripadala pokojnemu članu. V kolikor se tiče brezplačnega zdravljenja in zdravil — je nadaljeval tovariš D acci — vejajo za nezgodnima iste pravice, kot so predvidene v bolniškem zavarovanju. Tudi pokojninsko zavarovanje je pri nas v Sloveniji velike važnosti, predvsem zaradi najstarejše industr je, vsled česar smo po številu dosedanjih upokojencev na najvišji stopnji staleža med vsemi federalnimi enotami naše države. Ko bo zopet v teku naša industrija ter bo število zaposlenega delavstva in nameščen-stva doseglo predvojno stopnjo, bodo nastopile tudi normalne in zboljšane razmere v našem socialnem zavarovanju. Delni uspehi naše nove oblasti so kljub vsem težkočam vidni že danes tudi v pogledu izplačevanja pokojnin, kajti vse po-kojn.ne, ki so bile nižje od 400.— din, so že za mesec avgust povišane nad 400.— din. Kljub ogromni finančni pomoči, ki jo zahteva naša obnova, amo uspeli, da se s 1. septembrom t. 1. povišajo obstoječe pokojnine na najmanj 900.— din mesečno. Z ozirom na to smo prepričani, da bo v doglednem času rešeno tudi to pereče vprašanje ter kakor vsemu delovnemu ljudstvu, tudi našim izčrpanim upokojencem zagotovljeno res človeka dostojno življenje. Tudi starostna doba je znižana od prejšnjih 70 na 65 let; z izboljšanjem tozadevnega finančnega stanja bo tudi v tem oziru potrebna še reorganizacija, zavedajoč se, da je kakor za fizičnega, tako za duševnega delavca omenjena starostna doba še vedno previsoka. Za rudarje, prometno osobje, brodarje i. t. d. je predvidena starostna doba 60 let. Izvzeti so pa tudi rudarji kopači, strelni mojstri itd., katerih starostna doba je zaradi težkega dela omejena na 55 let. Pri tem pa obstoji možnost, da se še v bodoče opredele v omenjeno starostno dobo še razni delavci drugih poklicev, ki opravljajo slično težko delo. Brezposelno vprašanje bo v doglednem času postalo odveč, ker bo vsak delavoljen imel priliko biti zaposlen v krkšnikoli stroki in v svojem pravem profesionalnem poklicu. Predvidena je reorganizacija zakona o obratnih zaupnikih in uradniški zakon. — Predvideni so tudi in se že ustanavljajo otroški domovi, zavetišča, domovi za onemogle itd. Posveča se posebna skrb materam in mladini. Vrše se tudi ogromne priprave za prešolanje naših invalidov v druge poklice.« Tovariš Diacci je zaključil svoj referat z besedami: »Naša ljudska oblast je pokrenila vse potrebno, da čimprej izboljša položaj delovnega ljudstva. Naš današnji I. kongres nam mora dati novih sil, ter ustvariti še tesnejša sodelovanja pri delu za čim popolnejšo socialno zaščito delovnega ljudstva,« tere plača v ceioti aeiouajaiec. x zavarovanje 9 %, od tega plača 6 % delodajalec in 3 % delojemalec. Brezposelno zavarovanje 1 %, od tega plača 0.5 % delodajalec in 0.5 % delojemalec. P°leS ^ega imamo še dva odtegliaja, in sicer: Pravna zaščita 0.3 %, katere plača v celoti deloje-malec in prispevek za dečji dodatek 7.7 katerega pa plača v celoti delodajalec. Za prve tri mezdne razrede, to je za vajence, c. ...____s_____-ialpr* Vsi na- Narodno gledališče Drama Sobota, 29. sept. ob 20. uri: 8 k var ki n: Tuje dete. Zaključena brezplačna predstava za invalide in delegate invalidskega kongresa. Izšla je zbirka Pesem delu Naroča se v uoravi »DELAVSKE ENOTNOSTI« Ljubljana, Miklošičeva c. 22-11. Cera din 10«—. Misa.ster za soeiaSao paiitiko NVS tov. Vlila Tsmšie Tov. Bašln Boža, uredsiiea »Delavske enotnosti41 Minister za socialno pclitino tov. Vida Tomšič je povdarila, (la se bo dotaknila samo nekaterih vprašanj socialne politike in kaj pričakujemo mi vsi, ves slovenski narod, vsa Jugoslavija od sodelovanja, od odločilnega dela sindikatov v socialni politiki. Zakoni, ki so se tikali socialne politike v stari Jugoslaviji, so bili dokaj modemi, ampak delovno ljudstvo v stari Jugoslaviji je živelo tako, da smo upravičeno govorili, da je bila to ječa narodov, da je bila to ječa delovnega ljudstva. To se pravi; da niso samo od pisanih zakonov odvisni pogoji življenja delovnega ljudstva, da so odvisni od zakonov le v toliko, v kolikor se ti zakoni dejansko izvajajo, v kolikor obstoja sila, ki ustvarja zakone, ki so v skladu s sredstvi za njihovo izvajanje. Zato je naša prva ugotovitev ta, da bodo zakoni, Id naj vnesejo v našo socialno politiko ne samo novega duha, ampak da se bodo tudi izvajali, ker je zakonodajna in izvršna oblast v rokah ljudstva. Moramo reševati nujna socialna vprašanja, ki so posledica vojne in odpravljati krivice, ki izvirajo iz protiljudske ureditve stare Jugoslavije in stare socialne politike, ki je v bistvu samo ohranjala bedo. V socialni politiki demokratične federativne Jugoslavije imajo enotni sindi- kati svoje odločilno mesto, tako pri do-našanju zakonov, kot v poedinih socialnih ustanovah in pri celotnem izvajanju socialne politike. Sindikalne organizacije bodo predvsem imele odločilne besedo v socialnem zavarovanju, kakor je že bilo povdar jeno v referatu tov. Diacija. Sindikati bodo storili še več v naši socialni politiki. Ne bodo samo pazili nad izvajanjem zakonov, ne samo dajali pobude za nove zakone." ampak bodo sindikati tista živa sila v našem dnevnem življenju, ki bo uveljavila tudi način reševanja iz lastnih sil tistih problemov, ki jih mi iz skupnih sredstev še ne moremo rešiti. Zato je delo naših sindikatov že usmerjeno tudi v brigo za stanovanjske prilike, za higienske orilike :td., brigo za ustvarjanje delovnih pogojev naših udarnikov dela, brigo za človeka z eno besedo. Tako imamo že mnogo primerov skrbi za delovno ljudstvo, n. pr. akcije naših rudarjev, ki so dajali svoj zaslužek za podporo po vojni prizadetim krajem; dalje akcije mizarjev. Id delajo pohištvo za naše izseljence, akcije kovinarjev, ki so dajali svoje šihte za partizanske vdove in sirote itd. To vašo živo skrb, na katero moromo v teh časih zelo graditi, te vaše žive skrbi ne bomo mogli nikdar pogrešati. Delavci In delavke Tobačne tovarne so se uvrstili z okrašenimi kolesi v povorko Po kratkem referatu o vprašanju socialne politike, k. ga je imela tov. minister Vida Toaušičeva v diskusiji po referatu tovariša Diaccija o delavskih in nameščenskih vprašanjih, so se javil! še mnogi tovariši, ki so Izražali svoje predloge, vprašanja in pojasnila. Tov. Šturm Anton, tajnik Zveze kovinarjev, je v Sej diskusiji najlepše in najjasnejše podal svoja pojasnila in mnenja. Med drugim je .dejal: »Na oblast, na državo moramo gledaiti kot na svojo oblast, svojo državo. Prav tako je socialno zavarovanje naše socialno zavarovanje. Dolžnost sindikatov je, da ščitijo to socialno zavarovanje. Prijavljene bolne delavce morajo kontrolirati, da ne bodo ti zlorabljali socialnih zavarovanj. Danes ni čas za simuliranje, ker danes si ■ našim delom ustvarjamo svojo srečo.« še eno stvar je poudaril tov. Šturm, namreč to, da naj se tudi uradniki na socialnih instituc jah zavedajo, da so delavci S njimi enakopravni, zato naj gredo delavcem v vsakem oziru na roko. Tudi več drugih tovarišev je izneslo svoje predloge, tako tov. Josip Trofenik, da, naj bodo tudi delavci deležni dobrin socialnih In zdravstvenih ustanov — zdravilišč, okrevališč ter zdravniške nege. »Referati za socialno skrbstvo pri sindikatih naj se tesno povežejo z referenti pri Mestnih in Krajevnih narodno osvobodilnih odborih, da bodo tako vzajemno reševali težke probleme socialne politike«, je dejal tov. Čeme Franc, predsednik Krajevnega medstrokovnega zveznega sveta v Ljubljani. Poštni uradnik iz Ljubljane tovariš Voljč Ivan, pa je predlagal, naj bi se dra-ginjski razredi odpravili vsaj do takrat, dokler smo v tako težkem povojnem položaju in naj se da državnim uslužbencem vso možnost, da zasedejo vsa mesta, ki jim po njihovi sposobnosti odgovarjajo. Še nekateri tovariši so se javili k debati. Iz vseh njihovih pripomb so bile razvidne potrebe in problemi v različnih tovarnah, rudnikih in drug h obratih. Nekateri predlogi so bili tudi precej pomembni, ker so vsebovali način najboljšega reševanja nekaterih, za vse delavstvo važnih vprašanj. Diskus ja je bila zelo razgibana, tako, da je kongres vsakomur odmeril čas 5 minut, da se ne bi diskusija preveč zavlekla. Zaključno besedo pri debati je imel referent tov. Dlacci, ki je podal še nekaj odgovorov na stavljena vprašanja in predloge. Stavblnci so v povorki ponosno mani festirali z vsem orodjem svoje stroke Smetjo In kmetice so prisrčno pozdravlj ati v mimohodu častne goste na tribuni 0 kulturno prosvetnem delu Največji slovenski pisatelj Ivan Cankar je zapisal: »Na tvojih plečih, na plečih delavca-proletarca sloni bodočnost slovenskega naroda, nareda proletarca.« če zdaj razm slimo te njegove besede, vidimo, da so se uresničile in da res na plečih slovenskega delavstva in delavstva vse Jugoslavije sloni naša lepša in pravičnejša bodočnost. V naši kulturn zgodovini imamo poleg Cankarja še dve svetli imeni duhovnih velikanov slovenskega naroda, ki sta že mnogo let pred Cankarjem bila nosilca velikih idej, polna vere v zmago prav ce svojega in vseh tlačenih narodov. To sta Prešern in Levstik. Z velikimi mislim , ki so jih izražali najnaprednejši duhovi slovenskega naroda v boju z nazadnjaškim silami, se je slovenski narod begati! in delavski rszred kot nosilec najnaprednejših idej, jih je sprejel za svoje. Vse, kar je bilo v naši kulturn' dediščini zdravega, je priznal In osvojil. To je bil eden od vzrokov, da je lahko v letu 1941 strnil vse napredne sile v celoto za skupen boj preti okupatorju in domačim izdajalcem. Kakor gre delavskemu razredu v prv vrsti zasluga za eno največjih kulturnih dejanj v naši zgodovini slovenskega naroda, to je, da v zvezi z drugimi svo-bcdoljubn:mi silam slovenskega naroda cčuval njegovo kulturo, teko mora biti tudi danes delavski razred buden čuvar prave kulture. Delavski razred mera biti tisti, k bo budno stal na straži in prepreči vsak poizkus vdora ljudstvu odtujene in zato škodljive lažikulture. Toda ne samo, da čuva slovensko kulture., ampak jo mora tudi razvijati in graditi. V naš h kulturnih prired tvo.li, knjigah in časopisih torej ne sme biti mesta za teke stvari, ki demobiliz rajo ljudske množice in slabijo njihovega borbenega duha. Naša kultura naj bo taka, da bo utrjevala našo zavest o naših velikih nalogah in nas usposabljala,. da jih iz vrš’mo. Da bomo to dosegi , moramo prenesti kulturo za množice, vse do poslednjega človeka, da bo vsak zavestno vključen v to veliko delo. Zato pa mora bitij v prvi vrsti delavec o vsem poučen. Njegovo obzorje mora biti široko, zrnati mora presojati vse, ne samo z ozkega stališča njegove ožje d:mov ne, ali morda celo njegovega kraja, ampak s stališča celote, s pogledom na vso državo. Delavski razred mora vse razumeti, mora spoznati svojo vlogo, imeti mora viseko razredno zavest, da prostovoljno prevzame težo svojega poslanstva. Včasih so govorili o demokraciji, toda za delavno ljudstvo demokrae je ni bilo. Bilo je oropano vsega, ker ni imelo denarja, Ni imelo možnosti, da se kulturno dviga, kajti vsa kulturna sredstva (tiskarne, papir, radio itd.) so b la v rokah reakcije, ki se je dobro zavedala, da je kultura tista posebna vrednota, s katero se dvigaš in se obvladaš. Zdaj je položaj drugačen. Zmaga nad barbarskim fašizmom je omogočila ljudstvu, da se bogati z vsem kulturnimi dobrinama in da sredstva, ki so za to potrebna, služijo ljudstvu. Gradimo državo, svojo ljudsko državo. Borimo se z velikimi težavami, bor mo se z neznanjem, z nerodnostjo, pa tudi s sabotažo v našem upravnem in gospodarskem aparatu. Te težave moramo odpravita. Država potrebuje sposobnih ljudi. Stoti kati so tista najmočnejša rezerva, iz katere bo naša ljudska oblast črpala svoje kadre. Na oblasti morajo biti liudje iz ljudstva, ki bodo znali voditi in upravljati državo, ki bodo znali odpravljati vse napake, ki se pojavljajo. Take kadre moramo dvigati iz vrst delavcev in nameščencev. Za izvršitev vseh teh nalog je velikega pomena kulturno prosvetno delo. Vzemimo za pr mer Sovjetsko zvezo. Sovjetski ljudje posvečajo ves prosti čas ti svoji izobrazbi. Izrabijo vsak trenutek, da se izpopolnjujejo, kajti samo na ta naoen lahko boliše delajo. S študijem dv gujejo svojo kulturno raven, zato je Sovjetska zveza tista dežela ki je v letih po prvi svetovni vojni doživeli a tak gospodarski razmah, se politično utrdila 'n dala svojim državljanom takšno življenje, kot ga nimajo nikjer na svetu. In prav to Sovjetsko delavstvo, ki je največ doprineslo k utrditvi države, delavstvo, ki je z njegovih vrst izšlo jedro zmagoslavne rdeče armade, ta delavec moera W+.i nam v vzgled, tako v svojem ustvarjanju kakor tudi v svojem odnosu do kolture. Po vseh naših tovarnah, pr; vseh podružnicah se morajo ustanovit kultumo-prosvetni odbori, katerih naloga je. da skrbijo za splošni dvig izobrazbe delavcev. Njihovo delo mora biti osredotočeno na dvig splošne kulture in na politično prevzgojitev množic. Njihova dolžnost je, da ustanavljajo v tovarnah šele in tečaje tako zg. strokovno kot za splošno izobrazbo. Organizirati moramo čitalnice in knfižn-ce. V čitalnicah se zbirajo po končanem delu ali med opoldansk m odmorom, tam imajo svoje sestanke, na k-terih študirajo til diskultjrajo. Ustanavljajo nai kulturne domove, kateri bodo center kulturno umetniškega udejstvovanja in kjer bo žarišče kulturnega življenja, k’ bo pritegnilo ne samo delavske, ampak tudi vse ostale množice. Pri tem moramo napovedati najostrejši boj vsem »limonadam«, ki se vtihotapljajo prsv v to področje dela in ki nas skušajo vrtite v stare čase. Sloven- ska kulturna dediščina je tako begata, da lahko iz nje črpimo jn na njenih temeljih ustvarjamo nova dela, ki bodo zares dvignila in prosvetlila naše množice, jin dala novega poleta in jih dvigala. Dra-matska dela, pesmi, recitacije — vse to mora bit v duhu časa, vse v duhu tistega, kar smo sprejeli kot pozitivno, kar razvijamo in negujemo. Tisk — najmočnejše orožje je zdaj v službi ljudstva. Tisk je najmočnejša sila, kj bo ponesla napredno misel v sleherno vaš, do slehernega človeka. Iz časop sov, knjig, brošur se široke ljudske množice vzgajajo in dvigajo svojo kulturno raven. Pri tem bi opozorila na dejstvo, da člani naših sindikatov posvečajo časen som vse prem£ lo pažnje. časopis je kolektivni organizator, propagandist in vzgoj telj. Tega se moramo zavedati in črpat iz njega navodila in smernice za naše delo. Toda, če hočemo, da bodo- časopisi ustrezali željam in zahtevam, potem mora pri listu sodelovat, č m večje število ljudi. Po tovarnah imamo nešteto primerov udarniškega dela, političnega udejstvovanja, velikih uspehev pri raznih kampanjah, vendar časopisi zelo malo porečejo o tem, ker ne prejemajo dap sov člani strokovaT-h organizacij so v prvi vrsti poklicani, da delajo na tem, da bo v uredništva prihaja lo kar največ dopisov. Na ta način se bodo izmenjavale izkušnje z raznih tovarn, dajale se bodo pobude, tako se bodo ljudje seznanjali z delc-m in življenjem delavcev. S tem v zvezi hi se dotaknila še važnosti stenskih časopisov po tov: mah. Po mncgSh tovarnah sem vdela, tla imajo članke, prepsane iz dnevnega časopisja, razne pesmi, ki nimajo prav nič skupnega z današnjim časom in še marsikaj drugega. Skratka, tj stensk časopisi ne izražajo tega, kar bi morali. Stenski časopis naj bo veren odraz dela in življenja v tov: mi. Dajati mora njeno točno si'ko to njega naj bo razvidno, kako vaše delo napreduje, naj bo anal za vašega dela. ne bojte se napis: ti kritike, če vedite, da ni vse v redu. V tem je veliki vzgojni pomen stenskega časopisa. Najboljše članke pa podili-jte sindikalnemu in dnevnemu časopisju. —o— Sindikati morajo biti tisti, ki pomagajo drž vi tako na polit čnem, kakor na gospodarskem polju. To pa bodo dosegli le, če bodo znali prav Ino vzgojiti svoje člane, jih prepričati, dvigniti njihovo zavest. To pa bodo lahko izvršili le tedaj, če bodo poleg vseh drugih n'log znali tudi pravilno organizirati živahno kultur-no-prcevetno delo in življenje. J , „ H ^ Med svečanim delom kongresa (pogled na del zborovalcev v dvorani) Tov. Knap Matija, član Glavnega odbora ESZDNS 0 tetesni vzgoji V stari predaprilski Jugoslaviji je šport služil vsem mogočim brezvestnežem in špekulantom, ni pa služil in ni koristil širokim ljudskim množicam kot vzgojno sredstvo. Naša stara športna društva so bila večji del društva pridobitnega značaja. Ker so bili vsi naši športniki in športni prvaki večina športniki po poklicu, si na tak način niso zaslužili kruh z delom svojih rok. Da so bili takšni športniki od našega delavstva zasovraženi, nam je jasno, ker de tavci niso imeli možnosti zaradi tedanjih prilik, da bi se bavili 6 telesno vzgojo. Z zmago Osvobodilne fronte, s postavitvijo naše ljudske oblasti smo prevzeli sami vodstvo v svoje roke. V novi ljudski državi ni in ne more biti razdrobljenih, ozkih, neljudskih organizacij, organizacij, v katere bi imeli vstop samo izbrani posamezniki. V naši novi domovini so vse organizacije dostopne vsemu ljudstvu. Prav na isto osnovo je postavljena tudi nova telesnovzgojna organizacija. Če vzamemo za primer vzgojo fizkulture v Sovjetski zvezi, vidimo, da je tam ta vzgoja napravila veliko delo, da je doari-nesla velik delež pri preporoditvi sovjetskega človeka. To je najbolj dokazala velika domovinska vojna. Znano nam je da so v tej vojni prednjačili rdečearmejci-fizkulturniki. delavci iz, fizkulturnih panog kot so smučarstvo, alpinstvo, športno letalstvo itd. To so bili telesno krepki, vzdržljivi borci in neomajni nosilci socialistčne misli, borbenih idej in svobode. V naših fizkulturnih organizacij bo imelo naše delavstvo možnost, da se telesno in duševno vzgoji. Fizkultura naj nas delavce 33 e p i t e in širite »DELAVSKO ENOTNOST44! jača, krepi voljo, naj delavca odvrača od osebno nediscipliniranega življenja, hkrati pa naj nudi slehernemu delovnemu človeku zdravo razvedrilo. V dobro organizirani fizkulturni organizaciji se mora vedno in povsod očitovati vpliv in sodelovanje lokalne sindikalne podružnice. Fizkultura naj postane last vsega delovnega ljudstva, zato jo mora delavski razred podpreti in se njene vzgoje posluževati. Le če bomo odpravili slabe pojave, bomo omogočili telesni vzgoji najširši razmah. Po zaporednih referatih urednice »Delavske enotnosti« tov. Bože Bašinove o kulturno prosvetnem delu, člana Glavnega odbora tov. majorja Knapa o fizkulturi m zastopnika Glavnega odbora Zveze mladine Slovenije tov. Nikota Belopavloviča o odnosu sindikatov do mladinskih organizacij in obratno, se je razvila za vse te referate enotna debata. Tovariši so stavljali svoje predloge, ki so jih utemeljevali s potrebami vsakdanjega življenja. Tako je na primer tov. Branimir Kozinc, mestni uradnik Iz Ljubljane povdaril naslednje: »Sredstva kulture naj bodo vsem slojem dosegljiva. Tako na primer dela velikega Cankarja le redko najdeš v kmečkih ali delavskih knjižnicah, to pa zato, ker so imela z luksuzno opremo za delavsk’ in kmečki sloj nedosegljivo ceno.« »Nova založba« sl je od Cankarjevih sorodnikov kupila vse avtorske pravice do Izdajanja Cankarjevih del. Njene izdaje s ceno niso bile dosegljive šTokim ljudskim množicam, kup!ti so jih mogli, le nekateri premožnejši meščani. Naša nova ljudska oblast b) gotovo poskrbela za to. da se ne bodo take stvari več dogajale. Maša osnovna naloga je, da dosežemo ljudske izdaje knjig izdaje ki bodo dostopne in dosegljive širo-Šim ljudskim plastem.« Tov. Svetek Andrej le izrazil potrebo tedanja praktičnih nriročnikov, za one tovariše valence, k! prihajajo danes v tovarne in obrate brez osnovnega strokovnega znanja. saj se v vsem času okupacije niso imeli prilike strokovno izobraziti. Tak priročnik naj bi vseboval osnovne matematične In geometrijske pojme ter vse potrebno, kar naši vajenci v osnovi potrebujejo za izobrazbo ter naj bi bili p sani na preprost, doumljiv in ljudski način. V zaključni besedi je tov. Bašinova odgovorila vsem na njihova vprašanja in izvajanja, tako da je lahko vsakdo odnesel odtod zdravo, razumljivo in izčrpno sliko sedanjega in bodočega kulturno prosvetnega dela. Velik emblem Enotnih sindikatov v povorki Tov. Belopavlovič Niko, elan Glavnega odbora Zveze mladine Slovenije SelatsUa m atiina Tov. Belopavlovič Niko, zastopnik Glavnega odbora Zveze mladine Slovenije je v svojem referatu obravnaval vprašanje odnosa sindikalnih organizacij do mladinskih organizacij in obratno. Med drug.m je dejal: Važno vprašanje, s katerim se morajo baviti enotne strokovne organizacije ter mu posvečati vso pozornost in skrb, je vprašanje delavske mladine, ki je včlanjena v strokovne organizacije. Danes je eksistenca, strokovna izobrazba in socialna zaščita delavski mladini zajamčena. Jamstvo za to je zdrava ureditev naše države in vse pridobitve narodno osvobodilnega boja, ki so prav tako last mladine, kot so last vseh ljudskih množic. Mlad delavec, ld je v predaprilski Jugoslaviji prav toliko delal in prav toliko naredil kot starejši delavec, je dobil za svoje delo, ki je bilo prav tako dobro opravljeno, manj plačila in to samo zaradi tega, ker je bil mlad. Danes pa velja načelo: »Za enako delo, enako plačilo!«, ki daje mla- dini možnost in pravice, da je enakopravna starejšim delavcem. Potrebno je, da posvečajo strokovne organizacije prav zato vso pažnjo mladini. Z ogromnimi napori ljudskih množic so ustvarjeni pogoji za srečno bodočnost mladega rodu in treba mu je omogočiti, da si to bodočnost tudi ustvari. Delavska mladina ima v sebi ogroriino silo, in bo zato doprinesla velik delež pri ustvarjanju te srečne bodočnosti. Danes se pred nas postavlja vprašanje hitre ostvaritve vajeniških domov, regulacije vajeniških plač in odprava brezpravnosti, v kateri se nahajajo mladinci pri nekaterih delodajalcih. Delavska mladina je dolžna, da vse svoje sile vloži v dvig proizvodnje naše industrije. Prvi pogoj za to pa je ustvaritev resnične delovne discipline pri ustvarjanju, kjer mora biti prav delavska mladina med prvimi. Delavska mladina mora tudi skupaj z ostalimi delavci skrbeti za rentabilnost podjetja. Načrtno mora izvesti in organizirat: štednjo materiala in mora neprestano reševati vprašanja splošne in strokovne izobrazbe mladih delavcev. Tako naj izboljšana organizacijska povezava med odbori delavske mladine in odbori strokovnih organizacij ustvari široko delavnost, ki bo krepila strokovno gibanje in gospodarsko moč naše države. —--------------~»ee-------- Pszirav! ilelsgafsv Izza Brave Po obširnem referatu tov. predsednika Matevža Haceta, sta pozdravila vse navzoče delegate dva zastopnika koroških delavcev, ki sta med tem prišla na kongres. Njun prihod k ham je bil zelo težak, kajti prehod čez Dravo je prepovedan. Prepeljala sta se v gumijastem čolnu in dan in noč sta morala hoditi peš po nabolj skritih poteh, da sta prišla mimo straž na osvobo-jeno ozemlje. Tovariš iz Celovca je poudaril veliko razliko med tem, kaj širi propaganda na Koroškem in med tem, kar je on sam tukaj videl. V svojem govoru je med drugim omenil:: Prinašam vam najtoplejše pozdrave vseh slovenskih tovarišev v Celovcu in okolici. Po-lana sva bila sem zato, ker se širijo pri nas najrazličnejše govorice, kako je tu pri vas slabo, in kaj se tu dogaja. Ta propaganda. ki zelo škoduje našim Slovencem je ■inspirirana od tastih beguncev, ki so prišli gor in podpirana od strani možem :ke reakcije. Toda dovolite mi prvi vtisi, ko sva prišla čez mejo, so bili zelo lepi. Priznati moram, da ste v teh par kratkih mesecih, izvršili tako delo, ki ga bomo mi mogoče, šele v dveh letih. To se pravi, da ste delali in ne spali Prišla sva k vam tudi zato, da dobiva te:nejše zveze z vašimi strokovnimi organizacijami, da se bomo znali potem ravnati in da naše ljudi podučimo o tem, da to ni res, kar širi tuja propaganda. Mi smo onstran Drave popolnoma izolirani, ki je velika težava, da prideš preko Drave. Nimamo tako rekoč nobenega slovenskega čtiva. Mi ne vemo popolnoma nič, kaj se tu dela, dasiravno imamo sigurno naj večji interes, da smo poučeni, da tudi mi lahko delamo. Vtiii. ki sva jih dobila včeraj s tovarišem so taki, da vam jih tu ne morem z beredo prehvaliti. Jaz mislim, da Ljubljana sama — pa tudi inozemstvo, še ni videlo, kaj ste v vseh panogah napravili pri obnovi. Na te tople besede je tov. podpredsednik Svetek k ranče: odgovoril: Tovarišu iz Koroške se v vašem imenu zahvaljujem za pozdravne besede. On ima priliko, da zbrane delegate, ki so tu, svobodno povpraša, kak0 je pri nas. Pri nas stojimo na stališču, da bomo spoiazumno uredili naše notranje razmere na način, ki ga bomo sami smatrali za najboljšega. Zbrani smo tu iz raznih krajev in vendar bo tovariš videl, da smo enotni. Če se bo obrnil na oficielna mesta, bo lahko dobil pregled vseh naših ustanov, videl, da so pri nas ječe prazne, da je pri nas svoboda besede, in če je videl včerajšnjo manifestacijo, je ugotovil, da ima delavski razred v naši državi vso podporo, vso pobudo in da se lahko svobodno razvija. Seveda niso pri nas še take razmere, da bi se cedilo med in mleko. Mi smo še v težkih časih. Štiriletna vojna in štiriletna okupacija, proti kateri smo se aktivno borili, je prinesla. grozna razdejanja. V južnih predelih je še veliko huje. Po takem strašnem razmšenju ni bilo mogoče po 4 mesecih že vsega nadoknaditi. Ali mi vemo. kaj hočemo in obnavljamo z veselim delom in tudi čvrsto voljo ter bomo ohranili to, kar smo si priborili Mi smo pripravljeni svojo svobodo braniti ne le z volilnimi krogljicami, temveč tudi s svinčenkami in verujemo tudi, da se bodo vsi odcepljeni deli priključili naši domovini. To vero naj ponese tovariš v Celovec našim bratom in naj jim pove. da smo mi močni zato, ker je pravica na naši strani. Mi smo se v štirih letih naučili, da od svoje pravice ne odstopimo niti za las in ne bomo odstopili. K besedi se je prijavil nato avstrijski protifašst, ki je dejal: »Pozdravljam vas v imenu Koroških tovarišev in vam zagotavljam, da si prizadevamo delati skupno in skupno doseči iste cilje. Zelo sem vesel, ko sem pri svojem prihodu videl, da tu vladajo čisto druge razmere, kot pri nas na Koroškem. Povedal bom svojim tovarišem na Koroškem, kaj sem tu videl in doživel. Propaganda pri nas proti Jugoslaviji je zelo velika. Prepovedano je iti v Jugoslavijo, prepovedano je za nas koroškim Nemcem prekoračti Dravo. Uporabili bomo vsa sredstva, da dosežemo vse dlje. za katere se borimo. V tem znamenju iskreno pozdrav Jjam te veličasten kongres slovenskih sindikalistov, ki so po svoji enotnosti, požrtvovalnosti in po doseženih rezultatih tudi ideal avstrijskim delavcem!«« Govor koroških delavskih zastopnikov so vsi udeleženci kongresa navdušeno pozdravili. Vsa dvorana je spet vstala in stoje dolgotrajno pozdravljala koroške zastopnike delavcev. fLavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije za S oveni o izvoljen na I. kongresu ESZDN za Slovenijo 25* 9* 1945 V zaključnem delu kongresa je imel referat tov. dr. Ivo Štempihar o vsebini novih pravil. Po debati, h kateri je pozval tov. predsednik, so delegati nova pravila sprejeli. Referent za kadre pri Glavnem odboru tov. Ganzziti je h kraju podal poročilo verifikacijske komisije, ki med drugim navaja, da absolutno točno ni bilo mogoče ugotoviti članstva in podružnic zato, ker se nahaja organizacija v začetnem stadiju. V kolikor pa so podružnice prav zadnji čas prijavile članstvo in udeležbo, je na kongresu prisotnih 427 delegatov in sicer: 1. Ljubljana-mesto delegatov 2. Ljubljansko okrožje » 3. Novomeško okrožje » 4. Celjsko okrožje » 5. Mariborsko okrožje » 57 112 29 108 121 skupno . . 427 ki zastopajo 667 podružnic v 359 krajih in skupno 60.694 članov. Vsak delegat zastopa povprečno 142 članov. Delegati so pr stopili k volitvam Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije in nadzornega odbora. Tov. Ganzziti, ki je imel od prejšnjega gl. odbora nalogo, da sestavi kandidatno listo, je predlagal kandidate za novi glavni in nadzorni odbor ESZDN. Nevi glavni in nadzorni odbar ESZBNS izvoljen na I. kongresu ESZDN za Slovenijo 25. sept. 1945. 1. Hace Matevž, lesni delavec, Lož, tre-otno v Ljubljani, 2. Jurač Jože grafik, Celje, trenotno v jubljani, 3. Svetek Franc, nameščenec, Celje, tre-otno v Ljubljani, 4. Diacci Alojz, rudar, Laško, trenotno v .jubljani, 5. Ganziti Rudolf, zidar, Konjice, tre-otno v Ljubljani, 6. Alič Anton, rudar, Trbovlje, 7. Brejc Tomo. delavec, Kamnik, trenot-o v Ljubljani, 8. Baš in Boža, urednica Delavske enot-osti, Ljubljana, 9. Knap Matija, delavec, Cerknica, tre-otno v Ljubljani, 10. Greif Rudolf, kovinar, Maribor. 11. Ocepek Angela, delavka, Ljubljana, 12. Pezdir Ludvik, nameščenec. Zunanje orice, 13. Dolinšek Tone, kovinar, Ljubljana, 14. Bevc Anton, strojnik v jami, Trbovlje, 15. Hegler Jože, rudar, Kočevje, trenotno v Ljubljani, 16. Pleš Andrej, kovinar, Jesenice, 17. Lešck Simon, kovinar, Jesenice. 18. Majeršič Maks, železničar, Zalog pri .jubljani, 19. Varl Rudolf, prometnik, Jesenice, 20. Čanžek Andrej, železničar, Maribor. 21. Bore Mavriču, delavec, Kamnik, tre-otno v Ljubljani, 22. Ravtar Marija, delavka, Kranj, 23. Sedej Ivan, krojač. Maribor, 24. Razdrih Feliks, lesni delavec, Novo sesto, 25. Kolovič Anton, mizar, Duplica, 26. Stegnar Andrej, čevljar, Tržič, 27. Čeme Franc, monopolski delavec, v Ljubljani, 28. Kolesa Viktor, železničar, Ljubljana, 29. Kelner Alojz, steklar, Hrastnik, 30. Dolenc Jože, nameščenec, Ljubljana, 31. Pirc Franc, stavbni delavec, Zidani iost, 32. Golob Maks, zidar, Maribor, 33. Zupančič Franc, papirničar, Vevče, 34. Kastelic Jože. kemični delavec, Hrastih, 33. Kopitar Jože, delavec, Zunanje gorice. 36. Čuk Ivan, prosvetni delavec, Logatec, ■enutno v Ljubljani, Finančna nadzorstvo 1. Šturm Anton, kovinar, Kamnik, treiuut-o v Ljubljani, 2. Knaus Ježe. železničar, Zidani most. 3. Šturm Nejče, poštni uradnik, Ljubljana 4. Bricelj Niko, mizar, Ljubljana, 5. Brelih Jernej, ključavničar, Maribor -/ezno. Izvršilni odbor izvoljen na I. seji Glavnega odbora ESZDN a Slovenijo, ki se je vršila v Ljubljani, dne 25. septembra 1945. 1. Hace Matevž, lesni delavec. Lož, tre-otno v Ljubljani, 2. Jurač Jože. grafik, Celje, trenotno v Jubljani, 3. Svetek Franc, nameščenec. Celje, tre-otno v Ljubljani, 4. Diacci Alojzij, rudar, Laško, trenotno Ljubljani, 5. Ganziti Rudolf, zidar, Konjice, trenutno Ljubljani, 6. Alič. Anton, rudar, Trbovlje, 7. Brejc Tomo, delavec. Kamnik, trenotno Ljubljani, 8. Bašin Boža, urednica Delavske enot-osti, Ljubljana,' 9. Knap Matija, delavec, Cerknica, tre-otno v Ljubljani, 10. Greif Rudolf, kovinar. Maribor, 11. Ocepek Angela, delavka. Ljubljana, 12. Pezdir Ludvik nameščenec, Zunanje orice, 13. Dolinšek Tone, kovinar. Ljubljana. Po dolgi živahni in razgibani debati, v kateri so se mnenja mnogokrat menjala, je bila lista sprejeta z veliko večino glasov. Enotnost delegatov, ki je bila tako izrazita na celotnem kongresu, se je tudi tu uveljavila. Slučajnosti Tov. podpredsednik Svetek, ki je vodil del kongresa, je otvoril še zadnjo diskusijo k slučajnostim, v kateri so delegati lahko iznesli še nekatera vprašanja. Tako je tov. Ela Horvatova iz Celja načela vprašanje plačevanja članarine v sindikatu in stavila predlog, da bi se pred drugim kongresom poslalo vse referate podružnicam, ki bi jih lahko preštudirale, da bi se kongres sam ne zavlačeval z nepotrebnimi malenkostmi. Tov. Lešek Simon iz Celja je v kratkih besedah opozoril delegate na pomen bližnjih volitev v konstituanto in na dolžnosti, k! jih imajo sindikati ob tej priliki. Na pobudo tov. Alfiroviča Petra, gosta iz Hrvaške, so delegati počastili ob zaključku z enominutnm molkom in s trikratnim vzklikom »Slava« spomin padlih junakov, junakov, na katerih kosteh je zgrajena naša nova svobodna Titova Jugoslavija. Težak patežaj delavcev v Turčiji Zgodovinska in neodpustljiva napaka slednjega aktivista v strokovnih organizacijah, slednjega delavca in nameščenca je, če zdaj tik pred volitvami v ustavodajno skupščino z brezbrižnostjo dopušča protidržavno rovarjenje reakcije in ostankov fašizma! Noben zaveden delavec in nameščenec ne sme pred volitvami zamuditi niti ure in minute, ne da bi z vso požrtvovalnostjo in z vsem spoštovanjem do padlih borcev za svobodo storil vse, kar je za čim sijajnejšo zmago svobodoljubnih državljanov nove Titove Jugoslavije potrebno! m tisoč stavkajočih zahteva demokratične pravice Trsta Turški časopisi objavljajo vsak dan članke in dopise o položaju delavcev, o socialnih vprašanjih in o delavskem zavarovanju. Ljudstvo ostro kritizira delavsko zakonodajo in socialno zavarovanje, ki ne odgovarja današnjim pogojem in potrebam delavskega razreda. Turško javnost že dalje časa skrbi problem socialnega zavarovanja in težak položaj delavcev. Dozdaj še ni bilo nič ukrenjeno za izboljšanje delovnih pogojev in za zaščito najosnovnejših pravic delavcev. Siromaštvo, brezposelnost, brezpravnost in sistematsko poslabšanje življenjskega standarda delavcev je privedlo vodeče kroge v neroden položaj. Pri tako slabih pogojih se stanje delavskega razreda ni moglo več prikrivati. Resničnost obupnega položaja delavcev je morala priti v javnost. Lakota, epidemije raznih bolezni se širijo po vsej državi in žrtve teh strahot so večinoma od pomanjkanja izčrpani delavci. Mesto Aden, ki je četrto po velikosti v Turčiji, kaže najsiromašnejšo sliko. Več ko polovica pomrlih v tem mestu ni zapustilo niti toliko sredstev, ki bi zadostovala za pogreb. * Tako se v Turčiji prvič po mnogih letih javno priznavajo in obsojajo pomanjkljivosti obstoječih socialnih pogojev. Turški časopisi so prisiljeni potrditi, da zakoni o delavskem zavarovanju obstojajo samo na papirju ln da se z ničemer ne prepreči samovoljna oblast delodajalcev. Časopisi prinašajo tudi članke o razmerah delavcev v drugih državah, ki imajo zaščito svojih pravic, plačane mezde in resnično socialno zavarovanje, medtem ko se turškemu delavcu odrekajo vse pravice. Časopisi objavljajo tudi primere o samovolji delodajalcev v odnosu proti delavskim ženam, ki so brez vsake zaščite. Delavci so mnogokrat prisiljeni, da uporabljajo silo proti delodajalcem, da pridejo do svojih plač. Neki turški časopis je v celoti objavil dopis, ki ga je poslala skupma delavcev neki ladjedelnici: »življenje delavcev in nameščencev našega podjetja se prav nič ne razlikuje od življenja beračev. Nimamo niti obleke, niti čevljev; hodimo v cunjah... Pri delu v našem podjetju so nekateri tovariši izgubili vid, drugi roko, tretji nogo...« Enaki primeri so značilni tudi za druga turška podjetja. Podjetniki, ki se v polni meri okoriščajo s pomanjkljivostjo obstoječih zakonov in ne samo, da delavcem pravilno ne izplačujejo mezd, temveč jih tudi odpuščajo, posebno tiste, ki so se pri delu ponesrečili in ki so pri podjetju dočakali starost. široke množice delavstva vsak dan jasneje vidijo žalostne posledice nemške politike za časa vojne. Nevtralna Turčija je, sklicujoč se na vojno v Evropi, ukinila sko-ro vse pravice žen in otrok, ukinila proste dneve in povečala delovni čas m 16 ur. Zaradi tega je Turčija prišla v vrsto s tistimi državicami, ki niso hotele prisostvovati na svetovni konferenci strokovnih organizacij v Londonu. V nedeljo so se sestali v dvorani tržaškega kina »Alabarda« zastopniki Enotnih sindikatov iz Trsta in vseh večjih krajev Primorske. Posvetovanja so se udeležile tudi kmečke sindikalne organizacije in prvikrat je v zgodovini Trata prišlo do popolne solidarnosti med delavci in kmeti. Tov. Eadich je na posvetovanju poro čal o položaju, ki je nastal zaradi popolnega zastoja v proizvodnji, tako da grozi Trstu brezposelnost. Odgovorni organi niso našli drugega ;zhoda, kakor da so podjetja vrgla na cesto tisoče delavcev. Vojaška uprava še podpira, s podporami odpuščenim delavcem, to odpuščanje. Obenem je opozorila delavce, da naj se, kot pripadniki premaganega naroda, prilagode razmeram, ki so nastale v Julijski Krajini po vojni. Delavski zastopniki sc na to odgovorili, da se je delovno ljudstvo Trsta in Julijske Krajine vedno borilo proti nacifašizmu ter je imelo v tej borbi tudi mnogo žrtev ta zato ne morejo biti kaznovani za zločine fašizma in nacizma. Komunistična partija, socialistična stranka Partito d‘Azione, krščanska demokracija in liberalna stranka, vse so se pridružile delavstvu pri obrambi njegovih pravic. Te stranke so glasovale za ultimat, ki naj se predloži vojaški upravi, in v katerem zahtevajo, da se prekliče odpust delavcev. Vojaška uprava ia to ni pristala in v ponedeljek o pol-xoči so Trst in še mnogi kraji na Pri novskem stopili v stavko Stavka je za jela približno 200.000 delavcev. Kmetje in ribiči bodo pumagali stavkajočim Kmetje in ribiči so se zavezali, da bodo prodajali svoje pridelke vsem stavkajočim po režijski ceni. Za prehran delovnega ljudstva v Trstu pa bo skrbela tudi posebna prehranbena komisija, ki je že uredila prodajo mleka za otroke m bolnike ter sadja in zelenjave, tako da se bodo v nekaterih trgovinah v Trstu ti predmeti prodajali brez dobička in pod kontrolo te komisije. železniški promet je zelo omejen in zaradi splošne stavke so prenehali izhajati v Trstu skoraj vsi časopisi. Vojaška uprava je pripeljala že nekaj nemških ujetnikov, da izvršujejo najnujnejša dela. Ameriški mornarji podpirajo težnje tržaških delavcev Vodstvo stavke in zastopniki ameriških ladij, ki se trenutno mude v Trstu, so se sestali na ladji, kjer so izglasovali sledečo resolucijo: »Podpisani člani Nacionalne unije ameriških pomorščakov smo popolnoma solidarni z zahtevami delavskega razreda, ki je v stavki v Trstu, in se zavedamo, da brezposelnost delavskih množic prinaša edino bedo in lakoto, medtem ko sindikalna aktivnost lahko dovede do zboljšanja življenjskih pogojev.« Poleg tega so ameriški delavci poslali resolucijo svojemu tisku, v kateri ugotavljajo, da je proglašena splošna stav- 00Cl00CO00000CO00Q0000000000000000000tX‘«DCXJ‘>5 <0S pesmijo na delo«. Ker je bila v prvi kitici izpuščena ena cela vrstica, prinašamo danes njen popravek.) OOOOOOCOOOOGfXyx OCKXXX)0000000(XXXXX5000COOOOOOOOOOOOOOCXXXXXXXX>> XX-.OOOOCXXy XXXXXXXXX)UC* iqoqooooooooooooooooooooocoqooooooqoooooooooooooooooooooooqooooooooooooooooooooooooooooocooqooooqooooooooooooooqq ka v Trstu in da morajo zahteve delavskih množic biti dosežene edino s solidarnostjo. Onj razumejo ta postopek in ga odobravajo. Priznavajo, da morata zavezniška vojaška uprava in zasebna industrija priznati pravice delavcev in jih ne smejo vreči v brezposelnost. To resolucijo je podpisal v imenu tovarišev Mac Donald. Guverner Bowman sprejel predstavnike Mestnega osvobodilnega sveta Včeraj je polkovnik Bovvman sprejel predsednika tržaškega Osvobodilnega sveta Pogassija in tajnika Štoko. Oba sta poudarila, da stavka ni naperjena proti upravi, ter sta prosila polkovnika Bowmana, naj bi se zavzel za naglo in ugodno rešitev vprašanj, zaradi katerih je prišlo do stavke, še enkrat pa sta zahtevala, da se morajo odpusti delavcev iz ladjedelnic preklicati To je že zato nujno potrebno, ker je gospodarska beda mesta Trsta, ne glede na odpuščanje delavstva, zelo velika. Polkovnik Bowman je povedal, da bo v teku priprave, da se delavstvo zaposli pri čiščenju ruševin in pri obnovi hiš, ki so bile poškodovane. Kar se tiče odpuščanja delavstva iz ladjedelnic, je opozoril predstavnike Mestnega osvobodilnega sveta, češ da jih angleška vlada ni odredila in je nanje samo pristala. Konec stavke v Trstu Po posvetovanju predstavnikov Mestnega osvobodilnega sveta s polkovnikom Bovvmanom so bili, z dovoljenjem zaveznikov, razdeljeni letaki, ki so vabili Tržačane na zborovanje na Glavnem trgu. Ljudje so disciplinirano čakali svoje voditelje, da jim obrazlože položaj. Tov. Štoka, tajnik Mestnega osvobodilnega odbora, je, stoječ na tovornem avtomobilu sredi Glavnega trga, pojasnil zbrani množici, da so vse politične stranke sklenile, da se stavka o polnoči konča. Izjavil je, da je stavka v polni meri dokazala politično zrelost vsega tržaškega delovnega ljudstva. Kar se tiče težke industrije v Trstu, je tov. Štoka poudaril, da je nujno potrebno, da se obnovi, kajti tudi Trst se je boril za Iste cilje kot zavezniki in se ga ne sme smatrati za premaganega. Ta obnova pa bo izvedljiva le, Če bo kapital last delovnih množic in ne kapitalistov. V državah, Jugoslaviji, Madžarski, Poljski in Sovjetski zvezi, ki se obnavljajo, ni brezposelnosti in tudi v Trstu je ne bo, če bomo vložili vse sile v to, da se mesto, luka in industrija obnove. Na koncu je tov. Štoka, ob burnem pritrjevanju vseh navzočih, izrazil željo, da se Trst priključi zmagoviti Jugoslaviji. Sledil je govor tov. Evgenija Lavrentija, ki je manifestante pozdravil v imenu Pokrajinskega odbora Slovensko-ltalijansko antifašistične zveze. Poudaril je, da je Trst vezan na Jugoslavijo ne samo ekonomsko, marveč tudi politično. Z vzkliki: »Mi hočemo k Jugoslaviji« se je ljudstvo razšlo. Stavka, ki je uspela in mogočno izrazila pripadnost Trsta Jugoslaviji, se je o polnoči končala. Zgodovinski pomen Delavskega „Doma kulture" v Beogradu Na trg-u Slavije v Beogradu je obnovljen Delavski dom kulture, katerega so delavci sami popravili in očistili. To at ogromna palača, temveč skromna in okusno zgrajena stavba, ki bo žarišče delavske kulture. Poleg tega, kar danes ta dom pomeni im kar bo pomenil, in poleg praktične vrednosti ima DelavSM dom kulture v Beogradu zaradi kraja, na katerem stoji, velik zgodovinski pomen. Postavljen Je na istem mestu na trgu Slavije, na katerem je delovno ljudstvo v Beogradu po ve-1 ki oktobrski revoluciji prirejevalo množene mitinge. Zbralo se je tu nad desefc-tisoč delavcev, ki so izrekali svoje želje In zahteve. Na upravičene zahteve delavstva je takratna reakcija odgovorite z zloglasno »Obznano«. Divjaštvo Karndjordjeviče-ve žandarmerije, ki ga je po »Obznani« občutil zlasti delavski razred, bo ostalo večno živ in neoma jen dokaz obtožbe tudi proti onim, ki danes sumijo v resničnost prave demokracije. Ko so glavnega 27. marca 1941 delavci 3 svojo neomajno voljo manifestirali po beograjldh ulicah, so natega večera, na istem mestu na strehi, za katero stoji zid z napisom »Delavški dom kulture«, govoril govornik-, kakršnih Beograd do takrat še ni slišal. To so bili delavci, katerih besede »Hočemo ljudsko cfblast!«, »Zahtevamo zvezo s Sovjetsko Rusijo!«, so se Strle po vsej Jugoslavli.. Te besede so bile prvi oznanjevalec Titove — narodne vstaje, iz katere je zrasla svobodna demokratična federativna Jugoslavija. V Bijellni so zbrali okoli loo ton starega železa V teku kampanje za zbiranje starega železa so v Bijelini do zdaj nabrali okoli 100 ton raznih železnih predmetov. V tej akciji se je najbolj izkazala mladina in vojaštvo. Kampanja se bo nadaljevala tolike časa, dokler ne bo zbran poslednji komad starega železa. Ob cestah Bljelina—Brčko in Bljelina—Zvornik se nahaja mnogo oe-tankov nemških kamionov in topov. 12 delavcev je pripeljalo v treh dneh 4000 kg premoga iz Klenika v Bahač Udarniškemu delu dvanajstih mladih delavcev iz Babca se je treba zahvaliti, da je za nekoliko časa rešeno vprašanje preskrbe šabca s kurjavo. Tl delavci so se prostovoljno prijavili, da prepeljejo iz Klen-ka v šabac 4000 kg premoga, da bi na ta način dobili premog za lokomotive in omogočili promet na progi šabac—Kovtljačs. To delo so opravili v teku treh dni. S svojim udarniškim delom so pripomogli, da so se gotove koUčne '»m prepeljale iz Podrta ja v šabac. Nikoli ni še vozila po ljubljanskih ulicah lokomotiva, s kakršno so železničarji manifestirali svoje odgovorno delo Želez&Seaafl na kongresu Priča smo bili, kaj zmore delavec v svobodi ob priliki I. kongrera ESZDNS. Nikdar preje ob moto finančni pomoči in ob pritisku tovarniških valptov ni urtvarila delavska enotnost tega kaj je ustvarila sedaj, ko čutijo delavski žulji širino svobode, to je — tiste svobode, za katero se je de-avec boril od trenutka, ko je dal svoje roke v zakup delodajalcu. Kongres je najbolje pokazal v-o puhlost prejšnjih sistemov, njihovo življenjsko nezmožnost in da je bila naša pot pravilna, ko smo se podali v borbo za nacionalno svobodo ob kateri mora ob" stojali tudi socialna. Pri vsem tem pa opazimo še nekaj, da beseda Enotna Strokovna Zveza ne pomeni samo firme, pač pa je dejstvo, ko smo videli, da je bilo v prevodu vse od glavarja m rudarja preko vseh lažjih in težjih pod-iccov do samih ministrstev. Prav tako in prav nič niso zaostajali železničarji in marsikdo je ostal odprtih ust, ko je opazil lokomotivo. S tem o železničarji pokazali samo del tistega dela, ki ?0 ga izvršili in samo senco vsega kar je v načrtu za bodočno-t. Pri ustvarjanju te lokomotive se je pokazala zopet enotnost, ki je vezala železničarje še v dobi okupacije ki zadobrva prav pri obnovi še večje oblike. Lokomotiva sama in vse kar je bilo z njo v zvezi, tako mostovna delavnica, kakor polaganje tirov od delavcev sekcije, in prav spretno izvedena miniatura signalnih naprav. Vre to je bilo zaključeno enotno, da je vsak sektor dal in pokazal vse kar more. Po eh o lokomotiva sama, je spravi’a marsikoga v začudenje, še bolj nas bo pa spravilo v začudenje to če povemo, da je bila storjena v rekordnem času ob pomanjkanju mar e riala. V četrtak zjutraj še ni bilo niti v mislih nikogar, da bodo železničarji nastopili z lokomotivo. Ker pa je bila por.tana želja, da se kongre.a železničarji udeležimo — smo takoj prešli k delu. Bilo je prav tako, kot ob izgonu okupatorja. Takoj so ssdli tehniki k ri.anju in načrt za lokomotivo je bil gotov; zatem so poprijeli mizarji, ključavničarji. kolarji, pleskarji in še drugi za delo in že po nekaj urah se je oblika lokomotive pričela kazati. Lokomotiva je bila v soboto ob 5. uri popoldan takšna, kot smo jo videli na ljubljanskih ulicah. Zato pa je bilo treba žrtvovati svoj prorsti čas, kosilo in večerjo Trudni in lačni se delavci in tehniki niso odmaknili od svojega začrtanega de'a v;e dotlej, dokler lokomotiva ni bila gotova. Pri vsem tem se moramo spominjati na tovariše Metliha Oskarja. Burgar Jožeta. Oblak Jakoba, in tov. Snoja, M so z vso ljubeznijo vršili zadano nalogo, od prvega trenutka do izvršitve. Bilo je še nekaj tovarišev, ki so bili pri stvaritvi prav neumorni. To naj bo dokaz nekaterim, ki še danes ob tolikem obnovljenju ki pri tolikih dokazih enotnosti, ne morejo verjeti, da je delavska enotnost v enotni strokovni zvezd postala kri in meso vseh tistih želj, ki so bile vse do osvoboditve samo tiha želja. Naj bo ta kogres resen opomin vsem tistim, ki tega dej stva nočejo razumeti zaradi svoje zahrbtnosti ali koristolovstva, (Zgomjj dopis nam je poslala podružnica SZPDNU. Ljubljana — kurilnica še med kongresom; služi naj vsem ostalim podružnicam za vzor hitrega in aktualnega dopisovanja svojemu listu. Uredništvo) Električarji kažejo v povorki delo na elektrovodih Sinili nat poslane Zdaj ko postajajo tudi formalno zakonite pridobitve štiriletne osvobodilne vojne, prihaja čas, da si delavski razred Jugo la vije organizira in v okviru socialne zakonodaje zajamči t dno ekonom ko osnovo za izkoriščanje svojih rednih letnih in bolniških dopustov. Ko je bil maršal Tito kmalu po osvoboditvi v Sloveniji in ko je obiskal Gorenjsko, je prevzet od naravnih krasot na Bledu s poudarkom dejal: »Lepote teh divnih pl mn je doslej uživala ozka klika izkoriščevalcev delovnega ljudstva, odslej pa naj prekrasna Slovenija postane okrevališče za vcjne invalide in za deiavce vse Jugoslavije!« Res io bili naši prekrasni gorenjski kraji, katerih prirodna kra o ta se dopolnjuje z edinstveno lego in planinskim zrakom, do osvobodilne vojne izključno p: idržani uživanju samo najbogatejših ljudskih izkoriščevalcev. ki -o se pozneje v teku vojne po ogromni večini odločno postavili na str =n fašističnih trinogov. Samo te ljudske pijavke so mogle uživati lepoto gorenj k h gora lepoto Blejskega jezera, Bohinj.-kega jezera, Kranj ke gore m drugih tujsko prometrrh središč Gorenjske. Delavcu in nameščencu je bilo dano kvečjemu to, da si je ob znatnih pritrgljajih od ust prištedil toliko da je enkrat v življenju videi Bled in se prepričal o besedah velikega Prešerna, ki je dejal, »da dežela Kranj ka nima lepšega kraja kot je z okolšno ta podoba raja.« Sicer pa so neomejeno gospodarili po naš h prelepih letoviških krajih rejeni kapitalisti z mednarodnimi priležnicami kajti v zakupu so imeli naravne krasote Slovenije samo najbogatejši slovenski Jugoslovan sl« in mednarodni ljudski izkoriščevalci najvsčjega kova. Postavili so si tamkai svoje vile, luksuzne hotele in z razkošnimi orgijami in bučnimi »elitnim« zabavami okuževali div-no naravo. Sredi te popačene m omadeževane prirode, sredi te domcče in mednarodne reakcionarne bande je imel svoj edinstveno luksuzni dvor za svoj letni odmor tudi najbogatejši mladinec sveta, kralj Peter II. Njegove straže policija in detektivi so smatrali za sumljivega vsakogar, ki ni imel --vojega avtomobila in ki m bi! v zlatu. Za časa korumpirane Jugoslavije je bilo skromnemu delovnemu človeku celo ogro- ženo kretanje po Bledu ai' Bohinju, kjer je n. pr. stoioval izdajalski knez Pavle. Razume se. da je predstavlja! pred osvobodilno vojno tujski p. omet znaten de.ež v slovenskem narodnem gospodarstvu. Dejansko je bil ta narodni dohodek povezan z ckiiitetico velikega števila naših ljudi. Toda vsi ti dohodki takšnega tujskega prometa so bili za ljud;, ki so od tega zaslužili in živeli, za slovensko delovno ljudstvo s.irajno žaljivi in nečastni. Kajti za deioroiega človeka je grenko ponižanje, če je moral zaradi svoje osebne eksistence sprejemati milo-Ine drobtine njemu ukradenega kroha! Kajti za delovnega človeka je žalitev če je moral opravljati suženjsko postrežniškc službo najne moralnejšim tipom domače m tuje reakcije, ki se je zbirala pred vojno na Gorenjskem! Ln slovenski kmet si je sam odtigoval od uit najboljše svoje pridelke ki jih je moral zaradi svoje eksistence prodajati najbolj strupenim izkoriščevalcem delovnega ljudstva Kot je osvoboditev domovine izbrisala z blejskega poštnega žiga parolo: »Veldes — immer deutsch!« tako je tudi osvoboditev domovine vrnila njene najlepše kraje, planine in jezera onim. ki so zanjo prelivali svojo kri in zdravje. Danes so po vsej Gorenjski. zlasti na Bledu vojrške bo’nice in okrevališča za ranjene in onemogle junake osvobodilne vojne iz vse Jugoslavije, danes so v Bohinju in Kranjski gori okrevališča za deco borcev za svobodo, za deco delavcev m nameščencev: danes so vsi hoteli in vile na Gorenjskem pretesni, da bi zadostili potrebam, ki se postavljajo. Toda današnje stanje »tujskega prometa« na Gorenjskem je le provizorično Večini borcem bo vrnjeno zdravje v izpraznjene hotele in okrevališča bodo prišli novi tovariši in tovarišice na okrevanje Lahko rečemo. da bo treba zgraditi še mnoge novih objektov, da bomo zadostili predvidenim potrebam ki jim more poleg Dalmacije m drugih primernih krajev zado-titi prav Slovenija zaradi svojih naravnih krasot in še bolj zaradi edinstvene planinske klime Treba je to vprašanje zagrabiti iz čim širše perspektive, iz perspektive vse Jugos'a-vije. iz perspektive vsega delavskega razre- Jeseniški kovinarji manifestirajo obnovo porušenih hiš Stavbinci so prikazovali požrtvovalnost v obnovi z modelom mosta In nebotičnika da, ker se moramo zavedati, da je Slovenija samo ena in da je naša dolžnost, da damo svoje p.irodne krasote in planinski zrak na razpolago delovnemu ljudstvu vse Jugoslavije. predvsem pa borcem Jugoslovanske armade. Treba je torej današnje provizorično stanje tujskega prometa v Sloveniji rešiti definitivno, treba ga je rešiti za daljšo dobo in treba je predvideti čim širše potrebe vse Jugoslavije. Za primero povedano, imata v Sovjetski zvezi Krim in Kavkaz isto vlogo, kakršno naj bi imela v znatni meri v Jugo.laviji Slovenija. Na Krimu in na Kavkazu je na tisoče hotelov, zdravilišč in okrevališč, ki služijo odmoru in okrevanju delavcev in nameščencev. Tamkaj je večina teh socialnih ustanov v rokah sindikatov (60 odstotkov), manjši del (40 odstotkov) pa je v rokah države. Država daje prosta mesta v sijajno urejenih socialnih ustanovah prvenstveno na razpolago borcem. po!rcbn'm odmora in okre. vanja. preostala prosta mesta pa spet odstopa sindikatom, da jih zasedejo z delavci in nameščenci. Z drugo besedo: v Sovjetski zvezi imajo delovne množice, povezane v svojih sindikalnih organizacijch. docela v rokah iniciativo za izkoriščanje rednih in bolniških dopustov za boleznvanja in okrevanja v najlepših krajih, v najbolj zdravem podnebju Sovjet ke zveze in v najbolj udrb-nih hotelih, zdraviliščih in okrevališčih Razume se, da se je po tej domovinski vojni povečal procent okrevanja in zdravljenja potrebnih borcev Rdeče armade in Rdeče mornarice, in da imajo začasno do ozdravljenja — kot pri nas — prednost junaški borci. Toda bistveno važno je, da ima’"o v Sovjetski zvezi sindikati v lasti in samostojni upravi večino socialnih ustanov, da tamkaj država podpira delovno ljudstvo v glavnem z izdatno podporo sindikatom, ki jim prepušča tudi vso iniciativo za samostojno reševanje takšnih vprašanj, kot je n. pr. vprašanje zdravilišč in okrevališč za delavce in nameščence. Pred prvim kongresom Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije je vredno o tem vprašanju raznršljati m na samem kong.esu postaviti predloge, ki naj gredo za tem, da se to vprašanje reši s perspektivo na vso Jugoslavijo in na potrebe delav kega razreda za daljšo dobo naprej. Delavski razrrd Slovenije dolguje junaškim borcem vse Jugoslavije vso hvaležnost za svojo osvoboditev v skupni borbi. Zaradi tega ima delavski razred Slovenije posebno zaradi svoje avantgardne vloge in zaradi velikih žrtev, ki jih je da, v tej osvobodilni vojni, vso pravico in dolžnost, da se oddolžujoč stotisočem ži tvam vseh narodov Jugoslavije za kupno svobodo proglasi Slovenijo za ozemlje, kjer naj :ma delavski razred vse Jugoslavije svo'a zdravilišča. okrevališča in specialne ki mat ke bolnice. S tem v zvezi je Glavni odbor JSRN Jugoslavije izdal okrožnico, naj sindikalne organizacije pošljejo podatke o kom-plek.ih zemlje in o stavbah ki bi prišle v poštev kot zdravilišča in okrevališča delavcev in nameščencev Jugoslavije. ♦»*>♦♦> ♦»♦»«»*»»»♦>♦»>»»« »*♦•>■»» ♦»♦♦♦♦♦♦♦*♦ Rudarji so se v velikem Številu, v delovnih oblekah ln s krampi pa tudi v tradicionalnih rudarskih uniformah ter s starimi sindikalnimi zastavami polnoštevilno udeležili manifestacije dela v Ljubljani Na tak način bi se postavila zakonita osnova sedanjemu provizoričnemu stanju »tujskega prometa« na Gorenjskem, na tak način bi se delavski razred Slovenije najlepše oddolžil borcem vseh narodov Jugoslavije za skupne žrtve in za skupno svobodo s skupnimi napravami socialnega zavarovanja v Sloveniji, ki ima za to edinstveno klimatično lego. Hkrati z organiziranim in pospešenim razvojem vsedržavnih socialnih ustanov v Sloveniji pa bi bilo rešeno tudi vprašanje velikega števila slovenskih družin in nameščencev, ki so navezani na eksistenco hotelske industrije. S. S. ♦♦»♦♦♦♦ ♦»♦♦»♦»»♦♦■v« »»*«>♦<»«♦♦♦♦♦* 50.000 ljudi v špalirjih je potrjevalo in vzklikalo parolam manifestacije v povorki V moskovski šoli... To je navadna šola Ena izmed tisoč šol, ki so včeraj odprle vrata svojim učencem. Je v Moskvi. Če obiščeš to šolo, vidiš kakor v zrcalu, kaj vznemirja danes sovjetske učence in čemu žive njeni učitelji. Pouk se je pričel točno ob 8 30. V širokih in svetlih hodnikih poslopja je nastala tišina. Če pričnemo v prvem nadstropju, kjer so nameščeni najmanjši, ki so danes prvič sedli v klop, in končamo pri poslednjih, kjer so nad knjigami sklonjene dolgolase glave deklic-ml.adenk. vidimo, da so vse šolske klopi danes zasedene. Niti ena učenka ni zamudila. Za to običajno delavnostjo se skriva dobro organizirano delo. katero je izdela! za šolsko leto pedagoški kolektiv, kateremu načeluje direktor šole št. 173 Praskovija Petrovna Zadiranova. V času. ko so otroci, zagoreli od sonca, bili na oddihu na deželi, so se v šoli pripravljali za zimo Pripravili pa niso samo poslopja — delali so se načrti, izbirali učbeniki, nakopičile so se gore zvezkov Večina pedagogov je izkoristila poletje za lastno izobrazbo, za izpopolnitev svojega oedagoškega obzorja Naziv kandidata filozofskih ved je prejela predavateljica literature M P. Mušiuskaja — odlična pedagoginja, ki zna zbuditi pri učenkah ljubezen do literature. Tov Mušinskaja neprestano izpopolnjuje svoje znanje in svoje sposobnosti, dobro vedoč, da pedagog ne more uspešno delovati, a ko se ne bogati vedno z novim znanjem. Redno je poslušal vse lekcije v institutu za izpopolnjevanje 62 letni matematik A S Fukalov Ta izkušeni pedagog ie pri svo jih učencih zelo priliuhljeto Razlagati zna tako. da postane učencem trigonometrija in algebra privlačna in zanimiva In ko se šola Arkliuči se ne govori zaman: »No. izpiti iz matematike niso strašni — saj nas ie učil Apolon Semionovič.« Večkrat so govorili z mladimi učitelji, ki so pred kratkim prišli na šolo. stari in izkušeni pedagogi, kol so deputat Vrhovnega Sveta SSSR Olga Fedorova Leonova. Tekstilni delavci Sovjetske zveze našim tekstilcem Centralni komitet strokovnih organizacij tekstilne industrije moskovske in leningrajske oblasti in novih rajonov je na vprašanje Zveze delavcev in nameščencev tekstilne industrije v Jugoslaviji odgovoril sledeče: »Dragi tovariši! Centralni komitet strokovnih organizacij tekstilne industrije Moskovske in Leningrajske oblasti in novih rajonov pošilja vam in vsem delavcem in nameščencem tekstilne industrije prisrčen bratski pozdrav. Z velikim zadovoljstvom bomo izpolnili vašo prošnjo, da vam pošljemo literaturo in nadaljevalni program za tekstilno proizvodnjo, ki ga mi uporabijamo. Z veseljem podpiramo vaš predlog za postavitev stalnih zvez in menjavo skušenj v delu med našimi strokovnimi organizacijami. To bo pripomoglo k še večji utrditvi bratskih odnosov med našimi državami. Želimo vam mnogo uspeha pri obnovi vašega porušenega gospodarstva in vaše herojske domovine. Pričakujemo vaših pisem. Z bratskim pozdravom! Tajnik O. K- strokovnih orSanizac'} N. Ohlapkova.« Delavci in nameščenci pekarne šerbamti za srepasMika Na svojem mitingu, ki so ga priredili delavci in nameščenci pekarne šerbaum v Mariboru so sprejeli naslednjo resolucijo: »Najostreje obsojamo izdajalsko početje reakcije s Petrom Karadjordjevičem na čelu. Nočemo kralja izdajalca, nočemo monarhije, temveč republiko z maršalom Titom na čelu!« nositeljica reda Linaa Georgievna Kozlova. Z ljubeznijo in s skrbjo razlagajo svoje izkušnje, pridobljene v desetletjih, o ravnanju z otroki. To ima uspeh Danes »novinci« učitelji z uspehom vodijo razrede. Že mnogo časa pred pričetkom no-uka je vsak člen kolektiva šole št. 173 vedel za svoje mesto na dan. ko se šola prične. Zato ie srečanje med učenci tako hitro in organizirano. A razen starejših deklic, ki se dobro spoznajo v razdelitvi, je v tem letu prišlo tudi okoli 200 novincev. V dveh prvih razredih so sami sedemletni otroci. Evo jih, kako gredo v parih tiho in dostojanstveno. Glavice skrbno počesane, blesteče umita lica, naškrobljeni ovratniki. Natalija .Jakovi jevna Abramova z zsrnma-n;iem ogledu ie svoje nove učenke Njena naloga ie. da dela z njimi štiri teta da jih nauči pisanja in jim razširi obzorje. A vse to je v prihodnosti Prvi dan pa seznanja Natalija Jabovljevna učenke s šolskim redom, pelie jih v umivalnico, da sl umijejo roke. pelje uh k zajtrku ter pazi. kako jedo Zajtrk ie končan irr svetlolasa Olja se v paru s temnolaso Zoio vrača v razred Zvonec! Učiteljica odpre knjigo. Pouk se t'e oričel A v istem času so v f0 razredu dektice, ki so danes prestopile črto. ki jih je lomila od poslednjega leta učenja, z zanimanjem poslušale svojo tovarišico run In histrogtavo deklico v beli bluzi. Belo Golub. ki je govorila: »Dekleta, obračam se k vam kot sekretar komsomolske organizacije V preteklem letu le prejelo na naši šoli 7 deklet odlikovanje. To je šele pričetek Pri izpitih tega leta bo gotovo več odlikovank. To je popolnoma mogoče.« V glasu dekleta ie toliko gotovosti, da se nam zahoče povedati skupno z nio: »Država nam ie dala vse — svetle sobe, sijajne predavatelje — z odličnim učenjem ii dokažite hvaležnost.« »um mi»nnwiwnn umiuim.......,....... Odgovorna urednica Bašin Boža. — Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. ----[ i | I ....... Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih svež delavcev ln nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 23-11. teL Štev, 46-S8.