k 20.
V Trstu, sredo 19. maja 1880.
Tečaj V. £
EDINOST
Gladilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
.V edinmti j« nmč*
..Edinost" itliaja vsakn iredn; cena ta vse leto je 4 gld. &0 kr„ ?a polu leta 2 gld. 30 kr., ta ietrt le«a I Rld. H	NnrnJninn naj se pniitja npravniilvn (Veduta Komuna it. ]0Ci. V-e dru^n uredništvu. Vh-nnklrana pisma
10 kr. Zn oznanila, kaknr tudi za poslanice se plačuje r a nn»adno trl»topno vrsto: 25 kr. će se tisku 1 krat, 22, že i se ne »prejemajo. — Rokopisi hre* posebne »rednosti n" vrin'ajo. — Posami-rne številk« ■«• dobi v »Ju po lu kr. v okolici] M ttsk* V krat, M če se u »k a 3 krat. Za večj« črke po prostoru. Pri vci-kratem tiskanji je cena v primeri manjša. H Na Opčinali, ni Prosrkn. v llnrknli, v Itar.oviri. v .sk-.lnji ju M M*"H»l*n> /•».
Nafta mladina.
V državnem zboru je bil Vošnjakov predlog sprejet, ki se glasi: ,.V slovenskih mestih naj se uvede slovenski jezik v srednje šolo učnim jezikom. Tudi vrli okoliški poslanec je govoril o tem zmislu za tržaške i primorske Slovence. Jaz se popolnomo strinjam s tem prodlogom, vendar bi želel nekaj omeniti v spodbujo našim okoličanom.
Slovenci v Trstu i okolici imajo brez izjeme le ljudske šole, i te le v okolici.
Poglejmo si naše ljudske šole vsaj površno: kar sc teh tiče, priskrbeni so okoličani dobro, bolje od katere druge bližnje dežele.
Tržaškim Slovencem je tretji razred, kar je Italijanom ali Nemcem gimnazija, če ne celo univerza.
Otrok, kateri je eno ali dve leti sedel v tretjem razredu, i se po velikem trudu, to se ve da učiteljevem, naučil nekoliko citati, pisati i računiti, druzega ne omenjam, ker leto je najvažneje, uže je dovršen mladenič. Roditelji uže teško čakajo, da sin izvrši šolska dolga, dolga leta. Ko je sin našega okoličana stopil v štirinajsto leto, takrat je po očetovih mislih užc popolnoma izobražen, ni inu treba več družili naukov, ker sicer bi znal več od očeta, še preveč zn;i, ker je absolviral visoke šole. Zdaj si zbere kateri koli stan, najbolje bode, kar je oče — to bodi sin. Oče je delalec i sin bode delaleo, morda vse svoje živo dni. Knjige so uže davno v koseh, peresa nema vse leto v rokah; saj kdor preveč zrni, ni mu treba se učiti, šc manj ponavljati. Morda ima prav, če misli, delalcu ni treba znati ni pisati ni brati. Ccimi tedaj viših sol v Trstu in okolici? Saj jih ni treba.
Učitelj ne bode menda klopi učil. Žalostno, do duše!
Ker uže o ljudskih šolali govorim, hočem tu šc nekaj važnoga omeniti.
Ljudska šola jo podloga vsemu prihodnjemu živenju i razvoju. Vsi ministri i uradniki so bili najprej v ljudski soli, brez tc ni mogoče dospeti do višjo izobraženosti.
Tedaj ako imamo ljudske šole, imamo uže nekaj, imamo podlogo, smo na prvi stopinji izobraževanja. Ali te niso dovolj, Ijudukc iole ne zadostujejo našim potrebam, one so začetek vsemu, a ne konec. Le kedor hoče ostati doma, obdelovati polje, zida-riti, hlapčevati, temu bi morda zadostile, i to le takrat, uko je pridno obiskovat vsa leta šolo, ter so marljivo učil.
Dandanes imamo boljše učitelje, posebno v našoj okolici so dobre moči, če tudi imajo jako velike sitnosti, i zakaj? Zarad nerednega obiskovanja i ker jih roditelji večidel prav nič nc podpirajo.
In vendar uspeh teh šol, in vseh kar je njih na svetil, odvisen je le od učitelja in obiskovanja.
Učitelje imate dobre, ki so res uneti a težavno hvojo stvar; obiskovanje je pa žalostuo — neredno. Kaj more učitelj, ko bi bil tudi najbolji, ako uči v neredno obiskovani šoli. Nič. Brez-
Podlistek«
$loven§ko-nem$ki slovnik.
„Ako bi dal uže telesu, kar telesu gre", — nagovoril meje sinoči jurist Nikodom komaj vstopivši — „lahko precej začneva", ko prikimljem, začne: „Ali nijsi Cul, da je dobil uredovanje slo-vensko-nemskega slovnika učeni g. Levstik? Dobro! Pa, ali si tudi promislil, kaka sreča jc to za tako važuo delo? Cc šc nijsi, poslušaj. Levstik je mož i/.meju tistih litcratov, ki zedinjajo v sobi po vič zmožnostij, i ki kar v roke primo, tudi dobro izvrše, bodi si v vezanoj ali nevezanoj besedi. Takih prav na Krajnskem nij pičlo malo. Kdo jc čital Levstikove pesmi, i da, če ima čuta toplo solnce v prsih pa svitlo ziirijo v glavi, nij vskliknol: „Kes je, to je dovršeno, tu je okusna jedača v zlatej posodi! Dobro! Levst k pa je tudi prvi poznavalec pravega značaja i vlastitostij slovenskega jezika: on je slovnifiar kakor je bil Srb Vuk, Iz na-rodščinc je pobral zrnje, pleve pustil. Njegov jezik je v istini naroden i čist kakti zlato. V humorističnih izdelkih — kajti Levstik je tudi humorist „par exoelleiiee" — dokazal je i ti dokaže, kedar hočeš, narodovo mišljenje i način izrazovanja. Nemara bi kedo mislil, da je humorist kaka čenča. Bog te obvaruj tega metijenja! Ker ima biti v takih spisih vse naravno i rekel bi — prozorno, idealno v nečem miseljskem i besedskem sublimatu, nij ga po mojih mislih druzega umotvora, kder bi se nedostatki iz-
upešen je njegov trud. Okoličanski očetje in matere, pomislite, kedo je tega največ kriv? Jaz vam povem, kor poznam vas, vnše razmere in vašo skrb. Vi ste največ sami krivi vsega tega Vi imate na vesti srečo svojih otrok, toda žalibog, vi ste prilehko-miselni, vaši otroci vas morda ne slnšajo, dovolj žalostno, če je to res. In ako vas slnšajo, store gotovo to, kar jim vi velevate; tedaj če jim rečete: Hodi v šolo, pojdo; hodi v cerkev, pojdo; idi na pašo, pojde; hiti se igrat, olušal bo vas. Vsega ste krivi vi, brezskrbni inalovestni očetje in matere.
Ali ni tužno, ako oče ali mati nc moreta zapovedati svojemu sinu, svojoj hčrki, če tudi imata še le 8 let. Kam ste prišli, kaj bodo iz vas in vaših otrok? morda ste tudi vi tako pokorni bili svojim roditeljem? Vedite, da kdor 8C ni naučil pokorščine, nc bode tudi znal ukazovati.
Vi inorda velite otroku: Hodi v šolo, poredni otrok gre, pa ne v šolo, liog ve kam, no, on uže ve, in vi ste mirni, saj ste ga poslali. To je po tako; vaši otroci vas bolje poznajo nego vi one, ker vedo, du niste značajni, da nemate prave, trdno volje, in da vam jc skoro vse enako, ali gre ali ne.
Otrok si vsega tega svest nema straha i brez strahu nij odgoje, uspešne odgoje. Sin se nauči pohajkovati i v tem mine ča* šolskih let. In morda koji oče ali mati prašajo kedaj sina, ali morda kedo drugi, i zdaj še lo zvedo, da nc zna niti brati niti pisati i nc pozna morda številk do sto.
Zdaj sc čudijo in stikajo glave ter brusijo jezike, četnu so šole, učitelj je vsega tega kriv, on nc zna učiti. Ko bi pa jaz prašal onega očeta: Ste bili kedaj pri gospodu učitelju, ste ga prašali kedaj, kako so vaš sin uči? — Nikoli 1 — Poznam učitelja, menda som ga srečal, pa nisom ž njim govoril.
Lep oče, lopa inati, zdaj pa užo vem, pri čem da sem.
Kakoršna jc očetova skrb, takošna je sinova vednost. Več pozneje.	/?.
23. dan meseca aprila 1880.
in.
Vrnimo se zopet k začetku. Prvi je govoril dr. Duliatseh zoper Vošnjakovo resolucijo, a Duhntschev govor ni imel mnogo diiha, pač pa veliko napuha, surovosti i sovraštva do slovenskega jezika. Preuileval je ta modri mož iz Slovencem protivnih časnikov posnete stare fraze, trdil, da Slovenci nemajo potrebnih šolskih knjig, da delajo besede z raašinami, da jim ni za poduk, ampak le za jezik; rekel jo, da ga zona lomi, ko vidi, kako se v deželi rabljene besede izbacajo i namesti njih ruske i srbske uvajajo i tako jezik dela, kakeršnega šc izobraženi človek — kakor je duhoviti gospod Duliatseh — ne more umeti, ker je prava babilonska zmešnjava. Našim poslanccm jo priporočal, naj bodo pra-
vični, naj pusto šole, kakeršne so i noj no nosijo vonje razpora; sarkastično je napal varaždinsko gimnazijo i zagrebško vseučilišče. Visoko se jc vspel preinodri Duliatseh, nastavil trobento na usta ter zatrobontal našim poslancem:
„Bodite svobodno voljeni možje svobodnega ljudstva, potem šc lo bosto opravičeni, govoriti o njegovih željah i potrebah. Vi no služite ljudstvu, ampak le duhovščini, ki vas za svoje namene rabi; vi pošiljate orehovo lupine v razburjeno morje. Če ima vaš jezik sposobnost i pravico — zdaj tega šc nema, ponavljam: zdaj tega še nema — sam si pripravi pot. Popustite resolucijo, ali pa izbrišite z svojega prapora besede mir mej narodi
Prasama vsaccgo razumnega i poštenega človeka, ali to ni nezaslišana surovost, oholost i napuh brez more, ostudno zaničevanje vsega slovenskega i slovanskega naroda? Je li mogočo pričakovati pravicc od človeka, ki tako gnjusi reči, ki so v srce vcepljene, drage i sveto vsacemu, kdor ni zopravil poštenja zadnje iskre? I temu človeku je levica ploskala ter čestitala!!
Obrnimo so od tc mrkle nrovne apridenosti, ki nam oko mrači i srce s pelinom napaja, naj nam vrli poslanec, gosp. vitez Schneid čelo razvedri i potrto dušo razveseli.
Vitez pl. Schneid jc prav storil, da bo kar nič ni dotaknol Dnhatschcvega govora, ker tu je bilo zaničevanje na pravem mestu. Z mirno, dostojno prepričevulno besedo jc slikal razmere na kranjskih gimnazijah ; rekel jo, da so le formalno zadostuje podučovanjo, materinega jezika na teh učiliščih, a ne bistveno, ker se v vsakem višjem razredu bolj zanemarja tako, da so v zgornjih razredih nič več nc uči. Ako so na gimnaziji no dajo zadostna prilika, da učenci prisvoje jezikovega besednega zaklada, na-vzemo njegovega dulm in izurijo v pisavi, kde bi sc mogel potem Slovenec materinega jezika temeljito naučiti? Kuzmnki, katere si prisvoji z besedami materinega jezika, bogati neposrednje njegov duh, ker niso popolnoma enaki vsi razumki, kateri sc izra-zujejo z besedami druzega jezika, on si tedaj s podukom v materinem jeziku ne prilastuje le besed, temuč tudi raztnnkc. Tega pa doslej ni bilo mogoče, ker se jc slovenščina premalo gojila; to je tudi krivo, da mnogo uradnikov nečo slovenski uradovati, nekateri učitelji tudi ne učiti, ker so se sami premalo učili i zato sc ustavljajo željam prebivalstva ter rede v deželi razpor. — Govornik bistroumno navaja dalje vse nepriličnosti i krivice, ki se gode narodu ter ga ovirajo v napredku prav zarod toga, ker sc na gimnazijah slovenski jezik temeljito ne uči. Ko se ta krivica odpravi, potem poneha tudi narodni razpor; rovarstvo umolkne i mir se povrne.
(tovornik povdarja slednjič državne koristi, ki sc opirajo na temeljito učenje slovenskega jezika, vzlasti z ozirom na Bosno i Hrccgovino ter hvali slovenske mladine sijajne lastnosti, marljivost, neumorno prizadevanje i zlato poštenje. — Slovenski narod bo vitezu pl. Schneidu hvaležen, ker jc tako lepo i temeljito govoril za njegove pravicc.
poznali preje nego v humorističnem. Toraj je humorist, če ima pravo žilo, mož, ki naravno čuti, narodno misli i z narodom govori, toraj jo prozaik, pesnik, filolog i filozof. A teško je: „ridon-do dicere veritatem" (s prijetnim smehom povedati resnico) pa tudi bolj zdaten jc ta način, ker naravnostmi povedba resnice drega preveč v oči. Pa kedo se bo zmerom jokal, ali sc ozbiljno držal ko I'latonov doprsnik? Kesnota i šala sc vrsti v živenji, i v tein zmislu bi jo z očakom Giithc-jem zasolil onim, ki so: „Zer-gliedcrer der Krnudcn". Po toj zastrani povrniva se! Menda ne bodeš šc lo prašal, kakšin bodo nov slovnik iz Levstikovih rok? Nekaterim se bode zdel prenatančen — to je užc „modus Lctisti-kianus", da jc honcano ve»ten i nadroben v teh rečeh. — Bog, da nam da knjigo v roko, kdor bo kaj več od gole besedo. Pa tudi, kdor dosta zna, i mnogo pove, kodar je treba. Kodo naj mu usta maši, ko, kar prijde iz njili, je dobro i koristno? Mnogo se bo ukvarjal s Kreto m, Dalmatinom, Trubarjem, Kastelccm, itd. zaradi Česar je užc bilo dokaj hrupa.
Nič so no zameri onim, ki znajo, kako naj so take i enake reči. lies slovnik nij enciklopedija; a tudi suh rogistor ne. Tako nekaj v sredi naj bode, kolikor zinogo denarne moči. Jaz bi dejal tako-le: Z naročnino blagom nij treba prav nič štediti na dotičnih mestih v slovniku, preveč učenih citatov tudi bi ne bilo treba, le toliko, kar bi jih ne bilo obhoditi. Ohlikarstvo naj sc v slovniku dokončno i precizno določi. Kar so tiče terminologij raznih ume-teljnostij i ved, nahaja sc dosta dobrega v slovenskih časopisih ali v dotičnih knjigah. Pri besedah sestavljankah nij praktično, da celo grozno škodljivo je, ako bi se jih, kder nij treba, kakor
do novejih časov zmerom ogibali. Čegavcr mišljenje nij mnogo-obsežno, tega je tudi jezik pomanjkljiv. Celi stavki na mestu ene — da si Bostavljenc — besede kažo se zmerom neukretnost i plahost pisateljevo, ali pa nboštvo dotičnoga jezika. Če je, kokor Grimm pravi, slovanski jezik: „Sprache des Zeitwortes"; kaj nas moro ovreti, du nij tudi: „Sprache des Hauptvvortcs"? Tudi so v medsebojnih ozirih neke — navadnemu i nenavajenemu očesu — skrite razmere: čim kračje moreš to izraziti, boljo ti bode. Tu utegno tudi pridevniki biti na pravem mestu. Nadalje. Zelo otročje po je, bati sc toliko onih ptujib besedij, ki so užc v vseh omikanih jczicih zadobilo po vsej pravici domovinski list, i se več nego smešno jo, kovati s potom na obrazu na mestu tokih nove, nikdar še slišano besede iz domačih korenik. To nepotrebno do-mačinjenje jo prenapeto, škodljivo napredku i nepraktično. Todo razumime tukaj, kakor želim, da bi bil — opominja uic zdaj Nikodom videvši, da Bcni pri zadnjih njegovih besedah nos zavihnol nekoliko, i nekaj pokašljul. „Kazmni me dobro" — nadaljuje — „jaz govorim o onih [»tujkah, ki so po besedah nečega učenjaka v jozikn ko neki dobrodojeu i sladkodišeč klej; o onih, ki so v sedajnjost došlo, ker neobhodno potrebne, iz Častitljive stare grščine ali latinščine. Od druge strani pa nam res nij treba pohčeriti toliko ptujk, kolikor jih je Nemec, ki jih šteje v Bvojcm jeziku blizu 30,000. S takovo bogatijo se nemarno ponašati. Da celo, v tem dejmo poBnemati italijanski jezik, ki ima nekaj v oblikovstvu, še več pa v sintaksi še precej sorodnega se slovanskim, kar ti enkrat dokažem, če bodoš kaj priden. Italijanski jezik jc ohranil razen tega, da je čudo sladkozvočen i milo prijeten, še največ po
»opisi.
H K rana, dne H. m-ijn.
Sprejmi draga „Edinost" v stoje prednic te le vrstice in nko ti znano raztolmaČi nam spodaj omenjene stvari:
Po naših vaseh hodijo neki goapodje, ki noiijo cesarsko obleko pa še sabljo in pregledujejo po fitacunah račune, nko so taisti postavno kolekovani. Da imajo /a to pravico, dobro nam je znano, ali naj vam tu omenim dva slučaja, ki sta se nedavno * nekih vaših zgodila. Ti gospodje so namreč skoraj posili pregledovali zvezek listov, mej katerimi so bila tudi privatna pisma, in če tudi se jim je hranilo rekoč, to ne gre, to so privatna pisma, vendar ni nič pomoglo, hoteli so vse prebrekati. V drugem kraju so zopet kaznovali neko itaciinorko, ker ni mogla neke bolete najti, in ako bi se bila tudi izgubila, ali se ne more z duplikatom nadomestiti predno se globa naloži ? Prosim torej, draga „EdinoBt", blagovoli nam te reči razjasniti, da si bomo vedeli pomoči o takili slučajih, ker to je nže od sile. ')
•) Davkartko onotje imn praviro preiskovati trgoviniko rar*un(ke kuji«'' i dotične prilogi'; t drtiR« reči pn niknknr in> vtikali. Lp sodne i policijske oblasti smejo t pon'bnih primerljajih zankazatl hišno prelukav". (Ureil.)
V Bazovici, dne 10. maja.
Goaenre in ptiči. Letos je izvenredno veliko gosenic i drugih drevju zelo škodljivih mrče so v. Posebno v tem mesecu, koje vsa narava v najnežnejem cvetu ; drevje najbolj sočno, hrani mnogo teh črvov, kateri neprenehoma srkajo sok, glodajo nežni cvet, ter zaplojajo bre/. števila potomcev v drobnih jajčkih. Torej pozor kmetovalci i vrtnarji, čistite drevje na svojih njivah i vitih; marljivo trebite one zalego i no mirujte, dokler jih je kuj, kajti proti tem sovražnikom nij mogoče drugače iti, nego z bistrim očesom i pridno roko,
Posebno pa opominjani one dclalce, ki v zgodnji spomladi Čiste4 drevje, naj bode njih prva skrb čistiti gnjezda gosenic, i potem še-lc obrezovati drevo. Nekteri neinajo pri tem delu dru-zega namena, nego da si nasečejo dovolj drv, sebi ali drugim. To ni umno čiščenje dreves ! Se eno besedo, mladim in starim.
Največji dobrotniki kmetu i največji sovražniki gosencem in črvom so naši drobni gozdni prebivalci — ptiči. Uže so so vrnole te prijetne pevke, i kmalu bodo začele gnjezditi. Pazite: Ne lovite ptičev, ne razdirajte jim gnjezd, ampak veselite se njih petja ili vnrnjte ji; saj so tako tnale, da nemate posebnih koristi od njih. Posebno roditelji in gospodje učitelji naj svarć svoje otroke, ter naj ostro kaznujejo onega, ki bi se drznol ptice loviti, ali jim gnjezda razdirati.	/?.
Kritični politični pregled.
Domatc dežele. Poslanska zbornica je končala dolga i trudapolna dela. Dc-snicn je pritiskala na to, dn se jc naglo delalo. Proti koncu so bile nekatere seje jako viharne, vzlasti zadnji vtorek. V tej sc)i je namreč verifikacijski odsek poročal o volitvah treh zastopnikov gornjeavstrijskega velicega poBestva ter aasvotoval, naj se ovrže-je, ker so se mej volilcc vuteli L i tiski hišni vlastniki, ki neinajo nič zemljišča, ampak le hiše, vpisane v deželno tablo. Hoj ua obeh straneh je bil hud, a pri glasovanji je zmogla desnica in vslcd tega so zgubili mandate ustavoverni poslanci Gross, liandel in Dehne. Desnica se s tem ojači za tri ude, enoliko pa jih zgubi levica, ker so prav hišni posestniki doslej vedno določevali te volitve. To pohitje jc levičarje neskončno razdražilo. Napravili so banket, ter pri tem tako divjali zoper ministra Taafiejc i tudi — Stremayerja, katerega zdaj ne štejo več mej svoje, da njihovi govori ne smejo na javnost. Ilerbst jc bil mej besnimi najbesnejši; govoril je — tako se pripoveduje — take reči, da ga le poslanska nedotakljivost varuje — tranče,
Kakor levica, tako jc imela tudi desnica državnega zboru zadnji teden svoj banket, a vedla se je vse drugače, nego levičarji ; grof IIohenwart je nnglašal slogo dcunice ter povdurjal, da
je draženje od leve strani ni moi<lo s zmernega pota zapeljati. \ si trije kbibi so se vzajemno pozdravili po deputacijah, v katerih so Kieger, Hohenwart in Grocholsk) povdarjali slogo i spravo, mej tem ko so ustavuki strup bruhali na vlado i desnico.
Postavo o vojaškej taksi, ki je bila predzadnji vtorek spre-Ijeta z nekaterimi promembami, katere je zahtevala gosposka zbornica, prinesemo v enem prvih prihodnjih listov.
Na dnevnem redu je bil tudi Wurmbrandov predlog, naj [zbornica prngla«! nemški jezik državnim jezikom i Horbstov predlog, naj sc St rem:iyrov odgovor o jezikovej naredili za Češko i Moravsko izroči posebnemu odseku v pretres, ali degnica je oba predloga odbila i prešla na dnevni red, kar je levičarje zopet zelo razjarilo.
Grof Taaffe je na neko interpelacijo v poslanskej zbornici odgovoril, da ni res, da bi muhamedani v Bosni ne smeli prestopati h krščauBkej veri, le neki okrožni adjunkt je izdal tak ukaz, zarad česar pa je bil iz službe odstavljen
\ si deželni namestniki so bili poklicani na Dunaj, da se jim dade naročila zastran deželnih zborov.
Govori se zdaj, da se deželni zbori odprti 5. julija.
13. t. ni. je bila v poslanskej zbornici volitev v delegacije, izvoljeni so bili: za Trst: \Vittmann, za Istro: Vidulich, za Goriško : Coronini, za Kranjsko: Hohcimart; štajerski naši narodnjaci in konservativci niso volili; za Češko so zmagali ustavover-loi; za Dalmacijo jc bil izvoljen Klaie.
(tovori se, da ministerstvo odstopi i da potem dobi zopet grof Taaffe nalog, sestaviti novo ministerstvo, v katero stopi tudi j grof Ilohcnvvart. Izmej ustavoverne stranke pa ne pride nobeden na ministerski sedež, ker se jc ta stranka, posebno zadnje dni | tako vedla, da jc v najvišjih krogih vse zaupanje zgubila.
Grof Taaffe je 14. t. in. poročal cesarju o delovanji državnega zbora. Pri tem poročilu se je pokazalo, da jc grof Taaffe na prav trdnih nogah i da v najvišjih krogih vedno večje zaupanje pridobiva večina državnega zbora.
V	Peštu so bile ininoli teden velike svečanosti. 6. maja sta bi In cesar i cesarica slovesno sprejeta, drugi dan pa je prišel tja prestolni nastopnik ; Madjari so mu k zaroki jako ostentiitivno čestitali.
Nek velik madjarski politikar je pisal te dni v angleški časnik „Pall-Mall-Gazette", da je Madjare strašno osupnola Glad-stonova politika, ker on nninerjavu napraviti na balkanskem poluotoku zvezno držnvo, v katerej bi Slovani gospodovali. Pravi dalje, da bi Madjari nič ne oporekali, ako bi se napravile posamezne krščanske drŽave, ker Slovani so vendar le na višjej stopnji omike, nego Turki — (lejtc no, tega Madjari doslej še nikoli niso trdili! —) i bi toraj bile koristne človcškej omiki slovanske države. — (Kedo se ne spominja sablje, katero so Madjari nesli Osmon paši ?). — Tudi združenje vsliodnje Kornelije z Bolgarijo hi sc sc prebilo, ali zvezna balkanska država bi pretila Avstriji i bila zaveznica Rusiji ter bi je zato Avstrija nikakor ne mogla trpeti.
Tuje dežele.
Albanci so bili namenjeni napasti Podgorico, Bar i Spuž, da vzenio te kraje Crnogorcem, ali glavar Miriditom se je temu ustavil ter rekel, da krščanskih držav neče napadati i da sc bode le branil, ako bi Crnogorci Albanijo napali, Albanci so sc tedaj zbali, ker vedo, du brez Miriditov ne morejo nič opraviti, če tudi so dobro oboroženi, ker so jih Turki dobro preskrbeli z vsem, kar je v vojni potrebno.
Na liiiskcm jc vedno boljše, Loris Melikov si je tudi s tem sočutje pridobil, da jc za 100 ubozili študentov učnino plačal. O nihilizmu ni nobenega sledu več. Užc 4 mesece sc ni več izdala „Narodna Volja"; zuprti pravijo, da jc njih reč izgubljena. Tudi Poljakom se je ruska vlada'ftem prikupila, da je bil po-miloščen varšavski prognani škof Fclinski, ki sc zopet v Varšavo vrne. — Iz Pekingu je prišel kitajski poslanec v Petcrburg, div se pogodi zastrun Kuldže; Rusi tedaj ne bodo vojevali s Kitajci.
V	ministerskem svetu v Carigradu je zahteval Muhmud paša, nuj sc mu da l.r),000 vojakov, da pomiri Albance. Vojni minister
| pa je rekel, da nema toliko vojakov i finančni minister, da nema novcev zanje.
Na Italijanskem se vrše volitve v parlament, agitacija je silna; ruje se pri volitvah tudi zoper Avstrijo. Kolikor je doslej /nano, zmagujejo desničarji; to je dobro znamenje, ker kaže, d.t Irredenta propada. Neki Fabri je izdal knjižuro, v katerej dokazuje, da se Italija mora raztegnoti do Ljubljane i Beljaka, ker se le potem bi dobila naravne meje. Ce ima Fabri kaj Cezarjeva duha, naj prekorači planine.
V francoskem senatu se je sprejel predlog, naj se odpravijo postave, katere prepovedujejo teška dela v nedeljah; celo zahtevanje, naj se vsaj državna in občinska dela ne opravljajo v nedeljah, bilo je zavrženo. Zdražba zarad vtikanja francoskega parlamenta v verske zadeve, raste vedno mej ljudstvom.
Angleška vlada zahteva, naj se vse točke berolinskega dogovora spolnijo, o tej stvari je poslal lord Granville okrožnico velevlustiin ; lord I)erby pa jc rekel: „Turčije ni mogoče več vzdržati, i kolikor prej izgine z evropske zemlje, toliko boljše bo za evropski mir."
vsej pravici hvaljeno čistoto, i kolikor moči, neskaljeno svojest". CNikodem se jc pri izrekovanji tega stavka previdno oziral po sobi. A kmalu sc zbere, ter povzame): „Nij jih tnalo, ki bi se sedaj, ko v času one razvpite irredentarije, ko bi hvalil italijanski jezik i literaturo, nemara zadrli nad menoj: „Pasja izdajica, jezik ti odgnjil! Križajte ga!"
Kaj tacega naj te nikar ne moti. 'L literarnimi rečmi dveh narodov, ki se v svojih pojmih i nazorih glede stališču na svetu ne ujemata, nema politika nič opraviti. Meju literati vsega svetu je neka ljudovlada, u še ta brezi predsednika; tu nij cesarjev ni kraljev, i saksonski kralj Janez ko llh\lalithes nij zato preizvrsten prevodnik Danteja, ker jc imel pomaziljeno glavo, ampak zato, ker je bil učenjak prve vrste, kar jc lahko tudi človek v zelo skromnem položji, ako seje učil i imu veselju do tega. Italijani (pravi, ne pa irredenturska drhal i njeni mršavi somišljeniki) bi nas ne prezirali toliko, ko bi znali naš jezik. Zadostu o tem — sklene moj Nikodem. Vsak lahko izpozna, če hoče, da je »estuv-Ijanje slovensko-nemškegu slovuiku sila teško; a preblagi rajnki Janežič, izvrsten jezikoslovec, neumrljivi redakter bifšegu : Glasnika, buditelj mladih talentov, ki bo živel vekoma v našem spominu, pripravil i podal je doBtu prav zdravega gradiva, i črno nehvaležnost tega svetit gotovo čute, moral je čitati vendar nekde, da je njegovo delo uekritično, i to iz peresa slov. možaka, ki ga moramo sicer vsled sijajnih zaslug jako čislati v mnogem obziru, bodisi glede učenosti, bodisi glede marnosti i domoljubja. Prav to je menda še bolj bolelo. Glcdi — obrnovši se prav pozorno k meni, nadaljuje Nikodem vnetim obrazom — do, ako bodes ke-
daj literat, izustiš grajo ali hvalo prav previdno. Iz sebe pahnena beseda ima čudno moč, i čc je neugodna, ima celo zlodejev efekt. To razvija mojster Segncri, nedosegljivi govornik. A ktuno zaha-jem? Janežičeva delu nose zmerom na čelu pečat korenito učenosti, ljube zmesi najčistejšemu domoljubja z rahlim kozmopoli-tičnim obdihom — s kratka: človekoljubjem, pravim humanizmom. Janežič je bil: „7/omo*! Malo tacih, Frunce! Strast jc tist črv, ki zgloje človeku večkrat grb vrojene mu plemenitosti, morda tudi ne hotečemu naravnost podira i škode! — Koliko upljiva pa dober Blovnik na literaturo, to tebi še posebe poudarjati, ki nemaš več mlečnih zob, dragi Franc!, — ne zdi sc mi potrebno. Murkou slovnik n. pr. je toliko dobrega učiuil, du sme to pozu-bite le, kedor nosi nehvaležno srce v prsih. Kaj pa bode— utegneš prašati — g. Levstik novega napravljal v novem slovniku? On priredi slovnik — tega sem si svest, vsled njegovegu tudi slovni-čarskega poklica, vslcd njegove učenosti i tnnogoobsežnega znanja — delo, ki bode v resnici: ('ast Sloveniji. Punktuin! A da bi le ne prišle zopet druge razmere po kakem mečkanji.
Vsled tega pa — vendar Bog nas obvaruj! — utegnolo bi se primeriti, da bi se v pest smijal neki epigramatist, ki je nekdaj o tem slovniku v Novicah zapel:
„Scnjulo se ondnn mi je, Dn pride nu svitlo — sodnjega dni'11 . .
Verjetno jc, da jc Levstik prevzel to delo proti pogojem, učenjaka i možaku kakor je ou, vrednim; to je, du bode imel
Pravila
„Gospodarskega društvu v Skednju".
(Dalje in konec).
§. 37. Občni zbor mora veljavno glasovati, kedar je zastopan saj četrti del udov. Ko ne bi bilo pri prvem občnem zboru zadostno število udov, mora sklicati ravnateljstvo v 14.ih dneh drug občni zbor, kateri potem sklepu veljavno brez ozira mi število nazočih udov. — Sklepa se z nudpolovično večino glasov, le v slučaju enakosti glasov odloči predsednik se svojim glasom. Ce sc j »a ravna o nehanji društva, je za veljaven sklep treba, da ste zastopani saj dve tretjini društvenih deležev in da tri četrtine nazočih glasov glasujejo za nehanjc društva. — Glasuje se tako, kakor zahteva predsednik.
38.	Občni zbor sklepa:
1)	o predlogu zavoljo nehanja ali likvidacije društva;
2)	o predlogu zustran spremembe ali dopolnjcnju pravil;
3)	o predlogih, da bi se kupila kaka zemljišča, ali kaka suhotu, kako kmetijsko orodje i. t. d. ali po prodala kaka lastnina društva;
4)	o predlogih glede nagrad v povzdigo kmetijstva i. t. d.;
5)	občui zbor voli ravnateljstvo in 3 preglcdovalce računov;
G) on konečno potrjuje letne račune;
7)	on uBtanovlja nagrade členom ravnateljstva;
8)	konečno sklepa o predlogih, kaj se ima zgoditi z letnim dobičkom, kolikor nij to užc v pravilih določeno.
Hranilnične vloge.
39.	Društvo bode sprejemalo tudi vloge od nedmštveni-kov: dclalcev, obrtnikov i. t. d. ki hočejo kaj prihraniti denarja; najmanjša taka vloga mora znašati saj en gold. — Obresti sc štejejo od vsacega tuko vloženega goldinarja od prvega dneva prihodnjega mesecu, v katerem je bil vložen denar, do konca prejšnjega meseca, po katerem se vzame denar iz posojilnice. Obresti se štejejo cclolotno ter se prištevajo h kapitalu poslednji dan meseca decembra. — Vloge se zapisujejo v hranilnične knjižico, ki morajo imeti firmo posojilnice in biti podpisane po dveh členili ravnateljstva in po denarničorju. — Hranilnične knjižice sc glase na ime in veljajo za dokaz terjatve. — Kedor se izkaže z hro-nilnično knjižico, temu se izplačuje, kar so po knjižici zahtevati sme, — razen:
a.) čc je vpeljana amortizacija dotične knjige;
h) ko bi vslcd sodnijske razsodbe utegnol zapasti ta dolg;
<•) ko bi lastnik knjižice zahteval posebno in izreČno, da se vloge v posojilnici le njemu osobno ali pa njegovemu poverjene« izplačajo; a ta izjema sc ima zapisati na dotično hranilnično knjigo. — Kedor hoče, du se inu izplačajo vloge po knjigi, mora dotični kapital 14 dni pred izplačanjem odpovedati.
Izterjevanje posojil.
40.	Ko bi dolžnik posojila, dobljenega ua vrednostne listine,
svobodno roko. Ker imamo pa uže več ali menj — izirnši nekoliko razlik v oblikah, ki so pa inelenkostnega značaja — dosleden književen jezik, bilo bi mesto v slovniku določiti kaj stalnega o akcentu, ki res nij nigder tako omahljiv, kakor pri nas. Jaz bi sc nc jokal, ko bi se tist akcent nprednostil, ki se srbskemu največ bliža, i to po onej pravici, po katerej bi se smele vpeljati one oblike, srbskim enake, ki se sc slišu v obsegu slovenskega jezika. Nc le da so kračje i zelo blagoglasne — prednosti, kojima sc jc treba odkriti — temveč jeziško — legalne so, i nas vežo v literarnem zmislu se slovanskim jugom.
Ker sem pa toliko govoril o bodočem, nuj še v nemško-slovenskem slovniku, ki ga je zelo učeni jezikoslovec M. Cigale priredil, nekoliko omenim. Kedor Cigalejevo, skoz i skoz kor-rekttio, napredku posvečeno i preizvrstno pisavo znu, tu se je uže z davna prepričal, du sme sc nadejati človek iz njegovih rok v resnici kaj posebne, Sloveniji na čast izdelane knjige. Nemško-slovenski slovnik obsezu prav velik, rekel bi sijajen zaklad narodnega blaga, i prav o tem slovniku sme se drzno trditi, dn je bil, je i bode bogato zajemališče slovenskim pisateljem, i da je k tako zdatnemu napredku književnega slovenstva največ pripomogel, ta vrlo izvrstni slovnik se po svojej krasnej vsebini enači umetno uredjenenni gozdu, polnemu sladko dišečih cvetic i na košatem drevji milo pevujočih ptičic. Odstopi, kakor: — iga ni. — ega, so bolj kouvencijonelnega značaja; toraj so take i enake razlike proti siceršnjej ogromnosti i izvrstnosti tega dela prav malenkostne. Nij dvonibe, da pride ono Levstiku v prvej vrsti na potuoč i veliko hvalo, i du dobodo v novem slovniku razen M.
zastave ali na blago, ne vrnil o pravpm času. ali ko hi se mu ne dovolil odlog, ima društvo pravico, ravnati z vrednosti iu listinami in drugimi zastavami po določbi ministerstva od "28. junija 1865, drž. zak. št. 110, to je prodati jih v postavnem obroku na dražbi.
§. 41. Ko bi dolžnik, dobivši posojilo ua osobni kredit, ne plačal menjice o pravem času, ima se dolg iztirjati po sodniji. v slučaju tudi od porokov po menjičnem pravu.
Prav to velja glede neplaćanja hipotekarnih tirjatev.
Reševanje prepirov.
§. 42. Prepire mej društveniki, ali pa mej društveni ki in ravnateljstvom rešuje mirilna sodnija.
Za mirno sodnijo voli vsaka stranka v 8.ih dneh po nastalem prepiru po 3 člene iz društva. — Teh 6 sodnikov izvoli si zunaj sebe predsednika, ki pa mora biti tudi ud društva. Ko pa nc bi se mogli zediniti sodniki zarad predsednika, zapiše vsaka stranka enega na listič in se potem ime izžreba. — Noben deležnik prepira, ne direktni, ne indirektni, ne sme biti voljen v tako sodnijo. Pri enakem številu glasov odloči predsednik se svojim glasom. — Pritožbe zoper razsodbe te sodnije nij.
Pečat.
§. 43. Pečat društva obsega besede: „Gospodarsko društvo v Škednju".
Vknjižba društva.
§. 44. Ravnateljstvo se ima oglasiti, da se to društvo vknjiži v zapisnik društev pri trgovski sodniji, pri čem mu služi v dokaz prepis zapisnika o volitvi Hpisanega in podpisanega po predsedniku občnega zbora in dveh društvenikih.
§. 45. Ko bi kak člen ravnateljstva izstopil ali umrl, ravnateljstvo naznani njegovega zastopnika do prvega občnega zbora.
Prav to se ima zgoditi, ko bi se kakemu členu ravnateljstva kaj primerilo, da ne bi mogel opravljati svojega posla.
Vsaka promenu o ravnateljstvu se ima v zmislii dotične poštare nemudoma naznaniti trgovski sodniji.
Začasne določbe.
§. 4<i. Ta pravila dobodo veljavo tisti dan, kadar bode društvo vknjiženo po predpisu postave v register za zadruge.
Ravnateljstvo naznanja po listih in po posebni okrožnici vsem udom, kedaj dobe ta pravila postavno veljavnost.
Za člene prvega ravnateljstva so izvoljeni pri ustanavljajočem občnem zboru dnć 19. aprila 1879 ti-le ndjo:
Jakob Sancin, Rauioliu.
Jožef Sancin, Nemec,
Jožef Godim, Packo.
Lovro Godina, Nec.
Vincencij Sancin, Zaje.
France Sancin, Toč.
Gašper Sancin, LeviČer.
Ivan Sancin, Nemec.
Ivan Sancin, Ostc.
V Skednju, 19. aprila 1879.
Vknjiženu pri o. kr. kupiijnki in pomorski sodniji r Trstu vsled »Urok« dne 3. aprila 1880 it. 3443.
(Uredništvo je ta pravila priobčilo zato, da zbudi pozornost večjih občili, ki bi tudi lahko v svojo korist, osnovale ciiakti društva, I da bodo hihko podloga pravilnin družili enačili društev. Vred.)
moženjem in nadejamo se, da bn ta zadruga mogočna podpora	b) 200 gold (dve sto goldinarjev) za darilo pisatelju najbo-
povzdigi in poboljšanju narodnega blagostanja. — \ prihodnjem j Ijse vest le igre, obstoječe ttajmanj iz dveh dejanj.
listu oznanimo, kedaj društvo začne poslovati.
Domače stvari.
Prestolni nastopnih doktor fllozotije. Ogerska akademija znanosti jc izvolila prestolnega nastopni k a Rudolfa doktorjem filozofije „honoris causn". Cesar je to volitev potrdil.
Goriški višji škof J. Gollma>r bode 23. t. m. obhajal 25 letnico svojega posvečenjn. Naj Mog še mnogo let ohrani blažega gospoda!
Volitev deželnega poslanca v Trebnjem je 14. t. m.
novo čast prinesla kranjskim Slovencem. Prišlo jo na volišče 117 volilcev in vsi bo svoj glas dali narodnemu kandidatu, gospodu Graselijn. Slava volilcem, ki so tako sijajno pokazali politično svojo zrelost, disciplino i staro poštenje.
Pri presojanji se bodo v poštev jemale le igre, katere doz-daj še nijso bile uiti tiskane niti predstavljane. Igri, katerima bode prisojeno darilo, ostaneta lastnina „dramatičnega društva".
Po naročilu si. deželnega odbora od dne 24. aprila t. I. st. 324 podpisani društveni odbor razpisuje omenjeni darili, pri-stavljaje, da se rokopisi morajo »dramatičnemu društvu" poslati vsaj do 31. decembra tekočega 1H80. let«.
Na vsak rokopis naj se zapiše kak motto, ime pisateljevo
pa priloži v posebnem zapečater.....i listu, na katerem je isto tako
motto rokopisa.
V Ljubljani, dne 29. aprila 1H80.
Odbor .dramatičnega društva Goriška čitalnica priredi, kakor „Soča« pripoveduje, skoraj gotovo 2!>. t m. velik javen koncert v pomoč stradajočiui Goričanom.
Akademiji društvi „Slovenije* na Dunuji i „Triglav"
Opomba. Na podlagi društvenih pravil in zadnjič razglašenega zapisnika občnega zbora jc ravnateljstvo po g. doktorju Bizjaku prošjo pri tukajšni c. kr. kupčijski in pomorski sodniji za vknjižbo zadruge položilo. Opomniti moramo, da so sc pravila pri občnem zboru nekoliko predrugacila in sicer je glavna promemba ta, da društveni deleži ne znašajo 20 gld. ampak le 10 gld. kteri denar se plača ali naenkrat pri vstopu, ali pa tako, da društvenik plača pri vstopu 2 gld. in ostanek v času enega leta. — Na tak način je vsacemtt še tako nbozemu priložnost dana, v društvo stopiti in si kaj prihraniti. — Društvo ima za zdaj svoj sedež v Skednju in gre Škedencem posebna čast, da bo to jako potrebno zadrugo ustanovili. — Možje, ki so društvu na čelu nam so porok, da bodo varčno delali z društvenim pre-
Cigale-ja tudi ottali učenjaci, ki so pri prvem delu tako žrtovalno i marljivo sodelovali, eminentno častno mesto.
Nikodem sedaj, ves vznesen, začne deklamovati:
„Svegliati, iugegno, cominciu ormai L' opera tu«, che il sole Si rapprcsenta u te piu bel ehe niai."
Keksi to Nikodem, de: „z Bogom", i bnhne skozi vrata; a obrnovši se, zakliče mi: „Revisuri!" Jaz sem pa mislil: „Ali nijso čudeži ti filozofi? da se človek le prav zave, da je tak le kaj povedal, vššš ! uže je šel, ali ga jc zmanjkalo kakor vode pri koritu."
Da pa Bog blagoslovi sedaj, pri očividno slovenstvu bolj ugodnih časih, slovenske prizadeve, pristavim, ko zapusti Nikodem zadnjo stopnjico, ponižno vzdihnovši z Dantejem:
Da Bog da tudi:
„La larga ploja Dello Spirito Santo! . ." ")
*) Cunto XXIV. Paradiio. T» »erz je, kakor mi je Nikodem ondan povedal, v jeziškem zato znamenit, ker se nalmja v njem beseda: ploja, uiesto: piojf-Kia. Ploja — de/, je tudi fiirlansk izraz. O Horlškoj furlaničini pove Nikodem v kratkem kaj bolj obširnega.
F. Z., Nikodemov referent.
Tri-
Volitev V ptujski okrajlli Zastop. Narodnjaki so pri vo- V Gradri ste napravile v nedeljo Ki. maja izlet v Miirzzuschlag litvi v ta zastop v obeh razredih zmagali i si tako priborili ve- j in k Grublbauer-ju. Zvečer jc bila zabava pri lirz. Juhami s tem čino i zastopu.	, ]e vsporedom:
Volitev enega deželnega poslanca na Goriškem na!	I.
mesto odstopivšega Winklerja je razpisana i bode 5. junija v Tolminu. Priporočamo gosp. volilcem v izgled trebanjsko volitev, i Vino preiskuje tržaški magistrat po naših zalogah i krč-j muh in uže je nekatere zaloge zaprl, ker je dobil s fnchsinoin ostrupljena vina, tudi nekoliko pokvarjenega živeža jc zaplenil.
Poslovenjenje srednjih šol na Kranjskem. Iz Ljublj«. ne se poroči v „Triester Ztg." da je kranjski deželni prvomestnik gosp. \Vinkler v prvej seji deželnega šolskega sveta opomnil, da deželni šolski svet dobi k malu važne predloge o šolskih rečeh, to je o poslovenjenji srednjih šol. Dopisnik dvomi, da bi sc večina deželnega šolskega sveta izrekla za te predloge; mi pa mislimo, da se te večine prav nič več ni bati; konec je nje vlade, konec za vselej!
Za stradajoče na Goriškem in v Istri je izročil grof Wilczek ministerskemu prvosedniku 32,000 gld. iz dohodkov dunajskega „caroussel-a" in 10,000 gld. iz dohodkov lista „Vindo-bona", kateri je bilo izdalo dunajsko novinarsko društvo „Con-cordia".
Koliko so vredne nemške šole na Dalmatinskem.
Znano je, da je poslanska zbornica izbrisala iz proračuna neko svoto, namenjeno za nemške šole v Dalmaciji ter s tem h krati nemške šole odpravila. Levičarji bo se zarad tega hudo jezili ter sklenoli pobirati dobrodelne doneske za one nebodigatreba šole. Ker „Triester Zeitung" nemški most ua Adrijo zida, zato ni čudo, da je tudi ona začela nabirati doneske za nemško šolo v staro-slavnem slovanskem Dubrovniku. — To je nečega šaljivega vrlega moža tako navdušilo, da jc poslal „Triesterci" za te šole star groš s temi besedami: „Tu imate za nemško šolo v Dubrovniku en star groš, mislim da je dosti, ker še groša vredna ni." — Kuj jc „Triester Zeitung" s tem starim grošeui storila, tega ne vemo, ker ni še potrdila, da ga je v resnici prejela.
Razdraženje mej štndenti v Pragi. Na praškem vseučilišči so nekateri nemški profesorji, ki študente dražijo s tem, da zaničljivo govore o Cehih. Minoli teden jc vseučiliščni rektor
z neko zdravico študente tako zdražil, da so mu „percat" zavpili in okna pobili. Da so nemški listi ta dogodek na veliki zvon obesili i zdaj na vso moč hujskajo zoper Cehe, to se samo ob tebi umeje.
Književnost. Uredništvo „Naše Sloge" naznanja, daje po-sebe natisnolo v „Sloge" priobČene „istarske narodne pjesme hrvat tke". Knjiga ima 380 struni i sc dfiva pri uredništvu „Sloge"; stane 1 gld. Cisti dobiček je namenjen „Bratovščini hrvatskih ljudi v Istri".
Razpis daril. Na podlagi sklepa si. deželnega Kranjskega zbora je si. deželni odbor namenil:
a) 400 gold. (štiri sto goldinarjev) za darilo pisatelju najboljšega resnega igrokaza, vzetega iz Kranjske ali Avstrijske zgodovine, katerega predstavljanje mora izpolniti celi glediški večer;
LIPICA.
„Zapicval slaviček V Raju zelenem"' ' 'etka.
Kras in gozd, to ste po inenenji mnogih tako nasprotni stvari, kakor noč in dan, moča in suša. Take predsodke iu krive misli morajo imeti ptujci o Krasu, ako se drže le enostranskih spisov onih inostranih potnikov, ki drdrdje po železnici sami skoz oknice železničnega vagona udostoje pomilovalnega pogleda kraške goličave.
Pravijo, da je cesarica Marija Terezija ukazala nekedaj pripeljati Kraševca na Dunnj — namreč kraškega konja iz lipni-škega zavoda kobiljaka. A sluge niso umeli, kaj prav hoče vladarica, ter so mesto konja pripeljali moža Kraševca. Ko Bporoče: Kraševec je užc tukaj! veli carica: „Denitc ga v stalo (konjušnico) in dajte mu ovsa." Molčć otidejo sluge, a ko sama cesarica pride gledat, zavzame sc rekoč: „Kaj ste storili, kaj ni tudi ta človek, in nc konj?" Sluge jc pokarala in Kraševca bogato obdarovtije spustila.
Kakor jc rekla — po tej pravljici — cesarica: „Tudi Kraševec je človek," isto tako smemo reči tudi: Kras je dežela avstrijska, in po svojej legi ena najvažniših kronovin v Avstriji. Kras so vrata k morju adrijašketnu, k nošemu največemu pomorskemu mestu Trstu Kdor ni gospodar na vratih, tudi v hiši ne more biti.
Pa ne le v tem obziru je Kras imeniten, temuč še bolj se
1.	Vaš a k: „Ja jsem Slovan", pojci pevci „Slovenijo" i glava".
2.	A. Hajdrih: „Slava Slovencem", pojo pevci „Triglava".
3.	Dr. G. Ipavec: „Savska", pojo pevci „Slovenije"-
4.	A". Hendl: „Milenko drnhii, dobroti noc", pojo pevci „Triglava".
5.	A. Foester: „Pobratimiju", „Sloveniji" poklonil skladatel j, pojo pevci „Slovenije".
II. A. Hajdrih: „Morje udrijansko, pojo pevci „Slovenije" i „Triglava".
II.
1.	I>. Jenko: „Naprej", pojo pevci „Slovenije" i „Triglava".
2.	Fr. Kuhač: „Začinka", pojo pevci „Triglava".
3.	Stanko l'irnat (ud „Slovenije"): „Na planine", pojo pevci „Slovenije".
4.	Uriž: „Oj Banovci", pojo pevci „Slovenije* i „Triglava".
.r>. A. Nedved: „Domovini", pojo pevci „Triglava".
fi. Dr. J{. Ipavec: „Bodi zdrava", pojo pevci „Slovenije".
7. /. pi. Zaje: „U boj", pojo pevci „Slovenije" i „Triglava".
III.
1.	Dr. It. Ipavec: „Ilirija oživljena", pojo pevci „Slovenije" i „Triglava".
2.	A. Nedved: „Slovenska dežela", poj6 pevci „Triglava".
3.	K. Ja/ioda : a) „Visoka je gora", osmospev, pevovodji „Slovenije" poklonil skladatelj; b) „Zagorska", „Sloveniji" poklonil skladatelj.
4.	Kocijančič: „Oblačku", zbor z bariton solo, pojo pevci „Slovenije".
b. K Hendl: „Vej veterku", pojo pevci „Triglava*.
f>. A. F. Toračovskj</: „Druga kitica nar. pes.", pojo pevci „Slovenije".
7. Dr. G. Ipavec : „Danici", zbor z bariton solo, pojo pevci „Triglava".
H. Kocijančič: „Venec narodnih pesmi", pojo pevci „Slovenije".
9. D. Jenko: „Sabljo moja", pojo pevci „Slovenije" i „Triglava".
Razne stvari.
Hlovanskn gimnazija. V Moskvi se jc ustanovila gimnazija za avstrijske in balkanske Slovane; za učence se ustanovi mnogo štipendij. Nabralo bo jo v ta namen uže 120,000 rubljev.
Cllden testament. V Novem .Torku je umrl on dan mož. On je bil bogat, a pri svojem bogastvu zelo čuden človek. Obrctli (našli) so po njegovoj smrti oporoko, ki se je tako-le glasila: „Vse svoje premoženje zapustim svojim bratranom i svojim bra-trankam, kterih jc vseh skup sodem. Moje premoženje imajo oni mej sabo razdeliti ter nc smejo, razen velike sile, pomoči pri ud-
sme ponašati, da na njegovih tleh stoji slavni gaj „Lipica", v katerem se goje konji, ki služijo najvišej vladarski obitelji. Iz Lipico jc bil konj, katerega je presvitli cesar Franc Jožef jahal, ko se je dal kronati slovesno za ogerskega kralja I. 18f).r>.
V Lipici na KraBii je I. 187G. milostna cesurica Elizabeta obiskala in prišla gledat one kobile, ki so svojim mlekom visokoj gospej ditjale hladilno zdravilo v hudej bolezni. Ni torej čudo, da se obhaja letošnji binkoštni ponedeljek slovesna tristoletnica, odkar jo „lipenski zavod" postal lastnina visoke vladarske hišo. Poglejmo tudi mi to veliko „opasilo" v Lipici.
Svoje dni sem slišal kraškega berača peti:
Je god'lo lepil:
Cici cici, tuluhi;
Sem plesal, Selil pli (!)
Na svoje tebi.
Pravijo stnri, da je grški modrijan Talcs gledajoč zvezdnato nebo naprej šel po poti, kar nakrat bo zvrne v jarek, in ves ohla-tjen in pobit sc vrne domov. Njegova stružnica pa sc mu jo po-smehovala : Vsak pameten prej pogleda na tla, k;imur stopi, potijo drugam. Kaj ni morda šo dundenes mnogo takšnih Talcsov? Vse dežele na svetu preverijo, preiskujejo, ua tanjko popisujejo, n mnogokrat svojega doma celii tnalo poznajo. Lipica jo našo telo, tu bo slovensku naša tla, a gotovo mnogim Slovencem neznan svet.
Lipa jc slovansko sveto drevo, zato je skoro pri vsukej cerkvi miBajeua. Zakaj Slovani posebno lipo časlč, o tem je pisal
vokatih iskati. Posedujem sedemdeset hlač in ustanovim izrecno, da se imajo te hlače prodati na javnej dražbi, ter da se imu skupilo (kupna cena) razdeliti inej siromake. Ob enem želim, du se te hlače pred prodajo ne sinejo preiskovati i da ne sme nobeden več od enih hlač vkupiti." — Svet se je čudil tem čudmiu na-, rtdbam, a bile so do | ike izvedene. Javna družba je bila razpisana i vseli sedemdeset hlač je lulo prodanih raznim osobum K mahi po prodaji je nekij kupec zapazil, da je bil v hlačah trd,! a dobro znšit žepiČ. Radoveden je ta ž. pič odprl, i vi/i čudo ! bilo je v njem zvitik dokaj banknot, vrednih tiso«' dolarjev. Kakor strela se je raznesla ta vest po vsem mestu i kupci hlač niso imeli silnejšega opravila, nego pregledati kupljene hlače. To delo ni bilo brezi uspeha, kajti v vsacih hlarah se je uušol tišit m ij-lieri žep, i v vsacem žepu je bilo tisoč dolarjev. — Vsakakor je hotel muhasti oporočitelj norce briti i/, svojih bližnjih sorodnikov, kteri tim načinom razjarjeni zdaj kupce hlač tože, da jim ti vrno dolarje, ki so v hlačah bili zašiti. Kako da bode pa sodba po amerikanskih zakonih, — tega doslej še ne vemo.
Dekleta i ure. Ničemurna, prenališpana dekleta so kakor ure v zvonikih, oziramo sc sicer časi nanja, ali v hišo jih nočemo ; — ki usna dekleta pa brez razuma so kakor glasbene uro, naveliča se jih človek k malu; — jezična dekleta so kakor hu-deče uro, poslušamo jih, ker moramo, pa vselej neradi ; — razumna dekleta so kakor ponavljajoče uro, ker so takrat glase, kadar sami želimo; trmoglava dekleta so kikor solnčnc uro, doma v senci no veljajo nič ; — tiha, ponižna, marljiva, pobožna dekleta so kakor zvozdarske ure, one gredo najbolj prav.
Tržno poročilo.
Gospodarske stvari.
Učili plina Skušnje su dokazale, da soba h temno plavimi zidovi potrebuje za razsvitljonje petkrat toliko plina (gaza), kakor ga potrebuje enako prostorna soba, ki ima rumene zidove. Vzemimo, da porabi kuk kavanar v stanovitom času za razsvetljenje svoje kavane s temno plavimi zidovi 500 gld. — dokazano jc skušnjami, da bi on v istem času porabil gaza za razsvitljenje svoje kavane:
<i) ako bi ista bledo pluvc stene imela 300 f.; b) ako bi ista pa jasno rumeno zidove imela, le 100 f. Gotovo nc bode škodilo, da naznanjamo to posestnikom kavan, gostilnic i druzih javnih prostorov, kder se plin rabi.
Posli so nekoliko zivahneji. posebno pa se je zidnje čase prodajulo mnogo koruzo.
Ka. — Akopram nij bil promet v tom blagu znamen t. ostale so cone trdno in jc to blago v dobrem menjenju. - K o navadn i stane od C. (iS do 70, boljša f. 73 do 7.'», fina t. 7« do 83, najtineja t. do 91.
Oljp. — Ceno nespremenjene, akopram je zdaj po tem blagu veče prašanje. Dalmatinsko in istrsko volja t. 4<« -47, fino namizno italijansko t'. 60—65, najfinejo 1. 68 — 70, — Bombažno naj-fineje t'. 3M.
Sadje. — lio/.ine manjkajo popolnoma, posebno srednjih baž, prav tako opasa. Ceno so sploh nespromonjenc.
lli i. — Cono tega blaga so nespromenjene in za zdaj skoro nij misliti na to, da bi poskočile. — Italijansko blago velja od f. 1!) do 22*/,, Kangoon I. vrste f. 17'/4, II. vrste 1'. 16.
ftpeh in manf — kupujeta se danes nekoliko ceneje in mogoče jo celo, da cone še nekoliko padejo. — Mast Bancroft velja f. 51.—, Wileox t'. 50 V,j - Špeh nnjdebelojši t. 50'/, do 51 %, debel f. 41» do 491/,, srednji t. 4« do 48«/,.
Petrolij. — Ker so zaloge prav male in so nahaja vso blago samo v nekaterih rokah, jo oeno nekoliko nategnila. — Danes velja petrolij f. 10'/4.
DomaH pridelki — skoz in skoz mlnhova kupčija; skoro nobenega prašanja po fižolu, malo po maslu, prav nobenega po slivah. — Pšenica ruska jo nekoliko poskočila, moj tom ko jo koruza poskočila u kratkom času za f. I,— in utegne nnjbrze šc poskočiti, ker manjka blaga in se naročbo množe od dneva do dneva. — Danes stane odeska koruza f. 8.!>0 do valoška f. H.10 do 9.20 100 K.
Les, — Pri pičlih naročhah ostalo so cene nespromenjeno.
-SV>io in dama — prodajata so po boljših cenah, katere utegnejo še nekoliko boljšo postati.
Državni loterijski zajem »d leta 1800.
Dne 1. maja 1880 so bilo izžrebane tole serijo: 29 325 1035 10li2 1 103 1305 1439 1567 1898 1929 2130 2333 2940 3226 3534 3638 879(i 3982 4473 4534 4582 4935 5110 5158 5217 554(1 Mi'J9 5758 5779 (»274 0708 0780 6856 7172 7515 7560 7505 7722 7760 7903 7991 8349 8586 9279 9393 9631 9984 10221 10255 10294 10570 10574 10646 10*547 10890 11114 11162 11235 11289 11292 11528 115' "> 11507 11931 11947 12084 12179 122441 12316 12460 12**1 l.>24 13108 13754 13895 14267 14435 14573 14663 15079 15783 K, 103 16149 16414 16688 16706 16969 17029 17122 17871 17921 17946 1*08?, 18109 18231 18255 18261 18954 19019 19738. — Dobile so:
Diurnjska Bor^n
ilnč 18. maja.
Knntni drž. dolg v bankovcih..............72	gld.	35	kr.
Enotni državni dolg v srebru . .........73	„	20	„
Zlata renta.................88	„	50	„
18G0. državni ....................130	„	25	„
Delnice narodno banko.....................836	„	—	„
Kreditne delnice................................274	„	50	„
London 10 lir sterlin.............118	r	75	„
Srebro...................—	„	—	n
Napoleoni....................................9	„	46	„
C. kr. cekini..................................5	,	63	„
100 državnih mark..............58	„	50	„
Serija	Štev.	(iold.	Serija	Štev.	(luld.
39	4	1000	8586	2	1000
325	16	1000	9631	(i	1000
10»5	5	5000	9984	12	iooo
1(x>2	8	5000	10255	1	1000
	13	5000	10570	5	1000
1163	13	1000		16	1000
1929	19	1000	11162	12	5000
2940	6	1000	11292	5	50000
3226	5	1000	11528	2	5000
3534	9	25000	11528	20	1000
3796	15	1000	11565	4	1000
4534	7	5000	11567	13	5004»
5110	10	1000	12881	1!)	1000
5217	19	5000	14435	9	1000
5546	13	1000	14573	19	1000
5629	5	5000	14663	15	300000
6780	13	5000		18	1000
7172	20	5000	16149	9	1000
7560	7	5000	16414	16	1000
	12	10000	16706	6	1000
7722	17	1000	16969	18	5000
	1»	1000	17029	17	1000
7769	20	5000	17921	2	5000
8349	6	10000	18109	9	1000
	14	1000		11	1000
Vse drnge v		zgoraj imenovanih sorjah nenavedene			številke
o dobile	po 600 gld. ako se		obligacije glaso	na 500 gld. šte-	
Zalivala i z Bogom!
Ob priliki odhodu mojega v Milan, štejem si v prijetno dolžnost, srčno zalivalo izreči odboru ,.slov. podpornega društva" za častno odlikovanje pri zadnjoj besedi, gospodu hotelierju Kras* niku oziroma gosp. Konign za izvenredno gostoljubnost, kakor tudi kličem vsem prijateljem i znancem svojim srčni: Z Bogom! Da se skora zopet vidimo!
,V Trstu, dne 18. maja 1880.
»losip Nolll, operni pevec.
Listnica uredništva.
(Insp. It. Mi inialimo, da boseda mahvur ni slovanska, ampak italijanska i« „uiunnah-1- skvarjeuu. N' ti j misli nas potrjuje tudi in. du so rabi I« v nek«' tt-rili krnjili nn I'rimorskem i Notranjskem, drugim Slnvenecm i Slovanom apluti pn je popnlnfin neznana, Kur velja o l>'j besedi, velja menda tudi o liesedi „sigurna", ilulijauski sicurii. huli ta sv rabi mej ljudstvom le ob bri-^nvili jadrati »ko^u morja moj Hrvati, drugod pa nikoder ne. Nuni uu more v glavo, z likaj bi dnbrej naš.-j bcw>di „gotovo* slovo dajali ter lastili »i ljudstvu nulimeviio tujko,
vilke pa, katerih obligacije se glase na 100 gld., dobile so 120 gld. Izplačila se začno 2, avgusta 1880 pri c. kr. glavnoj blagajnici za državni dolg. — Prvo prihodnje žrebanje bo 2. avgustu 1K80.
predlanjskem učeni dr. H. Sulek, tajnik južno-slovansko akademije v Zagrebu, in po njem je posnel g. Charpcntier v „ljetopisu" bIov. Matice 1. 1878. Teh stvari no bodem tu ponavljal.
Da jc Lipica svoje ime dobila od lip, menda onih z malim perjem, ki še dandenes krasijo posebno oni drevored, ki stoji ob cesti, ki od Bazovice (Trsta) drži v „lipenski zavod4, o tem menda nobeden ne dvomi.
Ako se pa komu nc zdi povsem opravičen ta izvod, podu-jem mti Se druzega. Lipica je kakor mali naznatni griček — lob (priin. lobanja) inej mnogo višima bazovskim Mačkom (nionte Cocus) iu gropajskim Golim vrhom, torej nekaka L<>bica, ali ta izvod sc mi zdi tudi nekako prisiljen. Še manj verjetno je: lopica od kake
|0pe, (_ lupe —) kamor so nekdanji tržaški škofje, ki so bili
najstarejši lastniki „Lipice" na letni hlad hodili. Bodi si eno ali drugo, vsakakor le iz našega slovenskega jezika se more tolmačiti, torej je le naša pisava pravilna, in ne talijansko Lipizza, Lippiza ali kako drugače.	(Dalje prihodnjič).
Dediči Karasinskih juntarskih nahajališč čestitajo si naznanjati svojim kupnvnlcem. da su vsled bogatili iiujdob v svojih jamah ceno jantarju za 89"/,, znižali.
S to čudovit" nizko ceno upajo ohraniti dobro ime naravnemu jantarju, kateremu ga s podkupujejo nič vredne i zdravju škodljivo ponaredile, — Cone iz
ga runi ira iicj>ii
naravnega jantarja
izdelanih
e igaruih - eevk, močnik, v krasnih okvirih.
Si. L'ml.	tsl'1.
19 d nI poprej '.'0, /dHj

Hld. f>.— 4,—
3,—
2.50 ■>_
ti	, H . p !• —
('igarne - cevke, tajke.
i. ('ml.	«l<l.	«1<1-
1. 10 dolge poprej 16, zdaj h- U —
•.'.50
1.80
1.50
'/,u zgoraj omenjene cono smo odgovorni štiri tedne nd dnevu tega oznanila, pridržu-L jemo pa si, du utegnemo potem ceno povišati. Naroča nuj se pri našem pooblaščencu gospodu
W. Henn na Dunaji,
__X. Bez., Dampfgasse št. 11,
K.irivm velikost 1U ttjf1 PllŠiljatVO »0 Vl'še proti poslani IlU- Naravna velikost i'.t.,i .i.,i„..	„ , . .,	... ,	llhmt. duliteci-
ročnim ali povzetji.	(,'J gjrae-Ci-ike.
Le enkrat
se ponuja tako dobra priliku, da so more izvrstna tira /a polovico cono kupiti.
razprodaja.
Nu \-i-j Evropi nastale politi-ke razmere sc tudi Svio« niso ognolo i znto se jc mnogo delalcev izselilo. vsled česar se rnsjjo tudi fabrike, 'l ako ji- i prva najznninoiiitišu urarnira, kutorn mi zastopumo. zduj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. Tuko imenovane HWlnif/t'm Ujme ure so najboljife ure na svetu, izvenredno krasno vrezljam- i vezene t po amorikanakom sestavu napravljene.
Vse ure so na sekunde repasirnno i mi <lajewi poroštvo :a vsakn uro na 5 let,
Zn doka/, gotovega poroštva i stroge uolidnosti Ne h tem javno obvezu jemo, da hočemo vsako uro, ki ni po volji, nazaj vzeti i zamenjati.
1000 žepnih remontnir ur, navijajo se brez ključa, n kristalnim zaklopcem, i:venredno točno na sekunde regulirane, razen toga po novem nucinu clektrogalvauiski pozlačene, z verižico, medaljonom itd. poprej gold. ib, zdaj ena le po lOgold, 50 kr. 1000 krmnih ur na ko! v o i/ srobro-nikla, na 15 rubinih, z emajliranim kazalom, s kazalom za sekunde, kristalnim plosnatim steklom, poprej gnld. 21, zdaj mu le gold. 7.25. vso na sekunde repasirune. 1000 ur na vreteno, z izvezenim zaklopcem iz srebro-niklit, kristalnim plosnatim steklom, na H rubinih, najnatanjčniše repusi-rane. z verižico, medaljonom i žametnim eluisom, poprej gold. 1 .r>, zilaj ena le gold. !),6i>. 10(10 ur ti a kalvo, iz čistega 13 lotnega srebra, po r. k, punenr-'nem ureda /tret/leiiano, na 1 f) rubinih, razen toga električno pozlačene, iiajnutanjčnise regulirane, Te ure no poprej »tule 27 <l'dd,, zdaj jta stoje le j/old. 11.40. G50 ur za i/otpe iz pravega 13 lotnega srebra, po e. k. pitnrnrnem uredu pregledane, na H rubinih, krasim i jako dično pozlačene, z beneško verižico okoli vratu vred, veljate nn poprej gold, 2S, zdaj fia le i/old. !>! ena, 1000 II 'anclivigton remontni i žepnih ur iz pravega 13 I. teškogu srebra, po r, k. puneornm uredu pregledane. Poroštvo se daje, da so najtoenise na sekunde repasinmc. notranja sestava jo iz nikla i toh ur ni trolui nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej golit. zdaj pa se dobiva za neverjetno cono 1 (i gld. Kazen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, ettii iz žameta i ključ, 1000 pravih zlatih ur zn gonpe. na 10 ruhinih, prej -lu golil., zdaj 20 golil.
1000 remontnir ur iz pravega zlata za gospode ali };nspe, prej
100 gold., zdaj 40 gold. 6')0 ur :o zid z najlepšim emajliranim okvirom in bitnim kladivom, poprej 7 gold., zdaj le 3 gold. 7Tj kr. 050 ur Imdiliv z udarcem, ki prav dobro tolče, najnutanjČniso. regulirane, tudi pripravne zn inizno pisače; poprej 12 gold,, zdiij le 4 gold. 80 kr. 650 nr : ni halom v najlepše izdciunej visokoj gotiskoj omarici, navijajo se, vsiicih H dni, luijloeniSe na čas regulirane, izvenredno lepe i krasno. — Ker ima taka. ura so po 20 let dvojno vrednost, ne imelu bi se v nohciicj liisi pogrešati, posebno ker je taka ros krasota soli;. Take ure so poprej veljale po 35 gold., zdaj pa izjemno le 15 gold. 75 kr.
Kadar se naročujejo ure z nihalom, treba je priložiti zagotovščino.
Napis:
RAZPRODAJA UR
urarnice PL Fromma, Dunaj, Rotheiithurin§tra§§c st. \K
(3)
partere.
Ciot. <1q1|!« cigani rvvkr.
!!Skoraj v dar!!
najpotrebnije roči, kakor llOŽi, vilice ill Žlice.
1'rejoli smo naročilo od konkurzne upravo nedavno tuli -rano velike angleške fabrike Britiiniu srebru, vse pri nas v zalogi hranjene reči iz Hrituuiu srebra za mulo povračilo vožnine iu l/4 dol dnine podariti-
Ho poslanem znesku uli povzetji 3 gld. % kr. kukor povračilu voznim- z Angleškega do Dunuja in majhnemu dolu dnino prejme vsakdo omiznino iz Brilauin Srebra za (i osob, skupaj '2-1 kosov izvrstnega blaga
V DAR:
<i izvrstnih namiznih no/ev z ročem iz Britania srebru
i pravimi angleškimi srebrno jeklenimi ostrinami, (i uajholjsih vilil* iz lirituuia srebra in enega kosa. • > teških navadnih '/lic iz Kritunia srebra, (i malih žlic iz Britania srebru, najboljše vrsto. 21 kosov. Skupaj 24 kosov, ki so poprej veljali 15 gnld. zdaj
pa velja skupaj vseh 24 kosov le 3 gld. 95 kr.
LJ®™Teh 24 kosoi je iz najboljšega Britania srebra, ki ostane vedno belo in se od pravega srebra šc po 30 letni rabi 110 loči, za kar dajemo poroštvo. Napis in naročevanjc:
Blati & Kanil, Dunaj, I, Elisabetlistrasse št. fi. GZj** Komur blago ni po volji, povrne se mu denar, ako (8)	pošljo nazaj blago mi svoje troško.
Najboljši isterski refošk
po 1 gold. botelja-
Kdor ga želi kaj kupiti, naj se obrne do
Upravništva.
Lastnik, društvo „Edinost". — Iidutelj in odgovorni ureduik: Ivau losti.
Tisk avstrijekc({u Lloyda.