St. 116 Ust lzhaji vsak dan 8 mesece L 22.—, t 6.60 več. — Pom V fifroko«H 1 kolon' smrtnice, uhvate, Mali Fiftiiu porafnijeoa (laatt timatiuili usti) _ . - - v Trstu, v nadrtio, 16, maja »K. Posanrema stežka 25 stot. ieljka. Naročr . ifiŽT celo leto L 7 j ^ stot - ^ J 13 ^ ^ MBi. prostora jtrgovsk' a oglase 75 stot, za 1.20, ogiasc denarnih zavodov L Z— '.«, besedo, najmanj L 3. BXBLT EDINOST Uredništvo in upravniJtro: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi nal sa poSUjafo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maci}« in dan ar pa upravnittara. Rokopisi s« ne vračajo. Nefrankirani pisma se ne sprejemaJa — Last, založba in tisk TIskarne „Edinost" Pod uredništvo v Oorlcfs ulica Glosu« Carducd it. 7, L n. — Telet it. 827 Glavni ln odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Po sploinl stavki v Angliji Velika bitka je izvojevana. Crte premirja so določene in nadaljujejo se pogajanja za sklep definitivnega miru med delodajalci in delavci, a v posledicah širšega socijalnega miru. Splošne stavke v polnem pomenu besede v resnici sploh ni bilo, ker nekatere strokovne zveze sploh niso sodelovale, druge zopet pomankljivo. Ze ti znaki so kazali takoj iz prvega začetka, da se ta gigantski socijalni napor ne Seja poslanske zbornice Inetdenl med naučnim ministrom in poslancem dr. Besednjakom RIM, 15. Na današnji seji zbornice je prišlo do incidenta med poslancem dr Besednjakom in naučnim ministrom on Fedele. Po prečitanju zapisnika o prejšnji seji je dr. Besednjak poudarjal, da je naučni minister pri včerajšnji razpravi glede zakonskega načrta, ki oprošča dijake iz novih pokrajin plačevanja šolskih taks, izjavil, da nudi ta Popoldne se Je vršila seja radikalske-ga kluba, ki Je bila dobro obiskana. Za sejo je vladalo veliko zanimanje, ker sta imela govoriti Uzunović in Pašic. Komaj se je seja pričela, že se je v Parlamentarnih krogih razširila vest, da je enajst poslancev zapustilo radikalsKi klub in ustanovilo samostojen klub z Ljubo Jovanovićem na čelu. Seja je vzela to na znanje. Povzel je besedo Nikola PaSić, ki je naglašal, da so radikali z odkritosrčnimi nameni in v interesu naroda vodili politiko sporazuma s Hrvati Radićevci pa so že dvakrat ali trikrat kršili sporazum in nji ukrep lep odgovor na neumnosti, kate- _ ____ ; o motrel dolgo TzdržaU." To uverjenje jre je slišala zbornica prejšnji dan. krivda je, če je bil sporazum kršen t i e še utrdilo spričo velike odločnosti | je Aaučni minister s temi besedami mi- (^ ^^ gicer na tSi}LO nelojalen in tnretnosti na eni strani, na drugijsm na njegov predvčerajšnjizgovor - naCi kajti radićevci so pri sraočnjem kot ga je določila svetovna vojna, slonita j na korupcijske interpelacije odgovori na obstoju Poljske. Ce bi Poljska dala svo- in da sklene glede na te interpelacije jim nasprotnikom priliko, da jo napade jo i sporazum z radičevci. V čem obstoji ta na en ali drug način, bi to gotovo usodno: ^ radikaU in radičevci, se vplivalo na mir v Evropi. • Francoski io]nl dolg PARIZ, 15. FrancosK^finanČni minister Roul Peret bo jutri odpotoval iz Pariza v London, kjer bo nadaljeval pogajanja z angleško vlado za ureditev francoskega podrobno Še ne ve, jasne pa so glavne točke dogovora. Izvolila se bo samo ena parlamentarna anketa o korupcijskih aferah. Ta anketa preišče najprej afere Radomirja Pašića in Šele nato vso ostale od ujedi- vojnega dolga. Uradno poročilo pravi, da njenja dalje. Parlamentarna anketa bo razgovori med lordom Churehillom in mi- 1 . ,-__ ._ ,__«__j:*---- m spretnosti presenetljive previdnosti in umerje- iiosti, ki jo je kazala vlada v vsem vo->cm postopanju na obe strani. Načelnik vlade Baldvvin ni niti za trenutek — tudi ne v najkritičnejŠih položajih — zapustil črte mirnega in dobrohotnega posredovalca in sodnika. Tudi v hipih, ko se je zdelo, da je nastopila liajakut-nejša faza, je ohranjal stike z vodilnimi činitelji z obeh strani. Veliko zaslugo za pomirjenje tega ogromnega socijalnega vala si je pridobil ministrski predsednik s tem, da je znal brzdati skrajne elemente z obeh strani. Blažilen vtis na proletarske mase je napravilo tudi kon-ciliiantno stremljenje Baldwinovo, ko je tudi voditeljem Labour party v parlamentu izrekal zahvalo in priznanje 'treznosti in plemenitih namenov. Edino, kar bi se moglo smatrati kot nekako nasprotstvo proti stavkovcem, je bila zahteva vlade, naj se poprej prekliče splošna stavka, ker šele potem da bo mogla vlada nadaljevati svojo posredovalno akcijo za dosego sporazuma. No, zreli angleški proletarijat je pritrdil tudi tej zahtevi. In to iz več razlogov. Znano in od izkustev potrjeno dejstvo je, da je uspeh vsake stavke v veliki meri odvisen od vprašanja, na kateri strani so simpatije široke izven-proletarske javnosti. A nesporno dejstvo je, da si je Bald\vin ravno z označeno mimo, smotreno taktiko znal pridobiti priznanje in pohvalo široke angleške javnosti. Voditelji, stavke so znali to dejstvo ceniti in so razumeli, da je zahteva po brezpogojnem preklicu splošne stavke le formalnost, ki jo je vlada dolžna iz ozirov na oslon, ki ga $i je dala javnost. Poleg tega je mogel biti proletarijat uverjen, da so voditelji strokovnih zvez, predno so privolili v preklic splošne stavke, dobili od vlade gotova jamstva glede nje posredovanja na nadaljnjih pogajanjih na korist rudarjev. Soodločilnega vpliva za vodstvo stavke so bili gotovo tudi oziri na ogromne žrtve, ki jih je zahtevala stavka od proletarskih organizacij. Slednjič se ne sme puščati iz vida še neko dejstvo, ki je morda v prvi vrsti odločilno padalo na tehtnico. Vedeti moramo, da je tudi delavec v Angliji vedno — Anglež. Poznati je treba njegovo psiho, njegovo opredeljenje na-pra*m državi in narodni skupnosti. Angleški delavec se dobro zaveda, kaj pomeni tudi za njegov gospodarski položaj silna svetovna gospodarska pozicija angleškega imperija. Razume, kake posledice bi neizbežno nastopile tudi za angleški proletarijat, če bi se svetovno nadvlad je Anglije zrušilo. Vsi ti tu gori označeni momenti so učinkovali, da je velika angleška stavka skoro nepričakovano hitro končala. Vsak pravičen in človekoljuben človek mora želeti, da likvidacija tega ogromnega socijalnega spora ne bi pomenila ne zmage, ne poraza, ali — kakor je rekel Baldwin že v prvih dneh — da vlada hoče vse storiti, da pride do rešitve brez zmagovalcev in brez premagancev. Res: angleški narod je dal ob priliki tega ogromnega in nevarnega socijalnega pojava zares sijajen zgled. Pokazalo se je, da Anglija slej ko prej zavzema svoj poseben položaj med deželami Evrope. Spričo dogodkov, ki bi kje drugje gotovo izzvali izbruhe strasti, je angleški narod v vseh svojih plasteh kazal brezprimerno potrpežljivost, mirnost, notorično in klasično flegmo. Pred vsem pa vzorno disciplino ob okol-nostih, ko bi kje drugje prišlo do krvavih spopadov, ali celo tudi do nasilnega režima. V tem pogledu more angleška demokracija tudi danes še biti učiteljica vsemu svetu. Tako je angleška javnost omogočila Baldwinu, da je s svojim konservativnim socijalizmom dosegel, da se izhod iz stavke ni spremenil v občuten poraz za delavstvo. Vodstvo stavke pa si lahko piše v veliko zaslugo za rudarje, da je s svojo previdnostjo znalo na eni strani čuvati čast proletarijata, na drugi pa njegovo korist s tem, da je omogočilo nadaljna pogajanja, ki naj *— ob dobrohotnem posredovanju vlade — veliki družini angleških rudarjev donesajo vsaj izdatno zboljšanje njih materijalnega in socijalnega položaja. In do tega pride gotovo, če bo tudi na strani delodajalcev dovolj dolžne blage volje. Komu se bo čudno zdelo, da pišemo tu hvalo tistim Angležem, ki ravno slo- mil na 1,J o * r----- • , - tako je nadalieval poslanec Besednjak — izjavlja, da odgovarjajo njegova izvajanja, ki jih je naučni minister imenoval neumnosti, načelom največjih krščanskih pisateljev in najslavnejšin mož italijanskega preporoda. In ta nar čela pravijo, da mora vsakdo braniti materin jezik kot sveto dedsčmo. ako pa je naučni minister s svojimi izjavami mislil na zadevo slovanskih ucite-mora priznati, da šolske oblasti glasovanju izigrali Uzunovićevo vlado. Vse to dokazuje; je zaključil Pašić, da je nemogoče sodelovati j. Radićem in z njegovimi poslanci. T>rT K uiurcmiiom in i n- se9tavljcna iz 4 radikalov, 2 radičevcev, nistrom Peretom ne bodo dolgo trajali te» . j __i , .__* .__A ™*noU da bo stvar urejena že v pondeljek ali 1 davidovičevca, 1 klerikalca 1 musli-torek. mana, 1 sam. demokrata m 1 zemljo- radnika. Na ta način radikali ne bodo imeli večine, temveč bodo imeli jeziček na tehtnici radičevci. Delo parlamentarne ankete bo terminizirano in je to-' s tem preskrbljeno, da ne bo vsa Pismo iz Jugoslavile ljev, slovanskimi res neumno postopajo s učitelji. Naučni minister pa je odgovoril da so se njegove včerajšnje besede nanašale na neutemeljene očitke poslanca dr. Besednjaka proti šolskim oblastim v Julijski Krajini, ki so vršile vestno svojo dolžnost. (Odobravanja). Poslanec Besednjak je obtožil šolske oblasti, da so z grožnjami prisilile slovanske učitelje k pristopu v fašistovsko učiteljsko udruženje. To ni res. Pač pa smatra kot naučni minister za svojo dolžnost, da pove zbornici, da obstoja v popolnoma italijanskih obmejnih deželah neko tajno slov. učitelj, udruženje. Neznano pa da je, odkod dobiva to društvo sredstva in kake odnošaje goji z drugimi udruženji. In poslanci, ki se nazivajo Slovenci, a bi se morali nazivati Italijani, podpihujejo slovanske učitelje ter jim zabranjujejo pristop k fašistovski organizaciji. (Zbornica je tem besedam živahno aplavdirala). J018E" pristala v Telitili ? Atoli RIM, 15. Danes ob 16.30 je prejela vlada uradno poročilo, da je zrakoplov «Norge» pristal pri vasici Teller v Ala-ski. O dogodku je bil takoj obveščen Nj. Vel. kralj in prvi minister on. Mus-solini. Istočasno je agencija Stefam prejela iz New-Yorka to-le poročilo: Nome (Alaska) se nahaja v brezžični zvezi z zrakoplovom «Norge». Vest, da bi bil «Norge» pristal v Nome, je netočna. RIM, 15. Amundsen je poslal neki svoji sorodnici v Firenze naslednjo brzojavko: Nome, 15. Ura 11 (po New-Yorku). Polet čez tečaj sijajno uspel. Prisrčne pozdrave. Amundsen. Ozioieva vlaia MmM* Razkol v radikalski stranki Uzunović podal ostavko celokupnega kabineta BEOGRAD, 15. (Izv.) Tekom današnjega dne so se dogodki naglo vrstili. Ob 8. uri zjutraj je Uzunović posetil Pašića, s katerim se je razgovarjal do 9. ure. Odšel je nato na dvor v prvo av-dijenco ter je kralja obvestil o sinočnjih dogodkih" v narodni skupščini. Vsi radikalski ministri so se ob 10. uri sestali h konferenci, na kateri so razpravljali o položaju; podali so se nato v predsed-ništvo radikalskega kluba, kjer so kon-ferirali s Pašićem. Po tej konferenci je Uzunović spet odšel na dvor; ostal je pri kralju do 12.30. Ko se je povrnil z dvora, je izjavil novinarjem: Radi sinoćnjega glasovanja v narodni skupščini sem ravnokar podal ostavko celokupnega kabineta. Ali bo kralj ostavko sprejel ali ne, in kako se bodo dogodki nadalje razvijali, se še ne ve. Demisija je bila vročena pismeno; motivirana je s tem, da je vlada v parlamentu ostala v manjšini. Seja radikalskega kluba - Vprašanje sporazuma RR Po drugi avdijenci je Uzunović posetil predsednika narodne skupščine Trif-kovića, ki je kmalu nato odšel na dvor. Ko se je Trifković vrnil z avdijence, je Uzunović v tretjič odšel h kralju. Novinarjem je pozneje podrobno obrazložil, kako da je prišlo do tega, da je vlada pri sinoćnjem glasovanju ostala v manjšini. Glede nadaljnega razvoja dogodkov je Uzunović izjavil, da vztraja na tem, da bi se nadaljevala politika sporazuma; povdarjal pa je tudi, da je sodelovanje z obema Radićema, Stjepanom in Pavlom, nemogoče. Stjepan Radić bi se moral docela umakniti v ozadje. Ljubljana, dne 14. maja. V svojih pismih sem ponovno poudar-1 feJ .. - , x . „ „ jal, da se more naša notranjepolitična korupcijska razprava končala v pesku, kriza - ki pa je dejansko samo vrenje i dasiravnoje verjetno, da ne bo končala -----------------. , _ mladega in dobrega vina - rešiti le v ^ tako alarmantnim uspehom kakor Uzunović je v daljfiih izvajanjih ob-;kamenju 9porazuma in enotnosti radi-i nt*ateri pnčakujejo. Kajti končno m razložil potek dogodkov zadnjih dm.:kal a kluba nasa skupščina samo zato tu da peie .Naglašal je, da je težko delati z dana3-; fiurni tefc najgih notranje-političnih najbolj umazano perilo, temveč je cisto njim parlamentom, vendar bo pa kljub jdogodkav v zadnjem mesecu je sicer zadosti, da z vso svojo avtoriteto pove temu poskusU, če bo le mogoče. Sode-j d^tikrat kazal koJ da bi bilo to neres.; vsakomur, da velja v Jugoslaviji zakon lovanje s Stjepanom in s Pavlom Radi-; ^^ ^ nagi ^ tudj že pisali da za vsakogar in da ni paidona ^ onega, ćem pa je izključeno. Kralj je izrabi, je sporazum pokopan in da je radikalni Je+ oškodoval državo. In da izP'ego-željo, naj bi se delo z današnjim parla-j^^ razbit. Danes, ko se pričenja v vori besedo skupščina, je glavno, vse mentom nadaljevalo; v sedanjem polo-^ skupščini zdrava korupcijska debata,; druS° Je maJ1-» važno, žaju pa se da to težko storiti m zdi se,|go ge vge ^ yegtt lzkazale kot neres- * * * da predstavljajo nove volitve edini iz-jn^e in sporazum ostane, ravno tako; Rešitev zadnje krize pomeni brez hod iz sedanje krize. — Govoril je se^po- j pa tudi (>stane radikalni klub enoten.: dvoma zmago Uzunovića in njegove slanec Zivković o zgodovini radikaisKe ge pred par dnevi je bila trditev o skupine. Ta skupina je danes pravza-stranke in pozival je k dobri volji. =>eJa| koncu vladne koalicije med radikali in prav predstavnica radikalne stranke, je bila nato zaključena. [radičevci zelo verjetna. «Samouprava**, čim ostrejši je bil boj med Pašićem in RadikaAski disidentski klub ! glavno radikalno glasilo, je dan na dan Lj. Jovanovićem, tem bolj je rastla moč Senzacijo današnjega dne predstavlja!napadalo St. Radića, ki da s svojimi go- Uzunovićeve sredine. Da ne zmaga Pa-►tanovitev radikalskega disidentske- j vori boljševizira deželo. In kakor «Sa- šić, je podpirala Jovanovićeva skupina jmouprava» tako so pisali tudi nekateri Uzunovića in da ne zmaga Lj. Jovano- ustanovitev ga kluba. - - c„ , £e tekom dopoldneva je pri&lo v pro-jdrugi radikalni listi, Pašićeva najbolj- vić je Pašić podprl Uzunovića. S tem štorih radikalskega kluba do burnih ša okolica pa je odkrito izjavljala, da pa je tudi bilo ohranjeno edinstvo v ra-prizorov med Pašićevci in onimi poslan-j treba pretrgati vez z radičevci. Bil je dikalni stranki in zgodilo se je to čudo, ci, ki sinoči niso glasovali. Poslanca j tu tudi že zunanji povod za razkol z da je veČina Uzunovićevi vladi zasigu-Radosević in M. Tomić sta bila dobe-. radičevci. Minister Miša Trifunović je rana, pa čeprav je moral Pašić odsto-sedno vržena iz kluba. —Tekom dneva j razveljavil celo vrsto odredb, ki jih je piti s svojega mesta. Bilanca zadnjih se je konstituiral Jovanovićev klub, h izdal v prosvetnem ministrstvu Stjepan političnih dogodkov j£ torej za državo kateremu je pristopilo 11 poslancev. Za Radić. Radičevci so bili radi tega ogor-|in za radikalno stranko na vsak način predsednika je bil izvoljen Ljuba Jova- čeni in poslanski klub HSS je poslal j aktivna. Državno gospodarstvo se bo nović za podpredsednika pa posl. La- vladi obsežen memorandum, v kate- > sigurno dvignilo, ugled radikalne " rem našteva sedem točk, ki jih ima stranke pa je rešen in njen nadaljni prosvetni minister Miša Trifunović po- razvoj zagotovljen. In če bo šel ta r a zapraviti. Položaj je bil tako napet, da se voj v smeri programa radikalne Stranje že govorilo o odstopu radičevskega podtajnika v prosvetnem ministrstvu. Poleg tega je bila še vedno neurejena zadeva z dr. Nikićem. St. Radić je si- Glasovanje v interparlamentarnem cer za hip pristal na to, da ostane dr. odboru, koje zmagal Lj. Jovanović proti Nikić v vladi, toda z ozirom na disci- ? oficielnemu radikalnemu kandidatu, se ttU » IV/f ^ ' — — ———--x--* lošević. Klub je že zaprosil predsednika narodne skupščine, da se mu odkažejo klubski prostori. Jovanovićevci se nadejajo, da jim bodo sledili še trije ali štirje poslanci. — Klub bo jutri ob 10. uri imel svojo prvo sejo. vanskemu svetu ne morejo biti simpatični ne po njih politični zgodovini, ne po njih sodobni politiki napram slovanskemu svetu. To je vse res. Toda tudi to je res, da so dobri zgledi vredni posnemanja, tudi Če jih slučajno vidimo na strani nasprotnika. so se danes držali precej rezervirano. Pravijo, da so glasovali z opozicijo zato, ker hočejo iztrebiti korupcijo. Vendar pa menijo, da bi bilo treba nadaljevati s politiko sporazuma. Ni še mogoiSe predvidevati, kako da se bo položaj raevil. Popoldne sta bila pri kralju v avdijenci vojni minister gen. Dušan Trifunović in zun. minister Ninčić. _ Neresnične vesti o atentatu na on. Mussolinija BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes dopoldne je prispela iz Budimpešte vest, da je neki čehoslovak ustrelil on. Mussolinija. Vest tekom dneva ni bila potrjena, vendar pa so jo nekateri zagrebški in beograjski listi objavili. Italijanski poslanik Bodrero je posetil pomočnika zun. ministra ter ga naprosil, naj sporoči dr. Ninčiću, da je vest o atentatu popolnoma izmišljena. Hlstfskl SMPtiar pitažBja? DUNAJ, 15. Iz Varšave prihajajo podrob-,ne vesti o zadnjih dogodkih. Tekom bojev, ki so se vršili po mestu med pristaši vlade in pristaši mariala Pilsudskega po raznih krajih mesta, predvsem pa v bližini belvederske palače, je bilo ubitih kakih 200 oseb, ranjenih pa nad sto. Včeraj je bila v Varšavi proglašena splošna stavka; stavku joči zahtevajo, da poda Witoszeva vlada ostavko. Kakor izgleda, se bo položaj v kratkem razčistil, ker se je vojaštvo po pretežni večini izreklo za Pilsudskega. VARŠAVA, 15. Včeraj ob 2 ponoči so čete, ki jih je vlada poslala proti upornemu maršalu, prestopile na stran Pilsudskega. Pilsudski je vdrl v palačo predsednika republike, ki se nahaja na Belvederu, od koder so pa Witosz in ostali člani vlade pobegnili že prej. V mestu je vladala ponoči velika živahnost. Prebivalstvo je priredilo številne manifestacije in vzklikalo maršalu Pilsud-skemu. . .. ^ . x . Krakovska garmzija se dosedaj še ni vmešala v borbo; poveljniki izjavljajo, da čete ostanejo zveste ustavni vladi. Obsedno stanje je bilo proglašeno v raznih pokrajinah, tako tudi v Vilni. Francoski tisk o dogodkih na Poljskem PARIZ, 15. Vsi listi živahno razpravljajp o zadnjih dogodkih na Poljskem. Kakor pravi «Petit Parisien» mora biti sedaj glavna skrb vsakega poljskega rodoljuba, da v državi ne pride do državljanske vojne, ker bi se v takem slučaju Nemčija gotovo skušala okoristiti. Poleg tega bi pa tudi ugled Poljske v mednarodnem zboru silno trpel. . _ Tudi «Oeuvra» obžaluje, da je na Poljskem prišlo do notranjih nemirov, katere bodo prikriti ali odkriti sovražniki Poljske gotovo izrabili. Posebno sedaj, ko se poganja za stalen sedež v Svetu Družbe narodov, utegne Poljski hudo Škodovati, da je obrnila orožje proti sebi. «Homne Libre» piše: Sedanja kriza ni bila nikakor potrebna, pa najsi bo njen konec kakršenkoli. Versailleska pogodba in status ono ke, bo dobro za stranko, pa tudi za državo. * « « plino v klubu je moral vztrajati na to, da je dr. Nikićevo mesto v yladi le pro-vizoriČno. Toda v tej točki ministrski predsednik Uzunović ni hotel ustreči Radiću, ker se ni mogel sprijazniti s tem, da bi nastopil proti dr. Nikiću, ki je v najtežji uri stopil na njegovo stran. v mnogih političnih krogih smatra kot dokaz nove grupacije v skupščini. Če bi zmagalo na včerajšnji seji radikalnega kluba intrasigentno stališče, potem bi do te nove grupacije tudi moglo priti. Zakaj le prenaravno je, če bi Uzunović, da reši svojo vlado, pritegnil k vladi tudi vse opozicionalne klube in Zunanjih vzrokov je bilo torej več ko dovolj za razbitje koalicije, vseeno pa bi dobili tako vlado: Uzunović ali Lj. Je koalicija ostala, ker ni bilo druge Jovanović, Lj. Davidović, Radić, Koro-rešitve. Ce bi bil položaj v radikalnem šec in Spaho. Toda taka koncentracij-klubu tak, kot pred letom dni, potem ska vlada ni nikdar bila po okusu rabi se radikali prav lepo zahvalili radi- dikalov. Kadar je v vladi tako veliko čevcem za njih podporo in sklenili zopet zvezo s samostojnimi demokrati, ki so na ta poziv bili vedno pripravljeni. Toda ta ix>ziv se ni zgodil, ker ni imel zmisla. V radikalnem klubu je bila namreč skupina okoli Lj. Jovanović a odločno proti vsaki koaliciji s SDS in ta skupina je bila tako močna, da ne bi imeli radikali skupno s samostojnimi demokrati večine. Radikali so zato morali popustiti, a popustiti so morali tudi radićevci. Zakaj če bi bili ti intransi-gentni in ne bi pokazali dobre volje, potem sicer radikali ne bi mogli sestaviti delovne večine, mogli bi pa dobiti volilno vlado, ki ne rabi večine v skuR-ŠČini. In zato se je zgodilo, kar se je zgoditi moralo. Najprej je popustil Radić, pristal, da ostaneta v vladi njegova disidenta dr. Nikić in Šuperina in pristal tudi na svoj izstop iz vlade. Nato pa je moral popustiti tudi Nikola Pašić in pristati na to, da vlada število strank, je poslovanje silno nerodno. Na drugi strani pa tudi radikalom ni po volji, da bi reševali svoje politične nasprotnike s tem, da jih vzamejo v vlado. Zato je mnogo bolj verjetno, da bodo radikali raje delili vlado "samo z radičevci in da bo ta vlada še dolgo obstojala. Kam gre smer nove jugoslovenske politike? Na vsak način h konsolidaciji. S korupcijsko debato se naj prične dobro gospodarstvo v državi, z obnovitvijo sporazuma pa se naj doseže to pomirjenje v državi, da bo mogoče po rednem razpustu skupščine iti v svobodne volitve. In ko bo to doseženo, tedaj bo konsolidacija v resnici dosežena, ker tedaj bo tudi naša skupščina malo boljše izbrana in bolj delavna ko dosedaj. Znaki so dobri, upati je, da bodo tudi uresničeni. R. S . (Glej tudi telefonsko poročilo iz Jugoslavije). . DNEVNE VESTI Duri mnl u uit tMiii 1 Islii V nekem sestavku v «Zborniku» od 1. maja so bila tudi naslednja izvajanja: «Uspešnemu razvoju katoliške akcije med Slovenci in Hrvati v Italiji so največja zapreka nekateri slabo orijentirani naši sobratje. So namreč duhovniki, ki čitajo največ «Istarsko Riječ», ker se list razširja zastonj. Nekateri se poslužujejo «Edinosti», ki zna zvito prikrivati svoje načrte.» Nato trdi, da u-redništvi teh dveh listov ne nudita ni-kakega jamstva za korektno pisanje glede cerkvenih in «versko-moralnih vprašanj« — ter nadaljuje: «Kljub vsemu temu je duhovnikov, ki po rečenih dveh listih presojajo papeža in si dajajo ad usum delphini tolmačiti njegove alokucije. Istotako presojata ta dva lista brez nikakega poznavanja stvari tudi Škofe in tisto duhovščino, ki ni v liberalnem (!!) taboru.« ta — kakor se izraža — «žolčljivi pamflet» odgovarja v «Istarski Riječi» neki ugledni istrski duhovnik: «Ali ni to testimonium paupertatis? Da, to Je že degeneracija v duševnem pogledu (podčrtal pisec).» «G. toži v Zborniku«, da mi narodni duhovniki sodelujemo v «Istarski Riječi« in «Edinosti» ter da na vsako njihovo kritiko odgovarjamo, da sta ta dva naša narodna lista boljša od njihovih, ki sejejo samo mržnjo in zavajajo nevedne ljudi, ter nam očita, da škodujemo katoliški stvari, da nimamo zmisla za katoliški naraščaj itd. itd.» «Tako duhovniški «Zbornik» o nas duhovnikih, ki smo osiveli v borbi za narodno osveščenje in gospodarsko po-vzdigo našega naroda v Istri.» «Ne vem, kako bi označil tako pišanje. Ko b! rekel, da je zlobno, bi bilo preblago rečeno, na drugi strani pa zopet nočem rabiti psovk, ker to ni moja navada. To morem mirne duše prepustiti našim mladim zgagarjem, ki imajo boljši slovar nekulturnih izrazov. Zato mislim, da bo najbolje, če predložim tu J Trstu, tfne 16. maja itev. £ar dejstev, ki osvetljujejo vse vprašaje, tako da bo moglo tudi naSe pošteno ljudstvo videti: a) xakaj je nastala proti pam ta gonja; b) na kateri strani je pravica Ca na kateri krivica». Ta dejstva so: Ko Je pokojni Dobrila postal &kof, je bilo v Istri jako malo narodnih, duhovnikov in učiteljev. Majhna, jako majhna peftčica ljudi. Ta malta peščica Je ustvarila prava čudesa v Istri. Z ene strani je vzbujala narodno jfcavest, a z drug-e si je prizadevala, da povzdigne ljudstvo. V ta namen je pobijala inteligentnejše kmetske mladiče ,v višje šole, da bi prišel naš narod do pvojih duhovnikov, učiteljev, odvetnikov, profesorjev in uradnikov. In tako 4e res prišel v nekoliko letih do svoje narodne inteligence, ki mu je bila vedno oče in mati. Istrska inteligenca je vedno delovala zložno in nesebično. Zato ni čudo, da je godila narod od uspeha do uspeha. Medsebojnih trenj in kulturnega boja nismo poznali. Še le par let pred vojno pe je pojavilo na Pazinščini nekako novo gibanje, ki je Šlo za tem, da nas politično razdvoji, ali je hitro skrahiralo kakor tudi Avstrija, ki ga j« podpirala. Narod je ostal zložen in edinstven. Danes se Istra zopet nahaja brez velikega dela prejšnje inteligence. Mnogi so umrli, mnogi so morali oditi. Ali vsi niso odšli. Je še nekoliko naših poštenih narodnih delavcev. To so ostanki nase nekdanje inteligence. Naši ljudje so naravnost v strahu radi vsakega našega 19) Gerbec Jožef ber); 20) Kav. elemente Rihard (Turiacco); 21) Maffei Ludvik (Slavina). Imenovani poteštatl položijo že danes ob 11.30 v roke tržaškega prefekta predpisano prisego in morajo takoj nastopiti svojo shižbo. IL Občni zbor podružnic* Prosvete c Vesna* v Sv. Krtin. (Zakasnelo) Iz Križa nam piflejo: Dne 5. t. m- se je vršil II. letni občni zbor imenovanega druStnč. Pevski odsek, katerega vodi spretni in požrtvovalni g. učitelj Venturini, deluje, medtem ko je dramatični odsek popolnoma prenebal. Knjižnica je bila tudi in vzorno poslovala. Izvoljen je bil novi odbor ki ga sestavljajo: predsednik Tence Kristjan, odborniki: Sirk Lad-ko, Košuta Ivan, Sirk David, Bonšak Marko in KoSuta Viktor; pregledniki Tretjak Albert in Košuta Josip. Sami ljudje, ki jamčijo za uspeh. Torej naSe društvo ni izumrlo! Sicer, kakor se vidi, tudi novi odbor nima preveč sreče — kljub svoji jekleni volji. Od nedelje sem je izginil iz društvenega lokala harmonij, s katerim je poučeval g. Venturini in«ki je last g. Franca Košuta. To so gotovo napravili dotični, ki želijo, da bi naš zbor popolnoma obmolknil. Mi pa pravimo: ne bo —! Odbor zasleduje vso (TomaJ, Stjak, Av- red: 1) nagovor predsednika 2) poročilo ki so prvič na igrišču. Sicer ni prišlo do nikakeg* Nezgode pri delu. — Trije delavci napol tajnika, 3) poročilo blagajnika, 4) volitev incidenta, vendar se je streljal V -Jadranova* vrata sadotenl s plinom, odbora, 5) slučajnosti. — Odbor. en kazenski strel v drugi polovici časa, ki pa je — Šentjakobska podružnica «fioL dr.» naznanja, da se vrši danes ob 10.30 v dvorani DKD redni občni zbor po sledečem sporedu: 1) Nagovor predsedujočega ter poročila tajnika in blagajnika, 2) Odobritev računov in absolutorij odboru, 3) Poročilo vrtnaric o vspehu v vrtcih ter re-fekcije, 4) Volitev novega odbora in nadzornikov, 5) Rasni nasveti in predlogi. Odstopajoči odbor vabi vse člane in podpornike, da pridejo na ta zeld pomembni občni zbor. — K. D. Sv, Ivan. Danes ob 11. uri društveni sestanek s predavanjem v društvenih prostorih na verandi — Odbor. — Čitalnica. Jutri, v pondeljek ob 21 redna odborova seja. Navzočnost vseh odbornikov nujno potrebna. Točnost. — Tajnik. _______ GOJENCI OTROŠKEGA VBTCA PRI SV. JAKOBU nastopijo danes popoldne ob 8.30 v dvorani DKD po sledečem sporedu: 1) Pozdrav, 2) Nina oj nana, 3) Ptiček, pesem, 4) Kuhar, prizor, 5) Aoka-ciganka, prizor, 6) Sirota, prizor, 7) Pridna Metka, deklamacija, 8) Lipa, pesem, 9) Majnifika kraljica, prizor, 10) Golobček, pesem, 11) Angelj-re-Šitelj, deklamacija 12) Pomlad, pesem, 1$) Kdor ne uboga, ga tepe nadloga, 14) Goz- _______________________ ___dič, pesem Med posameznimi točkami svi- s t v~ar Tvso\nem o ter bomo, ko ^pridemo j ra gospica Rožena Sirokova. Spored je ta-do rezultata, poročali o «starem harmo-1 ko raznovrsten, da ne bo — niju». _ Iz nrmta PoL it „EdluuT v Trsta Vojna Shoda In rekvizicije. • Franc Gregorftd, Prvačina 179: Prejeli narodnega delavca, da izgine, ker vedo, i smo Vaše pismo. Iz Vaših pojasnil izhaja, da se izguba takih ljudi danes ne da da. niste prejel Še nobene likvidacije vojne nadomestiti Tako naši, ki iskreno in izjškode od finančne intendance ne za stav-srca ljubijo to zemljo. Zata se mora naj-! be, ne za premičnine in niti ne od zemljici x Metih r9Ta»H)i sča. Dobili ste le predujme od hipotečnega odločnejše obsojati ttstih par zavoda v Gorici. Pišete tudi da Si stavba glav, ki redno napadajo naše najboljše popolnoma dovršena in da manjkajo še ljudi, med njimi tudi nas starejse «iu- razne malenkosti. Toozirno je izšla 2. apri-hevnike, ki nikakor na moremo odobra- ja okrožnica finančnega ministrstva, ki vati njlhavega sramotnega rušenja na- j pooblašča tehnične urade, da pri majhnih rednih vrst! (diferencah nedovršenega dela odobrijo iz- XT * i- j * 'plačilo celotne stavbne škode. Zato se Vam Nase pošteno ljudstvo noče borbe mea j bat- brati, noče gospodskega razdora, ker j vsekakor se bomo zavzeli za čimprejšnjo je uverjeno, da Je to največja nesreča!: likvidacijo Vaše Škode. Ko boste dobil li To bi morali imeti pred očmi vsi, po-; kvidacijsko listino, in če ne bo kaj v redu, sobno pa naS sobrat M., kar mu je že; pošljite nam, da tukaj uredimo, neštetokrat nag-lašal neki naš sebr t.; ^ljun Josip, Mislite 12. Nadah Marija, Zaprosil ga je celo, naj s svojim fjfjf iah°b» Barka 51, Vatei ki| Prijateljem« preneha zastrupljati * STK. naše bedno ljudstvo. Ali vse prošnje so na £kode) ki se tieejo rekvizicij; kakor so ostale glas vpijočega v puščavi. vse prijavljene. Po poizvedbah in zagoto- Nikjer nismo skrivali svojega neza-! vilih, ki smo jih prejeli na pristojnem me- «P. P.». Posledi-!bodo finančni uradi sklicali oškodovance k sklepanju konkordatov le v teh mesecih. Po sklenjenem dogovoru boste prejeli pa 70% predujma v denarju. Za sedaj Vam ne moremo drugega svetovati in niti ne pomagati. Žvokalf AlofcdJ, drt>i1«l 5i Prijavili ste nam pismo s podatki 4 vojnih oškodovancev. Pripomniti je treba, da Škode, ki je nastala v tamošnjih krajih, ni pripisati ne-posledntim vojnim oi»eracijam, ampak spada v kategorijo nerodnih rekvizicij. Pre- dovoljstva s pisanjem ca tega je bila, da je nekoliko sobratov debilo od nekega sobrata (duhovnika) pismo iz Trsta, v katerem se jim grozi, da bodo prijavljeni oblastvom, ako ne bodo sodelovali v «P. Pr.» in ako bodo čitali «Istarsko Riječ» in «Edinost»! Ali je tudi to delo za narod?! Sodbo prepuščam naši javnosti. «Pučki Pr.» se vedno sklicuje na zasluge naše duhovščine za narod. To si j pričani smot da ste ponovili*v preteklem je treba zapomniti. Samo škoda je, da * nikdar ne omenja, da so si te zasluge pridobili ravno tisti duhovniki, ki se zbirajo danes okolo »Istarske Riječi«, kakor tudi tisti, ki so umrli, ali so morali zapustiti te kraje. Končno moramo omeniti še to, da se mi starejši duhovniki ne moremo strinjati s «P. Pi\» radi njegovega farizejskega pisanja. Nevednim ljudem trobi v glavo, da je tudi on za slogo in edin-stvo, v stvari pa dela proti slogi in edin-stvu. Neprestani napadi so najboljša priča. Ako bi jim bilo res do složnega dela, ne bi nikogar črnili in napadali. Samo pezivi na ustanovitev »Narodnega sveta« ne pomenijo nič. Posebno še, ko vemo, da to vrhovno instanco propagirajo samo zato, da sebe rehabilitirajo! Na žalost se «Zbornik» že dlje časa ravna po «P. Pr.». Čitam redno eden in drugi list, a ugotoviti moram, da se v enem in drugem redno napadajo samo in izključno le naši ljudje! To je dejstvo, ki ga ne smemo pustiti iz uma. Razumljivo je, da mi starejši duhovniki ne moremo odobravati takega pisanja. Zato, vidite, tudi obsojamo gori omenjeni tisk. In zato nam pravijo, da se je pri nas pojavila duševna dekadenca! Meni pa se zdi, da se duševna dekadenca nahaja ravno v tistih glavah, ki na tak način zastrupljjo in zavajajo narod ! Svečenik*. Poteštati za tržaško pokrajino S kr. odlokom, ki se objavi te dni, so bili imenovane za poteštate občin tržaške pokrajine sledeče osebe: I) Brovedani Virgilij (za občine: Na-brežina, Šempolaj, Slivno, Mavhinje, Devin); 2 Kavalir Dreossi Jožef (Vreme, Gornje Vreme, Famlje); 3) Kav. Giliberti Franc (Hrenovica, Bukovje); 4) Zusig Jožef (Doberdob); 5) Dal Soglio Marij (Dutovlje, Skopo, Kopriva); 6) Kav. dr. Cosolo Higin (Fogliano); 7) Lescovich Ludvik (Naklo, Lokev, Rodik); 8) Marini Marino (Postojna); 9) Perlati Franc (Ronchi); 10) Cantagalli Galijan (Pieris); II) Radovani Pavel (Dolina); 12) Premru Maks (Šmihel, KoSana)^ 13) Ronchi Alojz (Št. Peter); 14) Zanolla Joftef (San Pier d'Isonzo); 15) Kav. Piovano Celzij (Sežana); 16) Kav. Mohorčič Ludvik (Zgonik, Repen tabor); 17) Medon Jožef (Senožeče, Laze, Si-jiadole, Dolenja vas); 18) Varialo Leopold (Staranzano); letu do 24. aprila ponovno svoje pro&nje. Radi že omenjenega vzroka Vam je finančna intendanca tudi zavrnila Vafie prvotne prošnje. Vi ste rekurirali,, a s tem se je postopanje le podaljšalo. Ni namreč nika-kega upanja, da bi Vam vojno-odškodnin-ska komisija priznala Škodo kot vojno škodo. Klicani boste k finančni intendanci, da sklepate konkordate za rekvizicije, nakar Vam bodo izplačevali 70% predujma. Tisti-krat bodite pa previdni in trdi. Treniftwo se torej ne da nič doseči za Vas in Va£e priporočence. Pozneje.' Gombač Josip, Hr ušica: Vaši akti o nastali škodi se nahajajo v Trstu pri poveljstvu vojaškega ženija v uradu — «Ufficio danni». Svetujemo Vam, da pridete v Trst in konkordirate, ker boste v nasprotnem slučaju najbrže čakal še dolgo. Iz prepisa cenitve pa ugotavljamo, da se boste moral zadovoljiti s približno 500 lirami. Kar odgovarja škodi. Lahko Vam bomo pomagali, če želite. Grl| Anton — Podgrad 40. Vaši akti se nahajajo pri poveljstvu vojaškega ženija v Trstu, kjer smo jih iztaknilL Morate pa še konkordirati. Ko smo poizvedovali, koliko bi Vam dali, so zaenkrat obljubili 700 lir. Mogoče se da še kaj doseči. Pridite v Trst. Ivančlč Franc, Kobarid: Ponovno smo v naših listih poročali, da ni mogoče pospeševati izplačila zastankov pokojnine, ker, dokler se dobijo plačilni uradi vseh tozadevnih informacij od raznih strani, ne nakažejo ničesar. Eler Fran, Elerji: Vi dobite odgovor v kratkem, ker smo že pred časom urgirali na pristojnem mestu. Z ozirom na naš poziv v «Edinosti» in «Novicah» se oglašajo v našem tajništvu le premnogi, ki tega poziva niso razumeli. Prihajajo po razna pojasnila, ki se tičejo čisto drugih stvari. Ponavljamo, da smo pozvali le one, ki so postali vsled prevelikih predujmov odnosno prenizkih konkordatov dolžniki bank in drugih zavodov, naj odgovorijo na stavljena vprašanja ali pa odpošljejo potrebne listine. Ker vemo, da jih je še mnogo po Krasu, ki se našemu pozivu niso odzvali, ponavljamo naš poziv še zadnjič danes. Tajništvo. _ (Dalje prih.) OriiiivtM vastl — Glasbeni veter iote cGlasbane Matica* v Trsta. V soboto, 22. t. m. priredi šola «G1. Matice« s svojimi gojenci glasbeni večer v dvorani «Del. kons. društva«, pri Sv. Jakobu. Nastopijo gojenci na klavir in na gosli. Razen teh solistov nastopi tudi šolski orkester na lok. Kdor poseča te vsakoletne glasbene prireditve, opaža, da se dviga šola z vsakim letom vedno bolj in da se približuje svojemu postavljenemu si cilju. j- Pogrebno društvo v Rojann vabi na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil na bin-koštno nedeljo ob 9. uri zjutraj. Dnevni red: 1) nagovor predsednika, 2) poročilo tajnika, 3) poročilo blagajnika, 4) volitev odbora, 5) slučajnosti. — Odbor — Pogrebno dra&tvo t Rojann vabi na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil na bin-koštno nedeljo ob 9. uri zjutraj. Dnevni zabaval samo starišev otrok obiskujočih otroški vrtec, ampak tudi drugo občinstvo, ki je vabljeno na to prireditev. Pridite vsi, ki se hočete poveseliti ob nastopu teh naSih najmlajših! SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Uredso poročilo O. S. V. iz Mj« tiriega odbora L x dne 14. najt Razpustilo se je T. V, Kolesarjev fer se imenoval g. dr. VI. Goljarifiek za komisarja z istimi pravicami. G. Kravo« Ljabo podal ostavko iz vseh organov S. U. Tekom tedna dob« ** Ihiiri po «n izvod popravljenega poslovnika. Proti nad«Nm prestopkom ■e bo postopalo najstrožje. Naknadno odobrena taknii Adria - C. S. Ter-geste. S. D. Primorje dobi izkaznice danas zjutraj v naših uradih. Preda se legalnemu odseku zadava Adria - Obzor, da potom pravilnega tolmaćenja poslovnika uredi spor. _________ «čitalnicam (Športni odsek) NogometaSi: Stokclj II, Cesar (KuierSia], Si okel} I, Sluga, Blaževič, šavron I, Btokelj 1H, Lefaer, Kovači« I, Vrtovec II, Kovači« D, §awoo II, Tomaiič, BernetiČ morajo biti danes ob 5. popoldne navzočni na igrišču S. D. Adrije za odlgrenjc tekme. — Načelnik. S. D. «Okor» V torek dae ta t. m. se vriti V. izredni občni zbor imenovanega društva, na katerega vabimo zastopnike vseh mladinskih in drugih bratskih društev. Začetek točno ob 20.30 «1 v druitvenifc prostorih gostilna pri «Tlroicn». Dnevna red: 1. Otvoritev, a Čitanje sap. sadajega obČ. zbora, 3. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, o) revizorjev, 4. Volitev nevega odbora, 3. Kazni predlogi in nasveti, 6. Slučajnosti. — Odbor. •ea _ Jutri, T |i 11 ■dalju k, mfban <>>■ Mja Udel«£8>a s strani tovarišev odbornikov obvezna. Vabljena sta tudi tov. revizorja« da se seje gotovo udeležita. Začetek točno ob 20.30 url v društvenih prostorih. M. D. Sparta. Skedenj Javljamo tem potom, da se tekma, ki se je imela vršiti danes 16. t. m. na vrli, kar dajemo forfait. Igrišča S. D. kmalu po- godila na parmku aAtlanUdea »zasidranem ' bra] je Grahalič obležal zelo nevarno po ob pomolu St. 2 v prosti luki V. E. III., gkodovan; pri padcu se je talto hudo uda- grozna nesreča. Ob tistem čaeu se je 42-letni premogar Josip Africh, stanujoč v ulici Pasquale Revoltella žt. 27, podal v skladišče premoga na dnu parnika, kjer je imel delati. Ker je v skladišču vladala tema, je Airicto, da bi videl kam stopiti, zažgal žveplenko. V istem trenotku je za-donel v skladišču močan pok in hipoma jo Africha obdal velik plamen: vnel je premogovni plin, takozvani *grisou», ki se je bil razvil v zaprtem skladišču. Kakor bi trenil, *e je nesrečnemu premog-arju vžgala obleka. Ma njegove obupne klice na pomoč so prihiteli drugi delavci, ki so rešili Africha plamenov. Dasi se je to naglo zgodilo, je vendar siromak zadobil stragne opekline na raznih delih telesa, posebno na prsih in hrbtu. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal ponesrečencu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Stanje nesrečnega prem o g ar j a je zelo nevarno in zdravniki imajo prav malo upanja, da mu rešijo Življenje. ril v glavo, da si je pretresel možgnne fn najbrž mu je tudi počila črepinja. Nesrečni kolesar in njegova žrtev sta bila prepeljana v mestno bolnišnico, odkoder je bil Iljaš po prvi pomoči odveden na policijski komisarijat v ulici Brunner in tam zaslišan; Grahalič pa je bil sprejet v precej resnem stanju v kirurgični oddelek. Iz triaike pokrajine ZGONIK. Napovedana veselica se ne bo vršila. Prenesena je na nedoločen čas. Toliko na znanje občinstva. Vesti iz Istre OCIZIiA. Veselica izobraževalnega društva «Zve-za» v Ocizli, ki se je imela vršiti danea 16» t. m., se radi nepredvidenih zaprek odloži. Kdaj se bo vršila, se pravočasno javi v* «Edinosti». Vesti 2 doriškega Ob 14.30 uri trenažna tekma - -Rolanesi ErranU» na igriičn «Unione S. T.». Vse čete, ki so si iz enega ali drugega vzroka nadela ime «erranti» (blodeči) so si zagotovile simpatije tržaške športne publike. Ni ena najslabših med njimi četa blodečih Rojančanov, ki se danes ob dveh in pol sreča z Adrijo. Tekma bo brezdvomno lepa. Igralci «Adri-fe» — točni!! _ HAZENA A. S. K. «Primorf*», Ljubljana in S. D. «Adria», Trat (Mednarodno večanja ▼ nedeljo (binkoSU) na Igri-itu S. D. «Adrie», rim Calvola, nuproU Uoydo- vemu stolp«). «Adria« ima M binkoitno nedeljo v gosteh mogočno bazeno MUo A. S. K. ^Anorje« iz Izbijane, ki nastop v popolni formaciji. To iekmo bo spremljala nogometna tekma med «Adnjo» in kako tretjedivizijeko teto Trata aU daiala. To bodi prad-naznanilo. O tekmi spregovorimo natančneje v krat« kem. Športna fanmoet, rezerviraj binkoitni popoldan za to mednarodno večanja! S. D. «Adria» Jutri, pondeljek. ob 8.30 plenarna seja. Obvezna navzočnost vseh tehničnih komisij. Tudi gdčne tehničnega vodstva hazene so tem potom vabljene. Na dnevnem redu: Binkoitil — Odbor in športno V°^tV°torek zjutraj training lahke atletike na društvenem igrišču! — Vodja. . _ Trainingi nogometa: Sreda ob petih zjutra] (napad obvezno, bramba neobveznoj^ petek ob petih zjutraj (bramba obvezna, napad neobvezen). Iste dneve od Štirih pop. do teme. Trenirajo skupaj prva, druga in tretja četa. — Vodja. D. D. «Veena» - & K. «Jadraa» 1 : i (0 , i) Na praznik vnebohoda dne 13. maja 1926 je nastopila na igriiČu gorilke Sparte mlada Četa Dija-ikega druitva «Vesne» iz Gorice proti četi «Jadra-na> iz Vrtojbe. . Kdor bi bil pregledoval ob« četi pred tekmo, bi gotovo ne dvomil, da bo «Vesna» temeljito poražena. Mladi «VesnaiW so bili kot otroci proti razvitim in mnogo starejšim »Jadranalem*. Ali vendar, ko te je začalo • tekmovanjem, »i takoj lahko opazil, da ima «Jadran» opraviti s sicer le slabo razvito in malo izve žb in o, a vendar nevarno četo, ki je v prvem polčasu saeer pešala, a se je v drugem nenavadno dvignila, tako v tempo kakor tudi v kombinaciji. Sicer ni -—M« ta kdovakakega užitka, ker ne ena ae draga četa Se nista na onem moetu, da bi se zamoglo od njiju pričakovati dobre in lepe igre, vendar ja zanimiva, zlasti za € Vesno*. Komaj pol dru g mesec časa je od takrat, ko se je ustanovil nogometni odsek «Vesne«, in te je žela ta četica začetnikov, mnogo iibkejiih od «J«dranaiev», svoj prvi uspeh. Čudu sem se zlasti igri «Jadrana>, ki je močen, a ae vendar na more in ne more dvigniti iz onega igranja, ki bi ga človek prisodil igralcem, Goriške mestne vesti Odredbe goriškega komisarja. Stroški za vzpostavitev zidu po novem načrtu stavbenega reda se zvišajo. 2) Določijo se stroški za sestavo proračuna grad-be nove poStne palače na trgu An t on i o Botta. (na sredi ulice Morelli na prostoru, kjer je stala prej palača trgovske-obrt-ne ibornice). 8) Sklenilo se je, zidati delavske hiše 4.) Določil se je urnik za mirodil-nice (drogerije), ki je odslej isti kakor pri trgovinah z jestvinami. 5) Zamenja se nekaj njiv sveta v ulici Brigata Pavija (proti Stračicam) z občinskim svetom v okolici, da se napravi zveza med ulicama Pavia in Cordaiuoli (Vrvarska ulica ob Soči). 6) Nabavi se stavba Brumat Karmele v ulici Sauro (prej Dogana) in sicer št. 16., da se •ulica primerno razširi. 7) Sezidata se dve novi peči za proizvajanje plina. 7) Tudi via Boschetto se razširi; v ta namen se kupi 700 m1 sveta od dr. Henrika Thoman-na. 8) Določile so se potankosti, kako oddati dela za gradbo nove občinske klavnice, ki bo stala zraven tovarne ledu «Igea» v največji bližini južnega kolodvora. VRHPOLJE PRI KOZINI. Kakor že javljeno, priredi pevsko dru-Stvo «Veliko Gradišče» dne 23. t. m. veliko vrtno veselico s sodelovanjem sledečih društev: «Krasnopolje» iz Gročane, tPevski zbor» lz Prage, «Venec» iz Kozine, «Zvez-da» 1« Herpelj, «Lipa» Iz Bazovice, «Ilirija» Trst — Sv. Jakob, «Adrija» iz Barkovelj in «Tambura5ko društvo» iz Rocola. Med sporedom pa bo svirala znana godba iz Herpelj. Po veselici prosta zabava. Opozarjamo, da gre zvečer korjera proti Trstu in da se radi tega tudi Tržačani lahko udeleže veselice in prebijejo med nami par veselih uric. Torej na svidenje v nedeljo! IZ OABERJA NA VIPAVSKEM. Naše prosvetno drufitvo «Danica» priredi danes v nedeljo 16. t. m. veliko pevsko prireditev. Poleg domačega pevskega zbora sodelujejo zbori iz Rihemberga, Brij, Šma-rij in Gor. Braniče. Program je obilen ter je zastopana večina slov. skladateljev. Prijatelji slovenske pesmi pridite I K obilni udeležbi vabi: — Odbor. VIPOLŽE. Naznanjamo vsem sosedom in dobromi-slečim Đricem, da uprizorimo novo dramsko delo dne 23. maja 1926. ter prosimo že danes sosedna društva, da ta dan ne pri-j-ejajo veselic. Obenem vabimo k obilni udeležbi. Podrobnejši spored prireditve naznanimo pravočasno. Petin«. Že dolgo ni bilo glasu iz naših krajev v časopisju. Vendar si ne moremo kaj, da bi se tudi mi ne pritotili radi zelo točnega in res nadvse točnega poslovanja našega novega podtarja. Sicer pa pri nas ni kdove koliko novega. 2ivimo in delamo. Mnog£ je Škodilo in nas oviralo v poljskem delu, ki je te bilo v polnem razmahu, tudi deževje. Lahko rečemo, da smo zaostali za kak teden. Naši društveniki se pridno pripravljajo z novo igro, vendar moramo reči, da jih neprestano delo in pa naglica, da dohitimo, kar smo zamudili, ovira v vajah. V endar upamo, da tudi takrat ne bom Dramsko društvo, da priredi uostov. -nje s Carkarjevimi deli širon^fulnske Krajine, kar naj bi veljalo tudi v Cankarjevo proslavo. Naše ljudstvo bo gotovo z največjim zanimanjem prisostvovalo uprizoritvam i#er najboljšega svojega dramatika, ki si je priboril tudi največji svetovni sloves. Naj no bo med nami človeka, ki bi ne poznal našega Cankarja - velikana. Slavimo svoje velike ljudi. V glavni vlogi nastopi g. Sila iz Trsta. Igro režira Košuta. Predprodaja vstopnic v trgovini Štekar & drug v Ajdovščini. KANAL Slovo občinskega tajnika Naš dosedanji občinski tajnik g. Len-kič je odšel ta teden na svoje novo mesto. S svojim globokim znanjem ter s pridnostjo je popolnoma reorganiziral in preuredil po vpeljani italijanski občinski postavi poprej neurejeni kanalski občinski urad. Župan se mu je za to njegovo delo prav prisrčno zahvalil v eni izmed preteklih sej občinskega starešinstva. Tudi ostalo prebivalstvo je vzljubilo g. Lenkiča tekom njegovega službova-, nja v Kanalu in priča temu je bil posebno poslovilni večer. G. Lenkiču želimo prav tskreno obilo sreče na njegovem novem mestu. Tajniško mesto bo opravljal sedaj pri nas g. Bajt Adolf, domačin, ki je pri zadnjih izpitih dosegel tajniško diplomo. TREBUŠA. Ko se je motal Ludvik Podgornik. triin-dvajsetleten mladenič, okrog svojega konja, ga je ta nenadoma cebnil tako močno v trebuh, da je revež padel nezavesten na tla. Domačini so ga takoj odpeljali v Gorico in ga oddali v bolnišnico. SOVODNJE. Zopet zaznamujejo pri nas nesrečo m tudi to pot v delavnici tvrdke Badoni, ki izpraznjuje granate in drugo strelivo, pu-Sčeno po vojni na naSem zemljišču. 24-letnl, Alfred Designano iz Torreana je odpirali bombo z dušečimi plini, o kateri je pa mislil, da je prazna. Ko jo je odprl, je bruhnil plin v obraz in bati se je bilo, da g£« zaduši. Takoj je bil telefonično poklican Gorice Zeleni križ. Na licu mesta so so ugotovile opekline na obrazu in rana na očesu, ki pa na srečo ni nevarna. Delaveo V Trstu, dne 16. maja 1926. •EDINOST* Designano je bil sedaj že drugič zadet od i zgodnjo nebogljenost in rajši v smrt nego v neznačajnost! Ivan Cankar je bil borec. Na treh frontah se je boril. Na prvi fronti je Šlo za v hlev našega občana Spacapana Franca' umetnost, za njeno čistost in nedotakljivost, za njeno dobroto in lepoto, za njeno resničnost in pravičnost. Izganjal je z biči iz njenega templja branjevce, ki bi jo hoteli izkoriščati v svoje sebične in sveto-hlinske namene. Preganjal je Krpanovo kobilo kakor ponarejen in strupen suro gat. — Na drugi fronti je šlo za socijalno pravičnost. Bičal je krivice ljudi in Življenja. Prorok nove dobe je postavil delo nad posest in je šel s hlapcem Jernejem in je zažgal krivičnemu gospodarju hišo nad glavo. — Na tretji fronti je šlo za njegov jezik in za svoj narod, za njegovo slovenstvo. Ljubil je svoj slovenski jezik in ga je dvignil do najpopolnejše lepote. In ljubil je svoj slovenski narod, kažoč mu v svojih delih kakor v ogledalih njegov obraz. Bičal je njegove napake in njegove grehe, bičal iz ljubezni, da jih zatre — kakor zatira zdravnik bolezen, da povrne bolniku zdravje in lepoto. In branil je slovenstvo svojega naroda, kateremu je pro-rokoval in želel združenje z brati, združenje enakih z enakimi, enakovrednih in enakopravnih v boju za skupno moč in srečo. — Na vseh treh frontah je imel vojske nasprotnikov. In na vseh treh frontah mu je stala v sovražnih taborih — gospoda; — ista gospoda, ki ga danes pro slavlja. A že samo dejstvo, da ga proslavlja, in premnogo drugih znakov kaže, da se tudi ona bliža svojemu ozdravljenju, da se otresa robskega duha in da se za čenja zavedati — svobode. Proslavljanje Ivana Cankarja postaja prisrčnejše in od-kritosrčnejše. In prišel bo solnčni dan, ko bo stal ves narod na vseh frontah v njegovem taboru in ko bodo sovražne črte opustošene in zapuščene. Napoči nam čimprej ta — veliki Cankarjev dan! — — Gorica se je 9. majnika t. I. s proslavo Cankarjeve petdesetletnice sama proslavila. Dramsko društvo je uprizorilo s pomočjo tržaškega gosta gosp. M. Sile Cankarjevo dramo v treh dejanjih «Kralj na Detajnovi». Uprizoritev je bila častna in nadvse zaslužna. Ko je Cankar «Kralja» pisal, so bili Časi še nezreli zanj. Snov se je zdela predrzna. Ali je hotel poveličevati človeka zmagovalca, ki koraka okrvavljen preko trupel? Tako lažnjiv je bil čas, da ni slutil v Kantor ju svoje lastne upodobitve. Družba je zahtevala od umetnika kazni za zločin; sama pa je poveličevala Kantorja in ni poznala kazni za Kantorske zločine. etreliva. VOGRSKO. PredsinoČnjim so neznani storilci vlomili našega občana Spacapana Franca In mu odpeljali konja. Konj je rjavordeče barve in ima Črno grivo. Tatvina se je sicer takoj naznanila pristojni oblasti, a vsekakor je dobro, da pride zadeva tudi po časopisih v javnost. Občinitvo je opozorjeno in lahko zelo mnogo pomaga, da se storilci oziroma storilec izsledi. CERKNO. Sedemdesetletna starka Marija Mesar se ni pravočasno ognila avtomobilu, zato jo je podrl na tla. Pri tem si je zlomila rame, a dobila je tudi notranje poškodbe. Takoj se je obvestil goriški Zeleni križ, ki je starko prepeljal v mestno bolnišnico, kamor je došla v zelo nevarnem stanju. IZ PRVAGINE. Prihodnjo nedeljo, dne 16. maja uprizori naše prosvetno društvo ljudsko igro «Mla-di gozdar» prosto dramatizirano po znanem romanu, ki ga je spisal soški črno-šolec z istim naslovom. Radi nepredvide-vanih ovir se bo vršila igra mesto v četrtek t. j. na Vnebohod, danes, v nedeljo 16. t. m. Igra je že sama na sebi lepa in prikupna, ".ako, da bo vsak, ki je imel priliko čitat? roman, gotovo prihitel, da si ogleda poosebljeno vsebino. Kdor pa še ni imel prUike čitati knjige, naj pa sedaj prihiti, dr, bo užil par ur lepe in poštene zabave. Med dejanji in odmori bodo pela razna pevska društva in bo svirala domača godba. — Po veselici prosta zabava. Za obilno udeležbo se priporoča — Odbor. NA MAJHNE obroke dežni plašči, blago, perilo, nogavice itd. Krojačnica I. reda. Via XXX ottobre 3, L. tel. 39-20. 755 GOSPODIČNA 25-letna, ne omadeževane preteklosti s 15 tisoč lir, želi znanja z dobrosrčnim mladeničem, ki ima kako trgovsko obrt. Le resne ponudbe pod «Resnost» na upravništvo. 754 Znanost in umetnost Prcslsca Ivana Cankarja o Garlcl Ko je bil Cankar še živ, ga niso proslavljali. Pisal je zase — pred oltarjem umetnosti; čitala ga je mladina — in čeprav ga ni do kraja razumela, ga je vendar rada imela. Pisal je za ljudstvo, ki ga je čitalo in razumelo in rado imelo. Pisal je za gospodo, največ za gospodo — in tudi tu je pisal pred oltarjem umetnosti —, pa ga je čitala in iskala mest, ki so ji bila manj razumljiva, in je rekla, da ga sploh ne razume, in ga je odklanjala in ga ni imela rada. A prav gospoda je oni del naroda, ki ima proslavljanje v zakupu. Ker ga ni marala gospoda, Ivan Cankar v življenju _ ni bil proslavljen. A danes ga proslavljajo. Povsod je cvetelo kantorstvo. «Preko tru-Ista gospoda ga proslavlja, ki ga prej ni pel» — je bilo skrito geslo vseh zavojeval- — __ ,--------cev Nap0]e0n je kij vzor. Razkolnikov je stremel k njemu, pa je žalostno podlegel. Kantor je zmagal. In Cankar se je s svojo dramo rogal družbi: — To je tvoja pravičnost, to je tvoja svetost, ki kronaž Kantorja! — Mi pa smo bili naivni in nismo videli družbi v duše in nismo videli, kar je videl Cankar: — hinavske krinke na obrazih in krvave sekire v srcih. — Predrzna se je zdela tudi izpeljava drame. Skoraj nemogoč se je zdel prizor, ko spelje Maks Kantorja, da ko v hipnozi ponovi in (Dalje na IV. strani) Poslano*) marala. Kaj se je izpremenilo? — Ko je lev poginil, je prišel osel in ga je brcnil. Gospoda je milejša; prišla je in je rekla: — Sedimo nanj! — Premnogo znakov kaže namreč, da proslavljanje Ivana Cankarja še ni popolnoma odkritosrčno. Mnogokrat se zdi človeku, da izvira iz veselja, — ker je že mrtev. Kaj so mu očitali? — Da preveč pije! In da si izposoja, — ne da bi vračal! — Pil je, revež; a ne preveč. Saj je bil preslaboten, da bi preveč pil. In zakaj je pil?,- -- v - - , ... j^..' Ker ni mogel živeti. Ker ni imel, da bi do- i pokaže umor, m ga je mi izvrsu nau uce-,tojno živel, si je iskal utehe v meglah al- tom Nine. Cisto nemogoč se je ^el pn^or kohola. - Izposojal si je, revež - in ni ? sodnikom In vendar živita ^ba prizora vračal; le izposojal si je malenkosti, drob- m sta verjetna in resnična. — Tadanji čas line z mize gospodove - in vračal jih ni, je bil čas impresijomzma, površnega gle-ker ni imel odkod. - A kdo je kriv, da ni danja m zbiranja trenotmh Vjecej m-imel? - Kje je v narodu oblast, ki naka- 'nanjih vtisov, šlo je za ustvaritev pesmš-zuje umetniku: - Tu imaš za življenje! ^ razpolozenj. Blesk v očeh, solza na Ali je nima v zakupu ista gospoda, ki ima v zakupu tudi oblast za proslavljanje umetnikov? — Pa če bi tudi ne bilo tako in bi bili obe napaki — dvoje moralnih defektov Ivana Cankarja, bi obe skupaj ne obtežili tehtnice njegove morale najdrobnejši solnčni prašek. On, ki je vse svoje življenje žrtvoval umetnosti in ki je živel v hramu umetnosti kakor pobožnjak, ki moli v zbranosti in vdanosti pred oltarjem in ki so mu stvaritve ko molitve, on je raste 1 od mladih nog preko moških let in prezgodnje ostarelosti po morali in značaju — samo navzgor, zmirom samo navzgor! Ob religiji svoje umetnosti je zraste! kakor nobeden naših mož, ker nobeden še ni imel tako velike in tako globoke vere! Zrastel je kot umetnik in zra-stel je kot človek! Čeprav izčrpan, s štiridesetimi leti — starec, je bil mobilno močan ko malokdo. Ni bilo boljšega in pravičnejšega in poštenejšega človeka, ne.cro je bil Ivan Cankar. Sovražil je laž in hinavščino, sovražil vse grdo in zlo, sovražil krivico in nepoštenost. Vohal je zdaleč vse slabo — in brizgal je vanje jedki strup svoje satire in bruhal je vanje požigajoči ogenj svojih umotvorov. — Kaj moreta oni dve napaki ob visokosti njegove morale in njegovega neupogljivega značaja? Rajši v ponižanje nego v laž; rajši v bedo nego za krivico; rajši v pre- Rogaška Slatina najbolj renomirano niti za Zdravilišče proti boleznim želodca, čre-"* ves, mehurja, žolčnih kamnov, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredne, nizke cene. Zahtevajte prospekte. (521) BIK, čiste švicarske, sivorujave pasme, 21 mesecev star, potrjen od komisije, se proda. Stepančič Vlad-ko, Temnica. 773 POZOR! Specialen slovenski tečaj moSkega in damske ga krojenja za Slovence iz Julijske krajine. Vsak krojač, šivilja ali neiivilja ima priliko točno po vsaki podobi v modnem listu, na vsako mero naučiti se krojenja po lahko razumljivem sistemu, ki je preizkušen v oblast, konces. »Krojni akademiji* na Starem trgu §t. 19, I. v Ljubljani, v tečaju, ki se prične 1. junija, šola izdaja modne liste po najnovejši modi za krojače in šivilje s priloženim točnim slovenskim poukom, da more vsak krojač ali šivilja po teb modnih listih krojiti ali dobita zafeljeni kroj po podob L Cena modnim listom je Din. 120 z veliko stensko tablo. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev po vseh merah in podobah. Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobijo lahko pouk potom poŠte s slovenskim učnim zveakom. Informacije daje -Krojna akademija», Stari trg, št. 19, Ljubljana. Ob zaključku se dobi spričevalo in interaacijonalna diploma. Vodstvo priporoča učence, ki absolvirajo tečaj, za krojitelje. 718 SOBICO, zračno, dam v najem poštenemu mlade-! ELIZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in niču. Naslov pri upravništvu. 758 jc najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in ' —-- za rekonvalcscenco. Steklenica L 6.— Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Ciuliani št. 42. 719 2 HIŠICI, prazni, tri sobe in kuhinja 6c prodata za samo L 12.000. Pojasnila daje Doljak, Via del Vento 3. 763 ABSOLVENTINJA državne dvorazredne trgovske šole v Sloveniji išče primernega mesta. Ponudbe pod «Praktikantinj&» na upravništvo. 760 KRČMARJA s kavcijo išče «Konsumno in kmetij daje odbor do 6. junija. sko društvo* v Gabrovcu pri Prošeku. Pojasn t 729 DVE GOSTILNI, v najlepši legi mesta, se oddata. Pojasnila daje Markovič, Via^Udine 5, II. 762 VIŠJI URADNIK želi znanja v svrho ženitve z do-brosituirano damo, vdovo ali gospodično, v dobi do 40 let. Le resne neanonirfine prijave s sliko na upravništvo pod «Ura*lnik». 752 j KAMIJON, majhen v popolnem stanju, na novo popravljen, vozi 10 q, se proda proti vsakt poskušnji. Via Pieta 11 Garage Škerl. 740 VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASL Vsebuje kinin in je vsled tega posebno pri- Soročljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin, teklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovich*, Trst, Via Giuliani 42. 720 BABICA, avtoriiirana, sprejema slovensko. Slavec, Via (^»ilia 29. noseče. Govori 668 BABICA donnina 10 diplomirana, sprejema noseče. Via Ma-748 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhiajalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5___ Dobiva se samo * lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. i 72i; UČENEC, začetnik, poštenihstarišev, iz bližnje tržaške okolice, se išče. Novič, trgovina jestvin via Udine. 731 SIRUP GLICEROFOSFAT, splošno ojačevalno sredstvo proti vsaki živčni bolezni. Steklenica pa L 7.— Za popolno ozdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani, 42. 722 POSTELJA se da v najem poltenemu delavcu. Via P. Revoltella it. 28, vrata 15. 769 ZAHVALA. STENICE, kuhinjske ščurke uničujemo z jamstvom v vsakem stanovanju. Prodajamo sredstvo v steklenicah in aparate za čiščenje sraka. Zavod za di-zinfekcijo, Via Rossetti 2. 770 KRASNA sobica se odda boljšemu gospodu pri slovenski družini. Naslov pri upravništvu. 771 LOKAL, v sredini Sv. Jakoba se odda. Via Fosco-lo 26, II. 756 URA, regulator, dobro ohranjena se proda. Naslov pri upravništvu. 757 23-LETNI mladenič, učen v mizarski stroki, s 14 tisoč lir "kapitala, želi znanja v svrho ženitve z gospodično s kako trgovino, gostilno ali kmetijo- Naslov pri upravništvu. 756 POROČNE sobe, masivne, slavonsko delo, bukove 1800, jesencvve 1900, topolove 2000. Tiirk, San Laz-zaro 10, Primerjajte cene in kakovost blaga. 767 ČEVLJARSKI vajenec Boccaccio 4, K. Batič. se sprejme takoj. ABSOLVENT mariborske trgovske Šole išče primerne službe. Ponudbe pod »Absolvent* na upravništvo. ~ 7(j4 SOBA, velika, meblirana, se odda poi teljema za L 180 s prvim junijem. Vi II. nadstr. 8. oitenima prija-ia Chiozza 43, 765 GOSPODIČNA vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, izvežbana strojepiska, išče primerne službe za popoldanske ure. Ponudbe pod •Remmgtom* na upravništvo. 759 J Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob priliki smrti predrage sestra in svakinje Antonije Savli učiteljice a? skuSali ublažiti preveliko bol, se najprisrčnejSe zahvaljujemo. Posebno pa izrekamo toplo zahvalo preč. duhovščini, tolminskemu nadzorniku g. Spazzspanu, g. profesorjem učiteljišča ter ostalemu tolminskemu u£Heljstvu. Istotako g. didaktičnemu ravnatelju, g. zdravniku A. Cannoniere, gospe Gorjupovi in učiteljatvu iz Kanala ter gosp. didaktičnemu ravnatelju iz Sv. Lucije. — Naša najtoplejša zahvala .Učiteljskemu tolminskemu društvu', domačemu pev. zboru pod vodstvom g. Edvarda Munlha za ganljive žalostinke in g. reditelju pogreba B. MikuŽu. — Posebej pa zahvala čast. župniku Jos. Abramu, čast. g. kuratu Ant. Pisku iz Loma, g. nad učitelju Jos. RakovŠČeku in gdč. Grudnovi za ganljive nagrobne govore. — Najsrčnejša hvala učlteljstvu, prosvetnemu društvu, šolski mladini in njihovim staršem Iz Loma. — Vsem darvvalcem vencev In cvetja In Vam vsem, ki ste nam na katerikoli način skušali utešiti našo tugo nad tako bridko izgubo naša topla in iskrena zahvala. Drebočnik pri Sv. Luciji, 8. maja 1926. Žalujoče družine: Savli, levpuilek, Ferluga, Munih in Taliat. ZAHVALA. Za mnogoštevilne Izraze sožalja ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega soproga, očeta, brata, starega očeta in tasta IVANA KRALJ A Izrekamo tem potom vsem naiprisrčnejšo zahvalo. Nafa tepla zahvala bedi g. zdravniku iz Nabrežine za požrtvovalno prizadevanje, da bi blagopokojnilu otel prerane smrti, č. g. vikarju iz Šempolaja za poslednjo tolažbo, g. županu za požrtvovalnost ter vsščanom, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast na dostojen način, godbi iz Nabrežine za ganljive žalostinke, darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so spremljali nam nepozabnega k večnemu počitku. 588 SLIVNO, 14. maja 1926. Žalujoča družina. p \ ZAHVALA. . zafcvjtfo izražamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki tolažili ob bridki izgubi in ki so danes ob 17. uri spremili k večnemu počitku starega očeta, brata, tasta In strica, gospoda so nam pripomogli in nas našega nepozabnega očeta, FRANA JURCA Posebno se zahvaljujemo g. podprefektu Cav. Uff. Dott. Orlandi-ju, Vojaškemu Presidiju, g. Tommasi Cap. kr. karabinerjev, prečastiti duhovščini z g. dekanom Franom Kerhne na čelu, kr. Preturi, g. Marini Marino prefekt, komisafju občine, Odboru lesnih trgovcev za darovani venec, Občinski hranilnici, Ljudski Banki, Dott. Renatu Stecher-ju tajniku P. N. F., Pevskemu društvu, Gasilnemu društvu Postojna, Godbenemu društvu, g. Kutin Franu za darovani venec, g. Krainer Franu za darovani venec, gospodom pri družbi Sclabsa, uslužbencem za darovani venec, in vsem drugim oblastim £akor tudi posameznikom. 590 POSTOJNA, dne 12. majnika 1926. ŽALUJOČA RODBINA. *) Za članke pod tem naslovom odfovari* niitve 1« toliko kolikor mu sakou volov*. MALI OGLASI EEBIFPf frifftftl Via Torre btanca 21, pouk in BfcHUl L"AtflUUL prevodi v vseh jezikih. (773 GOSTILNA v mestu se proda z vsem inventarjem. N&slcv pri upravništvu. IZLOŽBENA OKNA, parkete, vrata, okna, ploSče iz kraškega kamna, štedilniki, peči, držaji, ograje, dva železna trama 40 dolgost 5.83 in 5.47 in različen, rabljen materijal se prodajo. Pojasnila Via Maz- zini 37. 772 SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Castcllanovich, Trst, Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via dell'Istria). 774 PODLISTEK JULES VERNE: (40) Skrivnostni otok Pod inženirjevim vodstvom, ki je sam segel po kladivu in zidarski žlici, so dela j naglo napredovala. Cir Smith, ki je s svojim vzglAlom vzpodbujal svoje razumne in pridne delavce, si je znal povsod pomagati. Delali so složno in veselo, zakaj Pencroff se je rad pošalil, ko se je izpremi-njal iz mizarja v vrvarja, nato zopet v zidarja. S svojimi šalami je znal spraviti tovariše v židano voljo. Nič na svetu ni moglo izpodkopati njegovega zaupanja v inženirja. Bil je prepričan, da more inže- j ^J1 nir vse uspešno izvršiti. Važna vprašanja j . glede obleke, obuvala, razsvetljave o zim- ! pnajteljstvo plovnih poti, se je moglo zgoditi, da jim ne bo nihče prihitel na pomoč. Tedaj so bili naselniki navezani samo nase, ker otok Lincoln je ležal daleč od katerekoli zemlje. Tudi je vedel, da bi bilo nevarno podati se na tako dolgo pot brez dobre ladje. Toda po mornarjevih besedah so oni najmanj «za sto nosnih dolžin» prekosili vse Robinzone, ki so si kedaj domišljali, da so izvršili čudesa. In v resnici, oni so imeli e ravnoista b..., kakor je izšla iz delavnice rodbina Milana Kutina — Postojna — L madame Noel. Ali to nI več ona šestdeset- 100.— za «šolsko društvo«, letna starka, ki BTse bila morala že davno Na predlog g. Lenardona se je med «da- obraz gospodične, katera bi težko našla moža na tem svetu. Ali glej spakol Cez jo Slovani doslej izbegavajo. Seveda ni po-mlajevalna in olepševalna metoda gospe Noel izključni nje monopol, ampak se je že in se bo, brez dvoma, vedno bolj širila po raznih zavodih za lepoto, ki že obstojajo ali pa se ustanavljajo po večjih mestih. Umetnost gospe Noel bo pač tvorila na teh zavodih poleg oddelka s šolo za prijetno in zapeljivo smejanje ter raznih drugih svoj poseben oddelek. Madame Noel je izjavila v svojem predavanju, da ima njena umetnost socijalno ozadje, ker je v prvi vrsti namenjena onim nesrečnikom, ki potrebujejo v svojem poklicu in v vsakdanjem življenju, ako že ne lepo, pa vsaj prijetno zunanjost, kakor na pr. zavarovalni agenti, natakarji, sobarice, služkinje i. dr., ker drugače bi jih nikdo ne maral sprejeti v službo. Tako zatrjuje madame Noel, hoteč oči-vidno dati svojemu zdravniškemu izumu gotovo etično podlago. Ali vse se zdi, da se bodo metode gospe Noel posluževali najmanj ravno oni, katerim je, po njenih besedah, v prvi vrsti namenjena. Pač pa predvsem oni, katerim je morda potrebna z estetičnega, ■ nikakor pa ne z etičnega stališča, t. j. stare b.... In zato imam tehtne razloge. Ni mi znano, kako sedaj z žensko modo pri vas, tam gori, na mejah Italije. Ne vem, če se ženski svet tam gori tudi tako poslušno in tako hitro pokori receptom iz Pariza kakor tu v Rimu. Po tem receptu nosi vsaka ženska, naj bo stara al' pa mlada, kikljo dolgo jedva-li do kolen. Po tem receptu ima tu skoraj vsaka ženska, naj bo stara al* pa mlada, ustnice rdeče ko jagode, kakor jih morejo ustvariti edi-nole čopič in barva, nikakor pa ne priroda. Toliko o dolžini kikelj in barvi ustnic, da ne govorim o polti obraza, o lepih ličkih, obrvih in drugem. Seveda niso vse ženske tako nečimerne, temveč je tudi prav mnogo častnih izjem. Ko stopaš po ulici, se ti Često pripeti sledeče: nasproti ti prihaja mlada gospodična; že od daleč ti žarijo nasproti njena ustka, kakor mak sredi polja in tudi ti se Že od daleč pripravljaš, da ji poSlješ, ko se pomerita, vroč in zaljubljen pogled; ko si se že znatno približal, pa spoznaš v svoje razočaranje in jezo, da imaš, navzlic njenim rudečim ustnicam, pred seboj kakih petdeset let staro b..., kateri niso mogla vsa barvila zakriti gub in potez, katere je zdolbel zob Časa na njenem obrazu, in se Še pravočasno obrneš siran. Sedaj pa, pomislite, ljudje božji, kakšno zmešnjavo bo povzročila metoda gospe Noel! Starost konja spoznate po njegovih zobeh, približno starost ženske ste dosedaj spoznali po potezah njenega obraza, ker ona sama vam je nikoli ne pove ali pa vam gotovo zlaže. Tako se, na primer, spominjam, kako se je neka stara grofica celo pred sodniki in porotniki zlagala za celih deset let. Kako pa bo od sedaj naprej, ko bo metoda gospe Noel našla posnemovalcev po celem svetu? — Ne bo več starih Žensk! Vse bodo mlade in zapeljive, od dvajsetletne deklice pa do šestdesetletne b...! Zato bo moral oni, ki se bo hotel oženiti, prej temeljito preštudirati matriko na županstvu, ker drugače se mu bo znalo zgoditi, da dobi mesto mlade, cvetoče neveste v zakon staro, ovenelo babo. —c- fi£BDNARO»NI AGRARNI INSTITUT V SOVJETSKI RUSIJI Nedavno so otvorili v Moskvi mednarodni agrarni institut, ki ima štiri kabinete: kmetsko-gospodarski kabinet, ekonomski kabinet, kabinet za proučevanje izkustev ruske revolucije in slednjič odsek za poljedelsko giba-nje. Vsak kabinet ima svoje sekcije. Ka^ binet kmetskega gospodarstva je organiziral sekcije za financiranje kmetskega gospodarstva in kmetsko-gospodar. statistike. Kabinet za proučevanje izkustev ruske revolucije je organiziral sekcijo kmetskega gibanja v Rusiji in pa sekcijo, namenjeno za proučevanje kolektivnih gospodarstev v sovjetski Rusiji. Kabinet poljedelskega gibanja Naj pripomnimo ob tej priliki še, da obstoji v Leningradu zavod živih vzhodnih jezikov, ki otvarja sedaj tudi fakulteto za proučavanje jezikov tistih narodov, ki nimajo svoje literature, je organiziral sekcijo za agrarne države, kakor tudi za drŽave agrarno-indu-strijske in industrijske. V vseh kabinetih se vršijo bibliografska dela. V tem institutu je ustanovljen tudi redakcijski kolegij, ki pripravlja za tisk znanstvena dela svojih rovi« vrinila neljuba pomota. Popravljamo v toliko, da je osiveli Slvorjev daroval L 5 in ne 3 mesto cvetja na grob mlademu prijatelju Stanku Br&tina. Vsem velikodufinim darovalcem srčna hvala! Loterijska Številke izžreban* ine 15. maja 1921 BARI 55 58 34 43 70 FIRENZE 47 60 65 87 85 MILANO 35 51 17 72 42 NAPOLI 17 45 5 37 41 PALERMO 23 39 61 19 33 ROMA 31 14 3 71 16 TORINO 15 38 74 6 58 VENEZIA 31 90 75 68 29 Naročajte In Sirite EDIN OS T" Kontna poroCHa* DEVIZE: Trst, 15. nui. Amsterdam od 1010.— d« 1130 -B«lfija »d 8A.— d* *7,—; Pari* 83 — do 37.— Ixmd«n od 133,— do 13$.— ; New York od 2 7 50 do 28.50; Španija od 3*0.— do 420.— Švica od do 565.- j Aten« od 34.— do 36-— Berlin od 680.— do 710.— ; Bukareit od 10,— do 11.-Praga od 80.— d« 8/. : Ograka od 0.0390 do